GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 1997 352(497.4 Ivančna Goric« 119970011,4 Številka 4 Ietnik3 april 1 997 MARKEU FOTO • VIDEO • OPTIKA 1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe Proračun je najpomembnejša stvar povsod, kjer imamo opravka z denarjem. V občinah še posebej, saj se tu prepletajo najrazličnejši interesi, ki imajo tehtno osnovo - ali pa tudi ne. Pogačo, ki ni ravno velika, je zelo težko porazdeliti tako, da bi ustreli vsem neizmernim željam ljudi. Prav pri sprejemanju odločilnega akta se večkrat čuti nečimrnost in nezadovoljnost posameznikov, ki so v stalnem strahu, da kdo izmed bližnjih ne bi dobil več. Vendar je občinski proračun globalnega značaja, in gotovo enkrat daje več enemu, drugič pa drugemu. Največji del občinskih sredstev letos namenjamo investicijam v družbene namene. Primarna naloga je gradnja šole v Višnji Gori in priprava projektov za nadaljnje gradnje, saj ne smemo pozabiti velikih potreb predšolskih otrok, ki ostajajo zaradi pomanjkanja prostora izven organiziranega družbenega varstva. Velika investicijska naloga je pridobitev nove deponije komunalnih odpadkov, ki je prvenstvena naloga vsake lokalne skupnosti, poleg že utečenih številnih aktivnosti na področju kulture, turizma, ekoloških gibanj, delovanja društev... Pomembna področja gospodarskih dejavnosti: obrt, podjetništvo in kmetijstvo imajo v občinskem proračunu skromno mesto glede na velike potrebe, saj je osnovni vir njihovega financiranja drugje. Tudi vsaka krajevna skupnost ima v svojem programu investicije na področju modernizacije cest, vodovodov, telefonije... Našo občino je obiskala skupina udeležencev iz 24 držav, ki so na mednarodnem seminarju na Otočcu, organiziranem pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, spoznavali in preučevali tudi del naše občinske kulturne dediščine. Njihovo začudenje in zadovoljstvo je bilo veliko, saj so predsedniku turistične zveze občine Ivarčna Gorica izrazili navdušenje nad lepo pokrajino, prijaznimi ljudmi in bogato, čeprav na Videz skromno ponudbo. Manj smo s temi lepotami, ki jih je ustvarila narava, zadovoljni mi sami, ki si neprestano želimo sprememb in izboljšav. Tujci nam morajo potrditi, da je že tisto, kar imamo, veliko vredno in da velik gospodarski razvoj s seboj prinese številne probleme, za katere v tem trenutku še ne vemo. Številni pediatri in nekaj sto zdravstvenih delavcev je prisostvovalo praznovanju in strokovnemu srečanju ob štiridesetletnici delovanja Zavoda za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino Dr. Marko Gerbec v Šentvidu pri Stični. Tudi tu je prevladovalo mnenje, da so mladi pacienti v rokah velikih strokovnjakov in deležni posebne naklonjenosti in pozornosti, ki jim jo posvečata tudi pedagoška vzgojno-izobraževalna stroka in kraj. Potrditev je več kot petdeset zaposlenih, večinoma domačinov, dobilo od zunanjih strokovnjakov, saj sami kljub veliki odprtosti zaradi specifičnosti delovanja nimamo pravega vpogleda v njihovo delo. Ne poznamo pa dovolj tudi vzrokov za težave naših gospodarskih organizacij, ki se borijo za vsakodnevno preživetje. Kar nekaj naših delavcev je spet podaljšalo vrste na Zavodu za zaposlovanje. S pravo mero razuma je treba pristopiti tudi k razreševanju ekološke problematike. Vsega se ne bo dalo urediti čez noč - lepega okolja in dobrih starih delovnih mest. S čistilnimi akcijami in odvozom kosovnega odpada pa smo dokazali, da v občini imamo smisel za urejenost, tudi če ne gre le za pometanje pred lastnim pragom. Ekološke skupine, šole, krajevne skupnosti, turistična društva, lovci in drugi ljubitelji so organizirali različne pohvalne akcije, zlasti uspešen pa je bil odvoz odpadkov s črnih odlagališč. Vsakega onesnaževalca naj zapeče vest! Kot kažejo prispevki v časopisju in na televiziji, znamo ceniti življenje, pa če je tudi