.m KATOLJŠK CKRKVEN LIST. Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po poŠti za celo leto 7 kron. Za polI leta :; krene 7n^Vdau\o^ J tiskarni sprejemana za celo leto6 kroži. za » , leta 3 kione. za »4 leta 1 krono 60 vin., ako to b.I petek prazn.k. iz.de »Danua« dan popre*. Tefcaj LIH. v Ljubljani, 26. jantivarija 1900 List 4. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. I. Kranj. (Dfclje.) V Kranju so imeli sredi 1X. stoletja (1752 —1770) lastnega zvonarja z imenom Ivan Kristijan Rise r. Livarna je bila pod mestom, kjer se sedaj pravijo „na zvonariji". Sestero njegovih zvonov je ohranjenih v radoliški dekaniji in sicer: dva na Rodinali, mali zvon v Lescah, veliki pod Korenom, mali v Ribnem srednji v Otočah. V kranjskem dekanatu se nahajajo Riser-jevi zvonovi: v Hotemožah iz leta 1752, veliki, lepo doneči zvon v Tenetišali (1753), na Lužah (1754), dva na Srednji Beli (1755), v Viševku (1755), pri sv. Margareti na Trati (1758) in v Druljevku (1761). Značaj njegovih zvonov je z ozirom na intonacijo ta, da imajo vsi krepke, skoraj rezke glasove. Glede zunanje oblike so okrašeni z mnogimi podobami svetnikov, nahaja se jih štiri ali pet na enem zvonu, celo korenine so okinčane z različnimi obrazi, napise pa je delal mojster večinoma nemške. Kot posebnost se mora zabeležiti, da je bilo v 18. stoletju na Kranjskem sedem zvonarjev. Njihova imena so: Gašpar Franchi, Luka Dimic, Josip Samassa z nasledniki, Benedikt Huetterer, Baltazar Schneider, Ivan Kristijan Riser v Kranju in Josip Stadler v Novem Mestu (Neostadii) Čudno, da so vse tvrdke propale in da se je ohranila do današnjega dne samo ena, ki že nad sto let nima nobene konkurence. Lahko sklepamo iz tega, kake ogromne dohodke mora imeti, ker izvršuje že toliko časa monopol v vsi deželi. Ta obrt se namreč zelo dobro obnaša ; potrebe so vedno nove, vsak naročuje že iz navade raje pri bližnjem kakor pri daljnem podjet- niku. in da je pri cerkvah go'ov in dober zaslužek — tega še omenjati ni treba Xa tako ugodnem sta lišču. ko kmalu ne bomo imeli nobenega druzega zvona več. se ena sama tvrdka lahko popolnoma prosto giblje in narekuje c-rkvam pogoje, ki niso najmilejši. Poleg tega sprejemamo zvonove iz livarne brez vsake strokovne ocene Kdo se zmeni, kakšna tvarina se rabi pri vlivanju? Komu je mar. ali s*a bak^r in cin najboljše kakovosti in koliko odstotkov je vsakega? Kdo določuje ceno starim zvonovom, katere jemlje zvonar v ra<*un in so mnogokrat gledč tvarine več vredni kakor novi? Nihče se ne briga za to. ker nihče tega ne razume Kako izvrstno bi se obrestovalo podjetje, ako bi imeli cerkveno zvonarno v škofiji! Pri toliki množici zvonov bi bilo vedno dovclj dela in zaslužka. Morebiti oživi to idejo mlajši zarod v 20. stoletju! Podružnice. I. Rožinvenška. Izmed šeatero podružnic ste dve v mestu, štiri zunaj mesta V mestu ste rožinvenška in pungrška, zunaj mesta so cerkve v Čirčičah, na Ilujah. na Prim-skovem in na Rupi. Cerkev rožinvenske Matere Božje je od nekdanjih časov v veliki časti. Z zaupanjem so se zatekali ljudje tu-sem v svojih potrebah. Več stoletij je že preteklo, kar je sv. Dominik (f 1221). epomnjen po Mariji, pričel in razširjal molitev rožnega venca. Takratni časi so bili žalostni, propadlo je cerkveno življenje, oznanjevale so se verske zmote Albigenzov, poleg tega ste si bili du-hovska in svetna oblast v vednem nasprotju. Rožni venec je bil posebno dober pripomoček, da so se stvari nagnile na bolje ter se spreobrnilo veliko krivo ve rcev. Splošen praznik za vso cerkev je postal leta 1716, ko je ob času cesarja Karola VI. premagal princ Evgen Turke pri Temešvaru na Ogrskem ter je potisnil nazaj proti črnemu morju. Gotsko cerkev so novo sezidali leta 1518. Od tega časa dalje so službovali pri njej bene-ticijati, katere je občina predlagala škofu v potrjen je in kanonisko vmeščenje. Zelo slovesno so obhajali vsako leto praznik rožnega venca. Tudi cerkvena glasba ni zaostajala o tej priložnosti : leti 1720 beremo n. pr. v župnem zapisniku: An den hohen Festtagen des hI. Rosen-kranzes ist dem Herrn Schulmeister und Orga-nisten fiir die mit Pauklien und Trompeten ab-g-ehaltene Mu si k et\vas melir zu greben. I)o 1. 1 784 o ~ so bile v cerkvi rakve (crvpta Rosariana). Pokopavali so v njih duhovnike in tudi rodbina grofov Gallenfels je imela tukaj svoj prostor. Popolno prenovljeno cerkev je rožinvenško nedeljo h*ta 1 S!