22Bs 1 Sev. Poštnina pEafana v &otcvEnl. H Llisfella^ii, v s©b©t@ S* ©ktefere 1§S1 gS|r Pc-iser.csns štev. K 2, Lat® V. Izhaja fbseri rcasžaEl tn prašnikov v c s h cš e n ote tC. uti cJcp&Scžfte. Uredništvo je v Ljubljani., frančiškanska ulica št. 6'L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer te jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust. £ jSy Mar S§fP j ■ Glasil© iugesiev. StCciJsEne - cžeittokrelžcne sUanR®. TeEeI*osiska st. 312. Naročnina: Po pošti ali * dostavljanjem na dom za celo ido K 283, r.u pol eta K 144, za četrt ieto K 72, za mesec K , 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za isl so poštnine presie. upravaiaivo e v L ublianl, Fraačiškansua ulica t TJPtte! B'-t» tiskarna. Manifestacija zavednih železničarjev. Sijajno obiskani zbori železničarjev v Mariboru. Ptuju. Celju in Ljubljani. V znanem svojem izreku je Maribor. V prostrani Gotzovi pivnici je bil dne •1 oktobra od 6. do 10. zvečer zbor železničarjev vseii kategorij. Na zboru je govoril o ujedinjenju železničarjev s. Kopač in pragmatiki s. Krekič. Govora ie spremljalo burno odobravanje za zedinjenje in proti projektu pragmatike, ter ogorčenje proti »Zvezi«, ki je sedanji Škandalozni projekt na svojem kongresu dne 25. oktobra v Belgradu sprejela ter zahtevala, da se ga takoj, izvede tudi v praksi. Ogorčenje zbora je bilo tako, da je malo manjkalo, da ni nekoliko zvezarskih podlic, ki so se bore proti pragmatiki, ki io ie vzkliknil Bebel dede na taktiko kri- j ustvaril niili mini s tej! In to ie zado-lalico: getrennt marscliieren, ge- ‘ sten pojav: da je razredni msto njeinsam schlagen! Ta krilatica se j železničarjev močnejši katoi kleri-nanaša na moinentano zvezo prole- j kalna s1 i an.\ai ska zabitost. ^ tariata kot razreda na prehodno j V tem razpoloženju so zelezrn- - združeni* 7 anozicionalno meščan- | čarji zadnje dni imeli ogromno obis-skostranko s katero proletariat v j kane shode v Mariboru, Celju. Ptuju dosego tevestnega svojega cilja, mo- j in L jubljani, kakor tudi po ccli l irva-re in mora nastopati v složni fronti | ški in Sloveniji, ria^ katerih sc je iz-ali v sveji lastni falangi. Takika \ ražala iednodušna želja za novi pro-brezdvomno na svojem mestu; ker ■ iekt pragmatike ter protest proti sta-proletariatski pokret ki se zabari- j remu reakcionarnemu projektu, ki ga kadira v formule, ki mu jih usiljuje j je izdelalo Koroščevo ministrstvo in življenje, ie že sam življenje, ki po predlogih klečeplazne »Zveze«, pulsira. in ki skuša, da položai delavskega razreda izboljša. Cilj socialističnega delavskega pokreta ie. da vztraja na svojih principih, izkoriščajoč vse sile svoje moči. s katerimi lažje poboljša gospodarski položaj delavskega razreda, dvigne delavski razred in ga usposobi za njegovo lastno osvobojenje izpod kapitalizma. Ali v vseh teh prehodnih situacijah verironja tujih sil v krogu skupnih interesov proletariata obstoja eno neopustijivo pravilo: da niti drobca ne žrtvuje od svojega razrednega stališča niti ne od svojih razrednih interesov, čeprav na zunaj v tem namenu izkoristi vse. kar se da izkoristiti. Na tako taktiko ie proletariat navadilo živlienje. !n izkazalo sc ie. da ie dobra. Jn če se povrnemo na ono. kar smo omenili prei. in če premotriva- j mo živo vibriranje med našimi ju- 5 goslovanskhni železničarji, potrjuje -v nas opravičenost gorenjega te- j meijnega stališča sama življenska j praksa, ki se odigrava pred našimi ; očmi. ! Do okolo pred dvemi leti je prineslo ministrovanje Korošca, klerikalnega prvaka, železničarjem službeno oia^matiko, ki potiska naše žeiezničarie v srednji vek. ki jim jemlje še tiste pravice, ki so jih imeli pred vojno. In ko ie ta projekt prišel v iavnost. in se videle prave vandalske namere predlagateljev, tedaj se je začelo med železničarji vulkansko gibanje proti tej pragmatiki, in za novi projekt, ki so ga hoteli sami predložiti in na njem sodelovati. Ali ko se je za ta proejkt zazna- lo so bili železničarji razcepljeni na več raznih organizacij. In pod njegovim vplivom, in pred skupno nevarnostjo za vse železničarje, se je pričela med temi razcepljenimi organizacijami nujna akcija za zedinjenje, jn predvsem med vsemi — razen rumene Zveze — se pojavlja instinktivna želja po skupnem nastopu proti pragmatiki. Tako so celo klerikalni železničarii došli, da poiščejo zvezo s socialističnimi železničarji, da bili poslani na sliod kot Spijoni, bilo javno j linčanih zaradi izdaje, ki so io izvršili nad ! svojimi tovariši. Na shodu je govorilo več tovarišev, med njimi Nachtigal, Lapuh, Stropnik in drugi, ki so prekritikovali nekaj merodajnih mest o materijalnih Interesih železničarjev ter predlagali, da sc zahteva zaradi mementane potrebe povišanje plač. Ptuj. Tudi v Ptuju je bil pri Belem križu enak lepo uspeli železničarski shod, ki le po daljši debati sprejel resolucijo z vsebino, kakor drugi shodi. . Navzoči so tudi najiskreneje pozdravljali inicljativo za zedinjenje železničarjev, Izrekli zahvalo in obljubili, da store vse .za novo enotno železničarsko organizacijo. Celje. Iz Celja nam javljajo: Snoči (6. t. m.) je bil tukaj jako dobro obiskan shod železničarjev, na katerem sta govorila ss. Krekič in Kopač o projektu pragmatike, ki je bil predložen za časa ministrovanja klerikalnega vodje g. dr. Korošca, in Po in-strukcijah rumenih organizacij. Sprejeta je bila resolucija, ki pozdravlja sklep ljubljanske konference železničarjev z dne 25. oktobra glede zedinjenja železničarjev, ter pozdravlja borbo proti nazadnjaškemu načrtu pragmatike ter se izreka za nov liberalen projekt, ki odgovarja dobi časa.