pasje. Pred sočlovekovimi problemi raje zatisnemo oči in se obrnemo stran. Tudi če smo družba v tranziciji z demokratičnimi načeli ob pomanjkanju čustev in srčnosti, moramo prisluhniti dogodkom, saj se vse to dogaja nam. Napak naj bo manj, bodimo pa tudi odprti za opravičila. Letošnja zima se vsem naravnim zakonitostim navkljub kar noče posloviti. Pomladansko sonce naj vsaj v najlepšem mesecu maju opravi svoje. Župan Jernej Številni udeleženci mednarodnega seminarja o ohranjanju kulturne in naravne dediščine, ki je bil na Otočcu, so bili gostje ivanške občine. Obiskali so krško jamo in stiski samostan. Navdušeni so bili nad našo še vedno neokrn- jrr.o nar. t, le pcrr^—j nad gostoljubnostjo, katero so bili sprejeti. Po nič kaj obetavnih in včasih kar ostrih razpravah so ivanški občinski svetniki na zadnji seji le sprejeli letošnji proračun občine. Več o obeh zadnjih sejah lahko preberete na 4. strani. Center za zdravljenje bolezni otrk v Šentvidu je 11. aprila praznoval 40. obletnico delovanja. Na proslavo so prišli pediatri iz vse Slovenije, tudi njihov ustanovitelj dr. Pavle Kornhauser. J- Ob 27. aprilu, dnevu odpora proti okupatorju, in 1. maju, mednarodnem prazniku dela, vsem občankam in občanom želijo prijetno praznovanje Občinski svet Občine Ivančna Gorica Županstvo in Klasje Želijo pa tudi, da bi se vsi prebivalci v naši občini dobro počutili in uspešno ustvarjali. i-*—1_ lA&mum (4mhxa. rmuiim 73.100 m*) TISKALNIKI (InkJet. UeerekL matrični) MULTIMEDIA (CfVROmt zvočne kartice. *vo*n*M) ^^^*—^^l0^^m teli 0609 /«1 a-tns ^V^ \_ 119970011,4 STRAN KMETIJSTVO GOZDARSTVO Z OBČNEGA ZBORA STISKI ZADRUŽNIKOV Člani zadruge so praktično enoglasno potrdili zaključni račun za preteklo leto in nekateri imeli veliko povedati o vse slabšem položaju kmeta. To pa je letelo bolj na usmeritve za naprej, čeprav so v razpravi račun države kot na zadrugo. Zadružniki-člani stiske zadruge so se 6. aprila zbrali na rednem občnem zboru, tokrat na Muljavi, v kulturnem domu Josipa Jurčiča. Kot je v navadi na takih srečanjih, smo najprej obravnavali zaključni račun za leto 1996. Zadruga je zaključila poslovno leto pozitivno, kar je za sedanje pogoje gospodarjenja dobro. Občnega zbora sta se poleg članov udeležila tudi župan in podžupan občine Ivančna Gorica. Predsednik Cveto Zupančič in direktorica sta med drugim dejala, da je zadruga na pravi poti, da je delo upravnega odbora dobro in da je treba odstraniti vse tiste segmente v zadrugi, ki negativno vplivajo na njeno delovanje. Ugotavljamo, da v zadnjih treh letih močno upada odkup, predvsem živine in krompirja, bistveno manj mleka, le s kakovostjo le-tega so večji problemi. Zadruga bo tudi v bodoče kljub težki situaciji veliko pozornosti posvečala odkupnim pogodbam in tudi prednostno odkupovala pogodbene artikle. Kljub izredno velikim težavam pa v prihodnje tudi od politike pričakujemo boljše čase za kmeti- jstvo. Skušali bomo najti najboljšo pot za prodajo kmetijski pridelkov, za to pa bomo še kako potrebovali kapitalsko kapitalsko močno zadrugo, v kateri bo usklajeno vse, od odkupa in prodaje do trgovine. Trudili se bomo tudi s trgovino in skušali vsaj obdržati, če ne povečati, število naših kupcev s konkurenčnim cenami, z raznimi akcijami in drugimi ugodnostmi ter s prijaznim osebjem v trgovinah. Razpravljalci so med drugim opozarjali na nevzdržno situacijo pri odkupu živine, na neurejene razmere na trgu itd. Župan Jernej pa je osemdesetim članom zadruge in ostalim prisotnim povedal, da smo kmetijska občina, da je situacija v kmetijstvu težka in da občina tudi letos iz svojega proračuna namenja del sredstev za kmetijstvo, in sicer za premije za mlado pitano govedo, za naloge, ki jih vodi Kmetijska svetovalna služba, za regresiranje ekološko sprejemljivih škropil, za dovoljenje za promet z mlekom, za zavarovanje krav molznic, za sofinanciranje