>2 posvetil ljubljanski knez-škof dr. .Jakob Missia. Veliki oltar je trivoglat. Marija kraljuje na prestolu z Jezusom v naročju, z ž^zloin in rožnim vencem v roki. Stranska dva oltarja sta posvečena sv. Josipu in sv. Ani. Po stenah so podobe iz Marijinega življenja (slikal Matija Brada>ka). Xa evangeljski steni ladije vidimo morsko bitvo pri Lepantu v ko-rintskem zalivu, kjer je admiral Ivan Avstrijski premagal Turke prvo nedeljo oktobra leta l.")»;i. Zmago so sploh pripisovali molitvi rožnega venca. Vse tri zvonove je vlil Jurij Steinmetz v CVlju leta 1822 Premera imajo 10f>: «»0 : 71 zusf>m v naročju Napis ob krilu : + Zl"R <;k»sseren kuri; inser lieben fraien in ROSENKRANZ VON I)E> WOHLTHATIta ol»a mučencu iz prvih kr-eanskih e;i<1 se obhaja 1?» K ja-nuvarija. l'«.le štijan), telesni stražnik cesarja Dijoklecijana, je živel proti koncu 3 stoletja. Ker se noče odpovedati sv. veri, privežejo ga v vojaškem taboru k stebru, stre ljajo s puščicami vanj. slednjič ga pobijejo s koli iu truplo vržejo v smrdljivo lužo. Častitega mučeno*, ki je prestal tako grozno smrt, si si izbrali kristijani ko*, posebnega pomočnika v kužaih bolezaih — Sv Rok je stregel v Rimu in drugih laških mestih bolnikom ob času kuge v 14 veku. Ko je leta 1414 razsajala ta bolezen v Konštancu, kjer je bil uprav cerkveni zbor, zapovedali so zbrani škofje, naj se nosi podoba sv. Roka v procesiji po ulicah, iu kuga je kmalu nehala. Na Kranjskem je postavljenih veliko oltarjev temu svetniku v čast in v mugih kraiih obhajajo njegov goi 16 avgusta kot zaobljublien praznik. Pungrška podružnica (in pomerio Pavvmgartten, Baumgarten, odtod popačeno ime Pungrt) je stala že leta 1478. Stara pisma nam pripove liijejo, da jej je takratni mestni sodnik Ivan Se t i na volil v svoji bolezni dve zemljišči v Gomilah in pri vislicah ter zapustil 10 goldinarjev za njeno obokanje. S cerkvijo je bila združena duhovska služba (beneficium siniplex), za katero je predlagala mestna občina sposobnega duhovnika. Kranjci so svoje tri patrone sv. Fabijana, Seba-stijana in Roka večkrat potrebovali v sili, ker je kuga trikrat hudo gospodarila v Ivranju, namreč v letih 1554, 1557 in 1G57. Imenovali so jo črno smrt, v župnijskih maticah je zapisana z imenom r febr is maligna". Tudi kolera, njena sorodnica. se je dvakrat oglasila v 19. stoletju 183(i in 1855). Pri vsej zidavi: v cerkvi, žagradu in lopi, vidimo gotski slog. Glavno podobo v velikem oltarju je naslikal znani umetnik J. M. Schmidt iz Krems-a. Leta 1*77 prenovljeno cerkev kinčajo po stenah podobe iz življenja sv. Roka (slikal Matija Bradaška leta 18*1). Jeden stranskih oltarjev je posvečen sv. Ivanu Krstniku, jeden angelju varuhu slikal GaŠpar Gotzl leta 1*41 . V stolpu visijo trije zvonovi s premerom 117:88:77«v«. vglašeni vdurtrizvoku d fis-a=l, 3. 5. Veliki zvon je bil poprej v župnem stolpu. Vlit leta 1812 v zvonarni Vincencija Samassa je okrašen s podobami: Križ, Marija z rožnim vencem, sv. Ivan evangelist. Tudi srednji se je glasil nekdaj iz lin žuDnega zvonika. Križ. sv Trojicklečeč svetnik s snopom t?,*) pri nogah, v oblakih se vidijo strele. Iz livarne Vincencija Samassa leta 1812, kakor veliki. Mali je star zvon ljubljanskega zvonarja Josipa Samassa iz leta 1750. Sv. Ivan Krstnik, angelj varuh, sv. Sebastijan. sv. Rjk. X"jjnik' Jnsift Lavfižir. i Dalje prihodnji«? • *) Sv. Izidor utegne biti. Uredn. Ugovori in odgovori. Francosko napisal Abbe de Segur. (Dalje.) IV. Slučaj vlada svet, sicer bi ne bilo toliko nereda na zemlji. Koliko nepotrebnih in slabih, ko 1 iko nepopolnih stvari! Bog se ne briga za nas. Odgovor: 1) Ali gotovo verjameš, kar govoriš? Oprosti mi, jaz po vsej pravici dvomim, da verjameš. To so sopet one misli, ki pridejo človeku le tedaj na um, Če je bolno srce. Bodi nekoliko nezaupen proti samemu sebi! Strast stopi prav tako lahko v glavo kakor vino, in ta nevarna pijanost učini, da govoriš takih bedarij. Kaj je neposredno praktična posledica govorjenja. „Bog se ne briga za me?u Ali nisi — vprašam te resno — petem prost, da delaš, kakor te nagibljejo strasti? ali z drugimi besedami: „Ti bi rad grešil, toda ti bi rad grešil v vsej ugodnosti, ne da bi bilo potem treba česa bati se ti. ali da bi se kesal ?a 2) Razjasni mi. kaj pa je slučaj, ki ga častiš namesto božje previdnosti? Slučaj je nekaj vsemu svetu nepoznanega, nekaj, česar ni nihče mogel nikdar zazjasniti; slučaj je nič in vender ta nič vse dela, vse nadzoruje, vsemu je neizprosni vladar. Čakaj malo, dragi prijatelj, povem ti jaz, kaj je slučaj ali usoda -- ali ktero ime že hočeš Nič ni, prazna beseda je brez po mena. izmišljena od bogotajcev, da io stavijo namesto božje previdnosti, katere se boje To je le neko pripravnejSe govorilo, ki hoče na videz nekaj razjasniti, ki pa je v resnici le nesmisel in neumnost Slučaj torej ne more nič vladati, ker je sam nič Edino Bog. najvišji vladar in edin stvaritelj vseh bitij, vlada vse. čuva nad vsim. ravna vse po svoji previdnosti; to se pravi: On. ki je neskončno dober, moder in pravičen, vodi vse skupaj in vsakega posebej k zadnjemu smotru; in ta smoter ne more biti drugi nego On sam. Vodi pa po