* K poglavju o zaščiti dela, (Dalje.) Prava iri do kraja izvedena zaščita dela je mogoča le v socijalisti-čni družbi. In razumljivo je. da kapitalisti v načelu (g. Žerjav pa pravi. da ni načelen nasprotnik!,..) ne morejo biti za zaščito dela v pravem pomenu besede. Kar kapitalistični nasprotniki za zaščito dela napravijo. napravijo prisiljeni od vsestranskih posledic njih družabnega sistema. Če pa hočemo imeti čim naprednejšo zaščito dela v okviru današnje kapitalistične države, moramo zahtevati od te države, da najprej v državnem okviru izvede že prej omenjeno širšo zaščito dela. ki je mogoča le v od države na državnem teritoriju srnotreno organizirani in urejeni produkciji. (Druga, višja razvojna stopnja te. tjtko urejene produkcije bi bila tkzv. državna produkcija. državni kapitalizem). Ta širša zaščita dela bi odpomogla v prvi vrsti brezposelnosti; v tei zaščiti pa je obenem obsežena tudi že potreba skrajšanega delovnega časa. Osemurni delavnik Je tore! potreben. da se zmanjša breznoselnost! Da bi pa pri skrajšanju deiovnega časa utrpela produkcija, ta argument ne drži iz enostavnega vzroka. ker bodeta recimo dva delavca, ki delata po 8 ur na dan. opravila 16urno delo. dočim bi en delavec, ki ima delo. ob lOurnem -delavniku dela! le 10 ur. (ali pa tudi 16). toda drugi delavec bi bil brezposeln! Osemurno delo delavčevo pa ie tudi vest-nese. vztrajnejše vsled neprcutru-ienosti. in vzdržuje delovno moč za daljšo življensko dobo. Osemurno delo vsled pritegnitve večjih mas^ k delu in vsled varovanega delavčevega zdravja poveča skupno delovno dobo in izboljša produkte. Osemurno delo torei ie potrebno za povečanje in izboljšanje produkcije, ter kot zaščita ored izkoriščanjem. Za povečanje profitov, za to seveda osemurno delo ni. pač pa je osemurno delo za povečanje produkcije, kajti kapitalist ne dela profitov iz povečane produkcije (primer vojna!). temveč iz stopnjevanja izkoriščanja de!o\ne moči! (Obilica produkcije profite manjša!) Potuho nedelavnosti. g, dr. Žerjav, ne daje skrajševanje delovnega časa. potuho nedelavnosti daie sistem kapitalističnega izkoriščanja. Zato ie kapitalist obenem veduo tudi delavski birič in priganjač. In konkurenčnost Jugoslavije! Pravkar sem dokazal, da z odpravo brezposelnosti potom razdelitve delovnega časa dosežemo večjo produkcijo. In z večjo produkcijo je vendar v zvezi konkurenčnost. Le predstavnik kapitalističnega razre- da bo trdil, da je konkurenčnost odvisna od velikosti profitov! Konkurenca ie odvisna od obilice produktov. Nekaj drugega je seveda to: če se splošno zviša delovni čas in — če vsled teea ne bi nastajala na drugem koncu brezposelnost! potem bi produkcija bila kajpada še večja. Tega pa noben človek, ki je pri zdravi pameti, trdil ne bo! Toda tak slučaj v kapitalistični družbi, gospodje. nj niti mogoč, ker nastane kapitalistična akumulacija produktov! (V Ameriki in v Angliji velikanska brzposelnost vsled tp akumulacije, tridnevno delo v tednu itd.!) Torej' brezposelnosti kapitalistični sistem itak ne more odpraviti. Toda vsakdo, ki si hoče nadevati ime demokrata in naprednjaka, mora stremiti za čim manjšo brezposelnostjo. Ce hočete svojemu »dragemu narodu« res dobro, morate nač profitarstvo omejevati. Drugače pač ne gre! Omejevati ga tudi z zaščito mladoletnih! Potrebo in korist osemurnega delavnika sem očital že dovolj jasno. Vendar pa naj povem besedo k temu še z drugega ožjega vidika. V Sloveniji, ki je agrarno pasivna, imamo industriio. ki šepa nele vsled posledic, temveč ki bo v doglednem času ogrožena od močnejšega kapitala s strani Hrvatske. Če hočete, da bo Slovenija napredovala in da ne bo zaostajala v svojem razvoju, ii ie potrebna boli kot drugim delom države ona že omenjena širša zaščita dela (zavarovanje naše industrije v državnem okviru). Sicer se zna zgoditi, da prenaglem od industrijskega razvoja s strani Hrvaške ali Bosne postanemo v gospodarstvu v državi zelo malopoinemben del. Odpravite predvsem brezposelnost v naši industriji! Oseinurnik je za Slovenijo aktu-, alen boli ko kdaj prej iz ravno navedenega vzroka, pa tudi iz civili-začne stopnje slovenskega delavca posebej, od katerega menda noben napredno čuteč človek ne bo zahteval. da se reducira v svoji civilizi* ranosti in kulturni stopnji na stop* n;o poljubno izkoriščanega tlačana, ki ide s svoio družino prebivat pod šotore med Macedonce. če doma ne dobiš dela. (Delavci se v pravilu šele vedno v kraje, ki so razvitejši in ne v nerzvite (Amerika in Nemčija). Toliko torei še s posebnim ozirom na Slovenijo. (Konec prih.) Bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev v Jugoslaviji. (Dalje.) § 73. Ako je delodajalec ali njegov zaupnik nezgodo povzročil namenoma. ie dolžan osrednjemu uradu povrniti vse stroške nezgode. — Ako sc nezgoda zgodi vsled tega. ker delodajalec ali niegov zaupnik — za čegar postopanje ie odgovoren, v kolikor se nanaša na njegova navodila — ni podvzel mere opreznosti. predpisane v zakonu ali i)o oblasti, je dolžan, osrednjemu uradu povrniti vse stroške nezgode. Ako zaupnik opustil to v svojem rednem delokrogu kijub navodilom delodajalca, je obvezan povrniti škodo izključno zaupnik. Osrednji urad more v takih slučajih zahtevati giavnično vrednost izplačane odškodnine. Terjatev državnega urada se v zmislu tega paragrafa iztirja rednim sodnim potom. Ona zastara tekom treh let od dneva izvršitve kazenskega izreka, s katerim se je izrekla krivda delodajalca ali zaupnika. § 74. Delodajalec v smislu te Uredbe ni dolžan dati zavarovancu ali njegovi rodbini odškodnine. Toda če. ie delodajalec ali njegov zaupnik. za čegar postopanje odgovarja delodajalec, v zroislu kazenske obsodbe spoznan krivim za nastalo nezgodo, tedaj ie delodajalec dolžan dati zavarovancu ali njegovim sorodnikom odškodnino. V takih slučajih se more povračilo zahtevati samo za oni znesek, ža katerega odškodnina, priznana rednim sodnim potom, prekaša odškodnino. katera zavarovancu ali njegovim sorodnikom pripada v, zjnislu te Uredbe. Ako zavarovancu ali njegovim sorodnikom pripada vsled nezgode pravica do povračila napram tretji osebi, preide ta pravica do zneska faktično izdanih podpor in odškodnine na osrednji urad. § 75. Pravico do povračila, navedenega v §§ 73. in 74. te Uredbe, more se na podlagi civilne