Leto LXVII», št. 42
Ljubljana, sreda 21. februarja I934
Cena Din L*
popofetne, imem*i nedelje Id prmmifce. — jDfterati do 10 petat * Din 2.-. do 100 »nt 4 Dta 2JJ0, od 100 do 300 mt s> Dto      recjl InseraU petftt Dm 4.-. Popust po dogovoru, insermtnl davek, posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din U>, sa Inosemstvo Din 16.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBAVNI3TVO LJUBLJANA, KnaUjeva ottoa M. 6
Telefon St. 1122, 1123, UM, H16 in
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št, 8. — NOVO MESTO, Ljubijarvks telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica i. telefon SC 6s> podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvora 101.
Račun pri postnem čekovnem zarodu v Ljubljani st. \o Ssjl
Heimwehr pripravila nov puč?
Za DollSussovim hrbtom se pogaja s Hitlerjem — Pred likvidacijo vseh strank — Krščanski socialci z Dollfussom bodo ostali na
cedilu
Dunaj, 21. februarja, r. VeHfco senzacijo in živahne komentarje so vzbudile v javnosti vesti, da je podkancelar major Fey sinoči v neki ožji družbi svojih intimnih prijateljev izjavil, da ni izključeno, da pride do sporazuma z narodnimi socialisti Fey smatra, da je Habichtova ponudba primerna osnova za likvidacijo sporov med hitlerjevci in Heimwehrom. Heimvehr Je takoj pripravljena skleniti sporazum, če se hitlerjevci obvežejo, da ne bodo izvršili nobene akcije, ki bi ogrožala samostojnost Avstrije. V političnih krofih sodijo, da se hoče Heimwehr za Doflfusso-vim hrbtom sporazumeti s Hitlerjem, da bi mogla nato odstravhi i Dollfussa i klerikalce ter uvesti fašistični režim. V vodstvu krščansko socialne stranke so se vršile o tem danes obširne razprave in zdi se, da je prepad med konzervativnim delom krščansko socialne stranke in Heimwehrom v borbi za oblast z vsakim dnem večji ter da je prelom neizogiben.
»Prostovoljni" razid strank
Dunaj, 2\. febr. g. Pravosodni minister dr. Suschnigg je podal novinarjem izjavo, da se bodo prostovoljno razšle vse v Avstriji še obstoječe politične stranke. Krščansko socialna stranka bo po vsej prilttci prešla v domovinsko fronto.
Zasliševanje aretirancev
Dunaj, 21. febr. č. Zasliševanje aretiranih socialističnih vstašev se neprestano nadaljuje. Na policijski upravi imajo z zasliševanjem toliko dela, da so morali pozvan na pomoč skoraj vse referente ostalih policijskih oddelkov, med drugim tudi nravstvene policije ter celo referenta v oddelku, ki se bavi izključno le z aferami v zvezi z ponarejenim denarjem. Danes dopoldne je bil aretiran rudi madžarski novinar Evgen Heinal. ki }e včasih objavljal svoje članke v li»stu »Arbeiter Zeitimg«.
Zaplenjeno orožje
Danes je bila končno objavljena tudi nova lista zaplenjenega socialističnega orožja in streliva. Lista navaja 82 strojnic. 5250 pušk. 5896 revolverjev, 1 milj. 250.000 nabojev. 7000 ročnih granat, 5000 kg ekrazita, 2 radio oddajne postaje, izredno mnogo čelad, vojaških krpat in več tisoč star* voiaškm uniform.
licnnwehr namerava sedaj izdajati nov list »VaterlSndische Arbeiter Žei-ning«. List naj bi bil posvečen delavstvu in urejevan v duhu avstrijskega fašizma. Tiskal naj bi se v socialistični tiskarni. Sedaj pa se je ugotovilo, da tiskarna, v kateri so tiskali oba socialistična lista, ni bila last listov, marveč inozemske družbe pod firmo »Swoboda & Companv«. Kapital je bil deloma francoski, dek>ma nizozemski, deloma švicarski. Zaradi tega tiskarne ni mogoče zapleniti. Kljub termi pa se je vodstvo rieimwehra pričelo pogajati z državnim tožilcem, ali ne bi bilo mogoče narri način, da bi tiskarna vendarle ostala v heimwehrovskm rokah.
Preiskava o poslovanju Delavske banke
Dunaj. 21. febr. r. Dunajska trgov-sko-gospodarska komisija je pričela Podrobno preiskovati poslovanje Delavske banke. Sumijo namreč, da je banka, v kateri je imel največji vpliv bivši zvezni kancelar dr. Renner. s finančnimi prebitki svojega poslovanja kupovala orožje in strelivo za sociahK> demokratsko stranko. Pregdelovanje knjig v banki pa bo trajalo bržkone dalj časa.
Dvojna mera celo pri mrtvih
Dunaj, 21. febr. r. Včeraj se je na svečan način vršil pogreb žrtev, ki so padle na strani državne eksekutive pri poslednjih bojih na Dunaju. Krste so položili na katafalk pred dunajskim magistratom. Tu jih je blagoslovil dunajski nadškof kardinal Innitzer, nakar so govorili predsednik republike Mi-klas. kancelar dr. Dollfuss, podkancelar Fey. dunajski vladni komisar dr.
Schrranz ter zastopniki policije in vojske. Pogrebu je prisostvovala ogromna množica. Na zahtevo policije so morali na vseh hišah izobesiti žalne zastave. Žrtve, ki so padle na strani socialistov, so bile pokopane brez vsakih ceremonij v največji tišini, tako da niti svojci ne vedo, kje so pokopani-
Tudi koroški Slovenci občutijo novi režim
Dunaj, 21. februarja. AA. \eka dunajska korespondenca poroča iz Celovca, da Se organ koroških Slovencev »Koroška domovina« do nadaljnjega prepovedan.
Italijanski opomin
Italijanska diplomacija v hudih stiskah — Hitlerjevska nevarnost v Avstriji ji povzroča velike skrbi
Kim, 21. febr. r. Sovražno stališče nemškega tiska in odgovornih berlinskih krogov proti Avstriji obsoja ves fašistični tisk kar najostrejše. »Nem« ška nerazumevanja«, tako naslavljajo listi svoje komentarje. Če bi hoteli Avstrijo oropati politične neodvisnosti, da bi slavili nemški imperializem, bi storili največjo krivico, tako piše »Cor-riere della Sera« v svojem današnjem uvodniku, k: je nenavadno oster in daje Nemčiji na izbiro, da naj se odloči za ali proti Italiji. List nastopa zoper vsa-
ko obliko priključitve Avstrije, bodisi odkrito ali maskirano, ker bi priključitev popolnoma prevrgla ravnotežje v Evropi. Uvedba narodno-socialistične-ga režima v Avstriji bi bilo nasilje, ki bi pomagalo predrzni manjšini do moči in veljave. Italija, ki se je vselej z besedo in dejanjem pokazala kot prijateljica Nemčije, svari sedai Nemčijo, naj ostane na poti pameti in pravičnosti, če hoče še videti Italijo na svoji strani, sicer pa ne sme več računati na njeno podporo.
Ttsdi Pariz in L se vznemirlata
Odmev Habichtovega ultimata — Anglija in Francija se pripravljata na intervencijo za ©hramtev avstrijske
neodvisnosti
Pariz, 21. februarja, g. Pariški Li*k ku-mentira zadnje Habichtove izjave. Temp^i j-raatra ponovno vmešavanje Nemčije v notranjepolitične zadeve Avstrije, posebno sedaj, ko so tri velesile podale svojo izjavo, za izrazito izzivanje. To nam kaže. tako piše list dalje, kako bi se spremeni'a situacija v Srednji Evropi, če bi se narodni socialisti polastili dunajske vlade. To nevarnost je treba odstraniti, naj velja, kar hoče, ker sicer ne bo mogoče ohraniti miru v Evropi. Prav tako označuje Pariš Soir« ultimatum Hitlerjevih ljudi in včerajšnje izzivanje Habichta v radiju kot neznosno provokacijo ter pledira za čim hitrejše sklicanje sveta Društva narodov.
Pariz, 21. februarja, r. V -teku včerajšnjega dneva sta se vršili dve seji vlade, na katerih je zunanji minister Barthou poročal o položaju v Avstriji in o stanju raz-orožitvenih pogajanj. Zunanji minister je najbolj poudarjal izjavo treh vele?il glede avstrijskega vprašanja V zvezi z razoro-žitvenim vprašanjem se je govorilo o potovanju lorda Edena po Evropi, obenem na naglašalo. da je to potovanje zgolj informativnega značaja.
Pariz. 21. februarja. A A. Glavni organ socialistične stranke prinaša danes člane!;.
da sc \ /nunjih 4-s urah mnogo govori o ponovni združitvi Av>trijc in Madžarske in o morebitni obnovi habsbusške dinastije na avstro-madžarskem prestolu. List misli, tla bi to bila nevarna pustolovščina, in svetuje francoskim, britanskim in italijanskim državnikom, naj se nikakor ne opuščajo  v  takšne načrte.
London. 21. iebruarja. r. Habichtov govor v monakovskem radiju, v katerem je ponudil Dollfussa premirje, ako pristane na vstop nar. socialistov v vlado in zagrozil z oboroženo ofenzivo, ako to ponudbo odkloni, je izzva' v tukajšnjih kršili pravo zaprepaštenje. 2;asti v opozicijskih krosih prevladuje mnenje, da mora angleška vlada nemudonu stopiti v Mike s Parizom in Rimom ter pokreniti akcijo za skupni nastop v primeru, da oi Dollfuss pr'.sta: na Habichtovo ponudbo, ki pomeni v stvari okupacijo Avstrije s strani hitlerjevcev in s tem dejansko ukinitev neodvisnosti avstrijske republike. £e bolj potrebna pa je po mnenju teh krogov intervencija velesil v primeru, da bi hitlerjevci zares vprizorili oborožen napad na Avstrijo, kakor grozi Habichr.
Izid občinskih volitev v Bolgariji
Ojačertje postojank vladnih strank
za vofitve v
Sofija, 2*1. febr. t. Davi je bil objavljen uradni izki nedeljskih občinskih volitev. Po teh podatkih so dobili zcmljedelci Vrabca I. HB.990 giasov (25.28 odstotka), demokrati 117.o8S (15.18), liberalci Vrdenova 2o tisoč 707 (2.5). radikali 16.o2S (2.1). koalicija vladnih strank K5.242 (10.00), koalicija vladnih in opozicijskih strank 71.150 (9), Demokratičeski zgovor Cankova 80.559 (10), Demokratieeski zgovor Ljapčeva 27.5ol (3), delavska stranka 95086 (7). Zemljedelska *veza Aleksandra Stambulijskeiia -H.761 (5). Sviloviči 3.993 (0.5), široki' socialisti 8.064 (1), koalicija opozicijskih strank 5.771 (0.8).
Zomijed&iS*ki minister Dimov je glede na to izjavil:
Volitve »o ponovno doprinesle sijajen dokaz sile in moći zemijedelske zveze. Izmed 770.000 glasov je dobila zemljedelska zveza v celoti nad 308.OSO glasov. c:e dodamo k tem glasovom še nekate-e. ki jih ie dobila zveza v koaliciji z opozicijo, si lahko točno predočimo vpliv, ki j*a ima zemlje delska zveza na bolgarsko vas in kmeta. Volitve so se vršile v času. ko se zemljedelska zveza trudi, da obračuna z vsemi renegati. Poleg tega kaže izid. da so zemlje-deici, z*druženi v zvezi Vrabca L, edinstvena organizacija v naši državi.
Tudi ministrski predsednik Mušanov ie v svoji izjavi novinarjem pondaril. da je aelo zadovoljen z izidom volitev, ki so se tfplošn-o vršile v rodu in miru.
— Politični atentati — Priprave parlament
Dočim voditelj demokratskih strank na ta način izražajo svoje zadovoljstvo nad izi-dom nedeljskih občinskih volitev, sc ču-jejo iz vrst opozicije oštri protesti. češ, da so oblasti v mnogih krajin ponaredile rezultate.
V Komarčevcm pri Stari gori je bil sn.p-ci izvršen atentat z bombo na predsednika tamošnjega občinskega volilnega odbora. Predsednik volilnega odbora se je po naključju res:l. Atentator je bil aretiran. Tudi v vasi Fnikoj pri Plovdivu je bil izvršen atentat. Atentator je ubil nekega Jakoba in njegovega sina. Orožniki so nemudoma pričeli zasledovati atentatorja, za katerim pa doslej še ni sledu.
Preiskava zaradi atentata na >inagogo v Custendiiu je dognaia, da je izvršil etentat omladince Vasen Krsten, ki so ga orožniki prijeli in tudi zaslišali. Atentator je pr;zna! svoj zločin.
Bivši minister Molov je izjavil, da bo pripravil in vodil bližnje volitve v Narodno sobranje zemi iedelsk- minister Ciičcv. Tako so se baje sporazumeli zcmljedelci in demokrati.
Sofija. 21. teb'-, t Stavka delavcev v slivenjskih tekstilnih tovarnah sc nadaljuje. Za sedaj še ne kaže. da bi prišlo do spora/uma med vodstvom tovarne in de" lavskimi z::i"vn'k:. ka!;or poročajo Urnaš: Bji listi, se bori 5X00 delavčev z b:Jo in pomanjkanjem.