potih, katere spozna kot najpiipravnejše Prav kakor je vse brez napora ustvaril, istotako vse vlada, ne da bi se kaj utrudil, in kakor ni bilo zanj nedostojno ustvariti vse stvari, prav tako ni nedostojno skrbeti za vse Radi edinega dejstva, ker je brezkončno bitje, ve vse. vidi vse. vodi vse na enkrat; a sam ostane neizpremenljiv in neutrudljiv. Za najmanjša živalice skrbi, a ob enem skrbi tudi z isto vsevednostjo, vsemodrostjo in do-brotljivrstjo za svoje najvzvišenejše stvari. — Bogo tajec se boji. da bi toliko opravilo utrudilo ljubega Boga; o, kolika skrb! Ne. ne, le pomiri se radi tega! Bog čuva nad vsemi stvarmi, zlasti pa nad teboj, ki si Njegovo razumno bitje, katero je ustvaril On. da bi Ga spoznal, Ga ljubil, Mu služil in da bi enkrat bil vreden gledati Ga na veke. 3j Toda ti tajiš previdnost božjo zato, ker je, kakor meniš, toliko nerednosti na svetu Ti vprašaš: čemu toliko nepotrebnih stvari, toliko nepopolnosti, tohko slabega na zemlji? čemu je eden rojen bogat, a drug reven ? Zakaj tolika neenakost človeških razmer? Zakaj so nekateri srečni, a drugi nesrečni? Po tvojem menenju je vse slabo, samo ti bi vse stvari bolje uredil. Kdo pa ti je rekel, veleučeni prijatelj da je vse. česar ne razumeš, neurejeno? Seveda. Ti smatraš mnoge stvari za odveč, ker ne veš. čemu so. Ti smatraš to in to bitje za slabo, ker ne poznaš njegovih dobrih lastnosti? Kdo pa si ti — povej mi, prosim te — kdo pa si ti, nevedna. mala stvar, omejena v svoji razsodnosti, v sredstvih, v vsem svojem b'stvu — kdo si. ki se drzneš presojevati delo Onega, ki je sama vsemo gočno^t. modrost, dobrotljivost. pravičnost? Da. to je v resnici skrajna tvoja predrznost' Ako bi neuk človek, ki niti čitati ne zna.olorl knjigo kakega največjega pesnika in bi videl toliko nepoznanih znakov, razporejenih na tisoče raznih načinov, zdaj po dva. zdaj po tri. štiri, osem ali še po več znakov, da potem tvorijo besedi; in ako bi našel mnogo vrstic, daljših ali krajših; in ako bi opazil da so tu strani popolnoma iznolniene. a tam male i. dr.; ako bi tedaj ta človek, ki nima o vsem tem niti pjjma. vprašal: zakaj s» te črke. te vrst^. te strani semkaj postavljene in ne tjekaj? zakaj ne stoji, kar je v začetku, rajši na korci ali v sredi? i. dr Tedaj bi mu gotovo odgovoril: .Prijatelj to je bil velik pesnik, duhovit mož. ki je vre lil te znake, da je izrazil svoje misli. Ako bi samo eno s^ran prestavili na drugo mesto ako bi samo eno vrsto, eno besedo, eno črko prestavili, bilo bi leo^ d^lo v neredu in vzvišeni nam^n njegovega početnika uničen " In ako bi ta neuki človek hotel biti veščak in bi jel graiati red v knjig:, r^koč: „Meni sh zdi da bi bilo veliko bolje in lepše. ako bi bile vse črke ki so si podobne, skupaj postavljene, velika k velikan male k malim: veliko ugodneji red bi bil. ako bi bile vse besede enako d'go pojmi!; vse j-4 naspalo do slučaju." Gotovo bi temu odgovoril: .Tisi nevednež; nič n^ razumeš. Ako bi uredili po tvojem smislu, ne bilo bi n kake misli in pomena v knjigi. Kakor je. t^ko je dobro. Razum ki je brezprimernokrat večji nego tvoj je vse to vredil, in ako tega ne razumeš, kriva je tvoja nevednost/ Mar mi kaj drugače delamo, kadar presojamo božja dela? Kadar gledamo naravo, vid i mo njegovo veliko knjigo: stoletja s> strani, leta se vrste, a vse stvari od ang"lja in človeka do najdrobnejše tra vice in najmanjšega zrna so črke. vsako stvar je dela na svoje pravo »oesto roka velikega Mojstra, ki pozna svoje večne namene in celokupnost svojega stvarstva. Vprašaš zakaj je ena stvar popolnejša nego druga? zakaj je ena tu a druga tam? zakaj je po zimi mraz a poleti vroče? zakaj danes dežuje in ne jutri? zakaj tolika neenakost med ljudmi: eden bogat a drugi siromaki; ta zdrav kakor dr^n a oni vedno bolehen? zakai umrje v tej hiši otrok a v oni živi onemogel starček? zakaj umre ta dobrotnik a živi oni hudobnež, ki dela le slabo i. dr. — Na vsa taka in jednaka vprašanja odgovarjam: Brezkončna modrost, brezkončni razum, brezkončna pravica, brezkončna dobrost je vse to uredila! In vse je, bodi uverjen. v največjem redu, dasi se nam morda drugače zdi. Ako hočeš kako delo presojati, moraš je povsem poznati, v celoti in v podrobnostih, in primerjati z namenom, kateri mu je določen.