pravde realizirati tudi brez izvršene kazenske obsodbe, ako taka obsodba ni bila možna vsled vzroka, ležečega v osebi onega, ki ie povzročil poškodbo. Terjatve osrednjega urada po § 73. zastarajo v tem slučaju te* kom treh let po nezgodi. X. del. Prijave in preiskave nezgod, postopanje pri določevanju odškodnine. § 76. Delodajalec ali njegov za-* upnik je dolžan o vsakem slučaju, kateri se pripeti pri delu in more imeti za posledico smrt ali zmanj-šauje delovne sposobnosti, katera traja več nego tri dni. izvzemši za« strualienja pri obrti, tekom 24 ur, LISTEK. H. Mann — Ivan Albreht: SIROMAKI, Roman, črteči. ljubeči. Deca je vrše kričala pred veliko delavsko hišo v Gauzenfeldu. Na stotine otrok je privrelo iz prenapolnjene hiše. v kateri so bili rojeni vsi pa so dirjali, cepetali in se pretepali po sivem travniku. Kadar ga le ohsevalo solnce. so postajali stari niožje. ki niso več delali, ob zidu in so ji.h gledali. Najmlajši so neprenehoma cepali v jar„ek. ki ie ločil travnik od deželpe ceste, in matere ali seslre so venomer piihitevale reševat. Večji so skakali črez. najraje na strani, kjer se je vil jarek ob poti. vodeči na pokopališče; tam so zaganjali drug drugega v majavi plot vile Klinkorum. Če je odletela deska, pa brž noter in po jabolka. Posestnik ie v jezi in grozi čul pokanje vejic, ki so jih trgali obenem s sadjem, toda s svojimi okorelimi nogami ie prišel vsakokrat prepozno; bili so že zunaj in so mu kazali. primerno oddaljeni, nezrelo sadje. češ. da je ležalo na cesti. Nato jim ie govoril govor o lastnini in omiki vedno isti govor; kajti nikdar ni opazil, da ima opravka z vedno istimi fantiči. Klinkorum je bil svojčas učitelj, ali tak za bogataše. In ker so mu bili že izpadli zobje, ss je hotel zdaj tu razkošatiti. Komai ie odšel, so že navalili vsi na plot in eden ali drugi ie zlezel noter in mu je podstavil, kai na pot. Stari slikarski mojster, ki ie stanoval spodaj v hiši je lahko videl to. smejal se je. če ie tudi zmerjal. Le malim deklicam so matere strogo zabiča-vale. da mu ne smejo hoditi preblizu. To pa še ni bilo vse. kar je moral prestajati profesor Klinkorum. Kadar se ie vračal iz mesta, da je prehitel. kakorkoli si je tudi podvizal, včasih že čisto blizu njegovega zemljišča. Hesslingov avtomobil in ga je pokril s prahom ali z blatom. Generalni direktor tajni komercijalni svetnik dr. Hessling v svojem gumijastem plašču je gledal neizprosno naravnost, in Klinkorum. od zunaj potisnjen ob svoi lastni plot. je buljil z onemoglim srdom, dokler ni zaprl oči, popolnoma zajet v smrdljiv oblak. V srcu ie v takih trenotkih govoril svoj drug govor o lastnini, govor zoper njo, — v slučaju, da je namreč ista brezmejna in prevzetna. Omika je iu mora ostati prva. S to mislijo ic odšel v svoio sobo. Odtod je pregledal ves Gauzenfeld, za delavskimi hišami pusto krajino, do gozda, do tovarne. Znočilo se je. svetilka na pokopališkem zidu je za- svetila blizu, a daleč tam zadaj zaporedne luči tovarniške. Iz tovarne so se vračali delavci domov. Korak množice .ie bobnel, iz dalje odmevajoč, prav v sobo profesorjevo. In Klinkorum ie mislil s spoštovanjem na gospoda teh množic, nanj. na Hesslinga. lastnika Gauzen-felda. velikega bogastva in marsi-kake časti. Kako je prišel do tega, kot kemik in tovarnar papirja? S trgovskimi in političnimi, spletkami in zvijačami, o katerih še celo po preteku šestnajstih let ni bilo čisto tiho po mestu. Moža, ki se je bil povzpel sam iz sebe. ie treba seve spoštovati. On pa nai spet spoštuje še višje pravice! Klinkorum ie štedil. dokler s.i ni mogel kupiti daleč zunaj ob deželni cesti te male samostojne hiše, radosti življenja njegovega poslednje tretjine. Gojena in v tišini prisluškujoča sedež muze. ie počivala v zelenju. nemotena od skruniteljev. Le počasni kmetiški vozovi namreč, z voli širokočelimi. težko stopajočimi vpreženi. so vozili mimo. in Gauzen-efld. edino večje posestvo v daljini, to mesto fabrikaciie papirja, je ležalo onstran poli in travnikov; ni ga bilo videtb ne slišati in ne vohati. Tu pa. kai se je zgodilo? Novi gospod v Gauzenfeldu ie povečal svoio tovarno. Posekal je gozd tako daleč, kolikor je zakrival očem ista nebla-ga posjopja. Delavske družinske hiše so na.raščale semkai po polju, venomer proti zapadu. venomer, proti Klinkorttmu. Celo do tega je prišlo, da so začeli te ljudi pokopa-; vati tik za njegovim plotom. In pokopališču. kot predzanjem udarcu, so sledile kasarne proletarcev, kolosi hiš. ki so zasenčevali Klinkormna in njegovo skromno bivališče, ga nadlegovali z zatohlostjo, zasipali s sajami hišo in vrt ter iu obdajali s pasom topota, kričania. ubijanja in omiki sovražne surovosti! (Dalje prilu) Stev. 228. napraviti ^jmiavo na predpisanem vzorcu okrožnemu uradu. Delodaialec je odgovoren, ako nicgov zaunnik ne izvrši prijave. Delodaialec ali njegov zaupnik je dolžan za vsako nezgodo takoj poklicati zdravnika, ki v poročilu, katerega ie treba sestaviti o nezgodi. izjavi, če bo poškodba novzroči-la smrt ali verietno zmanjšanje spo-sohnosti za dejo in koliko časa bo trajalo zdravljenje. § 77. Okrožni urad je dolžan, da takoi ko dobi prijavo ali na drug načip izve za nezgodo, odloči, ali se izvede preiskava glede nezgode. Preiskava se mora izvršiti na licu mesta v slučajih, kateri imajo v zmislu te Uredbe verietno za posle- i dico zahtevo po odškodnini (renti), ali ari katerih ie zahteval preiskavo osrednji urad. Okrožni urad sme izvesti preiskavo potom lastnih organov ali mora zahtevati, da jo izvrši na licu mesta pristojna policijska, rudarska, pomorska ali pristaniška oblast. Stroške teh preiskav plača osrednii urad ter se morajo le-ti predvideti v proračunu upravnih stroškov osrednjega urada. O času preisjcave morajo biti pravočasno obveščeni: delodajalec, poškodovanec, oziroma v slučaju smrtne nezgode njegov najbližji sorodnik. ter pristojni obrtni nadzor- nik. tako. da morejo v njej sodelovati osebno ali potoni zastopnika. K