Boj proti korupciji
Narodna skupščina ]e soglasno odobrila izročitev na* rodnega posl. Kadiča sodišču in se izrekla za najradi
kalnejše pobijanje korupcije
Beograd. H. februarja, p. O ptri tik i da-našrvif4 razprave o poročilu inninit strtega odbora crlede izročitve narodnega poslanca Hueejina KadiT-a eedišr i ie Narodna skupščina danes znova m&nife&tirala svofo Čvrsto volio no radikalnem iztrebli ?miu vseh zlorab in iK.r.Mnosti v iavni upravi. Imunitetni odbor, 1xi je proučil eodne spise. ?-^ je eogla^no izjavil za to. •!« <>e narodni poslanec Brusefin Kadit*, ki i-s zapleten v afera pri izvajani'j agrarne reforme v Bosni in Hercegovini, izroči sodišču in mu odvzam^ poslanska inuniteta V svojem poročilu j^ poročevalec invunitetneLra odbora Petar Cerovi«* naglasih da bi bil odbor v rasjketfl prim?ru prinorocal izročita ottanftjenesa poslanca že zaradi teua. da se stvar do kraja razčisti tsur pad-1 vsak sum in dv mi o t?m. da bi hotela skupščina morda š*:*i!i svoie elane. Kdor ie kriv. mora za < deianja odgovarjati. — Vsa izvajanja poročevalca so naletela  na splošno odobrava-
nje. V d-bali t*i nato eoaftariii narodni poslanci Todor Toatić, Nikola  KoSetjtgrM ifi
Ivan   I>oncar.»vić.  ki  c<i  vsi odobravali lišee   inninit tn^aa  odbora, se  /nv7emali aa radikalno pobijanje koroneife No /.»htevali. da se z onako strogostjo nastopi tudi v kecn dfagena primeru, ki hi as pojavil, rvb 11 -jo  govorniki  naglasili,    'ia  ni MBIfl
dolžnost oblasti, zatirali taki i/rariikv, me*
v-^ da bi morala pri tetu eriergiinio iti brer ohzirno  sod loviti   vas   iavnost.   Kdor dsi-podktapnine ali  ve za  nepravi hi os! i. }\\' vrde javni  funkeionarii. na leca ne priia vi, |e prav   talCjO kriv kakor oni.    M Uikv-nepravilnosti   vr^i.     Pri   jlfteo-i-anjn   ie nn\<> Narodna skUpScHna  soglasno odobril« pred log  imunitetnega    odbora ul?de teeo^lv^ poslanca Htisejina Kadila ^Kt;^t. IfaAldna skopS^ma  i-- nato r sej aru v Ušla   o drugih
torkah   due«vnesra   reda   ter "je   ined   SJSJglwi
izvolila poseben odbor ti nro eak.on-s\ »ga nacrta o državVar^tv.i.
Iz prometne službe
Brojrrad. 21. februarja, p- K sekciji 'a vzdrž?vanje prog v Mariboru jt- premeščen Ivan Kuster. doeedaj višji kontrolor i Sla vnem kolodvori v Mariboru, k pro«ii€C-no komercialnemu oddelku direkcije pa ie premeščen višji kontrolor Ferdo Babi >. desc<lai na glavnem kolodvori: v Ljublian:. V viMo skupino 5»o napredovali poverjenik pri direkciji Fran Gorše in Fran Zekar t.t višji pristav Fran Mvastja.
Premestitve v sodni službi
Beograd. 21. februarja. p. Na las':io pilijo ie premeščen k ^roškemu sodišču v Ljubljani kaiudist Anton Jager iz Loža. po si ižbeni iirdrebi pa ie premičen k sreske-nui sodišču v Ložu ofirijal Rudolf SiM- n-feld  od sreskega sodišča  v Ljubljani,
Nova pogajanja za ureditev vojnih dolgov
Pariz, 21. febr. g. \ewyorški dop:^ »Agence Economicjuc ct financicresc poroča, da bo najbrže v kratkem izšla po>!an:> i predsednika Roosevelta o vojnih dolgovih Poslaniea bo najbrže znak /a obnovo mednarodnih pogajanj za ureditev vojnih dolgov, vsekakor s pobojem, da bo predsednik dobil od konkresa potrebna pooblastila, s katerimi bo mogel skleniti pogodbo o voj-nih dolgovih. V dobro poučenih krogih menijo, da bodo skušali v zvezi s temi pogajanji doseči tudi sporazum glede kontno veljavne stabilizacije valut.
Staviski je tudi vohunil
Pariz, 21. februarja. AA. Zadnje dni se v poučenih pariških krogih mnogo a"-vori o tem, da so francoski varnostni organi odkrili veliko vohunsko organizacijo, ki io je finansiral pokojni Aleksander Staviak? in ki je bila v tesnih zvezah z njegovim poslovnim delovanjem v Franciji in na Madžarskem. Ti glasovi so našli odmev tudi v delu francoskega tiska, kjer naštevajo kot sumljivi osebi in agentki pokojnega Staviskega igralko Mariano Kupfcr in znano gledališko igralko na pariškem odru »Empire-f Madiarko Rito Georg. Posebno mnogo se razpisujejo o tej najnovejši vohunski aferi list »Eeho de Pariš«, ki pravi: AH res obstoji ta vohunska afera v zvezi z drugimi aferami zloglasnega Aleksandra Staviskega. bomo videli pozneje. Za zdaj nas zanima v prvi vrsti, kaj jc s 157 milijoni frankov, ki jih je Staviskv izplačal v čekih, in kam je izginilo drugih 123 milijonov, ki jih je Staviskv pobral z lažnimi obveznicami kreditnega zavoda bavons-ko občine. Ljuba\ne avanture Rite Georg in njeni tajni sestanki z neko problematično igralko v ulici Saint-I lonore nas pa puščajo popolnoma ravnodušne.
Preiskovalna komisija francoske zbornice
Pariz. 20. februarja. AA. Ha vas poroča: Poslanska zbornica je imenovala preiskovalno komisijo za afero Staviskega; komisija bo začela zasedati v ponedeljek ali torek. Dalje je poslanska zbornica imenovala komisijo za dognanje krivde za dogodke 6. februarja in prihodnje dni. Ta komisija pa ne bo začela zasedati pred sredo ali koncem prihodnjega tedna.
Vremensko poročilo
Bohinjska Bistrica-jezero, 21. februarja: —T. mirno, 10 cm pršiča na SO cm podlaci, na soln-eni strani  smuka idealna.
Bled-jezero. 21. februarja: —2. jasno, mirno, 37 cm sreža. led debel 30 cm. grapa v.
Kranjska gora. Rateče-Planica. 21. februarja: —5. barometer pada. jasno, mirno, 70 cm sreža, Vršir- in Tamar 250 cm pr.šiea.
Smučarski dom »Ljubljana« na Pokljuki. 20. februarja: —3. jasno, krasno vreme. ISO cm srenja, smuka ugoilna, izgled i najboljši, za visoke ture ugod.no.
Lovci so zborovali
Ljubljana. 21. februarja
biio*:: so v veliki dvoran; restavracije pr M a .C.; zborovali Io\c: ljubljanske podružnice SLD. Prav dobro obiskano zborovanje je o:\orii predsednik podružnice g. dr. S tanan Bevk s pozdravom na navzoče, predvsem pa .e tono pozdravi, predsednika Lovske zbornice dr. Leona Starcu, predsednika uentrajie^u odbora dr. Lo-vrenčiču. direktorja d:rekcije Šum ing. Cvetka Bož ča n zastoptrka R barskegj društva g. Bogataja.
Uvodoma ie poudarja^ dw je siev..o podružničnega članstva zaradi u>tanavijan.a novih podružnic precei nazadovao, zato ra je predsednik pozval članstvo k čim večji s Qg in delovanju roko v roki. Vrst ljubljanskih lovcev pa ni samo razredčilo ustanavljanje drugih podružnic, temveč tud' smrt. ki je iztrgala iz njih 14 članov, k; *e jih je predsednik s pieteto spominjal, navzoč; so pa počastili njih opomin *tu.e. Predsednik je dalje navedel, da je bi.o delovanje društva osredotočeno v dveh smereh. (J.avna >krb ie bila posvečena članstvu, za katerega se je prirejalo strokovna predavanja, na kate rib je lahko tudi vsakdo iznesel svoje želje ter razna vprašan.a Glavni namen predavanj in sestankov je pa bi: družabnega značaja in pog'ubitev tovarištva med lovci. Kakor druga leta, se je tud lani Jr.išivo odločno boriio proti kr-vemu lovstvu in proi lovskim tatvinam, k so >e silno razpasle. Navedel je tudi več konkretnih primerov, kako bi se dalo divje lovstvo najuspešnejše zajeziti. H koncu svojega poročila se je predsednk zahva ziast; g. banu, ker je bila z njegovim posredovan.cm znižana pristojbina za lovske karte za člane lovskih društev od 3u0 na 120 Din. Podružnica je uvedia tudi kontrolne listke za prodajo divjačbie in kož in gre mestnemti tržnemu nadzorstvu ter nji vim organom kakor tudi policiji za tozadevno kontrolo vsa pohva.a.
izredno lepo in preg edno t-ijn.ško poročilo je rodai dr. Kreići. It poročila je razvidno, da šteje podružnica 1306 č'anov in je še vedno najmočnejša med vsemi. Lani je nazadovala za 250 članov.
B.agaiuik g. Novak je navedel, da so znašal; dohodki 22.254, :zdatk pa M.608 in znaša društven; prebitek 764» Dri. Društvo razpolaga tud' z e:j m inventarjem n knjižnico v lastni pisarni v Komenskega u:;C; 19.
Pri volitvah je bi! Izvoljen ves dosedanji odbor s predsednikom dr. Stankom Bevkom, prosvetnim inšpektorjem v Ljub-ijani, na čelu. izvoljenih je bilo 7 članov v osredui odbor in scer dr. Erih Cberl. Ivan Zupan, dr. F!fp Ore'. Anton Mladč. Fe Iks Justin :n dr. Fran Novak. no:eg teta pa 26 de'egatov za glavno skupščino.
Pr: sltija.nostih je občni zbor v glavne: razpravljal o pobijanju lovske tatvine ter Q raznih drugih aktualnih zadevah, o kateri!, naj pozneje samostojno odloča upravu odbor.
Sorzna perocils*
l.ll HU\\sK\ BORZA.
Devize:   Aiu^terdaju   2309S.18   _ 2319.54.
litri in 1*;0.14 - 1^70.1)1. Bruselj 80o.ry2 -*V4.46, Curih hos.oo 1113.8j">. London 174.42 — 170.02. Nevvvork 9190,7)0 _ 7<1>.   Pariz  225.88   —   227—, Pra^.,
14253 - 143.09. Trat »035 _ 302.75 (pr, mi [a 2S.o odejt.). Avstrijski šiling y pr: vat nem  klirincru 8e95.
INOZEMSKE BORZE
Curih.  Pariz  30.58,  London   15.77. H«* york 312. Bruselj 72.225, Milan 27.14, Ma drffl   11.DO,    Amefiterrlam   208.25. Berli-i 122.90. Dunaj 57.10, Praga 11.84. Varšava 58.30, Bukarešta 3.06.
Stran '?
»SLOVENSKI NAROD«, dne 21. februarja 1934
Vodilne osebnosti češkega duhovnega življenja
Lep V«<er
V Ljubljanskem fclttfctt — Prcaavan)« ka g. BožMarfe Borka
LJubljana. 21. februarja.
Ljubljanski k;nb ie snooi svoje člane iii goste zoftt prijetno presenetli z lepim večerom, ki Ostane vsem v naj prijetnejšem spominu. Povabil ie urednika »Jutta< s. Božidarja B o r k a, naj bi v klubu predaval in g. Borko se je povabilo rade volje odzval ter pripravil_predajanje. -kakršnih., smo slišali pri nas se zelo malo. Predsednik kluba g. dr, Fran \V i a d i s c h e r je tor rlft pozdravil predavatelja, člane in goste, ki so bili med nj'.-mi podban g. dr. Pirkrua-jer ter kot_ zastopniki JĆ lige generalni. konzul Ing. Sevčik, konzularni tajnik Mar-tinek in odvetnik dr. Krivic. Prisrčno pozdravljen je začel g. Borko predavati o vo-diln-h osebnostih češkoslovaškega duhov-iega življenja.
Predavatelj :e seznanil poslušalce z dednim: strujami v današnji češki literaturi ifi njih Vodilnimi 6šebnosim;. Posebej se l& pomudil pri Masatvku, Obširneje razložil filozofske nazore prof. Cmanuela Radia, orisal idejni svet rređstavitelja češkega civiližma Karla Capka, označil 3>boj za zdrav razum«, ki ga vodi publicist Ferdinand Peroutka in prešel odtod k idejnim pojavom na levici in desnici lavnega življenja. Med drugim Jfe obširneje karakterizira*- miselni svet predstavltelja kato;:.<kc oroŽe Jarošlava Duryclia in zgodovinsko-filozotske teorije prof. Peka^. Ustavil se je tudi jrri idealistični filozof iti prof. Frah-tiška Mareša '.n podal duševni profil Fr. X. $alde iti Arna-Novaka. Ob koncu predava-
nja je svoj oris današnjega češkega duhovnega življenja in njegovih vodilnih Osebnosti izpopolnil t nekaterimi polnimi sklepi. Tako je dejaf, da še danes mil V čelki kulturi vrši prevrednotenje nekaterih miselnih osnov 19. stoletia M đa se želo inteUttnt-no m t neko vedrino* ki jo imalo samo zdravL zreli in srosobnLnarodj. iščejo _iiq-vi svetovnonazorski ideali, ki naj bi vodili rnk^a pokolen.ia. Predavatelj je eavrori popularno mnenje, da imajo Cehi več vnanje .civilizacije kakor pa notranje izvirne kulture. Pokazal je, da so Cehi duhovno zelo razgiban in gibčen narod in eden na?bo!j filozofsko usmerjenih narodov Evrope, vendar pa ne v tistem smislu, kakor razumejo filozofsko usmerjenost Nemcu Cehi so na-r6"3 praRličrrh mislecev, in ker skušajo dobro misliti, kaže tudi njih javno delo dobre rezultate.
Misli vseh je izražal rredsednik kluba g. dr. Fran Wlndlscfter in vsem ;e govoril iz srca, ko se je predavatelju za izredno zanimivo* pregledno sestavljeno in globoko V duhovno strukturo bratskega naroda posegajoče predavanje prisrčno zahvalil. O. Borko je odkril poslušalcem marsikatero potezo in lastnost češkoslovaškega narodi, ki je bila mnogim še neznana. Vsi so ntu bili od srca hvaležni, da jih je popeljal s svojim temeljitim znanjem in lepo besedo v vse kotičke duhovnega življenja naroda, ki nam je po svojem duhu in srcu tako blizu.