- Kateri Človek, katera stvar je 2e kedaj mogla pojmiti skrivnost večnih stvarnikovih sklepov? Da. ali ni tako spoznanje povsem potrebno, ako želimo izreči razborito sodbo o božji modrosti in pravičnosti z ozirom na človeka, ki je razumno in slobodno bitje, da je zmožno delati dobro ali slabo, zaslužiti plačilo ali kazen? — A tedaj bi se morala pred nami odpreti vrata večnega življenja, kjer bi videli vse stvari v čudovitem soglasju, in vse poravnano, kar se nam je zdelo na zemlji krivica. Vprašal si: zakaj Bog ne kaznuje tega zločinca ? zakaj obsiplje onega hudobneža z bogastvom, med tem ko oni poštenjak pomanjkanje trpi? Pa še govoriš. da Bog za nas skrbi! Ali kje je njegova pravičnost, modrost, njegova dobrost? Večnost reši to zagonetko. Pravično in modro je, da se temu zlikovcu poplača to, kar je storil dobrega Zato je dobil na tem svetu plačilo, a za svoje pregrehe bo trpel večne kazni. Oni poštenjaki pa. ki je svet pomiluje radi njihove nesreče, se na tem svetu pokore po neprijetnostih, ki jim je po-šilj t Bog. a večno blaženstvo je čaka onkraj groba kot plačilo za njihove kreposti. Večnost je, ki nam razjasni, zakaj je nadloga večkrat dobrota, ker privede dušo k Bogu. katerega je v svoji lagodnosti pozabila O, koliko duš v nebesih hvali Boga in ga bodo hvalile, da jih je obiskal na zemlji z bolečinami' Bogastvo in časno dobro je večkrat kazen. Koliko jih je že radi časnih dobrin preziralo in izgubilo večno blaženstvo! Mnogi bodo v večnosti preklinjali naslad nosti. bogastvo in dostojanstva, ker so jim bila v pogubljenje! Na merilu večnosti moramo vse premeriti. kar se člo ve ku dogaja na zemlji; sicer j« nemogoče, da bi vsaj maloe pojmili. kaj z naini Bog namerava. Pred vsim moramo spremeniti svoje nazore. Nikar ne sodimo svojega najvišjega Sodnika! Niti fi. moj prijatelj, niti jaz, verjemi mi, niti kdo drugi vidi tako daleč, kakor On. Kar On s'ori. je dobro, in če pripušča zlo, zgodi se to radi večjega dobrega. Seli spominjaš iz svojih otroških let tele zgodbe? Neki pomnik je legel pod visok košat hrast da se nekoliko odpočije od svojega dolgega potovanja Ker ni mogel takoj zaspati, jnl je presoj^vati razne reči okrog sebe. Ne daleč od sebe vidi bučevino, ki se je spenjala po plotu, a nad seboj je motril košat hrast, ki je bil poln drobnega želoda. „llm! hm! to se mi pa že ne dopada. da tako drobna in slaba trta rodi tako de bele buče. a košati in močni hrast le drobni želod. Ko bi bil j^.z svet ustvaril, bilo bi vse drugače. Visoki hrast bi rodil veUke buče. a na trti bi rastli le drobni ž-dodi u Tako premišljujoč zaspi. Kar potegne veter in z visokega hrasta pade želod potniku ravno na nos s tako silo, da mu koj pride kri. „Jej-, vzklikne. „kaj bi bilo. ko bi bila namesto želoda buča pala na glavo. Gotovo bi me bila ubila. 0 Bog. kako si modro in pametno vse ustvaril." Dragi prijatelj, občuduj stvarnika, kakor ga je slednjič ta potnik, varuj se pritoževati nad tem, kar ti nalaga božja previdnost. Vera je le za ženske. Odgovor: In zakaj tudi ne za može? Vera je ali prava ali kriva. Ce je prava, je prava in torej tudi dobra prav tako za može, kakor za žene. Če je pa kriva, slaba je prav tako za žene kakor za može, zakaj laž ni za nikogar dobra. Gotovo je vera dobra za žene, pa tudi, in sicer iz prav tistih vzrokov, za može. Kakor žene, tako se morajo tudi možje bojevati s strastmi, in sicer večkrat s silovitimi strastmi; prav kakor žene. Kot žene, tako jih tudi možje ne morejo premagati brez strahu božjega, brez ljubezni božje, brez onih uspešnih sredstev, ki jih daje edino vera. Možje in žene imajo težke dolžnosti: dolžnosti pred Bogom, dolžnosti do družbe, dolžnosti do družine in dolžnosti do samih sebe. Možje, kakor žene so dolžni moliti Boga, mu služiti, skrbeti za izveličanje svoje neumrljive duše, in zato morajo dobro delati in slabega se varovati, da potem zaslužijo nebesa in uidejo peklu, da jih Bog milostno sodi. Kakor ženam tako tudi možem vedno preti smrt, na katero se morajo pripravljati. Kakor za žene tako je tudi za može umrl Jezus Krist na križu. Njegove zapovedi so dane vsemu svetu. Vera je potemtakem za žene in za može, le s to razliko, da je večkrat bolj potrebna možem nego pa ženam, posebno potrebna pa je mladimmožem. Tiso zlasti izpostavljeni raznim nevarnostim, obdani so od raznih slabih izgledov glede na nenravnost, nezmernost in brezboštvo. Kadi tega še bolj potrebujejo one pripomoči, kojo vera vsakemu nudi, zakaj nevarnosti, ki jim prete, so večje in zelo opasne. A. M. J)alje prihodnjič.) Štiri dni viharja (burije) na obalah jadranskega morja. to je od 16. do 19. novembra 1899. Visoki hribi, širno morje, in zvezdato nebo so najbolj primerne podobe vzvišenega na zemlji, pred-očujejo nam Božjo vsemogočaost. Za danes nekoliko o morju O vodah v obče pravi kralj David (ps. 92, 3—4): Vzdigujejo se reke, o Gospod, reke vzdigujejo svoj glas, reke vziigujejo svoje valove v šumenju veliko voda. In o morju govori David: čudovito jevzdigovanje morja, čudoviten je Gospod na višavi. Kako lepa primera je to! O morju je pevalo veliko pesnikov, kajti ono ima nekaj posebno mikalnega v sebi; tako da bi človek neprestano sedel poleg njega in se oziral v te vode To morje pokriva dobri dve tretjini zemlje, ono je slano ter grenko, teže od sladke vode in nam nudi takorekoč v vsaki uri po dnevu in po noči, v tihoti in vetru drugačen prizor. A prizor ob viharju je strašan. Morje ni nikdar popolnem mimo; vedno se nekoliko giblje. V obče pa ločimo trojno gibanje. Valovanje, po-takanje (v raznih morskih tokovih) in plimovanje. Valovanje: to je, da morje valove žene, povzročijo razni vetrovi, ki pritiskajo na površje morja in je plahutajo. Čim silnejše veter piha, toliko višji, dalji in širji so valovi. Huda je burija, še bolj nevaren je .