zatiranja mastitisa, za osemenjevanje krav in drugo. M. V. Predsednik zadruge Sveto Zupančič je odgovarjal na številna vprašanja zadružnikov. Zelo vroča je bila razprava o prodaji nekaterih zadružnih objektov in zemljišč. Čeprav gre v večini primerov za objekte in zemljišča, ki za zadrugo niso perspektivna ter povzročajo le dodatne stroške, so bili nekateri odločno proti odtujevanju zadružnega premoženja. Še posebej odločen je bil Anton Čebular, ko je bilo govora samo o razgovorih o vrnitvi dvorane abmruškega združnega doma Krajevni skupnosti. Po njegovem obstaja nevarnost, da potem postane državna last. Pristaja pa na dogovor, da se dvorana da kulturnemu društvu. VINOGRADNIKI, SADJARJI, VRTIČKARJI! Farma Stična, p. o., Stična t, nudi organsko gnojilo, pridelano z deževniki, nesušeno, nesejano, v razsutem stanju, po ugodni ceni 10 SIT/1. Prednosti v primerjavi s hlevskim gnojem: - zadošča petkrat manjša količina, - delo je lažje in čisto in - lažje ga zadelamo v zemljo. Za izravnavo hranilnih snovi (velika vsebnost fosforja) nudimo kalijevo sol po ceni 1.650 SIT za vrečo (50 kg). Farma Stična OBČINSKA PREMIJA ZA MESO V letošnjem letu namenja Občina Ivančna Gorica v delu svojega proračuna za kmetijstvo tudi subvencijo za pokritje razlike v ceni mesa za mlado pitano govedo, v skupni vrednosti 6.000.000 SIT. Rejci, ki so oddali svojo živino vM-KZ Stična, so že vključeni v seznam, vsi ostali, ki pa ste prodali svojo živino (od 1. januarja 1997 dalje) drugim odkupo-valcem, prinesite potrdilo o odkupu na Kmetijsko svetovalno službo v Ivančno Gorico, zaradi uveljavljanja občinske premije. Premija bo pripadala vsem rejcem enako, ne glede na opredelitev območja (nižinsko, kraško, strmo, gorsko). O višini sredstev za kilogram oddanega mesa boste obveščeni naknadno. Kmetijska svetovalna služba Ivančna Gorica S OBVESTILO LJUBITELJEM DOBRE KUHINJE OD ŽABJIH KRAKOV DO MORSKEGA PSA Zadružni hram M-Kmetijske zadruge Stična v Ivančni Gorici vam od 1.4.1997 dalje poleg dobrih malic nudi tudi pestro izbiro jedi po naročilu in okusne pizze. Priporočamo pa vam tudi kosila, jedi z žara, ribje specialitete, sladice in še in še. Odprto vsak dan do 21.00 ure razen nedelje in praznikov. VABLJENI V ZADRUŽNI HRAM! M-KZ STIČNA V. v OBVESTILO Kmetovalce obveščamo, da je v Uradnem listu izšla Odredba o uvedbi finančnih intervencij v kmetijstvu za leto 1997. Uveljavlja se: PREMIJE ZA ŽIVALI ZA PRIREJO MLEKA Višina podpore: - hribovsko območje 8.000 S IT/žival/letno - kraško 12.000 SIT -strmo 12.000 SIT -gorsko 12.000 SIT Pogoji: Vse živali morajo biti oštevilčene in vpisane v register (opravi območni kontrolor). Register dostavite Kmetijski svetovalni službi. PREMIJE ZA REJO KRAV DOJILJ - nižinsko območje 15.000 SIT/žival/leto -hribovsko 18.000 SIT - kraško 20.000 SIT - strmo 20.000 SIT - gorsko 20.000 SIT Pogoji: - minimalni stalež vsaj 3 krave dojilje - potrdilo o osemenitvi - vse živali morajo biti oštevilčene in vpisane v register (opravi kontrolor). Register in pripustne liste dostavite Kmetijski svetovalni službi. PREMIJA ZA DROBNICO (ovce, koze) - nižinsko območje 1.000 SIT/žival/leto -hribovsko 1.500 SIT - strmo, kraško, gorsko 2.000 SIT Pogoji: Trope drobnice mora oštevilčiti in evidentirati Kmetijska svetovalna služba. PREMIJA ZA PLEMENSKE KOBILE - nižinsko območje 5.000 SIT/žival/leto - hribovsko 6.000 SIT - kraško, strmo, gorsk 8.000 SIT Pogoji: - kobila mora biti vsako leto pripuščena pod licenciranega žrebca, - potrdilo o pripustu. Za uveljavljanje premij za mleko in rejo krav dojilj vas bo obiskal območni kontrolor in vključil v register rejcev. Če vas kontrolor ne bo obiskal do 31. maja 1997, ga pokličite sami ali sporočite to Kmetijski svetovalni službi Ivančna Gorica na tel. 777-045/14, kjer dobite tudi ostale informacije. KSS - Ivančna Gorica tivnega Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Jurij Gorišek, Jernej Lampret, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Franc Grlica, Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever, Maja Ficko, Marjeta Glavan, Petra Bahorič, Simon Bregar (šport), Vesna Orehek (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, daje glasilo KLASJE proizvod informa-tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. STRAN JAVNI RAZPIS KREDITOV EKO SKLADA ZA ZMANJŠANJE ONESNAŽEVANJA ZRAKA OD FUSARJA DO OBRTNIKA 7. 