Občni zbor CMD v Trbovljah
Mfeiptto detovanje obeli pod ružni
meine kraje pre
Trbovlje, 20- februarja.
Sinoči je i mola v tukajšnjem Sokoljem domu naša najjačia narodno-obrambna or-aanizaelja. Ciril-.Metodova družba, svoj l?t-nj obftni zbor. ki i? bil zelo doofa obiskan. Tudi izredno živahno raz4*>lože-nie članstva ie prioado, da obe podružnici marljivo letujeta. Tudi ta obrni zbor j<e dokazal, da se na^e narodno obrambne organizacij ? v po-lezelji dorvolj zavedajo m'varnosti, ki j>r<^!i nagemu narodu zlasti oh anverni meji. kjer /'aMntptia tulec noSo mladino v nemških £o-lah, tsr al z nakupovanjem prilaga vodno ves naše narodn? zetnlje. Temu proti na roj-nemu deJovanhi bo treba napravili v najkrajšem časni konec in to nalogo mora izvršiti uaža najtanja in med našim narodom riarVplivrieiSa narodno-trbranibna orcianizftci-va, CMD. V tem pravcu ro izzveneli v^i dro-vot-l in ptfedloci na obonpm žbnru.
Občni zbor i? vodila prcdsediiica ženske lodr jasiice   ga.  nsadinnpektor  HamrVovn, ki se  i«  po  uvodoih  formalnostih spominjala me«l leitom umrlih Jlamov in članic ur-«elova, ge. Skraberjeve, rorijevr in Biilov-
č?Ve. tz tamlškeea porotHta, ki Sa jp podal uofteli *. Novak, j ■ posneti, d* sta obe podružnici zelo požrtvovalno in marljivo delovali. Težke iro«podareke in pooijalnp prilike v mdarekih rp\*irrili i>a ho vplivala tudi na de.K>van.?.» hi uspehe podružnic, ki pa so bili \¥jeno zadmv>ljivi. Moška podružnica slek- 155. žeđi^ka pa 144 Mani*'. t>kui>aj toorei 279 dm?1.venikov. Obe podražniei bo-sta v bodo^r delovali tudi na to. da t«e Število čla-nMva še pr4m »rfto <lviemc l^ornMlo ravnika le bilo z odobravanjem sprejo.
Bla^aini*k«- pororilo, ki ga ie poda.1 ina»r-liivi blacamik c- Mirko Kos, izkazuje Din «t237 dohodkm- m Dki 32,5<) i7xlatko\, veš «>sfali de^rhar he bil hailkazan (HaVne.nv.i odbora CMT) v Lfubttant. Podružnici pa »ta tudi v aocljalnton oziru siorili vee. kot svo-jo oiTodtio dolinoet, ko ata'obdarili ^3 r*v*
nih d?la\Hfcih otrrflt s revVp m 23 rrtvčkov t. obleko. rajr.*n teca ?>a tadi &e v«M«nnu ?t*viki bednih podpore v žtvilih.
Po (soglasno izročeneim absolutoriju r? podal tfvoi*1 porodilo d?lo?rai slavne skupščina C^tf>. šnl^kl rupriiviteM ?. ^u^afl'. knt
c, ki štejeta 279 članov, mato skrbimo
Za ob-
ča izvajanja so bila vseskozd stvarna, poučna in aanitniva. Zato se ni čuditi, da se ie po njegovem covoru razvila živahna debata, tekom kater? se ie soglasno ugotavljalo, da noav->5a osrednje vodstvo CMD v Ljubljani v^e premalo porOrnofcti našim '»b-m^jnim krajem, kjer Nemci nemoteno ku-p.iiejo tosttavn m^ie slovenske domačije, ko bi sj lahko iz osrednje blagajne podplralf take ogrožene Slovenske kmetije In posestva, da bi n? prišla v posest avstrijskih Nemcev. Istotako posveča osrednii odbor CMD nagemu obmeinema šolstvu vse pre-mak) pozornosti, tako da s* bo nasa mladina svojemu lastnemu narodu pred očmi odtujila. Po temeljiti in vsestranski debati o vseh teh in drugih važnih pereoib narod-no-obrambnih vprašanjih ie bilo soglasno sklenjeno, da s? sprejme in predloži osroJ-ujemj odboru CMD daljša spommica. v kateri se bo zahtevalo, da posAeti osrednje \x>lslvu CMD vso skrb in brigo ogroženemu obmejnemu ljudstvu in ozemlju, na katerem živi.
Pri volitvah [e bila izvoljena sledeča upraiva: Za mo$ko podružnico: pre<1eednit« g. Ceščut Jože, podpredsednik g. Fešta m Franc, tajnik g. Novak Julii, blagarnik gosp Pavlic Efr< tn, o<lborniki: gg. Kos Mirko. L3tnik Jože, Bu?ar Lojze in Rozin M Peš. Za žensko podrjžnico: rastno predsednica na. š^ntjure. predsednica an. nadinEipekt^r HamrloA-a, tajnica gdč. Carga. blagajnikarko ga. Cernetova, otlbornice: ga- Oblakova. Grilčeva. Pleskoviceva, Radej^va, čeScjto-va in Lundrova. Revizorjem pa sta bila Izvoljena ga. Potu nov a in g. Plaivšak Rob<vt ml. Dehgati za glavno ekMpsfinO sta obo predsednika ter g. Bučar in Letnik in ga. Bučarj?\a in gdč. Carga.
Pri slučavnostih ie bil sprejel delovni program za bodoče poslovno leto. iz katere ga i? razvidno, da se bo novi odbor z ttttvo požrlvovalnostjo zavzel za naš ogroženi narod in težkimi narodnimi žrtvami pribori-?-no naso z*mlio na severu, ki mora oritat« laM najS^ca naroda  in države.
S porivom, da bodi delo odbora Je vztrai-n^e, je zakljurila pr?dsednica občni zbor.
RK v Mariboru
Maribor, 20. februarja. V torek zvečer je polagrala obračun svojega človekoljubnega dela areska organizacija RK v lovski aobi hotela *Orel*. Zbor je otvoril invodil agilni predsednik, prvi državni pravdnik g. dr; Janclč, ki je pozdravil med drugimi zastopnike občinskih organizacij RK in sreskega načelnika 1. br. g. SenekbViča. Nato je v enoufnem govoru orisal' plodonosno delo organizacije, ki Šteje 108 rednih in 134 izrednih, oziroma podpornih članov. Društvo je priredilo lani višji samaritanski tečaj. Izpiti so se vršili dne 28. marca preteklega ieta pod vodstvom podpredsednika ravnatelja tukajšnje splošne l)Olnice g. dr. Vrečka. Uspeh je bil v celoti, zadovoljiv. V glavnem je bilo delo v miinilem poslovnem letu posvečeno pouku in vajam za obrambo prOti plinskim napadom iz zraka. Bilo je več teoretičnih predavanj in praktičnih vaj. Predavali so gg. dr. Vrečko, prof. škof in mestni uradnik Pivko, L>e-ti so vodili tudi praktične vaje. Sedaj se vrši trije nižji tečaji. Eno skupino obiskujejo mladi inteligenti — učiteljice in učitelji. Drugo skupino pa obiskujejo samo moški, ki so namenjeni za reševalno četo tukftjtnje gasilske čete in za reševalce v tovarnah. Poseben nižji samaritanski tečaj imajo še na učiteljski šoli šolskih sester v Mariboru. V minulem letu je RK uvedel akcijo za nabiranje obleke, perila in obutve, da bi tudi na ta način lajšal bedo. Zelo človekoljubno dejstvo, da je daroval RK za poplavljene« Din 1000.—, ša brezposelne rudarje v Trbovljah in Hrastniku 1000.— Din. Razen tega Je organizacija poslala v ferijalno kolonija 0 otrok in na Pohorje 2 otroka. Skupno je RK žrtvoval za dečje kolonije na morju in Pohorju 9.300 Din. iz navedenega je razvidno, da je organizacija v polni meri zadostila svoji veliki nalogi. Bodoče delo je deloma že začeto V samaritanskih tečajih.
Predsednikovemu poročilu je sledilo poročilo tajnika %. dr. Žorjana, ki se je bavilo z administracijo organizacije. Poročilo bla-
gajnika izkazuje, da je v blagajni ob koncu poslovnega leta Din S4.759.69, kar je za organizaciji RK zelo razveseljivo. Odbor je dobil ha podlagi poročila nadzorstva raz-resnicO. Nato je bil ponovno izvoljen za predsednika za društvo tako zaslužni gosp. dr. Jahčič.
Predavanje o Časopisni reklami
Ljubi iana, 21. februarja.
Organiz*ci)a grafičnega delavstva in Zveza tiskamiakih faktorjev sta priredili snoči v mali dvorani v palači Grafiki zanimivo predavanje o sodobni časopisni reklami in zlasti o oglasih v našem dnevnem časopisju. Predavanja se je udeležilo lepo število poslušalcev in le žal, da se vabilu niso odzvali upravniki listov in zastopniki anončnih pisarn, ki so predvsem poklicani, da se brigajo za napredek časopisne reklame, in ki bi mogli iz predavanja posneti marsikaj koristnega.
Uvodoma je govoril g. O. Mihalek, ravnatelj tiskarne Merfcur."o potrebi izboljšanj*! nase časopisne reklame in je prikaza! tudi razvoj Časopisne reklame od prvih časopisov do dane«. — Za tijim je.prikazal g. I. Matičič, faktor Jugoelov. tisk., reklamo v raznih svetovnih velelistih Nazorno je predavatelj obrazložil, kako je tudi časopisna reklama po svoji obliki in po »voji vsebini prav za prav produkt svojega časa in svojega okolja. V ameriških velelistih, zlasti ćikaških. se vrste veliki naslovi z ogromnimi slikami, % kratkimi članki, kakor da bi človek v nemem filmu gledal vrvež velemesta. Talca je tudi reklama: beseda.
slika, udarni element — brez nepotrebne Jare, brez obširnega besedila, ki ga nihče ne čita. — Za tom je predavatelj prikazal našo in naši slično nemško časooisno reklamo, ki ni niti okusna niti učinkovita m ki brez potrebe trga beseddo časopisja ha kvari čitajočeimi občinstvu veselje do časopisja.
Kot tretji predavatelj je g. Rajko Kos,
korektor v Učit. tiskarni, naštel težave, ki jih ima z oglasi strokovnjak, ker mora poslušati nesmotrene inhreve haročnlblVi ki največkrat kvarno vplivajo na obliko reklame.
Zadnji predavatelj g. tttasfcm dftfeotia,
predsednik grafične organizacije, je prikazal, kakd M je reklama razvijala v sklad-nosti z razvojem gospodarstva sploh. Na ta je govoril O Velikem pMhMltt časopisne rf-klame za Industrijo, obrt m trgovino, ČcMr se gospodarstvo drugje dobro zavedi, kar jasno dokazujejo zlasti »metrski gospodarski koncefnL ki letno žrtvujejo samo za časopisno reklamo nft milijotie dolArJeV. Pri nas se gOipbdarstVO VSe prtmalo zaveda važnosti caimbisne reklame ?n Se je vse premalo poslu*ttJe. Končno je govoril o sodobni m učmkbviti časopiohi reklami, ki mora danes v dobi radija, aeraplanov, jsilnuH ^br-"zmsklK' rekordov, v čašu. ko še miltibni brez Sape pebajo fes kosčkbth kruha, v trenutku objeti človeka, ki nima časa ca dolgovezne, nesmiselno natrpane reklamne se_ stSVke. 1rT k±kr*mv irrorrtnotJoseči rW*i V našem, česopisju, če bodo _vsi onu^ki sodelujejo pri obmeovanm te reklame — od upravnika in lastnika anončne pisanie do tiskafniskega vodstva in stavca ter meterja — izvfiili svojo dolžnost.
Zanimivo predavanje je trajalo skoro dve ari in so potlufriffci vsa izvajanja glasno odobravali.
K»OR SE M VtDEI,
POT V ŽIVLJENJE
originalni ruski VelerMm Dodatek Šala
»HVALA, NOČEM!« SZOKK SZAKAI-L
Predstave ob 4.. 7. in 9. »4 uri Predprodaja od 11.— ^13. ure
Predstava ob 4. uri je v korist Rdečemu križu.
Elitni kino Matica
Telefon 21-24
vitvijo zveze se vodijo tudi priprave za izvedbo mednarodnega Šahovskega turnirja, koj*£* orgilHsatija haj bt bilo prvo delo novoustanovljene zveze.
«$**!»
Za državno Šahovsko prvenstvo
Ljuuijana, i'l. februarja.
Poročali saiu že, da bi se že ta mesec moralo odigrati odločilno kok> med Ljubljano in Zagrebom za naslov jugosloven-sKega šahovskega prvaka. Kazalo je, da do srečanja sploh ne bo prišlo, kajti šahovski savez v Zagrebu, ki bi moral določiti termin, nI dal nobenega glafcu od sebe. Ljubljanski klub je ponovno energiČ* no interveniral in končno se je savez vendarle oglasil. Obvestil je LŠK, da se bo semitinalna tekma med Ljubljano in Zagrebom vršila 4. marca v Ljubljani in da naj L&K ukrene vse potrebno za mateb.