široko", najhujši pa vetrov vrtinec. Glejmo prizor na jadranskem morju, ko je od 16 do 19. novembra vlekel najprvo sever, potem pa burija. Popoludne 15 novembra je morje upadlo 30 cm več kot sicer. Čudili smo se temu, vprašaje se, kaj bo? Dne 16. novembra nastane veter (sever), ki je vlekel silno ter hitro morje razburil, ki je zelo vzrastlo. Ono je gnalo velike valove, videti je bilo, kakor bi morje teklo memo Ike proti Lovrani in dalje. Ko med obedom zrem skozi okno, videti je bilo, kakor bi male bele ladjice bliskoma memo švigale; a ko grem na vrt vidim, da je bil vsak val na vrhu penast, in to je le, kadar hud vihar brije po morju. Duhovnik, ki se je ob viharju peljal po morju, izrazil se je, da je tudi on videl penaste valove, pa te pene so bile kakor bela jagnjeta. Vdarjanje valov proti skalovju ni bilo prav posebno znatno, ker je vihar pihal preko obal morja. Čudili smo se, da so ribiči (njih 6) ves dan ribarili po morju, ter imeli jadra razpeta Na večer potegne burija in 16.17. 18, novembra je tudi vedno snežilo po Kapeli. Kleku in Velebitu; burija pa je hudo pihala zlasti od 1—3 ure zjutraj in pc poldne Dne 17. novembra gnala je burija valove od Senja proti Opatiji. Iki in Lovrani. Neprestano so butali ob skalnati breg vdarjanje se je na 6 ali 10 sekund ponavljalo. Valovi so bili visoki 1—\\t metra, dolgi do 10 metrov (dolgost se šteje od vrha eneg* vala do vrha druzega vala) in so bili različne širjave od 5—50 metrov. Istega dne je ribaril 1 ribič, ki jo je pa okoli 11. ui) v luko potegnil. Dne lb. novembra, saboto, je bilo pa morje najbolj razburjeno in je gnalo najvišje valove, kajti burija je pihala prav zelo. Na Reki so rekli, da že tri leta ni bilo tako hude burije. Nepopisen prizor je bil popoldne od 1. do 3. ure; P. Ilaitzmann T. I. profesor iz Sarajeva ie rekel; to je predstava, ki jo Stvarnik mi rja nudi zastonj. Proti izhodu in jugu je bilo nebo pokrito s temno sivimi oblaki, iz katerih je vedno medlo sneg. Morje pa je bilo penasto in zelo kalno ob obalah, zaganjalo se z vso silo v skale, in kolikor bolj so se bližali valovi obalam, s toliko večjo hitrostjo so hiteli proti skalo-vitemu bregu, ob katerem so se razpršili na 6 — 10 metrov visoko. P. Haitzman je ž-lel, da bi mogel naslikati 2 prizora, namreč morski val, ki se drvi proti bregu in se vspenja in potem njegovo razpr-šenje ob skalovju. Nepopisen prizor pa je, videti raz-pršenje valov pri Opatiji in L »vrani. Takorekoč skušali so se in kosali drug za drugim, kateri bo bolj hvalil in častil Stvarnika morja Se ve. da valovi niso bili enako veliki. Že od daljine 100 metrov ali še več opažali smo kak večji val in čudom gledali, kako se je drvil proti bregu, ondi z vso silo zagnal ob skale ter se razpršil. Parkrat pa se je bližal val izredne velikosti, visok 2 metra, dolg 15 metrov in širok po morju kak»h 60 metrov; in ko je hitel proti obalam, zdelo se je, kakor bi se dvignila cela morska plast ter hotela zagrniti suho zemljo ter si jo pri- svojiti — ali zaman. Kajti Bog je dal vodam (morju) postavo, da naj ne prestopajo svojih bregov; kakor se bere v bukvah Modrosti (6): .Ko je Bog okoli morja meje postavljal in vodam dajal postavo, da naj ne prestopajo svojih bregov, igrala sem se na okrogu zemlje in moje veselje je bivati med človeškimi otroki.* Še le takrat, ko bo Bog razvezal postave, po katerih delujejo naravne sile, ko se bode nebeške moči gibale in bodo potresi zemljo in morje stresali, to je konec sveta; bode morje suho zemljo preplavilo, kakor so bere v Ps. 45. 3.: .Zato se ne bomo bali, ko se bo zemlja gibala in se bodo gore prekopicnile v sredo morja," in sv. Luka (21, 25) pravi: .da bode na zemlji stiska med narodi zavoljo strašnega šumenja morja in valov" Take misli so me obhajale pri tem morskem prizoru Se ve da isti dan si ni upal nobeden ribičev na morje, in tuli pamik Sava, ki redno vozi po trikrat na dan med Reko in Lovrano, je le popoline ob 4. uri z veliko težavo priplul v iuko Iko. Semtertjeje bila videti pa tudi kaka velika ladija, kateri burija ni posebno nevarna. Dne 10 novembra je pihila še burija, dasi je včasih nekoliko prenehala in proti večeru utihnila. A morje je bih še vedno zeb valovito, če tuli ne tako. kakor nrejšnji dan Vreme je b;lo jasno in nekoliko gorkeje. Omenit' ie