3. 1997 je v Delu in Uradnem listu RS št. 13/97 izšel novi razpis Ekološko razvojnega sklada RS za dodeljevanje kreditov za zmanjšanje onesnaževanja zraka. Razpisani znesek je 1,2 milijarde SIT, razpis pa velja do 28. 2. 1998, vendar ti podatki ne predstavljajo nobenih dejanskih omejitev, kajti sredstev je dovolj za vse interesente. V primeru predčasne porabe sredstev bo sklad razpisal dodatna sredstva. Bistvena novost, ki jo prinaša razpis, je, da lahko poslej kredit pridobijo vse fizične in pravne osebe, ki želijo opraviti predelavo ogrevalnega sistema v objektu, ki stoji kjerkoli na ozemlju Republike Slovenije. S kreditom Eko sklada je mogoče financirati 80 % stroškov prehoda z ogrevalnih sistemov, ki uporabljajo trdna goriva in težka olja, na uporabo plina (zemeljski ali utekočinjeni naftni plin), ekstra lahkega kurilnega olja ali daljinskega ogrevanja. Novi ogrevalni sistem ne sme več dopuščati kurjenja na okolju škodljiva goriva. Poleg tega je mogoče dodatno namestiti ogrevalni sistem za izkoriščanje obnovljivih virov energije, ki zmanjšujejo emisije škodljivih snovi v ozračje (toplotne črpalke, solarni sistemi....), ne glede na to, kakšno gorivo se uporablja za osnovno ogrevanje. V prvem polletju leta 1997 znaša obrestna mera 5,5 %, občani lahko dobijo največ 1,1 milijona SIT za dobo 6 let, samostojni podjetniki (za poslovne prostore) 6 milijonov za dobo 6 let, pravne osebe pa 55 milijonov za dobo 10 let. Posebej pa opozarjamo na možnost ugodnega kreditiranja javnih ustanov (šole, vrtci, občine, komunalna podjetja...), ki imajo možnost zavarovanja kreditov z bančno garancijo ali tržno zanimivo hipoteko na lasten ali garantov (občina...) objekt. V podporo našemu programu smo pripravili tudi informativne plakate in brošure. Večjo količino (kolikor omogoča naklada) lahko naročite na telefon 061 125 51 96, ga. Polona Dodič. V upanju, da se bodo investitorji na vašem območju čimbolj množično odločali za zamenjavo vira energije in s tem prispevali k čistejšemu in bolj zdravemu okolju, vas prisrčno pozdravljamo. Darko Koporčič, dipl. ing., vodja projekta KRATKE KOMUNALNE OPOZORILO - posek dreves in vej ob cesti Na podlagi Zakona o cestah (UL SRS št. 2/88, člen 105) in Odloka o gospodarjenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest (UL SRS št. 7/87, člen 19) zahtevamo in prosimo lastnike zemljišč ob cesti, da posekajo drevesa in veje, ki segajo v cestni prostor. Cestni prostor se smatra prostor nad asfaltom in 2 m od roba asfalta. To bo vaš prispevek k varnejši vožnji po cestah, ki jih največ uporabljajo naši krajani. VZDRŽEVANJE LOKALNIH CEST Na področju vzdrževanja lokalnih cest se je v preteklem mesecu izvedlo "gredanje" makadamskih odsekov na lokalnih cestah. Po sprejetju proračuna občine za leto 1997 se predvideva izvesti krpanje najbolj kritičnih odsekov lokalnih cest, ki jih je uničila pretekla zima. KANALIZACIJA ŠKRJANČE, MRZLO POLJE V letu 1997 se predvideva izgradnja kanalizacije Škrjanče, Mrzlo Polje. Lokacijska dokumentacija je pridobljena, na Upravni enoti Grosuplje je vloga za izdajo lokacijskega dovoljenja. Po sprejetju proračuna občine za leto 1997 se bo opravil tudi javni razpis za pridobitev izvajalca izgradnje kanalizacije. Kanalizacija proti Mleščevem v letošnjem letu ne bo narejena, ker ni bilo možno pridobiti soglasja od vseh