preiskavi se more pozvati: zdravnik. ki zdravi poškodovanca in drugi strokovnjaki. Poškodovanec ima pravico, da je zastopan pri preiskavi. Preiskava se razen ugotovitve osebnih podatkov poškodovanca ali umrlega raztega tudi na sledeče: 1. na čas in vzrok nezgode; 2. na kraj in posledice nezgode; 3. na krivdo, nemarnost ali nepazljivost delodajalca, njegovega zaupnika, poškodovanca ali tretjih oseb. Ce je preiskavo izvršila policijska. rudarska, pomorska ali pristaniška oblast, je dolžna zapisnik preiskave tekom 8 dni dostaviti pristojnemu okrožnemu uradu. Okrožni urad je dolžan vsak zapisnik preiskave dopolniti s podatki o: 1. starejših telesnih napakah poškodovanca in posledicah stareiših poškodb; 2. povprečnem zaslužku poškodovanega ali umrlega; 3. pravicah pooblaščenih sorodnikov poškodovanca ali umrlega v zmislu te Uredbe; 4. znesku rente, v kolkor io poškodovanec ali umrli vsled prejšnje poškodbe eventualno ima ali jo je Imel. (Dalje prih.) Železničarski shod zoper sedanji načrt službene pragmatike. Koalicijski odbor železničarjev Je za snoči sklical shod železničarjev v »Mesini dom« v Ljubljani. Shod se je vršil od 8. do 11. ure zvečer. Udeležilo se ga ie okrog 300 železničarjev. Predsedoval je predsednik koalicijskega odbora sodr. Prijatelj. Namen shoda je bil. da se protestira proti sedanjemu načrtu službene pragmatike za železničarje. Namen ie bil povsem dosežen; vse železničarske organizacije v Sloveniji, S klerlkaluo »Prometno zvezo« in narodno-socijalno »Zvezo Jugoslovanskih železničarjev« vred so sklenile soglasen protest proti škandaloznemu sedanietuu načrtu službene pragmatike. Sodr. Bogdan Krekič je uvodoma obrazložil v glavnih obrisih re-akcijonarnost in krivičnost sedanjega načrta službene pragmatike. Nato te poslanec sodr. Kopač pojasnil zgodovino tega. da železničarji niso dosegli niti Protokola sporazuma niti niso prišli še do danes do službene pragmatike. V jarki luči je pokazal, kako so tkzv. »narodne železničarske organizacije« na perfiden način izdale interese železničarjev s svojim boiem zoper Protokol sporazuma in kak reakcijonaren in skrajno krivičen načrt službene pragmatike so te organizacije predlagale, kaitl SedanH načrt službene pragmatike izvira iz Drediogov teh tkzv. »narodnih železničarskih organizacij« iz 1. IW19„ torel od tkzv. zvezarjev. Na-glašal je dejstvo, da so razredne organizacije železničarjev s klerikalno »Prometno zvezo« doslej popol-lij/na solidarne, da se z vsemi močmi borilo zoper uzakonitev sedanjega zvezarskega načrta službene pragmatike. Nato je bila soglasno sprejeta naslednia resolucija: •1. Zbrani železničar^ izrekajo svoj naienerglčnejši protest »roti službenemu projektu železniške pragmatike, ki je radi svoje reakcionarnosti isto toliko kulturna sramota za državo, za železničarje pa prisilni iopič, če bi obveljala. Zbrani zahtevajo, da se sedanH projekt pragmatike povleče fai da novi projekt Izdelajo razredne železničarske organizacije ia da se skliče javna anketa, ki pripravi materijat za novo pragmatiko, ki se Ima predložiti zakonodajnemu odboru parlamenta. Zbor se strinja s osnovnimi principi, katere je svoječasno predložil. Savez železničarjev Jugoslavije«, po katerih naj se tedela nova pragmatika, s željo, da bi jih sprejele v«© obstoječe železničarske organizacije in zastopale na merodajnih mestih. g. Vpričo težke ekonomske situacije S«ek železničarjev, ki ima svoj izvor v vednem naraščanju draginje, vsled česar tadalo železničarski prejemki, se nujno zahteva sklicanje gori omenjene ankete, na katero se ima povabi« zainteresirane organizacije, ki na) diskutirajo: a) o ma-terljalnem položaju železničarjev z ozirom na eksistenčni minimum; ugotovitev minimuma zahtevanega zvišanja plač; b) naj odloči višino enkratnega nabavnega prispevka za zimo, ki naj bi znašal najmanj 500 dinarlev za železničarje, 300 din. pa za vsakega družinskega člana; c) o zimski obleki; d) o nabavi cenenega goriva za zimo; e) o železničarskih stanovanjih. 3. Zbor poživlja železničarje Jugoslavije, da složno nastopijo za svoje zahteve, trdno prepričani, da le potom boja močne organizacije morejo uspeti do p> pravka gmotnega in moralnega položaja. 4. Resolucija naj se potom delavske zbornice v Beogradu In Saveza železničarjev v Zagrebu z nujnimi predlogi glede službene pragmatike predloži ministrstvu Saobračaia In Soc. politike, kakor tudi poslanskim klubom parlamenta.« • V imenu »Zveze jugoslovanskih železničarjev« se je nato oglasil g. Rupnik. Le-ta le oo dolgem prepirljivem govoru v imenu Zveze slovesno izlavil. da se bo tudi Zveza solidarno borila z ostalo koalicijo železničarski! organizacij zoper sedanji krivični načrt službene pragmatike. To iziavo je ves zbor z zadovoljstvom vzel na znanje. Značilno je le pri tei Zvezi, da so člani te Zveze iz vrst neuradniškega osobja vedno z ostalimi zavednimi železničarji solidarni. vsaj izjavljajo vedno tako. ko pa pride do kakega resnega trenot-ka. pa njih uradniški voditelji stvar vedno narobe zasučejo in nastavijo ost zoper delavske interese. Tem značilne&e ie pa da se ie sedal Zveza solidarno z vsem! ostalimi železničarskimi organizacijami izjavila za bol proti od sebe same inspiriranega sedanjega načeta službene pragmatike. ki ga hočejo uzakoniti v Bel-gradu. Govorili so na shodu še drugi železničarji. Bilo je mnogo razburjenja. pritrjevanja in smeha. Moralen fiasko sta doživela v svojem nastopu oba zvezarska govornika Rupnik in Korošec. Zadnji je pa naravnost nerodno čvekaril. tako da so zborovaci zahtevali' že. da se ga iznese skozi vrata. Rupniku sta odgovorila dvakrat na zelo stvaren način Krekič. Priiatell ter Perdan. Marsikatero pikro resnico na konto Zveze sta morala slišati obadva navzoča Zvezajja. ki sta morala končno priznati, da ie Zveza vabilo za skupno delovame in skupen nastop že-lcznčarjev že ponovno odbila in tudi sedaj, ko je šlo za koalicijski odbor. Sliod se ie mirno zaključil. ga