še. da je prej sije dni ob buriji g jrkomer kazal 7 " R gorkote pa b i j nam je bladuo kakor na Kranjskem pri 7° R mraza M »rje se je nekoliko ofiistUo, pa je še ve lr.o gnal«> visoke valove in ponavljali so se krasni prizori nrejšnih dni. namreč vdarjinje in razors^vanje valov na obrežnih skalah. Ve5 ur sva s tovarišem P H zrla v ra/our kano morje, ter vživala najlepše pnz >r« Xa morju je bila videti kaka velika ladija. in tu h » ribiških ladij je b'lo opaziti (čulno posvečevanje Gospodo vega dne!) *) Dne 2 0. novembra pa je veter utihnil, morje se je pomirilo, ter je postali še bolj čisto in prozorno kakor pred viharjem. Prav lepo je bilo videti njegovo zeleno dno. —Lepo in prijetno je bilo pač z brega opazovati viharno razburkano morje. Pač pa je bi! ves drugačen položaj onih, ki so se takrat vozil' po razburjenih valovih Brati je bh. da je 16 novembra bli/o otoka Elba in 18 novembra pri Trstu več ijuli v morju vtonilo Ko sem stal ob bregu morja ali pa v sobi zlasti po noči. čul sem žvižganje in pihanje burije in vdarjanje in butanje valov ob skalovje iz lihnil sem često k Bogu ter molil za one. ki se nahajajo na morju. Tam tik Opatije stnj: na obrežju soha ali kip Matere Božje, ki je je postavila neka gosna, mati, užaljena radi smrti sinu ki so morski valovi pred nekaj leti pogoltnili. Kako vzpodbudno in ginljivo je tu gledati Mater Božjo, mersko z/ezl? in zavetn;co mornarjev in popotnikov na in >rju ! Tam na Trsatu višje oi R^ke pa kraljuje v svojem svetišču Kraljica nebes, deleč obteženim in vz lihu-jo<*im Zemljanom svojo pomoč. Trsatski Materi *) Kdor se želi česa učiti iz podobnih priz >rov. naj prestopi ie samo meje naSega Kranjskega. Kmalu mu jih b> na izobilje. Nikj r. kar smo videli sveta — in bilo ga je že d »«roIj — nism » opazili te ljubezni do Bo/.je slafcba in pa tega vzornega praznovanja gospodnjih dni. kot uprav -loma na Kranjskem. Uredit. Božji se priporočajo mornarji pri odhodu na širno morje, pa tudi splch v nevarnostih, kličejo Maiijo ra pcmoč. In takih spominjskih podob nahajaš mncgo v tej rcmarski cerkvi. Obesili so je ondi mornarji reJujoč svoje obljube in zahvaljujoč se Mariji na otetvi »z morskih valov. Med drugimi visi tu: Kapitan je vozil v črnem moiju s svojo ladijo. Kar nastane vifcar. ki ie razsajal dva dni in dve ncči. Polomil je jadra in premetaval ladijo kakor orehovo lupino po črnem morju, ki je razupito radi hud h viharitv. Kapitan raiedi zacHjubo Materi Božji na Tr*atu. B 1 je re£en on in njegovo moštvo. Lepa tr^atska ^ lika pa označuje njegovo nevarnost, pa tudi verno hvHf-žro.<-t in Marijiro milo srce. Se ve, da jih vsako leto veliko utone v morju *) Oče in sin. oba iz Reške ok( Irce dtma. sta šla na barko kot momaiia Na otf-1'h argleškib se je vsled hudfga viharja ladija if-zb !a. Sin se je potopil, oče pa se je f t* 1 Pristl je potom ra božjo jot ra Trsat. zahvalit se Mariji za (tetje. Povedal je pa tudi. kako je bil etet in jokaje pop;so val. kako se je sin utapljal. To se je zgodilo pr*d dvorna letoma. Ako greš na morje priporoči se angelju varuhu, imej čisto vest in skesano srce. Ti pa Marija, morska zvezda, spremljaj in varuj mornarje in merske potnike ter je srečno pripelji v varno zavetije; nas vse pa, svoje služabnike in zemeljske potnike — vodi varro in ras srečno pripelji v sveti raj k svojemu Božjemu Siru in našemi Gospodu in Odreše-niku Jezusu Kristu. /upnik A. K. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec januarij 1900. 'Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) ai Glavni narnen X'i]),yU'k po krščtcn. • k«.!lfe.> J. Krščanstvo je pospeševalo n r a v n i n apredek človeštva. Ta napredek je vtem. da spravlja človek svoja dela vedno bolj z zahtevami naravne in božje nravne postave v soglasje in na ta način res vredno, dostojno in svojemu vzvišenemu namenu primerno živi Tak napredek hoče krščanstvo; ker v njem je zarisana resnična veličina človeška, in nravna popolnrst. k kateri nas navaja krščanstvo. Krščanstvo dv;gre človeka nad vse to. kar je poželel stari \ek ali kar je tudi le n.ogel slutiti. Paganski svet je bil v nravnostmm oziru mrlič, ki je strohnel in segnjil v globokem grt bu pregrehe Za marsikatere krščanske čednosti ni bilo takrat niti izraza; najbolj nenaravne pregrehe so smatrali kot lahko cdpustljivo človeško slabost; vsaka pregreha je imela svojega boga in svrje svetišče Kdo bi mogel tega mrliča s svojim duhem zopet oživiti? Tisti, ki je rekel Lazaru: „Pridi ven'- In cn izpregovori res besedo vstajenja, in *» Tako se je pred par leti vtopil bivši ministrant zdraviščine kapele v Iki. Potoval je z inaterjo v Aleksandrijo. a je ondi blizo pristanišča uton.l. Mati je otela dva otroka, dva pa jej je morje pogoltnilo. — Ta isti de«Vk je nektere krati pc pil v svoji