krajanov. Kdaj se bo gradila je predvsem odvisno od pridobitve soglasja krajanov in finančnih sredstvih v prihodnjih letih. • Kanalizacija Šentvid pri Stični. Nič novega - projekt je v izdelavi. • Obvozna cesta v Šentvidu pri Stični. Naročena je lokacijska dokumentacija; ko bo narejena, bodo narejene smernice za projektiranje ceste. • Vodovod Visoka cona Stična. Projekt je narejen, manjka še elektro-projekt. Ker je vrednost investicije zelo visoka, saj je vredna enoletnega proračuna na področju celotne komunale, je naročen pri projektantu popis del I faze, ki naj bi zajemal črpališče Kurja vas, cevovod in 100 m3 velik rezervoar na Nogradu (Nograški). Ko bosta narejena lokacijska dokumentacija in predračun I faze, se bo gradbeni odbor zopet sestal. • Izgradnja avtoceste Višnja Gora -Bič Komisija za spremljanje izgradnje AC Višnja Gora - Bič se je sestala. Ugotovila je, da je veliko zahtevkov, ki jih je imela, vsebovanih v lokacijskem načrtu. Toda kljub temu ugotavlja, da bi bilo bolj ekonomično že v času gradnje zgraditi AC kanalizacijo od počivališča Podsmreka do Ivančne Gorice. Enako velja za vodovod Trstenik. Zato bo te zahteve in še nekatere druge, ki se nanašajo na izgradnjo pločnika ob cestah, asfaltiranje še nekaterih cest, poslala investitorju DARS. Komisija namerava v maju sklicati sestanek s predstavnika DARS-a. Po zagotovilih DARS-a naj bi se cesta začela graditi še v letošnjem letu, odvisno je predvsem od sprejema proračuna Republike Slovenije za leto 1997. IZGRADNJA PLOČNIKA V rVANČNI GORICI Ker je prišlo do zapletov pri podaljševanju dovoljenja za zaporo ceste, se bo gradnja ustavila do nadaljnjega. IZGRADNJA CESTE V STIČNI -PRED SAMOSTANOM Po dokaj napornih pogovorih, ki jih je opravila KS Stična z lastnikom zemljišča in krajani Gabrja, smo uspeli najti skupne točke, da se bo gradnja predvidoma nadaljevala konec junija. DEMOGRAFSKO OGROŽENA PODROČJA - PRIDOBITEV SREDSTEV Kot vsako leto tudi letos nameravamo kandidirati z investicijami, ki so na demografsko ogroženih področjih, pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Ker razpisa še ni bilo, se nanj ni bilo možno javiti. • Krajane Stične obveščamo, da se bliža 12. maj, ko bo potekel 6-mesečni rok za plačilo "komunalne takse" za priklop na zgrajeno kanalizacijo v Stični, zato krajane prosimo, da plačajo svojo obvezo in se priklopijo na kanalizacijo. Če se ob branju pričujoče rubrike kdaj vprašate, kdo neki zastavlja vprašanja, ki vas nikoli niso in vas tudi ne bodo zanimala, naj vam potešim jezno radovednost: nihče od vas. Kajti če bi vprašali sami, bi bilo to natančno to, kar vas zanima. Pa do danes še niste, zato nadaljujem z vprašanjem, ki ga niste vi zastavili. Vprašanje: S prijateljem sva se odločila, da bi tapecirala vrata. Material, ki bi ga za to uporabila ni zahteven, pa tudi posel bi, glede na dosedanje izkušnje, kar cvetel, kot se temu reče. Skupaj imava za sabo šestnajst let osnovne šole in mnogo iznajdljivosti. Odgovor: Samo eden od vaju bo lahko nosilec dejavnosti, drugi pa bo lahko pri njem v rednem delovnem razmerju. Vendar je za nosilca dejavnosti dokončana osnovna šola premalo. Tapeciranje pohištva je dejavnost, ki spada v razred proizvodnje pohištva in se smatra kot dodelava , zahtevani poklic pa je tapetnik. Na seznamu obrti podobnih dejavnosti, za katere lahko opravljate preizkus znanja, če nimate predpisane izobrazbe, je od klasičnega tapetništva ostala dejavnost »izdelo- vanje žimnic (žimnic, opremljenih z vzmetmi ali drugimi materiali, posteljnih vložkov iz penaste gume ali penaste plastike)«. ludi tak naziv bi bil morda uporaben za vas, če si ga pridobite s preizkusom, saj nikjer ne piše, da na primer z enim takim vložkom ne smete obložiti vrat... Vprašanje: Naša firma bi se poleg obstoječe ( gradbene ) dejavnosti, želela ukvarjati tudi z barvanjem oznak na cestišču. Zanima