polovica mandatov razdelila med ostale Tanke, ki so predložile liste, vštev : t-iidl ono stranko, ki je dobila relativno večino. Odsejc je sprejel tudi srbijanski Tmncip naknadnih volitev. to je. da se bo vršila volitev, ako bo kaka. lista izčrpana, za toliko mandatov, kolikor jih bo izpraznjenih. Za vaške občine, ki imajo manj kot 10.000 prebivalcev, ostane v veljavi dosedanji način volitev na podla ci čistega proporca. Izvršene so tudi nekatere manjše izpremembe in ie istotako tudi sklenjeno, da se vsiavi v prehodne določbe tega zakona. nai se izvrše nove vol.itve v onih občinah, kjer so bili razveljavljeni mandati komunistov, ki so v teh občinah imeli večino. Sprememba občinskega volilnega reda za Slovenijo. LDU. Belgrad 7. okt. Na današnji seil drugega pododseka je bil sprejel občinski volilni zakon za Slovenijo z nekaterimi izprememba-tni. Odsek ie ukinil dosedanji način razdelitve mandatov (proporc) za ona mesta, ki imajo lastni statut (Ljubljana, Maribor. Celje in Ptuj) in za vse občine, ki imajo več kakor J 0.000 prebivalcev. Od sedaj bo v omenjenih mestih in občinah stranka. katere lista bo pri volitvah dobila relativno večino dobila polovico mandatov, medtem ko sc bo dru- NafnovelSe. PROCES PROT! MORILCU DRASKO-VICA. LDU Zagreb, 7. okt. Danes se Je nadaljevala glavna razprav? proti Rodoljubu Čelakoviču in tovarišem, obtoženim umora ministra Draškoviča. Pri zaslišanji je obtožen Čelakovič izjavil, da se ne čuti krivega, ker ni nikomur naročil, naj izvrši atentat. Priznava se za pristaša komunistične ideje, vendar pa ni bil član komunistične organizacije. Na vprašanje predsednika, ali obžaluje svoje delo, je odgovoril, da se Je s svojimi tovariši boril proti ob znani, ld Je protiustavna. Dalje pravi, da ni nihče nagovoril AUjo Alljaglča, naj izvrši atentat, ki ga Je storil te lastnega nagiba. Obtoženec je na vsa vpražanla odgovarjal popolnoma hladnokrvno. Razprava se je opoldne prekinila. PROTIČ PRI RADIČU. LDU Zagreb, 7. okt. Stojan Protfč se le včeraj sestal s Stjepanom Radičem, ki ga Je obvestil o sklepih hrvatskega bloka z ozirom na skupni nastop opozicije. Stojan Protič Je poseti! tudi tajništvo In prostore Hrvatske zajednice. Dopoldne le bila v prostorih Narodnega kluba konferenca, na kateri so se izmenjala mnenja glede taktike. Stojan Protič Je danes zvečer zapustil Zagreb ter odpotoval v Beograd. SPREMEMBA AVSTRIJSKE VLADE. LDU Dunaj, 7. okt. Ob štirinajstih se Je pričela seja narodnega sveta, na kateri je bil s 84 prot! 53 glasovom sprejet predlog glavnega odseka, po katerem naj se Imotiuieio: za finančnega ministra prot. dr. Gurtler, za zveznega ministra za vojsko polkovnik Wachter, za zveznega ministra za trgovino In obrt, industrijo in javna dela dr. Grimmberger, kateremu Je bilo poverjeno tudi nadaljnje vodstvo ljudskega prehranjevalnega urada. Zvezni kancelar Je naznanil, da so bili novoizvoljeni člani kabineta voljni nastopiti svoja mesta, nakar se je seja končala. Prihodnja seja bo v četrtek. NEMŠKE DAJATVE. LDU. Berlin. 6. okt. Ministra Ra-thenau in Loucheur sta danes v Wiesbadnu, pooblaščena po svojih vladah, sklenila pogodbo o stvarnih dajatvah Nemčije Franciji. Stranski dogovori se podpišejo naibrže v petek. V glavnih dogovorih kažeta obe vladi voljo, izvesti obnovo razdejanih pokrajin severne Francije z dobavo potrebnih stvari v kar največ-iem obsegu namreč z dobavo ladij, premoga. premogovnih produktov, obratnih stvari, barvil in farmacevtskih produktov. Vsa vrednost dajatev in dobav v zmislu pogodbe do 1. maia 1926 ne bo presegala sedem milijard zlatih mark. ODDAJA PREMOŽENJA NA POLJSKEM LDU Varšava, 7. okt. Po preračunanju finančnega ministra bo prinesla prisilna oddaja državni blagajni 70 do 80 milijard poljskih mark gotovine. Politične vesti. + Velika stavka po Primorskem je končana. Končala se Je ravno v trenotku, ko je postajal položaj že nevaren to so se tu pa tam že uprizarjale manjše poulične bitke, ki so zahtevale tudi nekaj človeških življenj. Delavstvo tfe izvojevalo sfjarjno zmago, ne samo sebi v korist, temveč v korist celokupnemu gospodarskemu 'žiiv-. ljenju v zasedenem ozemlju, ki ga hoče italijanska vlada umoriti in za katerega se tamošnii krosi prav malo brigajo, saj govore n. pr. že dolgo o tem, da se hočejo ravno ladjedelnlška podjetja preseliti v Italijo, kjer pričakujejo večjih dobičkov. Delavske organizacije so znale za hip z energičnim nastopom odvrniti pretečo nevarnost in prisiliti vlado in po nji podjetnike, da so sklenili sporazum, ki obsega naslednje bistvene točke: 1. Pogajanja radi plač so se pričela 6. t. m. in se morajo biti rešena do 15.; 2. plače, ki se določijo pri teh pogajanjih, bodo veljale od 12. t. ra. dalje; 3. če delavske zveze do 15. t. m. ne pridejo do tozadevnega sklepa, bo ladjedelnice v Tržiču izvajala določbe, ki jih vsebuje njen oglas 28. sep- tembra. (Ladjedelnlško ravnateljstvo je takrat poklicalo delavske zastopnike k sebi ter jim naznanilo, da bodo delavci v bodoče namesto 4 dni na teden delali po 6 dni, toda ob za eno petino zmanjšani p ači). V tem slučaju pa je delavcem prosto dano, da sprejmejo ali odklonijo omenjene določbe. Delavstvo jih gotovo ne bo sprejelo, saj se je s to stavko postarvi- Io proti znižanju plač, ki so ga hoteli podjetniki koncem koncev doseči z izprtjem, če bi ne mogli Izbojevati pri vladi, da ne odtegne naročenih de!; 4. delo se je pričelo spet s 5. t. m. — Zadnje vesti, ki jih treba sprejeti z nekoliko rezervo, poročajo, da se je normalno življenje skoro popolnoma zopet upostavilo, da se pa delavci razen majhnega števila niso vrnili na delo. Nekateri listi pišejo celo, da hočejo komunisti izrabiti sedanji ugodni položaj ter nadaljevati stavko In izzvati celo revolucijo, ki bi se naj potem iz zasedenega ozemlja razširila v notranjost italijanske države. Pa take vesti Je treba, kakor rečeno, sprejeti cum grano salis, če tudi je gotovo, da se gospodarske razmere tam doli ne bodo kmalu zopet