Dvoboj se bo odigral na osmih deskah •Igralne ure so določane od 9. do 13. in od 15. do 19. čas razmišljanja je običajen turnirski in so- kontrolira po dveh urah. V tem času jc treba napraviti 32 potez, V vsaki nadaljni ari pa 16 potez. Za vrhovnega sodnika je savez odredil velemojstra dr. Milana Vidmarja, ki Je pa to mesto odklonil, ker bo sam zastopal barve LSK in je za svojega namestnika predlagal Sa-hovBkega mojstra dr. Astalosa iz Sarajeva. V svrho čim boljie priprave Je L6K za svoje igralce odredil tri trening mat-che. Prvi bo jutri, drugi v ponedeljek, zadnji pa prihodnji četrtek, člana tehmiohega odbora Furlani in M. Vidmar ml. sta v ta namen postavila vsak avoje mofetvo, ki ai bosta stali nasproti Na eni strani bodo igrali Preinfalk, Gabrovšek Julij, Ciril Vidmar, Gerzlnič in Kranjc, na drugi strani pa Sikosek, Sorli, Rupnlk, Longer in Majcenovič, treninga pa se mora tudi udeležiti Cibič. Iz teh igralcev bo nato kapetan g. Iskra sestavil reprezentančno moštvo, ki bo nastopilo 4. marca proti Zagrebškemu šahovskemu klubu. V vrsti Ljubljane bomo zlasti pogrešali tura irskega igralca, klubovega prvaka, Ludvika
Gabrovška, ki je bil službeno preme&čen v Črno goro, kar pomeni za LSK precejšen handicap. Ljubljana, ki je že od nekdaj veljala za središče Šahovskega Življenja v Jugoslaviji, bo proti Zagrebu iz prestižnih razlogov postavila izredno močno mo&tvo. Na prvih deskah bosta igrala tuđi klubova člana velemojster dr. Vidmar in mojster Pire, s čimer je reč kot sigurno, da se bo Ljubljana plasirala sa finale proti Beogradu. Trening matchl bodo v kavarni Evropi, vsakokrat ob 20.
Nasprotnik LŠK razpolaga z selo do-rim moštvom. V Zagrebu velja sicer za najmočnejši klub Maksimirski šah. klub, ki pa je bil od L6K Se v izločilni tekmi eliminiran. Zagrebški Šahovski klub bo postavil stare rutinirane turnirske igralce, ki Jih stareJSa ljubljanska generacija prav dobro pozna iz raznih turnirjev. Predvsem je treba omeniti dr. Singerja, Kosto Rožiča. Dydzinskega, Ftlipčiča, inž. Tekavčiča, Grenčarskega, od mlajših pa Alviroviča, Borkoviča, Dumiča in Rajkovića. Sigurno Je, da bosta za Zagreb nastopila tudi mojster Vukovic in pa Drezga. dolgoletni biv- I Si prvak Pariza, ki je med drugimi porazil tudi znanega velemojstra dr. Tarta-kotterja.
Za mateh vlada le sedaj v šahovskih krogih veliko zanimanje, čeprav še ni odrejeno mesto, kje so bo vrftl.
— Pred uataaositvfja aiovcnaim Safcov-slce Kve*e. Zanimanje srn aahoveko zveao je med podeželskimi kdutoi vedno večje, kar
2e popolnoma naravno. Manjka nam glava, :i bi vodila ves šahovski pokret v naši banovini, ki M vplivala na čim večji razmah kraljevske igre. že na lanskem občnem zboru LAK je bfl fevoijen pripravljalni odbor z arh. Costaperario na čelu, ki pa zaradi obolelosti predsednika, ni mogel poslovati. Ker je vprašanje šahovske zveae neodložljivo, je LfeK ha svoji zadnji seji imenoval v ta odbor gg. prof. dr. Bajca, Iskro in Furlanija. ki so takoj energično pričeli z delom in smemo upati, da bo sveža v.kratkim ustanovljena. Pripravljalni odbor ae tem potom obrača na vse šahovske klube, da mu sporoča sestave svojih odborov .svoje delovanje m evetrtueme želje. Dopise je poslati na naslov: prof. dr. Bajee, kavarna Evropa. Obenam z ustano-
lamo fte danes!
LIANE HAtD
r vfeMll glasbeni komediji
Gotpa ti ne isti otrok
Tb Je film, ki nas bo zabaval kakor Še nikdar
IVOCNl KllfO IDEAL
Predstave ob 4„ 7. ta f.»4 uri
cene 4.—,      in i,— Din
Nevaren požar v Radečah
Radeče pri Zidanem mostu, 21. tebr.
Da v;- ob po! 2. »e vrgel plat zvona pre*
plašene Radečane iz postelj, da so v strahu hiteli proti sejmišču, kjer je bila vsa v u'amenih de.avnica s skladiščem mizarskega mojsira Viktbrja Urankarja. Čeprav je b\\ zamrznjen motor briigalne, vendar so bili takoj pri ojrnju tudi gasile' pod poveljstvom svojega vrlega načelnika Roberta Premerste'nn. vodje suttiske ekspoziture. 2 zgledtlo požrtvovalnostjo so se vrgli gasilci v boj za raMivjaniTh elefiientohi. Ki je pretil tudi valjčnemu mlinu :n domu župana Poljanca, Rožmanbvemu mlinu ter poslopjem posestnikov Tomca in Plevela. Sicer Je oge-rij zaradi v skladiS-ču ih delavnici nakopičenega lesa divjal z vso s!!o. vendar se je gasilcem posrečilo, da so ga lokalizirali in je bila ob 3. zjutraj nevarnost* da se požar razSlri na sosedna poslocja, že odstranjena. Ogenj je opazil budni nočni čuvaj, vendar pa tudi ta ne ve ničesar povedati o vzroku, kako je nastal ogenj.
Poslopje je pogorelo do tal z vsem orodjem in iesom, da ie Skoda prav znatna, a lastnik je zavarovan 10 za malenkostno vsoto. Za rešitev sosednih velikih poslopij in Radeč snlob se morajo Radečani zahvaliti požrtvovalnosti gaslcev, ki zaslužijo splošno priznanje in pohvalo.
Več favnih ur S
Ljubljana, 2l. februarji.
Mesece in mesece je počivala javna ura na Masaryk0vi cesti, a sedaj jim je padlo v glavo, da odstranijo tudi uro s tremostovja, kjer j« pač najbolj potrebna v vsej Ljubljni. Obetajo nam sicer, da bodo elektrificirali uro na pročelju frančiškanske cerkve, vendar pa lud> ta ura nikakor ne bo mogla nadomestiti dosedanje, na vse strani vidne ure na tromostovju. Ce frančiškanska ura os ta m: taka, kakor je sedaj, bo človek tudi šc nadalje vedno moral premišljevati in ugibati kateri kazite je pravi. Sicer sta ta dva kazalca ma.o manj nerodna, kak%*«- tista skupina Ksaalcev ns rotovškem stolp ki jih ^p'ch ni mogoče ločiti in po njih ucloćiti. koliko je ura Zato pa kazale«; frančiškanske ure ob solnčhih dnevla mečeta prav močno senco, da Vidimo vedno štiri kazalce nt skoraj ni mogoče uganiti pravega č-i>a. In če bi nazadnje izprernenili vso številčnico ter jo modenuz rai: bi sa Lrfub'jano ta ura še vednj ne pomenila dovolj, saj je za mnoge previsoko, da ne razločijo kazalcev, na drugi strani pa ura visoko gori na pročelju le tudi ob rtaj-iranjsi megli sploh ni več vidna Ker pa frančiškanska cerkev stoji ob strani Marijinega trga, zato ima ura pomen tudi le za oni del okolice, ki atoji cerkvi nasproti. Najbolj primeren prostor za uro bi bil prav na sredi tromostovja, da se bo skladal s tromoetovjem in ga še celo krasil
Vsak dan čujemo pritožbe zaradi odstranitve ure, saj je tud! resnica, da je čet tromostovje tn v njegovi oaolici največ pnsantov, ki morajo paziti na vsako minuto, obenem bi bils pa tudi daleč na vse strani vidna ure potrebna za regulacijo žepnih ur. Skoraj prav tako je ura potrebna tudi na Vodnikovem trgu, kjer se gospodinje in kuharice le prerade zamude, da mora potem družina trpeti posledice prenagljenega kosila. Naša mestna občina pa mora računati tudi s tem, da Cez tromostovje in Marijin trg, zlasti pa na Vodnikov trg prihaja polno takih ljudi, ki nimajo žepnih ur ali jih pa vsaj ne nosijo pri sebi. Ce na vseh krajih in koncih skr bimo za moderniziranje Ljubljane, moramo skrbeti vsaj z najmanjšimi stroški tudi za take malenkosti, ki so pa v vsakdanjem življenju za malo in veliko prav važne.
Iz Laškega
— Dražba lovov. V ponedeljek 19. t. m. se je vršila pri arsakem načelatvu dražba občinskega lovlftča tukajšnje mestne občine. Lovišče, ki obsega 112 ha, je zdražd vpokojeni davčni inspektor g. Emil Plesko-vič aa letno zakupnino Din 80. Dne 20. t. m. pa ae je vršila dražba lovišča občine Sv. Krištof v izmeri 5000 ha. Lovišče se je domakniio najvišjemu ponudniku g. dr. Rosu sa Din 5351, dočim je znašala dosedanja aakupnina Din 9000. Najemnina je še vedno selo visoka, ker je v lovišču razmeroma malo divjačine, pa veliko divjih lovcev. Tako so n. pr. nasn bas na daa dražbe v Domniku pri vasi Treme rje od divjih lovcev ustreljeno srno. Zanimivo je, da je nagnal pri dražbi tega lovišča ceno tako visoko neki prevžiUcar, za katerim je bilo nekaj kmetov. Kaže torej, da pri prevžitkarjih se ni krize.
— Mestna godba je Imela dne 15. februarja svojo redno letno skupščino. Iz poročil društvenih funkcijonarjev smo posneli, da se je godba že v prvem letu svojega obstoja uspešno udejstvovala. Poleg ude4e*be pri raznih društvenih prireditvah je godba tudi te v javnih promenadnih koncertih uapesno nastopala. Vse priznanje mladim godbenikom! Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor a prednedntkom g. dr. Roiem, ki je v stremljenju za povzdigo mesta ter Laškega kot letovišča dal tudi za ustanovitev te godbe pobudo. Isteaja dne Je imela tudi strelska d rutina svoj občni zbor. Tudi na tem občnem etooru je bila izvoljena dosedanja društvena uprava a predsednikom mž. g. Homanom. Ker pa se namerava ustanoviti ▼ družini mladinatki odsek, sta bila, poleg dosedanje uprave, ltvotjena v odbor še 2
nova člana in sicer gg. Hraste!j in Jc-ranko.
— Ob&nsfea   orfanlancija JHB I**ko
bo imela svojo redno letno skupečino V Četrtek 22. t. tn. ob 20\ V Sokotskem domu poittoatevilliO!
I   r t
KOLflDAtt
l>ane>: Sreda. 21. tebtniar>a, katoličana: Makalni. Mlm«lav, Feliks; pravoslavni: S. februarja.
DANAŠNJE pRitEDlTVK
Kino Matira: Pot v Uvijeni«.
Kino Ideal: 0otipa ei ne želi otrok.
Kino IKnr: 38 dr>i ffamiz.ijtškege ljubim
kania.
Imho  p*i£sa j   \f ra^ik "uate^in^-
Predavanje ge. Pavle Hofevariave >2e«i *Ro deid na Bo4«araketne ob 16a0 ▼ prostorih    Splosneira ženske«a društva, Rim-t4cn retsta 9.
Ljubljanski Sokol: Nadaljevanje r>reua-vanta e« dr. Reve *o potovanju 1» AHssn« ob JO. v mali dvorani.
DRAMA Začetek Sb 20 uri. Sreda. 21. februarja: Oospodiena, Rad B
OPERA
Začetek ob 20. uri. Sreda. 21. februarja: Ples v Savcrju Rad Sreda.
DEZVRNE LEKARNE
Danes:  M-. Bohinec. Rimska o*eta M
dr. Kmet, Tvrševa cesta 41; Leustek, Res-
ljeva cesta 1.
Jnvcd sita
iVeko duJevno rev-ie je začs/o *»dnf* dni odlagati svojo črnosolensko modrost v prostorih na&ega uredništva in seveda nima toiiko poguma, da bi pokazalo *vo)t zaplotniHvo javno. Povsod in vedno so živeti na svetu človečki, kreaturice, repki nd dveh noticah s praznimi buticamt. S toliko jih fe nikoli nI bilo, kakor rdaj. Takile duievni sorodniki rabljev* M via čilo težko ranjene reve Je na vtkala, prilezejo iz svojih luknjic vedno, kadar gr* kdo drugi um nje po kostanj v žerjavico in se slučajno ne opeče. In čim začutijo, da so jim drugI za\farovali hrbet, začno bevskati na vse, kar pošteno In pametno misli. Odkrite, samonikle miitt še namreč take duševne reve boje, km dobro vedo, da so nemogoči tenu kjer km j velja člove ško dostojanstvo.
izza   plota   bevskajoče  duševno rev S« se jezi,   da smo povedali o filmu »Pot v življenje« to, kar trdijo razen teta zaplot nega junaka vsi, ki so film videli. Njemu namreč ne gre v sračie    gnezdo,   da vod', pot v življenje   eatno »koti poštenoet in delo, ne pa skozi bordele tn lenobo. On bo seveda rad umoril in položil na loko motivo vse one milijone strojevodij, k» morajo v potu    obraza  služiti  vsakdanJ< kruh sebi, svojim otročiČkom in le fskim parazitom povrhu.   Ta vttez teme in ts hrbtnosti pravi, de je edino prav, da nas začne za filmom »Pot v življenjem tolažiti v oke V xk all in da smo spet v kultur m Evropi. Ni torej težko uganiti, odkod pih Ijajo takele sapice.   Kar naj pihljajo, saj še plev ne morejo odpihati, kaj šele zrnja'
Bombe smeha prinaša vesela in pikantna komedija
28 dni garnizil^kega ljubimkanja
1VOCN1  KINO DVOK Telefon 27-80
Predstave ob 4. Gene 2.—, 4.-
7. in d. uri zvečer. . 6.— In 8.— Din
Lep koncert na Viču
Vič.   20. februarji«
Mlado vieko pevsko dru6+vo »Danica ki obstoja komaj  dobri dve leti, nam j* priredilo v nedeljo tveč. r v sokolski dvo rani lep, dobro obiskan koncert. Med dni gimi so posetili koncert viSki lupan sos;« Petro včie, starosta Sokola mag. p h. gosp Rems,    predsednik    Narodne  odbrane R prof.   Zaletel   ter   predstavniki tekalnih društev. Pevski zbor šteje okrog 30 pevcev,   povečini  delavski-pa    in ktnetKkcp« stanu, ter je pokazal a svojim prvim na stopom velik uspeh.   Vsi Klasovi tvorij« lepo zaokroženo celoto, slasti »o do^ri ba si, dočim bo tenorji nekoliko  ftibkl, ven dar pa so bili kolikor toliko kos svoji teJ ki nalogi. Pevovodja k. Josip Rterbac je vloail v zbor mnogo truda.