imenovani službi masnega vina in časih v umsko si škodo. Nočemo soditi, a... mrtvfc živi. in ustane, srca se širijo, vezi strastij odpadajo, zemlja se oživi in obnovi. Tega Krist ni storil s silo, temveč po svoji postavi in pred vsim s svojim vzgledom in svojo milostjo. Ta milost je utrdila slabotne device, mladeniče in otroke da so junaško živeli, da se jim čudi sve-še sedaj. Čeprav jih noče posnemati. Kakšno razmerje je med paganstvem in krščanstvom, kako silen napredek je v krščanstvu, o tem naj povemo le jeden vzgled! V Rimu stoje še danes razvaline amfiteatra, „cclosseumu imenovanega, katerega je dal zidati rimski cesar Vespazijan. Okoli 100 000 ljudij si je moglo ogledovati v njem igre. o katerih pravi francoski pisatelj, da so bile nekaj tacega, kar presega po svoji grozi človeško domišljijo. Te igre so bile namreč ali borbe z divjimi zvermi, ali so pa tam nabadali ljudi na kole ali jih metali divjim zverem. Tako smrt so najrajši prisojali kristijanem. Tudi sužnji in borilci so se morali v areni medsebojno ali pa z zvermi boriti na življenje in'smrt. Za take igre so bili znamovani posebni obredi. Najprvo so prišli tisti, ki so bili določeni, da jih vržejo krvoločnim živalim „ad devo-randum". — da jih raztrgajo; slečeni so morali korakati skozi dvojno vrsto tako zvanih „venatorjevu, katerih vsakdo je udaril posameznika jedenkrat z bičem, da je kri prsnila v zrak. Potem so morali iti okoli po jaičasto okrogli areni pred cesarjevo tribuno, da so klicali znani izrek: „Caesar. morituri te sa-lutant — Cesarost, umirajoči te pozdravljajo!" — Ko so zveri podavile in raztrgale ta oddelek, prišla je vista na druge, ki so se borili s pestmi in rokami. Pripeljali so se v areno na bliščečem vozu, šli so stotako jedenkrat naokoli in zaklicali cesarju: „Mo-rituri te salutant!" Potem se je pričela borba; morali so se spoprijeti ter na neizrekljiv način drug drugega mesariti, samo po glavah niso smeli biti ali zabadati, da se vse preveč hitro ne pomorš in da uživa občinstvo tem dalje časa to krvavo veselje. — Ako je bd pravilni boj dokončan, moral je vselej jeden izmed dveh borilcev kot premaganec pasti. Sklone koleno in prosi milosti. Zmagalec zre po občinstvu in pričakuje njegove sodbe, ali naj premaganec umrje ali živi. Toda palci mole k tlom — znamenje smrti — narod hoče videti, kako umira borilec. Igra naj poslednji prizor,. Njegova čast zahteva da iztegne vrat in z mečevo ostrino pokaže sam mesto, kjer hoče, da se ga predobe. Tudi tem predpisom se uklone — narod mu ploska, in on prejme smrtni udarec. — Te grozne igre so trajale nad 500 let! Kolika dobrota je bila za svet, ko je krščanstvo s svojim vplivom oplemenitilo srca človeška ter učilo, da naj se opuste take grozovitosti! K o 1 i k o vzroka imamo mi kristijani. da molimo v amfite-atrih. napojenih s krščansko krvjo, kar je bilo napisano nekoč na velikem križu v rimskem koloseju: Molimo te, o Kriste, in te hvalimo, Ker si s svojim svetim križem odrešil svet! 3. Krščanstvo pospešuje socijalni napredek, to se pravi: srečno skupno življenje ljudij na svetu. Popolnoma se seveda ne more ogniti družabnim neredom. Vojne in prepiri ne bodo izumrli, dokler ljudje žive. Toda vsaj stremiti moremo in moramo za tem, da se ustanovi splošna sreča in vsestranska zado volj n ost. Pomoč ka k tema sta ljubezen in pravičnost. Ljubezen združuje in čuti tujo bol prav kakor svojo; pravičnost daje vsakemu svoje — Ljubezen in pravičnost sta dva zaklada, ki sta tuli lastnina krščanstvu. Podelilo ju je svetu božje Srce, katerega ne imenujemo zaman v novih litanijah presv. Srca Jezusovega „posodo pravičnosti in ljubezni." Za ljubezen ni imelo poganstvo že zato nobenega prostora, ker ni imelo nobenega smisla za pravičnost. Ker vsak prestopek proti pravičnosti je tudi ljubezni nasproten. In večina človeštva je bila tedaj brez pravic in brez varstva. Brezpraven je bil tedaj suženj. Po rimskih pravnih nazorih ni veljal suženj niti za človeka, temveč kot orodje za delo in kot stvar, ki se rabi po poljubnosti. Neki rimski senator je redil nekažnjen ribe v svojem ribnjaku z mesom svojih sužnjev, katere je dal v ta namen debeliti. — Krščanstvo je sprva poskušalo zboljšati ubogim sužnjem njihov položaj; sčasoma pa, ko je krščanstvo preobrazilo po svojih naukih vse javno življenje, je suženjstvo popolnoma odpravilo. Skoro neštevilne so odredbe papežev, ki zahtevajo za vsakoga osebno prostost. Pij II. je smel vzklikniti: „IIvala nebesom in sv. s t o 1 i c i; jarem suženjstva ne sramoti več nobene evropske države!" Brezpravna je bila žena. Skoro pri vseh narodih se ji ni bolje godilo kakor sužnji Še le krščanstvo je dvignilo ženo iz žalostnega njenega stanja ter j o napravilo kraljico domači hiši. Kakor si mož prostovoljno zbira ženo, tako naj