uredile v prejšnji tir, morda pa sploh nikoli. Če drugi ne, bodo za to poskrbeli razni brezglavi nacionalno - šovinistični elementi, razni fašisti, ki so se kakor vedno tudi pri pričujoči stavki pokazali kot veliki poznavalci domačih potreb, ko so igrali sramotno ulogo laških »clcibambul«. Tiskovni popravek. V včerajšnji notici: Vojna vojni! Je bil stavek, ki se pričenja z 19. vrsto, popolnoma pokvarjui. Dotični stavek naj se glasi: To Je eden največjih bojev v zgodovini delavskih bojev In tudi eden najnevarnejših, ker se ie organizirani proletariat s pestjo svojih strokvnlh organizacij tukaj prvikrat upal udariti po lopovskem obrazu Itd. Dnevne vesti. Protestna skupščina akademikov. Danes dopoldne ob 10. url se je vršila akademska protestna, skupščina proti ukinitvi tehniške in medicinske fakultete v Ljubljani. — Sramotno ie, da mora vsled militarizma trpeti ljudska Izobrazba. Državni uradniki s socialnim čutom brez socialnega čuta. Te dni Je Imelo nekako »udruženie« državnih uradnikov (ki pa nikakor ne predstavlja kakih državnih uradnikov, to bodi že tukaj povedano, navzlic vsem drugačnim vestem v meščanskem tisku), imelo ie torej v Belgra-du svol kongres, na katerem so razpravljali (dva, trije možakarji) In sprejemali določbe, ki same pra;v dobro karakterizi-rajo inteligenco tega malega, zelo malega dela javnih nameščencev, ki stoje še suženjsko pod komando visoke birokracHe, v kolikor niso visoka birokracija sama. Prinašamo par cvetk s tega kongresa v vzgled in strašilo: Na vprašanje, kdo more biti državni uradnik, so te brihtne glavice odgovorile, da more biti le tak človek, ki ima za to moralnih In socialnih (?) kvalifikacij«. Dalje so odločili, da se ženske ne smejo sprejemati v državno službo iz »praktičnih, moralnih in donn-čih« ozirov. In vrhunec vsega: uradnik v službi se ne sme aktivno udejstvovati v politiki; njemu bodi dovoljena samo svobodna volilna pravica . . . No, dobro le, da take mentalitete, ki so nekoliko v svoji zaspanosti sll&ale, da Je treba tudi uradniku kot vsakemu drugemu človeku nekaj človeških pravic, a v svoji zaspanosti niti ne vedo, katere so pravzaprav te pravice In kako jih je mogoče doseči, da take mentalitete torej danes ne odločujejo niti najmanj več v svojih razredih 1 Nov socljalistlčen list. V Osijeku je začel izhajati tednik »Radnički list«, kot glasilo iSocijalistične zajednice Jugoslavije v Osijeku. Pozor Primorci! V vseh občinah zasedenega ozemlja se vrši popisovanje državljanov. Vsled tega pozivamo vse v Jugoslaviji bivajoče Primorce, ki niso ln tudi ne bodo optirall za jugoslovensko državljanstvo, naj se v lastnem interesu takoj pismeno prijavijo svojim domovnim občinam, da Jih vpišejo v imenik nov ih državljanov Italije. Prijavi Je priložiti od tukajšnjih občinskih uradov potrjene družinske liste. Primorcem, vojnim oškodovancem! Italijanske oblasti priznaivajo odškodnino le onim, ki so rojeni in pristojni v ozemlje pripadajoče danes Italiji In tam stalno bivajo ter anfm, kateri sicer nimajo vseh teh pogojev, ki pa so si pridobili državljanstvo Italije v zadnjem času potom opcije. Primorcem, vojnim oškodovancem, ki so z opcijo za jugoslovensko državljanstvo Izgubili domovno pravico v zasedenem ozemlju, Italija pravice do vojne odškodnine ne priznava. Na to opozarjamo vse prizadete, katerim svetujemo, da dobro premislijo vse posledice optiranja, zlasti izgubo pravico do vojne odškodnine napram Italiji. Vprašanje vojne odškodnine za oseb«, ki so naši državljani liajslbo vsled opcije ali drugače, do danes še ni urejeno, in opozarjamo vse prizadete, da si ne delajo 'nepotrebnih iluzij in potov, da ne bodo razočarani. Pri tem moramo pripomniti, da opcijski rok za jugoslovensko državljanstvo še ni potekel, in da se sprejemajo tudi opcijske vloge za Italijan- 1 sko državljanstvo še vedno. Vojne oškow dovance ki niso optirali, opozarjamo, da zahtevajo prošnje in pota za cenitev, za dosego predujma in dr. precej časa In da e da vse to težko izvesti potom pooblaščencev, vsled česar je najbolje, da pri-zadet, osebno izvrši vse te korake. Ako /e koga pooblastijo, morajo dati svoja od sodisč poverjena pooblastila posredova-njem okrožnega odnosno deželnega sodi, | šča nadpoveriti od višjedeželnega sodil šča v Ljubljani in od italijanskega konzu. i lata v Zagrebu, kar najbolje da storijo potom osebnega posredovanja, ker sicet p^olgo tra-'a in zamude rt* za vložitev odškodninske prošnje, ki poteče v Italiji z ol. oktobrom t. I. Vsi akademiki. u žele letos študirati v Zagrebu, morejo dobiti brezplačne informacije o vseh zagrebških vlsokih šolah pri jugoslov. akademskem klubu »Jurislav Janušič«, Zagreb, Univerza. Državna trgovska akademija v Ljub. IJani, Poduk v II. letniku se prične v po-nedeljek 10. oktobra ob 8. uri zjutraj. Za-e e@ namreč doba za nakupjčenje bogastva že minula. V današnji družbi je obstoj za vsakega le mogoč v združevanju v stanovske organizacije, so si kapitalisti osnovali razne »2ve*;e aidu-trijalcev«. ki ne pomenno nič druze-ga kakor kapitalistična truste. mora delavstvo pomnožiti strokovne organizacije. katere bodo predstavljale delavski sindikat. — 'i koncu shoda se je sprejela sledeča resolucija: »Zbrano delavstvo nrceitira najodločneje proti izvršenim atentatom na del. interese povzročene mu ob času. ko ni noben delivec ?lužbe odpovedal. Delavstvo je stopilo sicer v stavko, s tem ta seveda ni službo odpovedalo. SiavKa je bila končana dne 15. sep:embra 1:,21. Delavstvo ie bilo šete dne 16. septembra na novo sni* vi jene bolniški blagajni — Ker prewt!i karenčna doba več kakor 6 tednov, bo izgubilo deavstvo vse stare čiaus ce ora-vice s čemur je delavstvo grozovito udarjeno. Nastala je zaradi lega splošna razburjenost med delavstvom. — Zbor zahteva, da podjetje inž. Pavlin in drug skrbi za to. da bilo delavstvo vse stare članske pravice nazaj! Zbor naroča, da se odpošlje sprejeta resolucija na Pokrajinsko upravo za sociialno skrbsivo. načelstvu