Koncert je obsegal 16 točk, ki so Ji" odpeli zbor, kvintet Ln pa »ollst g. Mirko DoLnlcar. d  polurno zamudo,  kar  je pri vseh viških prireditvah 2e tr&dicijonalei' običaj, ao otvorili koncert vrli pevci z m« gočnim    Hajdrihovlm   »Jadranskim mor jem«. Po krepko in junaško odpeti pe*mi so nam zapeli čuvstveno Mirkovo *Na tr gu«. nato pa bojno Zajčevo »Na Alriiu-katero so morali med viharnimi ovacijs-mi  ponoviti.   Dobro  sta  bili   nato zapeti tudi Jerebova »O kresu« ia Aljaževa *Nh dan Slovan", kjer se je odlikoval bafttoi solo g. Dolničarja. Tudi to slovansko p*-sem »o morali ponoviti, nakar Je nast« pil  po krajši pavzi   kvintet »Dantfarjev gg.   iJrašler,   Sterbenc,    Bizjan, MeseanH in  Vrhunc.  Kvintet Je svojo  nalogo re šil nadvse častno med toplimi ovacijaim občinstva. Zapel nam je Beethovnov© _V< černo«, Adamičevo  »Majolko«  in Stertei. čevo »Ob slovesu*, zadnjo pesem dirigenta »o morali ponoviti. Kot gost Je nastopil nato baritonist g. Mirko DolniČar, ki Je ■ svojim Junaškim baritonom čuvstveno zapel Preiovčevi »Moja kosa- in »Ti si uro zamudila« ter Vilharjevo tKam<   G. Dol ničar je  bil deležen  obilnega aplavza tei je moral prvo pesem ponoviti. Končno Je zopet nastopil pevski zbor, ki je odlične odpel Adamičevo >Bog daj«, Vandovo »V slovo«,  šterbončeve  i Belokranjske pomladanske   snubače«,  Vodopivceve   »žabe« In dr. Dolinarjev »Venček narodnih«.
Občinstvo Je pevce uagrpdilo z Durjr-ml cvRcijaml ter zahtevalo z« pet B1T«1> lj novih pesmi. Obširen program bd ab^clviran v pol drugi uri v -plos-io zadovoljstvo vseh posetnikov koncerta Vrlim viškim Daničartem k prvemu samostojnemu koncertu >mmm^ iskrene OsMtk**, * zeljo, da bi nas vrli peVii zopet kmalu prfsenetill z novim koncer-om. Led :< prebit, po tej poti dalje! 3 R
■»SLOVENSKI NAROD« da* M. Mmrji 1934
TIHO PATTIERA
BENEŠKA N0C
Dnevne vesti
— Iz državne službe. Imenovana ste za policijska agenta 3. razreda policijski straž n*k pripravnik pri upravi policije v Ljubljani Jurij Flejger in policijski Agent pripravnik pri predstojnijitvu mestne policije v Mariboru Alfonz Štrukelj.
— Izpremembe v banovinski službi. Imenovani so za banovinskega tehnika pri banski upraVi v Ljubljani uradniški pripravnik Ivan Jemsek, za banovinsko uradniško pri* pravnico   pri   državni   šolski   polikliniki v Kraniu Hedvika Ločnišker. za banovinsk-ga tehnika pri banski upravi v Ljubljani uradniški pripravnik Vfenceslftv Vrhovcc. za hanovinskega   tehničnega   višjega pristava pri banski  upravi v Ljubljabi banovinski tehnični  pristav  ing.  Hugo  Fink. v višjo skupino so pomaknjeni hanovnske učiteljice v dekliškem zavodu »VfesHa« v Mariboru Ivatvka Andrejčič-Ool jak. Nada GrOšelj-Fabjan in Marija Klobčič, han.ninski pri-marij in vodja javne bolnice v Brežicah dr. Josip   Cholew«   in   banovMisk:   tehnik pri banski upravi v Ljubljani  Marijan Kalin; sprejeta je ostavka, ki jo je podala na banovinsko službo Sestra pomočnica, banovinska uradniška pripravnica pri državni polikliniki Temlnra A/man'Vnvk.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list« kr banske uipravc dravske banovine štev* 15 z dne 21. t. m. objavlja /akon o sporazumu o sta/erjih med kraljevino Jugoslavijo m republiko Francijo, sc/nam držav neokuženih z rakom na krompirju, s krompirjevo zlatico in moljem, seznam strojev m strojnih delov, izdelanih - v državi, odločbo o proglasitvi vzorčnega velesejma za razstave v smislu § *>4 prav. za izvrš. zakona o zaščiti industrijske svojine, irpremembo in dopolnitev pravilnika O bolnienih taksah za. zdravljenje v rir/;ivnih ;n banovinskih bolnicah m bolničnih ambulancah. telefon" ski"promet ž inozemstvom, razglas o preložitvi novih volitev občinskega odbora v ob~ črni .Sromlje. izpremembe v staležu banovinskih in dr/avnHi uslužbencev na področju dravske banovine, odločbi občne seje državnega sveta Št. 52.776-33 In razne objave iz službenih Novin«.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 31. januarja ie bilo v dravski banovini 31 primerov tifuznih bolezni (smrtna 2). ?> škrlatinke, 162 daviee (smrtni 1), 22 sena, 30 vnetja priu>esne slinovke, 5 otročične vročice. 3 otrpnjenja tilnika. 2 hripe. J ošpic in l grizC.
— Iradna izdaja teletoa-kega imenika. Prosvetno ministrstvo bo izdalo v wi-rotku marca nov u rado i J>lt>fonrtki imenik za dravsko bci-novino« ki bo brez glasov in mastnih tiskov Imenik, v katerem bodo vpnštevane vse aprsmamba do izdajo, se bo prodajal pri ve en i>oštah v dravski banovi™.
— Za mrtve proglašeni. Okro/no sodišče \ Celju ie uvedlo postopanje, tla se Proglasi za mrtvega posotnik y Goeltcah lranc Tomasino. ki je že pred 25 leti bres sledu
zginil. Okrožno sodišče v Ljubljani je pa uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtve samski krojač iz Vrhnike Josip Cankar
n samski krojač z Vrha Franc Cankar: o obeh že 14 let ni nobenega glasu.
— Občinske volitve v občini Sromlje.
Nove občinske volitve v občini Sromlje so preložene na nedeljo 25. marca.
— Nova zveza Slovenije s Hrvatskim Primorjem. Zaerebski »Jutarnji list*, (poroča, da začno kmalu zniževati strmi klanec dente l'fS6e*Sterečje m da bo nova varijanta idealna zveza Slovenijo s SuSa-kom in Hrvatskim Primorjem.
— Inozemski dijaki na dunajski univerzi. Dunajsko vseučilišče objavlja tale odlok avstrijskega prosvetnega ministrstva: Inozemski dijaki, ki žele študirati v poletnem semestru 1934 na dunajskem vseučilišču, morajo do 15. marca predložiti dotičnomu dekanatu prošnjo s potrdilom o maturi Ln domovnico ali drugo listino o državljanstvu, Ln sicer n« glede na to, ali je dotični dijak že vpisan ali ne. Prošnje Po tem roku se bodo upoštevale le iz valnih razlogov. (Prebivanje izven Evrope ali v oddaljenih evropskih deželah), in sicer >amo če ni prekoračeno maksimalno Mc-w\o dijakov ln v kolikor je a«' prostih mest po Institutih Ln laboratorijih. HeSitve !>odo dostavljene v prvi polovici meseca aprila. Prošnjam je treba priložiti poštnino.
— Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi dne 27. februarja 1934 enodnevni tečaj o trsni rezi v šolskem vinogradu v Tr^ki gori, in sicer od S. do 12. ter od 14. do 16. Vinogradniki — interesenti naj prloeso b s«boj trsne škarje. — Nadalje priredi dne 3. marca na soli enodnevni kletarski tečaj od S. do 12. ter od 14. do 17.
s— Ciril Metodova družba i>u*ivlje svoje podružnice, da čimpreje skliČejo občni ibor, novi odbor pa naznanijo sreskemu načelniStvu ln družbi
— Nova grobova. Včeraj je umrl reatav -ater znanega zdravilišča Doberna g. Franc Rožanec. Pokojni je bil znan daleč" naokrog kot simpatičen mož. kremenitega značaja. 1'ogreb bo jutri ob 1(». na domače pokopa-! šče. — V Ljubljani je umrla včeraj hišna nosestnica ga Marija Ccrar roj. Gosrič. Pokojno so spoštovali in cenili vsi, ki so jo poiftali. Pogreb bo jurri ob lb. z Opekarske ceste 7. Bodi jim lahka zemlja, težko priza* detim svojcem naše iskreno soialje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi. ».La bo večinoma jasno in topleje vreme. Včeraj jL- znašala najvišja temperatura v Splitu 13, v Skoplju 9, v Zagrebu 8, v Ma--iboru 7.0. v Sarajevu 7. v Beogradu 5, V Ljubljani 4.4. l)«vi je ka^ul barometer V Ljubljan 785 5 temperatura ie znašala -1.5.
— Tragična smrt mlade deklice. Na tragičen način je izgubila svoje mlado življenje lOletna Anica Grosmanova. učenka iz -•epanje vasi. Deklica se je sankala z črička poleg domačije posestnika Antona Vrbinca in je zavozila na cesto prav takrat, ko je prlvozil mimo Magistrov avto->ns, ki se Je vračal okrog 18. iz Sostrega
LJubljano. Nesrečna deklica je prišla .'I kolo, ki ji je strlo lobanjo, in je obešala mrtva na kraju nesreče. To je za irosmanovo rodbino   že   drugi udarec v
enem todnu. kajti pred dnevi »o pokopali očeta, ki je umrl na jetiki. Zdaj je ostala uboga vdova, ki je *e pvgpr^j^ živela v veliki revščini, ker je bil mož več let brez Posla in bolan, s štirimi nepreskrbljenimi otroci v fte večji bedi.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne  »Fraat Josefove*
grrenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Fran z Josefovo« vodo tudi pri zama-
ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne ln zvečer tretjino čase. »Franz Josefnva« voda se dobiva v vseh lekarnah, droprerilah in spe^ cerijskih trgovinah.
Iz LUiblfane
—lj Najslabša scaona rva živilskem trgu
bo kmalu minila. Februarja je najmanj zelenjave, ker je stara že porabljena, nove pa še ni. Zdaj je pa že od dne do dne reč letošnje zelenjave, zdaj še sicer le uvožene, ki se pa bo kmalu pocenila. 2#daj n. pr. prodajajo že uvoženi grah v stročju po 16 Din kg. in stročji rižol, ki je po 20 t>in. S to redko zelenjavo je pa založena zdaj samo še ena branjevka. Na kmečkem želen jadnem trgu (na splošnem živilskem trgu) so pa branjevci najbolj založeni s cve-tačo (6 Din kg>, s salato (12 Din) iz južnih krajev in tudi špinaće imajo precej, ki je tudi po 12 Din kg. DomaČe endivije ne moreš, več dobiti, tem več je pa motOvilca b radiča. Motovileč je nekoliko dražji, po 1.50 -2 Din merica, Želo redka je zelefta koleraba, ki jo prodajajo po 1.50 Din komad. Precej drag je hren, saj stane ko^ renjček 4 Din. Tudi rdeče pese ne more* več dobiti, sicer pa zdaj tudi ni več dobra. Zeljnatih glav ie še toliko, da jih bo najbrž dovolj do pomladi. Prav tako je na sadnem trgu vedno v nezmanjšani količini jabolk. Prodajalci so se zelo dobro založili z njimi jeseni. Najlepše so še ohranjeni mošanjčki in bobovec. vendar se ne moreš založiti več z lepimi jabolki, četudi prebereš vsa razstavljena. Cene se zdaj ne morejo več dvigniti, saj so po 7 do 8 Din dovolj draga jabolka. Na perutninskem trgu se je srečno nehala kriza, zdaj so najlepša jajca po dinarju, v splošnem so pa lepa po 1.25 Din par. Perutnine so se nekateri že nekoliko preobjedli, sicer jo pa kupujejo najbolj ob sobotah, zato danes ni bilo gneče pri mesarski stojnici, kjer Je razstavljena zaklana perutnina. Mesarju danes ni delal konkurence prodajalec, ki sme prodajati samo celo perutnino.
—lj Prehod na Muzejskem trgu med Knafljevo in šubičevo ulico je zelo prometen, saj hodijo čez trg v šolo gimnazijke in ljudje na policijo in bansko upravo, razen tega se pa koncentrirajo tu skoraj vse poti Iz zapadnega dela mesta, zato bi Človek pričakoval, da bodo malo bolje oskrbovali to pot. vsako popoldne je pod vodo in blato sega do gležnjev. Ljudje oi pomagajo na ta način, da se izogibajo blatu v park ter hodijo križem kražem čezenj. Z nekaj sa-mokolnicami peska bi bila stvar rešena vsestransko dobro, da ->i bila pot uporabna in da bi pešci ne delali škode v parku.