si žena prostovoljno izvoli moža. Ne nasilnost, tudi ne nekaka kupčija med roditelji, temveč nagnenje in ljubezen naj odločujeta. Mož naj svojo ženo ljubi, kakor je ljubd Krist svojo nevesto sv. Cerkev in je zanjo umrl. Brezpraven je bil otrok. Paganski oče je imel oblast nad življenjem in smrtjo svojih otrok, in če je bilo dete slabotno, smel je je poljubno tudi proč vreči. Kajti pagansto je poznalo le j edno vzgojo, namreč za državo, in država je potrebovala samo krepkih, močnih državljanov. Tedaj pa je nastopil božji dobrotnik človeštva. Krist. ter se izkazal v prvi vrsti ljubitelja otrok. „Kdor sprejme katerega teh malih v mojem imenu, mene vsprejme!" je rekel, in tudi on sam ja hotel priti na svet kot slabotno, zapuščeno dete sredi temne noči in v uma za nem hlevu. O J tistega hipa dalje je vzelo krščanstvo otroka v svoje varstvo in obrambo. Brezpraven je bil siromak. Kajti pri paganstvuje bilo bogastvo skoro jedina — čednost. Zato je imenoval cel«'» ^plemeniti-Mark Avrelij sočutje do siromakov norost, Seneka je imenuje slabost, Ciceron celo hudodelstvo, če seda kdo prevladati od sočutja In krščanstvo? — Krščanstvo ne pozna razločka med bogat in ubog; bogastvo ni nobena krepost, temveč Krist je imenuje „trnje." V srednjem veku so bili ubožci redoma imenovani »prijatelji Božji", „dobri ljudje" in „bla ženi otroci Božji." L. 181)5 so nabrali pariški verniki 130.000 frankov za mašniški jubilej svojega nadškofa Richarda. da napravi nov veliki altar v stolni cerkvi. Plemeniti nadškof je pa razdelil rajši ves denar med pariške siromake, ko so ravno prav mnogo trpeli vsled hudega zimskega mraza. Uekel je, kako se je spomnil, da so stari škofje dostikrat celo svete posode poprodali, da so ubožcem pomogli. Potem takem krščanstvo pospešuje pravi napredek, in vsak, ki hoče biti resnično napreden, mora vsprejeti v svoje srce njegove nazore in zakone in svoje življenje mora po tem ravnati. Kaj bi bila Evropa, kaj bi bil svet brez krščanstva! Vsakim korakom, s katerim se naš čas oddaljuje od krščanstva, se povrača zopet v barbarstvo nazaj. X b) Posebni nameni: 26.) Sv. Poltkarp, škof in mttčenae. Škofje in k irdi-nali. Krščanski duh na srednjih m visokih šolah. Kuga v Indiji. 27.) 8v. Ivan Zlatoustl. Vzgajanje vrlih duhovnikov. Verouku profesorii Krščanska umetnost. 23) Sv. Karol Veliki. Krščanski vladarji. Da bi b la nadvojvodinja Magdalena prišteta blaženim. Vojaški stan in dušno pastirstvo med vojaki. 29 ) Sv. Frančišek Šaleški Krščansko časopisje. Zmaga nad prosiozidarstvom Redovniki. 30.) Sv. Adelganda Vzgojevališča. Kongregacija sv Katarine in njeni misijoni. Neozdravljivi. Hi.i Šv. Peter Nol. Zapuščene vdove in sir«»t«. Dobra priprava na smrt. Vse doposlane in še ne uslišane zadeve. 1'dje molitvenega apostoljstva in bratovščine Srca Jezusovega, ki s) umrli v januariju in ki bodi meseca februarija umrli. N. Zalivali. Iz Idrije. Č.ast in hvala Mariji prečisti Devici, sv. Jožefu in sv Antonu, za pomoč v neki važni zadevi. Obljubili sno bili. ako bomo uslišani, zahvalo v »Zg. Danici.« In s tem izpolnjujemo svojo obljubo. — Pribež mo v vseh potrebah in nadlogah k naši ljubi Materi Mariji, saj Dna je delilka milosti iz zaklada presv. Jezusovega Srca. Pojdimo k sv. Jožetu! Zatecimo se k čudodelniku sv Antonu in nikdar ne bomo osramočeni! J. * * * Obljubila sem. da bani očitno po »Dinici« razglasila, če me Hog usliši. Molila sem k presv. Jezusovemu srcu. k sv. križu za vse sovražnike, k Mariji in vsem svetnikom: posebio še k sv. Jožefu in sv. družini, sv. Antonu PaJovanu :n sv Alojziju Oon-zaga. Prisrčna zahvala - uslišana sem bila" Češčeno lodi presv. Jezusovo s:ce Marsikateremu mojih prijateljev in tu Ji nasprotnikov je znano to. kar sem prejela. — Vsakemu priporočam. n.i| gre to mojo pot, in se imenom podpisujem : M. 1'drman z otroki. Raznoterosti. Vemikova soba Vedeti hočeš, kakšna je tvoja soba? Mala puščavica je sre li mesta V tej pu-ščavici si ti nuš<*avnik. Tu lahko pobožno moliš, klečiš na tleh. udariš se lahko na prsi Tu si lahko v resnici puščavnik. VeJeti hočeš, kaj je tvoja soba? Tvoja sobica je malo svetišče, v njem si ti sam duhovnik. Sveti križ in blagoslovljena voda ti vzbu jata resne, pobožne misli A tvoje srce |e goreča svetilka, ki g.ri vslel velike ljubezni do Gospo !a Tvoja molitev je lepo dišeče kalilo. Sv. Birnarl jo imenuje košček nebes Kaj delam) namreč drugega v nebesih kakor se goli v sobi pobožaegt vernika> Boga v svoji sobici molimo, častimo, ljubimo V popolni prostosti mu tu služimo. Pogovarjaš se v svoji celici z angelji, s kraljico angeljev in svetnikov Tu izd'huješ po nebeškem ženinu, tožiš in pripoveduješ mu svoje skrbi, tu javljaš svoje želje. Naisi je še bolj pusta sobica, kjer si, vendar pomisli, da vas je v nji vedno pet: Bog 0