me naziv dejavnosti, ki ga moram doregistrirati na svoji upravni enoti oziroma ali je to obrtna dejavnost ? Odgovor: Naziv vaše dodatne dejavnosti bo slikopleskarstvo. V uradnem listu št.34/94 je pod šifro F 45.44 navedeno, da spada sem barvanje notranjosti in zunanjosti zgradb, barvanje gradbenih konstrukcij, tudi pleskanje oznak na cestnih površinah in na parkiriščih. Navedena dejavnost je obrtna, zato boste morali zaposliti osebo z ustrezno kvalifikacijo in tremi leti delovnih izkušenj. Pripravlja: Jelka Božič KDO JE LAHKO VAJENEC ? Tone Jereb Učenec, ki se vključi v poklicno obrtno izobraževanje, ima v času praktičnega dela v obratovalnici status vajenca in iz tega izhajajoče pravice in odgovornosti ( katere pravice in odgovornosti,smo že pisali). Ta način izobraževanja se imenuje dualni način ali krajše kar DS program. Vajenec lahko postaneš ko: -uspešno končaš osmi razred osnovne šole ali pa končaš osnovnošolsko obveznost in zaključiš prvi letnik nižje poklicne šole; -obrtniku predložiš ustrezno zdravniško potrdilo za opravljanje poklica; - podpišeš učno pogodbo (dobiš jo na Območni obrtni zbornici); - se vpišeš v ustrezno šolo,\ki izvaja izobraževanje po dualnem sistemu. KAKO POSTATI MENTOR? Obrtnik, ki prevzame pomembno nalogo, to je usposabljanje mladih za poklic, mora imeti: • ponujeno učno mesto, ki ga prijavi s prijavnico, objavljeno v vsaki reviji Obrtnik; • materialno - kadrovske pogoje: • najmanj ustrezno triletno poklicno šolo, • pet let ustreznih delovnih izkušenj, • ustrezno opremljeno obratovalnico za opravljanje dejavnosti; • pedagoško - andragoško znanje, ki ga lahko pridobi na krajšem seminarju (prijavi se s prijavnico, ki je objavljena v vsaki reviji Obrtnik). Postopek ugotavljanja teh pogojev vodi Obrtna zbornica Slovenije. Ker je ta način izobraževanja v Sloveniji novost in se bo po dolgih letih spet izvajal le za 9 poklicev, za vse ostale pa se bo na ta način izobraževalo postopoma, bomo pisali o učni pogodbi, ki je tudi pogoj za to vrsto izobraževanja, v naslednji številki. Majda Može zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 61290 grosuplje KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE, STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE V OKOLICI LJUBLJANE, GROSUPLJE ALI IVANČNI GORICI TEL: 061/762-246,061/763-078 ,__._.__J elektrotehniško podjetje Obveščamo cenjene kupce, da smo odprli prenovljeno trgovino z elektromaterialom na sedežu podjetja, Cesta na Krko 9. 1956 I Trgovina je odprta vsak delavnik od 8. do 18. ure in v soboto od 7. do 12. ure. Vabimo vas, da nas obiščete. Poleg ugodnih cen in raznovrstne izbire elektroinstalacijskega materiala vam nudimo: - brezplačno strokovno svetovanje za vaše potrebe, - izdelavo projektov elektroinštalacij, - merjenje inštalacij in izdelavo atestov. Imamo več kot 40 let izkušenj, kar je garancija kvalitete, da zadovoljimo potrebam kupcev, investitorjev, elektroinštalaterjev, obrtnikov in vzdrževalcev. Pričakujemo vas in se vam zahvaljujemo za obisk. STRAN S 25. in 26. seje ivanškega občinskega sveta OBČINSKI PRORAČUN SPREJET Kot v državnem zboru Prav gotovo je pisati o izgubljenem času, ki ga občinski svetniki porabijo s sprejemanjem zapisnika prejšnje seje in z določanjem dnevnega reda zopet le zapravljanje časa, vendar ... Zakaj se za dnevni red ne bi vnaprej dogovorili. Saj imamo v svetu le štiri stranke in štiri predstavnike strank, ki bi se lahko v pol ure prav gotovo dogovorili za dnevni red. In če so stranke stranke, bi to potem držalo. Z zapisnikom pa je težje. Nobeden, pa še tako dober zapisnikar, ne bo dovolj obširno in izčrpno zabeležil izjave nekaterih posameznikov. No, ko smo že pri razmišljanju o samih sejah pa še tole. Seje sveta so običajno ob petkih popoldne. Za tiste, ki ves teden delajo je najbrže jasno, da so konec tedna utrujeni. In petek popoldne