—lj Urica v Deveti deželi je privabila mnogo radovednih otročičev in skrbnih mamie v udobno in toplo obednico Dijaške kuhinje kraljice Marije v Prečni ulici. Naša priljubljena dramska umetnica ga. Gusta Danilova je z veliko vnetno in popolnim uspehom peljala otroke v bajni pravljični svet. Pod njenim spretnim vodstvom so otroci pripovedovali povesti, pesmi, so zapeli, zaplesali in Igrali pravljične prizorčke. Is strmečega občinstva so se prlglašali majhni tn najmanjši poslušalci k uspešnemu sodelovanju. Mnogo zabave je povzročila zadnja točka. Ga Danilova je stavila uganke, rešitve so pa mladi umetniki kar na hitro roko narisali na tablo. Prehitro je minila ura prisrčmo vesele, domače in poučne zabave.
—lj Zaradi splitskih nagel jfkov *«o *»e nekateri pritoževnli, ko ao pred mesecem in v*č čuli. da fih bodo prodajali na veliki prireditvi Jadranske straže, ki ie tako sijajno uspela 20. ianuarja. Prvič se bili tedaj sr>Iitak1 rmireljcki, ki fih i3 vveojtl v svoji «nplit»ki vrtnariji nag blejski rojak vrtnar Kepe, prav znatno cenejši od italijanskih. r>s pa Maj niso bili se brav ponolnoma razcvet ani, ker eo napravili dolgo pot iz Splita do Ljubljane v največjem mrasu. Množice zavednih obiakonalesv prireditve Jadranske straže so s; pa vendar ateple za domače nasreljoke, kar je najboljši dokaz, da so bile tudi najbolj razvajene dame za-dovo4}n»e z njimi. Največje prasenecenje zaradi teh nagel i&kov amo pa doKveli ^ali danas, torej mesec dni po prireditvi, ko SO bili nac»lifcki kupljeni. V fedaikciio je stopila znana ljubiianska lepotica s prefcrft«-nim svežini velikim nauoLjčkoni na pnmh. Vzela je načeli in aa nam poklonila z razodetjem, da je ie edm tistih takTat malo preziranih splitskih nasr.-ljev z večera Jadranske straže. Lepih cv»Mir sioer ni varovala Ln negovala a kako tajno umeitiu*rtfc>. par ie pa šopek imelo ve^ ras v hlarmi sv bt, kjer jo naffMjčki ?e danes razveseli ujeto in potrjujejo^ v vari, da naši domaČi naudi čTkj  daleč  prekašajo drago  tj je blago
—lj Pevci in glasbeniki ga ljubljanske reiese. >K}jr petip slišiš, tam ostani, zakaj slab človek pesmi nima-, pravi slnr pregovor, a naša mestna občina bo apet dokazala njenzovo veljavnost z veliko dobr*>-d«vlno prireditvijo  v dvah  delih,    ki  io v
okviru tsvoje pomožn* akcije priredi 10. msrca v vseh prostorih hotela Untona. Pri koncertu se bo pokazala vsa naša inueikal-na Ljubljana, na njem &e pa mora poka-zti tudi vsa njema dobrosrčnost in skrb za revne romeScane. Vso višino načaea oetia bomo občudovali pri nastopih Glasbene Matice pod vodstvom dirieenta 2. Franceta Marolta. Svoie srce za reveže bosta pa apet odkrila tudi naša znamenita pevaka umetnika tenorist dunaiske opere g. Adri-jan in direktor Državnega konse rva torija cr. Jilij Betteto. Vendar na U umetniki niso edini, ki bodo pri prireditvi sodelovali
TmoftgrTKjA
Uh N0C
breaposelnih. aaf bo nastopila še cela vrsta drugih utn*nifcov, raaen njih as pa pridruži hvalevredna akciji a •odslova-
niem tudi vse mestno uradnistvo in brea dvoma tudi vse naše prebivalibso vsaj t naivecjo ud »ležbo.
—ti  DelarH   v  bjnbl}aaifiai  sfcTigi so
vč»rai mansikoča r,mo%ili. da je mfelil. da so žafeli zopet nadalievati rewutaoipka dela. Te dni noaijo iz struge kamenje* ki ga
\i v Ljubljanici rrmago in ki Je uporabno za gradbeni materijal, rta-biiii ga bodo bri 2ra<lbjsh na Gradu. Zarpreleni so n iugifcrte-ni na račun sredstev sa rjiodbaranje neza-rjoslenih. Na teden zasKiftin po 120 tHtl, približno 2.90 I>in na Uro, zadf> je tonlti^K da ne nosijo preveč navd.iseno teSdh ekM po Strmem o<lriscu iz Striigč.
—lj K smrti čevljarskega mojstra Bra-skvsrjs. \* poročilu o tragični smrti znane-Ca Ijimljanškeca čevljarskega mojstra Jožeta Breskvafia so bile nekatere netočnosti. Pokojni je plačeval najemnino za stanovanje redno od leta 1916. ki Sele zadnje tri mesece je zaostal s plačdomi ker zaradi bolezni in starosti ni imel nobenega zaslužka. Deložiran ni bil. temveč 56 Je tz-selil sam. Po žganju ni dišal, ko so g« potegnili iz vode. «»aj je b\\ znan kot trezen mož. ki se pijančevanju nikoli ni udajal. če je iti prostovoljno v smrt. je atofil to v duševni zmedenosti zaradi dveh neozdravljivih bolezni in ker ni hotel biti nikomur v nadlego. Da je bil zelo priljubljen, je dokazala njegova zadnja pot.
ZVOČNI KINO SOKOLrSKI DOM v sliki. — Telefon 33-87.
Film str Ah U in groze! Samo za morfte živce! Veleitapeto!
Frankenstein
Dopolnilo nov zvočni tednik! Predstave: v Sredo in četrtek ob H7. in uri.
Pride!         Lucie Snglish Pride! NEDOLŽNOST* Z DEŽELE
—lj Kino. Film »Pot v življenje* bo na sporedu samo dva dni. Opx>zarjamo nanj vse, ki tega krasnega dela ie niso videli, saj so taki tilmi pri nas zelo redki. Te dni bomo slišali slavnega pevca Tina Pattiera v veseli filmski opereti »Beneška noč«. Že ime pevca samega je zadostno jamstvo, da bo ta fi\m tudi za Ljubljano velika privlačnost. — ZKD nam je pa pripravila film Probujene strasti« ali »Prva dekliška ljubezen. To je film deklet, sporta, Ijubeeni in svobode v prosti naravi.
—lj K drugi urici v »Deveti deželi« so se prijavili tudi mladi ljubljanski harmonikarji in orgličarji, da nam zaigrajo kakšno veselo. S takimi nastopi se bo vzbujala ljubezen do instrumentov med mladino. 129-n
—ij Ne pozabite na prijatno urico v »Deveti deželi«, kt se bo vršila V Četrtek 22. t. m. ob 17. uri v beli dvorani Uniona. Vstop prost. Prispevek za stroške Din 2.
128-n
—Ij  Predavanj«  v  društvu »Pravnik«.
V četrtek dne 22. t. m. ob IS. uri predava v justični palači, dvorana Št. 79, g. hon. univ. prof. dr. Ludvik Bdkm »O geopoli-tiki in pravni znanosti«. Vabimo vse Člane in prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže. — Odtoor.
—Ij Okrajna organizacija JN6 za Kole-zije priredi drevi ob 20. ari v gostilni »Slovša«, Kolosijeka ulica, predavanje g. senatorja prof. dr. Valelina RoliCa. Odbor vabi članstvo k čim večji Udeležbi.
—Ij Gospodarsko, kulturno In narodno društvo »Barje« v Ljubljani priredi v četrtek 22. t. m. ob 19. predavanje »O higijeni- s slikami, v mestni Šoli na Barju. Predava g. dr. Avgust Korbar, zdravnik Higijenskoga zavoda v Ljubljani. I31*n
—li Tatvine in manjši vlomi na Viču.
V noči od ponedeljka na torek so biH na Tržaški cesti In na Viču prav podili tatovi. Na Tržaški cesti so najprej vlomili v trgovino peka in trgovca Ivana Vrtačnlka, kateremu pa niso povzročili večje škode, kajti odnesli so samo nekaj »kalel sardin tn drugih jaatvln. Iste noči eo vlomili tjdi
V Robežnikrjvo trgovino na Viču, kjer se odnesli  nekaj  pletenin, škoda ni   velika.,
—lj Prijet mlad pustolovec. Te dni je bil prijet 271?tni Alojzil J. Iz Ljubljane. Izdaja! se je rad za inienjena aH P» zdravnika ter marsikateri devica z obljubo zakona zmešal glavo. Orožniki in policija so ga zasledovali zaradi raznih sleparij in none* v>rb. Lojze bo danes zaslišan.
—U Očala, daljnogledi, barometri fotoaparati itd. nAruBodn*jsi nakup Fr. P. Zajcu. izpraSanem optiku. LJubljana. Stari W. 9. Ceniki brezptačrto 3*n
Iz Škofje Loke
— Občni at** JNS v gorici je bil v nedeljo. Po poročilih društvenih funkcionarjev, ki so povedali, da je organizacija v lepem razmahu, sta govorila odposlanca is škofje Loke. Daljše situacijsko poročilo je podal tajnik zreškega pododbora JNS g Ivan Berčič, poadrave škofjeloške organizacije je pa Uročil g. Vojteh Debeljak. Izvajanjem obeh delegatov so sledili navzoči (če« 100) z največjo pozornostjo. Po izvolitvi novega odbora je domači župan g. Grobar skupščino zaključil.
— Smučarski tečaj v Draa^ošuii je bil v nedeljo. Vodil ga je, kakor vse ostale g. Janko Sichsrl, ki js imel na predvečer v tamošnji šoli teoretično predavanje, naslednjega dne pa so se ob Veliki udeležbi domačega prebivalstva vršile praktične vaje na terenu. Razpored ostalih smučarskih tečajev, ki se bodo vršili še letos, je naslednji: 26. februarja bosta tečaja v Podtonku in na Bukovščici. tod tudi aa naselje Bukovice, 4. marca pa prideta na vrsto Sv. Lenart m Sovica, Vseh letošnjih tečajev bo torej nad 10.
— Poziv nčiteljskkn abiturijentom! Učiteljski abiturijenti Škofjeloškega okraja se pozivajo, da se v s vrh o sestave seznama prijavijo čimpreje JTJU sreskemu društvu v Bkofj! Loki   Prijava saj
turo in dosedanje študije Dopise je postati aa a*sk>v; Ivo Mtneiic. šolski upravitelj, Selca nad Mcofjo Loko.
— Dvodnevni živinorejski tečaj jo pričel davi v prostorih banovinske mlekarski šole. Tečaj, ki ga je pripravila banak h uprava, obiskuje nekaj nad 10 UdeMencev iz vseh krajev dravske banovine. Predavajo priznani strokovnjaki. Tečaj ima namen podati udeležencem najvažnejše iz področja živinoreje, služil pa bo dobro tudi onim, fti mislijo na povzdigo in snovanje Žrvinorejskih zadrug.
— Dar škofjeloški Šstt. TTgovka ga. Marija HaHadova je darovala šoli krasnega nagačenega divjega petelina. Najlepša hvala!
ime, priimek,
in kraj rojstva, leto
Vojaške smučarske tekme
v Rumuniji
Naša ekipa pod vodstvom podpolkovnika PopovMa
)e dobro odrezala
Ljubliaua, Ji. februarja.
Poroča.: >mo že o lepem ušpeii naših vojaških smučarjev, ki so sc udcležiil smučarskih tekmovanj Male antante in Poljiske v Rumuniji. O tekmovanju smo zvedeli še nekaj podrobnost:.
V naši vojski je smučarstvo ze!o mlado. Komaj nekaj let ie. odkar so xa začeli gojiti v planinskem polku, dočim so bile druge države v tem pogledu daleč pred nami in so nas na vojaških tekmah znatno prekašale. Za letošnje vojaške tekme se» je naša vojaka dobro pripravila. V Tomažu Godcu in Cehu Stehliku je imela dva izvrstna trenerja, ki sta člane ekipe dobro pripravila. Z najboljšim j uri ic smučarsko zastopstvo naše vojske pod. vodstvom podpolkovnika g. Popoviča odpotovalo. V ekipi so bili podporočnik Koren, narednika Višič in Poeovlč, podnared-nik Grad in redov Jake'5. Ša potu v Riimunijo so se najprej ustavili v Temešvaru. kjer so jim rumunski častniki ražkazali mestne zanimivosti. 8. februarja so dospeli v Stnajo, letno bivališče rumunskega kralja. Kraljevski dvorec, znan po svojih zgodovinskih znamenitostih, je nanje napravM nepozaben vtis. Sprejem je bil nad vse prisrčen. Na kolodvoru je naše zastopstvo z vsemi vojaškimi častmi sprejel direktor šole za fizično vzgojo naroda general Badolescu. Nastanili so jih v vojaškem hotelu. Vsak član ekipe je dobil svojo, najmodernejše urejeno sobo s centralno kurjavo in toplo ter mrzlo vodo. Zjutraj so se odpeljalj v Predeal, znamenito rumunsko gorsko letovišče in središče zimskega sporta v Rumuniji. Predeal leži blizu nekdanje meje med Rumunijo in Madžarsko. Našim tekmovalcem so dodelili posebne sobe za masažo in za mazanje smučI, vsakemu pa tudi ležišče za roč'tek po tektnovanln.