okrajne bolniške blagajne v I jubljani ter Osrednjemu društvu kemičnih delavcev za Slovenijo v Ljubljani. Ko prečitate „Napreji“, ga oddajte Vašim prijateljem! Po svetu. — Avstrijsko Javnost razburja v zadnjih dnevih afera nekega holandskega va-iutnega špekulanta Duima, ki je z Dunaja : nenadoma izginil potem, ko je par vele- li ank osleparil za kakih 50 milijonov kron. Sumijo, da je pobegnil v Nemčijo, dokazano pa je, da se je preje še nahajal v Budimpešti, kjer je v neki banki naložil denarja za 6.2 milijonov ogrskih kroo. Ta denar je budimpeštanska policija sedaj zaplenila. Da, da, podobne družabne razmere ustvarjajo podobne človeške lo- ; pove! — Nova iznajdba na kemično . tehniškem polju. Francoski učenjak Claude je izumil poseben način pridobivanja 'vodikovega plina V eni uri je mogoče na ta način pridobiti do 220 kubičnih metrov vodika, in sicer zelo poceni, ker se v istem času pridobiva kot stranski produkt tudi ogljikova kislina. Po prejšnjih metodah se je to sicer tudi godilo, vendar v velSio manjši meri. Znano bo, da izdelujejo potem iz vodika m dušika pod silnim pritiskom amoniak in iz tega zopet anionov soliter. Ta zadnja spojina je sila nevarna snov, kakor se je pokazalo pred par dne- vi v sedaj popolnoma uničenih anilinskih tovarnah v O pavi, kjer je bilo tako grozno število človeških žrtev. Na mestu, kjer le ta nevarna spojina (kakih 4300 kg) eksplodirala, je nastala do 100 m dolga in 80 m široka globel, v kateri je talno vodovje stvorilo do 30 m globoko jezero. Znano je tudi, da uporabljajo čisti vodik kot polnilni pita za zrakoplove. — Talnih francoskega konzulata v Ruščuku, le pred nekaj dnevi na nepojasnjen načiu izginil. Sedaj so ga našli umorjenega v nekem vodnjaku v bližini tega mesta. Zanimivo je, da je takrat, ko le tajnik izginil, ž n)lm Izginilo tudi nekaj milijonov. »Dobrodelno društvo tiskarjev« v Ljubljani, ki podpira Izključno ie vdove in sirote umrlih in padlih članov in onemogle, praznuje v nedeljo. dne 16. oktobra t. 1. svojo 251et-nico. Ob tet priliki priredi zabavni večer v veliki dvorani »Union« z bogatim sporedom in plesom, na ksr slav. občinstvo že danes opo* zarja. Izvanredni občni zbor »Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani« se vrši v petek dne 28. t. m. ob 4. uri pop. v magistralni dvorani s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika. 2. Stališče društva n apr a m tovariškem zdravniškem društvu v Mariboru. 3. Poročilo častnega soda 4. Slučajnosti. k. Izlet na Kum priredi Slovensko Planinsko Društvo v nedeljo dne 9. oktobra t. 1. skupno z Goriško podružnico S. P. D. Iz Zagreba. Člani Slovenskega Planinskega Društva imajo iz Ljubljane proti društveni Izkaznici polovično vožnlo do Trbovelj In nazaj. Odhod Iz Ljubljane z južnesra kolodvora ob fi.40, povratek ob 20.40. člane se opozarja, da vozne listke, ki mora!o biti od postajne blagajne žigosani obdrže za vožnjo naza). Provijant je vzeti s seboj. Člani in prijatelji Slovenskega Planinskega Društva se vabijo, da se izleta V. čim večjem številu udeleže. Odbor S. P. D, Izjava. Podpisana preklicujeva vse obdolžltve, katere sva govorila o K. Sreč« kotu Widmarju in se mu tem potom zahvaljujeva, ker je odstopil od tožbe. —« Trbovlje, 3. oktobra 1921. — Mici Ska« berne s. r. Rozka Janc s. r. Zanesljiv trezen samost, in izkušen f t vso v to stroko spadajočo dolgoletno prakso in spričevali išče pri* mernega mesta. Ponudbe pod .Stalno* na upravo „Naprej-a“. = UNIV MED. = 1 Ml Z1L0K1R ordinira redno vsak dan od pol 10. do pol 12. ure v Ljubljani, Sodna ul. 1. Josip Prešeren tevtlar Spodnja Slika Cckw«lu casta 82 RanuBi mu __ MkMMMMUktl O fl___________________________ ti i ! m ■BT Naivelia izbira na£nov@j£ifc, n&JSšneišth in nalceissiilh H ■ BS v trgovini 0. Bsrnatovič s Mestni trg št. 5-6. S m V zilogl tudi moški klobuki : in kožuhovina. ■ Avg. Agnola LiiMjana. Bunaisha testa 11 priporoča »vole zalogo slekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. Borzni posredovalec Dragan Vučkovič posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastavnic, deviz in valut Zagreb, Sv Duh 19 Telefon 6-69. Brzojavi: Vučkov Zagreb. Proda se 13.000-15.000 kg lepega sena. Več se poitve pri podpisanemu. Na pismene odgovore se ozira le, če se priloži znamka. Jože Koš»r, posestnik v Gojzdti p. Tržič. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19. vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke FRJ&HJO CERAR, v StebH. pošta Domžale pri Ljubljani V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejsi modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ------- Pri upravi večjih veleposestev se sprejmejo takoj v službo: 1. upravitelj (ekonom in vinogradnik), 2. gozdar z višjo drž. skušnjo in gozdar z nižjo drž. skušnjo, 3. knjigovodja popoln, izvežban. Ponudbe opremljene s prepisi spričeval, curriculum vita* in po možnosti s sliko se naj pošljejo do 15. oktobra t. 1. na upravo Naprej* pod „Uprava 200“. QE 3E Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko TONE MALGAJ Liiiia Meni in pitni Mr in lii — Kolodvorska ulica it. 6 = KAJO DELIČ, sfatar in draguljar j Ljublfana MmM priporoča svojo zMii In dragsllarsko delavnica za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovan je. V 7alogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh j uzorcih in merah, uhane i. t. d.' Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. vse neuporabne ZLATE predmete » verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane itd., kateri predmeti Vam leže doma, ki jih ne nosite, tvrdki trgovina ur, zist-• liOeil, nine In srebrnine Ljubljana, Prešernova ul ca It. 1. ( 99 ii FntŠferitcvtt ulica šf. M, v laitncm stOsEcpšu. — Brzojavni taslcv: KREDIT LJUBLJANA. - Telefon št. 40 In 457. Obrestovsnje vlog, nakup »n prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in vslut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inksso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. wamm NAPREJ. Stev. 228. list, Ul AS? priporoča ^ TCRIJlo tis'«i.2S: \ gT^gjg^a Bs^eses^c^cs ua debelo m drobno: galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in ženske, šolske potrebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toalelr.o milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rineicc, dreto, sukanec. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za :::: kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. ::: DB9RKCESHBCBBBII9B *•“ Prepričajte se sami, najcenejitl da : najsolidnejiel SUKHO, vsake vrste za gospode in dame, OBLEKE za gospode in dečko, obleke za delavce od K 950 — naprej, KROJAŠKE POTREBŠČINE pri tvrdki Ivan Mastnak. Ceiie, Kralja Petra testa it. 15, Ceiie. CEIIT1ALA: UiiSIpa, Ha (tila 2. Telefon it. 588. Podružnice: LfubSIarca, Naribor, Dunajska cesia 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470. tel. st. 133. TeiiCai, clektn-m i« pip prodmsti vsi vrst Ra t'rtthr.3 En sEs&:a'e>. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martiny, Torino. Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. ? 572^ fes" 5-"3 a COSULSCH-LIMi (prej A y STKO-AMERiKANA) M"§V ^ 55* prevaža potnike v New-York redno E« ^ <*■& ij e a a .1 L h<&• 3 krat, v Juzno-Ameriko po 1 krat mesečno. — Pojasnila in predaja voznih listkov. I SIM0N K M F TFT g!avKi zastcPiiik za slovenijo 5 v i?.-. L/I v Ljnrijani, Kok dvorska ulica 26. fSs£..©-Ji*ft fS&O-.Sa Beograd, Knez Mihajlova ulica 3. Istotam «e f»e[u|e’o obleke po RsjnoveJSi modi. i—iru ■=== Izvršitev točna in solidna. aa-;j »'. -.. j----. MedM, Rakevc & Zenkli prej A. Zanki sinovi. Tovsrna kemičnih in rud n. barv ter lakov Centrala : Ljubljana d s o. z Skladišče: Ncvlsad. Telefon 64. Brzojavi: MERAKL, Ljubljana. Telefon 64. Emajlni raki. Pravi firnei Barva za pode. j Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse j vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), ! strolno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emailni lak. ,MERAKL", Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! g lili in vse k istim spadajoče predmete, pesamezne dele, igle, peresa, dobite edino pri Ili J. Vsak pokvarjen gramofon ali godbeni avtomat se popravi v lasiiii delavnici, oz. tudi na licu mesta, strokovno pod jcostvom in ceno. Izvršijo se tudi druga v preciz. mehaniko spadajoča dela. Yelika izber gramofonskih plošč. Ugodna zamena. Razpis ponudbe. Trboveljska premogokopna družba namerava ponudbenim potom pokriti del svoje letne potrebe v jamskem lesu za leto 1922. Cen], pismene, kakor tudi ustmene ponudbe na delne dobave se prosi na naslov: Trboveljska premogokopna družba, oddelek za les, Ljubljana, Kiiaflova ulica 13. AUTOMOBIINA PROMETNA D. D. LJUBLJANI. POZIV K SUBSK HIPCU! PiLHiC Ministrstvo trgovine in industrije dodelilo je podpisanim bančnim zavodom z odlokom z dne HO. decembra 1920, st. 10.148 20, ustanovitev delniške družbe pod imenom „Automobilna prometna d. d.“ s sedežem v Ljubljani, ki ima predvsem namen vzdrževati automo-bilni promet križem Slovenije. Družba je ustanovljena z osnovno delniško glavnico 2,000.000 K, ki se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 10 milijonov kron. Pri tem je stavilo omenjeno ministrstvo pogoj, da je z ozirom na občno koristnost podjetja dati delniško glavnico v javno subskripcijo. V smislu tega odloka oddajamo v javno subskripcijo do 25*000 deiRic p® 400 K rsominaleii Nominalni znesek se mora takoj pri subskripciji v gotovini popolnoma plačati. Vrhut<:ga je plačati za stroške — zlasti za izdajo delnic — po 40 K za vsako delnico. Subskripcija se vrši od 1„ dO 15. oktobra 1921. Prijave sprejemajo: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska eekomptna banka in vse njihove podružnice ter Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice bodo deležne čistega dobička od 1. januvarja 1922 dalje ter so opremljene s kuponi za leto 1922. Vsakemu subskribentu bodo izdajali zavedi potrdila o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. O dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo. Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o številu jim dodeljenih delnic oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah. V smislu § 12 pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas. Hkratu sklicujemo ustanovni obini zbor, m se bo vršil v žetrtek 27. oktobra 1921 ob 11. uri dopoldne v prostorih centrale Jadranske banke v Ljubljani, Selenburgova ulica 7, II. nadstropje, s sledečim dnevnim redom: 1. Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbine pogodbe, kakor je le-ta od državne uprave odobrena; 2. Volitev članov upravnega sveta; 3. Volitev članov nadzorstva. V Ljubljani, dne 30. septembra. g Marta tasta. Ljufilj. Mita Mi Slov. edHflia haski Kreditni tu. za lig. Id influstr. l-tj l 'izJ iaiSEsa«:aBiHiaBBBsa»JBsaaa Ljubljana Poštni predal št. 13. Telefon inter. št. 178. Poštni čekovni račun št. 10.532. Brzoj. naslov „Kodes Ljubljana". Hranilni oddelek sprejema ftFžlIlllUG VlOgG in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4i| 01 večje vloge proti polletni ' fr 0| |2 (Oj odpovedi po O P® Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah centrala v LlubSiani ali pa podružnice: 6 v Ljubljani; dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. Gora, Radeče, Celje, Štore, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Št. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežice, Črna L, Črna II. Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes or nad 2\ miliona kron. n Cian društva postane lahko vsak. Pristopati se zamore v vseli gori navedenih podružnicah. Delež K 200-—. Pristopnina K 10. DalniShaglavnica K 30,000.000. Rezerve okroglo K 45,000.000*—. Sprejema vloge ua knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Ljubljanska kreditna banka =sa Brzojavni naslov: Banka. *»=s ^ LJufeSj®!^!« »as Telefon št. 261 In 413. *=* PocSriixni