je prav tisti čas, ki je gotovo najbolj kritičen. Seja občinskega sveta pa prav gotovo zahteva visoko koncentracijo. Če pa ima še deset do petnajst točk dnevnega reda in traja tudi več kot 7 ur, od normalnega človeka ne moremo zahtevati, da bo do konca zbran. Prepričan sem, da bi bile seje, če bi bile v soboto popoldne ali pa vsaj v ponedeljek popoldne, veliko krajše in bolj plodne. Pa ne mislim s tem nikomur soliti pameti. Napišem pa lahko, kar mislim. Veliko grmenja ... Najpomembnejši točki obeh sej sta bili gotovo sprejemanje lanskega zaključnega računa in letošnjega proračuna občine. Poglavitni očitek nekaterih svetnikov na zaključni račun je bil ta, da veliko sredstev iz lanskega proračuna za posamezne namene, ni bilo porabljenih in se prenašajo v letošnje leto. To pa naj bi menda kazalo na neučinkovitost županstva. Pri tem pa so pozabili, ali pa niso informirani, da priprave za nekatere projekte, posebno če se kaj zapleta, potekajo dalj časa kot pa bi želeli. Na drugi strani pa je dotok sredstev praviloma osredotočen na drugo polovico leta, ko tudi od države šele začne pritekati denar, za katerega je prav ta obvezna, da ga da. No, ni pa izključeno, da tudi na županstvu zaradi obilice dela ne morejo vedno presoditi, kje bo šlo hitreje in kje se bo zatikalo. In zataknilo se je tudi na 25. seji, ob sprejemanju zaključnega računa. Po besednem dvoboju med županom Lampretom in svetnikom Godeš, so prvemu popustili živci in je protestno zapustil sejo.. Seja se je nadaljevala in zaključni račun so sprejeli po hitrem postopku, z le manjšimi popravki. Samo TRAIG-a ne Kljub temu, da pri razpravi o osnutku proračuna za letošnje leto ni bilo predlagatelja, župana Jerneja Lampreta, se je razprava nadaljevala. Prav v razpravi o osnutku proračuna se je pokazalo, da stranke v občinskem svetu nimajo prave moči ali pa nobena od njih nima svojega, občinskega programa. Prevladali so lokalni interesi. Skoraj za vse je veljalo načelo: čim več denarja spraviti v svojo krajevno skupnost. In ravno v vsoti 30 milijonov, namenjenih za nakup prostorov TRAIG-a, so videli možnost, da od tega denarja dobijo delček za svoj kraj. To prinaša politične točke v domačem volilnem okolišu. Kar večina jih je glasovala proti nakupu TRAIG-ovih prostorov. Ob tem pa se najbreže nihče ni posebej belil glave, kam dati knjižnico, pa uprave zdravstvenega doma otroškega varstva, glasbene Sole in še nekaterih zavodov, za katere so soglasno izglasovali samostojnost. Večino prostorov TRAIG-a ima že sedaj občina v najemu in nekatere službe teh zavodov že delajo v njem. TRAIG svoje prostore prodaja in jih bo prav gotovo tudi prodal. Če jih ne bo kupila občina, jih bo nekdo drug. Ta drugi pa jih ne bo kupil, da bi jih dajal v najem, ampak, ker jih bo potreboval zase. Občinske službe in knjižnica pa bodo z nabavljenim pohištvom vred na cesti. V predlogu proračuna, ki ga je pripravil župan za naslednjo 26. aprilsko sejo, je upošteval večino zahtev POSADILI SO PRAVO LIPO V začetku aprila so se na poti na pevsko prireditev Primorska poje, v Šentvidu ustavili pevci slovenskega doma iz Zagreba. Ustavili so se zato, da bi v parku pred šentviško šolo posadili lipo v spomin na dolgoletno sodelovanje na Taboru pevskih zborov. Društvo Slovenski dom v Zagrebu deluje že 67 let in šteje preko 7.000 članov. Kot so povedali, na Hrvaškem živi 23.000 Slovencev. Pevci Slovenskega doma so stalni gostje Tabora, saj so se ga udeležili že 26 krat. Sodelovanje na Taboru jim, kot so dejali, pomeni veliko vzpodbudo, da vztrajajo pri slovenski pesmi tudi v Zagrebu. Kot vedno, so bili tudi tokrat navdušeni nad gostoljubnostjo šentviške šole, ravnatelja in župana Jerneja Lampreta. Brez pesmi seveda ni šlo. Nekaj so jih zapeli oni, nekaj pa domači šolski pevski zbor svetnikov. Ogled prostorov TRAIG-a pred sejo, mnenja svetnikov ni spremenil. Posebne, vsaj