10. februarja je bil prvi dan tekmovanja, za katerega 3e vladalo veliko zanimanje. V Predeal ie prispelo na tisoče izletnikov, navzoči so pa bili tudi vsi poslanik! in vojn* atašeji nastopajočih držav ter vsa rumunska generaliteta z načelnikom generalnega štaba na Čelu. Na dan tekmovanja je prispela tudi večina ministrov. Povsod so bili nabiti veliki plakati s črkami C. Y. P. R.. začetnicami tekmujoč"« držav. Na startu, kjer je bil obenem tudi d#, sta biti dve veliki deski, kjer si lahko točno sledil tekmovanju. Vsaka država je biia otnače* na z barvasto lučko, ki se jo premikala« kakor so tekmovalci vozili. V patrolnem teku na 30 km, združenem s streljanjem, so v samem smučanju dosegli najboljši čas Pojaki z 2:48:0*. nato Rtimuni 2:52:59, Jugoslavija 2:55:45, Češkoslovaška 3:10:07. Odločilo je streljanje, kjer so se Rumuni potisnHl pred PoMake. dočim le ostali vrst-
Iz Trebnjega
invalidi »o zborovali. Preteklo nedeljo se je vršil v stari občanski pisarni občni zbor tukajšnje krajevne organizacije vojnih invalidov. Udeležilo se ga je 80 članov trebanjske organizacije nad 20 je bilo pa gostov iz sodnih invalidskih organizacij tako, da je bilo navzočih nad 100 aborovaicev. Občni abor Je otvoril predsednik nadz. odbora France Blagotlnsek, ki je posebno pozdravil delegata oblastnega odbora za dravsko banovino g. Stefeta. Ta je v daljših besedah pojasnil navzočim položaj invalidske organizacije zlasti, kar se tiče noveliranja invalidskega zakona. Vat navzoči so z zanimanjem sledili govor-nikovUn izvajanjem. Izvoljen je bil stari odbor a predsednikom Omannom Joaetom, kot tajnik je Bec Prane, blagajničarka ftu-far Frančiška in predsednik nadz. odbora Blagotinšek France.
_ Dva občna zbora bomo imeli v nedeljo 25. t. m. in sicer prvi po jutranji masi v občinski pisarni v Trebnjem, ki ga sklicuje odbor JNS, drugI na Veliki Loki ob 16. pri Bukovcu Alojziju, ki ga sklicuje odbor živinorejske selekcijske zadruge na Veliki Loki. Člani vabljeni.
Iz Trbovelj
— Lepa prireditev sokolske mladine. Kako živahno deluje mladi prosvetni odsek sokolske mladine, je zopet poksssla nedeljska popoldanska prireditev, katere se je udeležilo okrog 250 naraečajnikov in dece. Bilo je pa. za to prireditev tudi veliko »snimanje med sokolsko mladino, kajti tokrat je vodstvo mladinskega prosvetnega, odseka Sokola Izbralo zelo posrečen program m sicer tekmovanje mladih harmonikarjev, ertrašev in orgelčarjev. Pred tekmovanjem pa je vodstvo presenetilo mlade Sokoliće z mladinsko veseloigro Trije snuibci« po Milčinakem. ki jo je režiraj br. Pahor. Igra je mladino zelo navdušila, še z večjim navdušenjem pa je pričakovala tekmovanja, V mogočnih akordih 90 donele harmonike in reči se mora, da so bili vsi trije tekmovalci dobro izurjeni in pripravljeni. Ocenjevalna komisija, ki so jo tvorili gg. PleskoviČ. Moli. šuligoj in Doiničar, pa je prieodila prvo nagrado mlademu umetniku Felecijanu, ki se je postavljal lani in predlanskim na ljubljanskem velesajmu. Nato je nastopno S citrasev, od katerih je dobil kot najbolj-
nl red ostal neizpremenjen. Končni place-ment: 1. Rumuniia 38 točk, 2. Poljska 35.637, 3.   Jugoslavna   28.Z&.   4. CeškoslovaSk..
18.528.
12. februarja so bile stafeme tekme. Vsaka država je postavila po eno »taleto in je vsak posameznik moral presmučat 12.5 km dolgo progo. ItigoslavHa je nastopila v postavi podpor. Koren, redov Jakei.. nared. Popovič. ttared. Vilic, dočim so druge države imele v svojih moštvih znane intemacijoiiaine tekmovalce. Tako Ita pri Cehih tekmovala tudi pr: nas znana bfata Nemecky, pri Rtimunih pa drtavn prvak Cucu in drugopts-sirani na državnen; prvenstvu Kovacs. Rumuhi, ki so ime' prednost, da so dobro poznali progo, so imeli najbolj izenačeno moštvo, ki je znatno prekašalo vsa ostala, so vodili od začetka do konca. Pri prvi predaji k OM vrstni red: Rumunija, Poljska, Jugoslavija, Češkoslovaška. Drugemu tekmovalcu naše štafete J a kij u se je posrečilo potisniti Poljaka na tretje mesto. Kot tretji je pri Cehfch sta rta 1 njioov najbolfei mož Otoka r Ne-meekv. Rdeča lučka na deski se Je pon*-pala Izredno naglo. Nemeckv ;e kmalu prehitel Poljaka, nato Še Jugoslovena in je na cilju le za malenkost zaostal za Rumunom. Kazalo je, da bo ostal ta red do konca. Zadnji naš tekmovalec narednik VrSlč tt startal polnih 5 minut za Cehom. Napet je vse sile. 2e pri prvi kontroli je »manjša! razliko za i minuto, pri naslednji za 3, pri četrti je že dohitel Ceha in je do cHja pridobil več mmut naskoka. Zmagala it Rn-muoija v Času 4:32.25, 2. Jugoslavija 4:4t:5»2. 3. Češkoslovaška 4:54. 4. Poljska 4:59:10. Publika je navdušeno navijala ta Jugoslo-vene m je zadnjega tekmovalca sprejela t velikim odobravanjem. Uspeh naše štafete ie tem častnejši, če pomislimo, da iavzttn-ši Jaklja. smučajo ostali komaj tri leta, dočim so bili v drugih ekipah stari rutinirani tekmovalci.
Po tekmovanju je bilo nase zastopstvo povabljeno na večerjo k jugoslovenskemm podaniku g. Colak Antiču, naslednM dan ra so se morali odzvati tudi vabilom poslanikov ostalih slovanskih držav. Vsi rumna-skl listi so naglašali velik napredek Jugoslavije in poudarjali, da so balkansko države premagale srednjeevropske, k! so bU* v smučanju vedno vodilne.
Nemalo zaslugo, da se jo naša vojaška ekipa tako dobro odrezala, ima podrolk. Popovič, ki je omogočil našim vojakom sistematičen trening pod strokovnim vodstvom. Naslednje leto bodo vojaške smučarske tekme Malo antante in Poljake v Jugoslaviji in takrat, nam je zagotovil g. podpolkovnik, upamo, du ^o na* uspeh io večji.
si nagrado mladi AtLa^k, izmed 4 urgai-čarjev pa je najbolje igrai po mnenju komisije mladi Koren. Tudi to prireditev Js organiziral agilni predsednik mladinskega prosvetnega odseka g. RLhar, ki ne trati ne časa ne truda za vzgojo sokolakegu naraščaja. Poleg razvedrila, pa pridobiva naša mladina s takimi in enakimi priredit vami na glasbeni izooraabi, aa katero je naša mladež prav posebno dovzetna, zato ae ni čuditi, da je bilo navdušenje za tekmovanje harmonikarjev, citrasev ki orgel carjev med mladino tako veliko želeti bi bilo, da bi se take tekme večkrat ponavljale, ker bi mlade duhove nedvomno botj poplemenitUe nego tekme na zelenem polju, ki so čestokrat v vzgojnem pogledu to v kvar na£i mladini.
Radio kotiček
Ljubljana, 21. februarja Drevi ob 19.30 bomo prvič čuli našega priljubljenega   pisatelja   .->Grunta*, srčn«/ nežnih povesti o materinski ljubetni, a tudi zbadljivih storij o zdravnikih in padat jih, Janka Kača v radiu. Vendar pa ne b sam, tomvoč mu bo tzpraaeval vest, kaj dela ln namerava, znani gledališki stre kovnjak in conferencier Ferdo I>elakf ki ga bo takorekoč iaterwiewal. Včeraj smo našo javnost v radiokotičku sicer nekoliko oplaaili, vendar so pa naši čitatelji se po Kačevem portretu, ki je tako krotke*;«* narisal   njogov   prijatelj,   mojster Frati Tratnik, spoznali, da se tega. na eni strani raavpitt^ga oa drugi strani pa visoko spo stovanegn   moia   vsaj  od daleč ni traba bati.
2e    sama   pisateljeva   in publicistova
osebnost tako zanhna naAo javnost, da drevi gotovo ne bo zamudila Kača, mi pa še posebej opozarjamo, da bodo naročniki
in poslušalci radia ob tej priliki slišali tudi Kačevo čudovito zgodbo *Horor vacul«. kjer bo povedal, kaj se človeku lahko pripeti, če mu nenadoma izgine levi žep na sviterjn.
Vse se vrne trojno
— Ah, vse se človeku vrne na tem svetu v dvojni ali trojni meri. O tem sem trdno prepričan.
— Jaz tuđ. Lani sem omočil hčer m včeraj se m! je vrtina z možen kt otrokom.
Stru 4.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 21. februarja 1934
»tO* 42
A. U
ve siroti
Bena«
—- Moja vroča želja je videti in objeti vas, gospodična Henrika, m vas ćudi, gospodična Luiza.
— Mene? — se je začudila Luiza.
— Kdo pa ste, gospa? — sta vprašali obe dekleti hkrati.
— Poglejte sami, — je odgovorila neznanka in odgrnila obraz.
— Marjana! — je vzkliknila Henrika* — Marjana! — je ponovna Luiza.
In Henrika jo je krepko objela.
Nekaj časa sta stali objeti, nemi od ganotja in radosti, in sladke solze so jima drsele po licih.
— Marjana! — sta ponovili dekleti.
— Kako me veseli, da vas zopet vidim, — je dejala Henrika, — vas, ki ste me rešili sramote, vas... ki se ji moram zahvaliti, da postanem vitezova žena.
In znova je pritisnila mlado ženo na svoje srce.
Po prvih trenutkih presenečenja tri radosti so si začele prijateljice prepovedo, ati svoje doživljaje od dneva, ko je bila Marjana zapustila Henriko v Salpetrieri. Sele zdravnik je prekinil njihov pogovor, ki bi se bdi sicer zelo zavlekel.
— Poslovite se, otroci, — je dejal,
— ker pričakujem Še nekoga in če se ne motim, tudi ta poset ne bo brez prijetnega presenečenja.
— Menda govorite o njem, o Petru,
— je dejala Luiza.
— Da, o njem, — je odgovoril zdravnik, — in mislim, da bo vsak čas tu.
Komaj je zdravnik izgovoril te besede, so se začuli od zunaj oddaje ni klici. BU je brusačev gias: »uajte brusit škarje,  nože___       nožiče!... Dajte
brusit!...
Bil je res tisti znani glas, nekoliko hripav in otožen, ki ga je Luiza toJi-krat slišala.
Poslušala je napeto in vsa je drhtela od raz-burjenia. Glas se je bližal, postajal je vedno močnejši, obenem pa čistejši in radostnejši; blizu zdravnikovega doma je pa zvenel že kot klic upanja in tolažbe.
Vse minuio življenje ubogega brusača je bilo tako rekoč začrtano v različnih odicnkih teh klicev. Dolgo, težko trpljenje njega samega in njeno, strašni trenutki, ki sta jih preživela skupaj... potem Luizino osvobojenje m novo življenje v toplem zavetišču, pri domačem ognjišču ...
In ko se je začul glas še bliže, je zvenel že kot pesem sreče in prekipevajoče radosti. Preproste brusačeve besede niso več zvenele kot krik. temveč kot perje, in zdelo se je. da oznanjajo: »Konec je obupavanja in solz; ipozdravljena bodi svetla zarja vzhajajoče vutranjice, pozdravljena sreča: našel sem zopet ljubljenega dekleta!
Očarana Luiza je napeto poslušala; botela je skočiti k oknu; potem si je
pa premislila in naenkrat je prijela Henriko in Marjano za roke.
— Obe ga poznate, — je dejala; — ti, Henrika, si videla ubogega Petra takrat, ko si me prišla osvobodit iz Frochardkinih rok,   a vi, Marjana...
— Daf da, — je pritrdila le-ta v zadregi in sporrrin na Jakoba ji je pognal vso kri v glavo; — poznam ga, tudi jaz poznam tega ubogega Petra.
In vse tri so stopile k oknu.
Na drugi strani ulice so zagledale brusača z brusom in vsem potrebnim orodjem na hrbtu.
Šepal je in na sebi je imel staro raztrgano obleko; obraz mu je zakrival klobuk s širokimi krajevci.
— Da, da, on je, — je dejala Henrika.
— Seveda ie on, — je pritrdila Marjana.
Ne da bi se obrnil k njim, je brusač odložil svojo krošnjo.
— Peter! Peter! — je vzkliknila Luiza z drhtečim glasom. Na ta klic se je brusač naglo obrnil, stopil nekaj korakov naprei in dvignil glavo.
— On!... on je! — je vzkliknila Luiza.
Spoznala je zdravnikovega posi-novljenca in takoj ji je bilo jasno, da je Peter tisti, ki jo je hotel zasnubiti.
— To je on, gospod, — je vzkliknila vsa Lz sebe od veselja, — to je on, ki ste ga vi tako izpremenili.
— Da, res sem malo popravil njegovo telo, — je pritrdil zdravnik smeje; — vedel sem, da vam vrnem vid, in treba je bilo popraviti zunanjost tega vrlega fanta, ki je vas oboževal.
Ta čas je bil Peter prihitel po stopnicah. Padel je Luizi k nogam, rekoč:
— Hoteli ste me prositi, da bi vam dovolil vzeti drugega ...
In s svojim   običajnim   glasom je pripomnil:
— Gospodična Luiza. jaz vam ne bom branil vzeti zdravnikovega posi-novlienca. ker nočem nasprotovati vaši sreči.
— Niti sreči svojega tekmeca Petra, — je pripomnil zdravnik smeje.
XXXV.
Cez štirinajst dni so se zgrinjale množice v cerkev sv. Sulpicia. Vsi povabljeni so se hoteli odzvati vabilu policijskega ravnatelja. Slavili so poroko viteza de Vaudreva s Henriko Gerardovo. Ob isti uri je poročal duhovnik v prostrani kapeli Luizo in Petra.
Grof de Linieres je bil uredil vse tako. da so lahko povabljenci prisostvovali obema porokama.
Picard je stal ves Čas pred cerkvenimi vrati. In z vrha stopnic je kričal neprestano na grofovo služinčad. zbrano pred cerkvijo:
— Vzeli smo se. prijatelji, vzeli smo sel... Srečni smo, zelo srečni, vsi štirje! Vseh pet. sem hote1 reči... kafri tudi jaz spadam malo k rodb;ni-
In dobri starec se je smejal in pla-kal obenem.
Konec.
Burno življenje Aleksandra Staviskega
ie kot 20 letni fant je imel nezakonskega otroka — Kako je prevzel metreso Argentincu Mora
Ko je sodnik Decante pomolil v svojem kabinetu tatvine in poneverb obtoženemu Alexandru Staviskemu novorojenčka, ki mu je bil slepar oče, ni preživljal Staviskv prvič očetovskih občutkov. 2e davno poprej, že davno pred vojno, v burnih nočeh, ko je bil še 20 letni fant, je imel Sergej Alexan-der ljubavno razmerje in posledica   je   bila nezakonska hčerka
Georgette Micheline. Takrat je sprejel to darilo z mladeniškim cinizmom. Dekletce je doraslo ob skrbni materi v mlado lepotico, toda Stavisky ni skrbel za njo več, nego je bilo nujno potrebno, ko se je tu pa tam slučajno sestal z njeno materjo- Svojo vest je tolažil s tem, da je sploh vprašanje, če je to njegov otrok. Vedel je pa dobro, da so ti dvomi laž. To pot se je pa njegovo zakrknjeno srce naenkrat omehčalo. Morda so pripomogle k temu čudne okolnosti — polet v največje razkošje in padec iz družabnih višav, doseženih prvič v spremstvu Ar-lette Simonove, njeno prostovoljno in pogumno sodelovanje pri Ijnbčkovih lopovščinah, njena zvestoba in uda-nost na begu, pri aretaciji in v zaporu. Staviskv še ni bil srečal ljubice take vrste, ki je bila kot ustvarjena zanj, za njegovo burno življenje.
Pa tudi Arletta Simonova, ležeča v bolnici, ni preživljala muk in radosti materinstva prvič. Tu se pa moramo vrniti k obljubi, dani v enem prvih poglavij, da bomo pozneje povedali, zakaj se ni S:av:sky združil z Arletto Simonovo takoj, ko jo je spoznal in se ogrel za njo. Ovira je bila tu
njeno ljubavno razmerje, a Stavisky je bil tiste čase mož, ki je, kakor smo videli, zelo hladno računal z ljubavnim i razmerji svojih ljubic z drugimi. Arletta Simonova je vdihavala v zgodnji mladosti težko ozračje družinskih razprtij. Njen oče in mati sta se neprestano prepirala, končno sta pa šla narazen, on si je zbral drugo, ona pa drugega. Tako je ostala Arletta Simonova sama kot vajenka in pozneje kot manekinka v velikem modnem salonu na avenue de P Opera.
Lepa, vitka in elegantna plavolaska pa seveda ni mogla uiti pozornosti moških. Bilo je več flinov, ki so pa ugasnili tako lahko, kakor so bili vzplamteli- Naenkrat se je pa pojavil mož. ki je vzel stvar resneje in ki je znal mlademu dekletu temeljito zmešati glavo.
To je bil premožen in eleganten mož, dokaj eksotičen tujec, po mnenju enih Argentinec, po zatrjevanju drugih Ko-lumbijec. — monsieur Moro. Arletta
Simonova je postala njegova ijub.ca in 8. aprila 1922 je dobila sinčka. Moro pa seveda ni mislil na ženitev s svojo pariško metreso in tudi Arletta, ki je živela v krogih, kjer so jemali tako razmerje in materinstvo izven zakona kot nekaj čisto naravnega, ni hotela nič več. nego da bi Moro zagotovil svojemu otroku bodočnost. V tem pogledu je bil Moro pošten in morda bi bil pod večjim pritiskom in v drugačnih razmerah privolil celo v ženitev. Toda te drugačne razmere bi morale zlasti pomenjati. da nai iz Arlettine okolice izgine mož, ki se je nenadoma pojavil ter kazal vse znake resnega, celo zmagujočega tekmeca, namreč Sergej Alexander Stavisky.
Argentinec je kar besnel od ljubosumnosti, toda njegovi strastni izbruhi niso mogli premagati skrivnostnega Čara. ki je začel z njim Sergej Ale-xander vedno bolj obvladovati srce Simonove. Zaman ji je Moro dokazoval,
kako sumljivemu tipu je prišla v roke
in kakšne informacije ima o njegovem življenju. Arletta se je bila tudi v razmerju s tujcem Morom privadila lepemu in prijetnemu življenju, pustolovec Stavisky ji je pa povrhu odpiral tako sijajne izglede, o kakršnih se baš med šiviljami in manekinkami velikih mest sanja kot o največji sreči.
Arletta Simonova bi bila takoi odšla s Staviskim, da ni imela nezakonskega otroka, ki je hotela zanj poskrbeti. Za Mora je bil pa otrok še ona vez, ki je z njo priklepal Arletto nase. Dve leti in pol je trajalo to vedno na-petejše razmerje, dokler se ni dal Moro pregovoriti, da je 16. oktobra 1924 priznal očetovstvo pred oblastmi in se zavezal skrbeti za vzgojo otroka. Potem je Arletta
lahkega srca zapustila Argentinca
in odšla za Staviskim, kjer so jo čakale krasne toalete, avtomobili, hoteli, morska kopališča, pojedine, igralnice, pa tudi udeležba pri tatvinah in obupno bezanje pred pravico.
Čudno, Moro ni pozabil na svojo pariško ljubavno pustolovščino tako hitro, kakor bi človek mislil. Najbrž je ljubil Simonovo bolj, kakor je slutila, zato je tudi tramo smrtno sovražil njenega zapeljivca. Z roditeljsko pravico se je oglašal vedno znova pri Arletti in ji pravil, kaj je z njunim otrokom, pa tudi da je pri tem nastopal proti Staviskemu. Usoda je hotela, da so se njihove poti za nekaj časa tako zbližale, da je bilo dovoli prilike za stike. Moro se je bil namreč naseli v Biar-ritzu. kjer je v poznejših letih često
bival tudi Alexander Stavisky. ki je kaj rad zahajal v velika morska kopališča, kjer je uganjal svoje lopovščine. Moro je zahaja; k njima, kadar je le mogel.
Stavisk} je igral takrat vio^o velikega gospoda in ni mogel sovražno nastopiti proti človeku, ki je hodil pravit njegovi ženi o usodi njunega otroka. Toda težko prikrivano Morovo mržnjo je plačeva: hladno lastno brezbrižnostjo. Premišljujoč vedno znova o tem, kako b; se odkriža, tega sovražnika, ki se ga Arietta nikakor ni mogla iznebiti, je prišel nekega dne do logičnega zaključka, da |e edina vez, ki se lahko Moro na njo sklicuje, nezakonski otrok. Ce bi ne b:io otroka. I bi ne imel Moro pri nima kaj iskati. Ce bi ne bilo otroka*.. To je bila zlokobna misel, ki se ie norodila v možganih lopova, kakršen e bil Ser. Alexande^ S:av.>a\.
Mtimi|o so ©pesrl^aH
V angleškem muze u v Londonu so operirali 5000 let starega bolnika, kar je menda edinstven primer v zgodovini kirurgije. Sicer pa ne gre za operacijo v pravem namenu besede, saj je bila operirana le mumija. Znani stro-j kovnjak dr. Plenderleirh je operiral eno najstarejših mumij Ra Nafera. ki je umrl približno pred 5000 leti. Njegovo mumijo so po smrti prevažali in menda niso ravnali z njo dovolj previdno, da so ji polomili več reber in kosti. Uprava muzeja je sklenila položiti mumijo na operacijsko mizo in popraviti, kar so polomili davni predniki.
Mumijo so najprej raz rezali na kose in ko je dr. Plenderleith začel operacijo, se je prepričal, da bi se kosti sesule v prah, če bi se jih le dotaknili. Moral jih je namočiti v potrebno tekočino, da so se utrdile. Potem je vse kosti lepo naravnal in na kose razrezanega pacijenta zložil skupaj, tako da je stari Ra Nafer pomlajen in lahko zavzame častno mesto v muzeju angleškega kirurgičnega društva.
Iz Celja
—c Oddaja gradnje kamnoinote ob Savinji pri Mozirju. Pri tehničnem razdelku sreskega načelstva se bo oddala gradnja, kamnomela na desnem obrežju Savinje v Lokah pri Mozirju. UStmena licitacija za ta dela bo v sredo 7. marca ob 11. v pisarni tehničnega razdelka v Celju, kjer »o tudi na vpogled načrti in pogoji za to delo.
—c Poroka, v župni" cerkvi v Celju sta se poročila zidar Ivan Zupane iz Creta pri Celju in tovarniška delavka Marija ©repi nšk ova ias Zg. Hudinje. čestitamo!
—c Izgubljeno. V nedeljo 18. t. m. popoldne je bila v neki gostilni na Glavnem trgri izgubljena rjava usnjata aktovka z raznimi notami, v ponedeljek 19. t. m. dopoldne pa je neki čevljarski pomočnik Izgubil Na okopih 110 Din vredno srebrno uro in verižico.
AH si že član
Map. št. 8421-34.
RAZPIS
Mestno nsteelstvo v Ljubljani razpisuje
dobavo litoželeznih izdelkov za leto 1934
(požiralniških mrež, kanalskih pokrovov L dr.).
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra 2 n
do 3 marca 1934 do 11. ure dopoldne*
Istotam se dobe vsi potrebni podatki in razpisni obrazci. Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 19. februarja 1934.
Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc 1. r.
Brez posebnega obvestila.
Umrl nam je danes po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, nas ljubljeni soprog in oče, gospod
FRANC ROŽANEC
restavrater zdravilišča Dobrna
v 50. letu svoje starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Dobrna, dne 20. februarja 1934.
Valburga, žena — Linči, Franci, Kar!i? ctro*i?
in ostalo sorodstvo
tAl ali og1asi<
<.<*aka besedo A4> pmLT-■a  odgovor   znamko I —imbb        f>nT vr rt rt mr>
Plača me LahJto Cxuli m crutrnJcaK Na  vprašanja  bra   znamka um
BRIVSKI POMOČNIK
perfekten v navadni ondulacijl, dobi stalno mesto. — Ponudbe pod »Industrijski kraj 1000« na upravo lista.
ŽAGARJA
na venecijanko ali na polnojar-menik sprejme takoj Alojzij Kane, tovarna parketov, Mengeš. 994
Večja množina
akulaturnega papirja
naorodaf po zelo ugodni ceni
Naslov povf oprava slovenski**«  V* rod a
GOSTILNO
v Ljubljani dam v najem. — Kavcija potrebna. Ponudbe na upravo lista pod :> Ugoden najem 999«.
LOV OBČINE ŠENČUR se   odda v najem. Pojasnila proti   2-dinarski znamki da Peter Skala, poštni predal, — Šenčur pri Kranju. 996
POSESTVO
25 oralov naprodaj. Celofiga, Bresternica pri Mariboru. 965
HIŠO, NJIVE, GOZD
prodam. — Pojasnila: Pere, Dolenjske Toplice. 964
MOTOR BSA
proda — Bohinc, Medvede.
967
krojači:
Par mesecev rabljen stroj 31 K 32, znamke »Singer«, ki Siva naprej in nazaj, poceni proda Jekovec, Studenec 26 — Dev. Mar. v Polju. 997
S RABLJENE PNEVMATIKE
za avto, dobro ohranjene, kupim; dimenzija 820 X 120 (vulst) ali 32 X 4.5 (z žico). Ivan šribar, Domžale. 995
AJPARAT-CIKJLOSTTL
kupi Berdon, Gorenja vas. 966
PLINSKO RESO
ali ŠTEDILNIK, rabljen — kupim. — Ponudbe pod »Reso 1009« na upravo »Slovenskega Naroda«.
NAJCENEJE KUPITE
seno in slamo, drva, vina pri Cajnko, Slovenjgradec. 968
ŽENSKI PRALNI TRENCKOT
popolnoma nov, z zimsko podlogo po zelo nizki ceni naprodaj. Pripraven zlasti za sport (avto, motorno kolo itd.). — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 987
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A. FKKSKKR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T
ŠTAJERSKA JABOLKA
se razprodaja jo po nizki ceni — dokler traja zaloga. - Ljubljana, Krekov trg št. 11.
CEBULCEK
razpošilja Uršič, Moškanjci.
901
<£}una?SmQ* relese em
11. — 17. MARCA (ROTUNDA DO 18. MARCA).
Luksuzni in uporabni predmeti. — Sejem za pohištvo.
Britaka razstava — Madžarska razstava.
Tekstilni sejem. — Moška in damska konfekcija. — Pletenine. — Modna kožuhovina.
„Keramika in steklo" — „Lepo potovanje"
Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles«
Tehnični sejem. — Sejem za gradnjo in cestne gradnje. — Sejem iznajditeljev.
Živilska razstava.
Poljedelska in gozdarska vzorčna razstava.
Brez vizuma! S sejemsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje. Madžarski prehodni vizum dobite ob predložitvi sejemske izkaznice na meji. — Znatne vozne olajšave na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejemske izkaznice (po 50 Din) se dobijo pri
Wiener Messe — A. G., Wien VIL
ter med lipskim pomladnim velesejmom pri informacijski poslovalnici, Leipzig, Ringmesshaus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Tyr-ševa cesta 31; Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), Tvrševa cesta 1, Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), podružnica hotel Miklič, vis-a-vis glavnega kolodvora.
I
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena mati, sestra, teta in t ?<*a, gospa
MARIJA CERAR
roj. Gostič
hišna posestnica
dne 20. t. m. po daljšem mukepolnem trpljenju, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo v četrtek dne 22. februarja 1934 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Opekarska cesta štev. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 21. februarja 1934.
Žalujoči ostali
Urejuje: Josip 4upan£ac Za »Narodne tiskamo«: trran Jeze raca mm Zrn opravo ta
dal usta: (Jtos wimatot — Vsi ? LjuMjanJ