posebno ostre razprave o proračunu na zadnji seji ni bilo več, razen o izgradnji vrtca v Višnji Gori, ki ga tam na vsak način hočejo imeti, čeprav zatrjujejo, da ga za svoje otroke ne potrebujejo. Izglasovali so še dodatna 2 milijona za Ambrus in dodatnih 1,5 milijona za kmetijstvo. Mnogi svetniki pa, hitreje kot se bliža konec njihovega mandata, bolj postajajo nestrpni. Tudi ob sprejemanju proračuna je bilo mnogo vprašanj, predvsem jih je skrbelo, kakšen izkupiček svojega štiriletnega mandata bodo pokazali svojim volil-cem. Dober, čeprav prepozen O ciljih razvoja občine Ivančna Gorica je bilo na občinskem svetu že večkrat govora. Tudi dokument o tem je bil že narejen. Vendar so ga pred časom svetniki zavrnili kot pomanjkljivega. Tokrat gaje županstvo zopet predložilo in z njim so bili svetniki bolj zadovoljnji, čeprav so še vedno imeli precej pripomb in dodatnih predlogov. Nekateri so pogrešali v njem jasno opredeljene prioritetne cilje in bolj konkretne vizije, drugi zopet, da za realizacijo nekaterih ciljev ni natančnih rokov. Nekateri so predlagali, da bi dokument o ciljih razvoja občine posredovali tudi občanom, morda kot prilogo Klasja. Mirovni center Že na 25. sejo je je mirovnik Jože Borštnik s Krke, poslal občinskemu svetu prošnjo, da bi občina prispevala za bodoči Mirovni center na Krki, 40 tisoč USA dolarjev. Ker takrat na njegovo prošnjo niso reagirali, je na zadnjo sejo prišel osebno, z mlado gospodično, ki je ustno razložila njegovo idejo. Dobil je prijazen odgovor predsednika sveta in še nekaterih svetnikov, da je ideja velika in lepa in da jo bo občina gotovo podprla, vendar, da je tak center tako široko zasnovan, da mora o njem najprej povedati svoje država. Kljub temu, da so si svetniki ogledali že skoraj opremljeno knjižnico, se niso odločili za nakup prostorov. Seji občinskega sveta je nekaj časa prisostvoval tudi mirovnik Jože Borštnik, ki bi za svoj mirovni center na Krki rad od občine 40.000 US dolarjev. Pred sejo so si svetniki ogledali tudi prostore otroškega vrtca v zdravstvenem domu, ki ga pesti prostorska stiska. Imenovanja brez strank Za nekatere svetnike komisija za volitve in imenovanja dela preveč po svoje. Dobro in prav bi namreč bilo, so menili nekateri, da bi komisija o kandidatih za posamezne funkcije oziroma položaje, povprašala tudi stranke in jih prosila za mnenje oz. predloge. Tako delajo v republiki in menda tudi v drugih občinah. Na obeh sejah so sprejeli tudi odloke in imenovanja, ki pa ste jih lahko prebrali v Uradnem vestniku v prejšnji številki ali pa jih boste v tej. Andrej Agnič Ob priložnostnih nagovorih in sproščenem razgovoru, se je izkazala njihova pristna navezanost in prijateljstvo do Šentvida in domovine Slovenije. Naj na koncu bolj kot zanimivost povemo, da so pred 20. leti lipo enkrat že posadili. Je pa takrat namesto lipe zrasla bukev. Upajmo, da je tokrat lipa res lipa. TEKMOVANJE KOSCEV LETOS ŽE w v ČETRTIČ Člani Turističnega društva Grča iz Lučarjevega Kala se že marljivo pripravljajo na 4. tradicionalno občinsko tekmovanje v ročni košnji, ki bo 1. junija. Za tekmovalce in gledalce menda pripravljajo presenečenje. Začnite se pripravljati tudi vi, da boste do takrat nabrali dovolj moči in spretnosti. STRAN POČASTITEV MATERINSKEGA DNE V STIČNI "Ti si prva mojih sopotnikov. Ti govoriš z menoj o stvareh brez besedi..." ...je recitirala srednješolka Monika Genorio tisti dan, ki je posvečen vsem materam. Že lani ta dan so se otroci stiškega vrtca Miška, Podružnične osnovne šole Stična in Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica odločili, da bodo ob letu osorej zopet pokazali, kaj so se naučili med letom, da bodo svojim mamicam tudi s petjem, plesom, deklamacijami in recitacijami pokazali, kako jih imajo radi. Proslava ob materinskem dnevu je bila v prepolni stiski dvorani 25. 3.1997 ob 18. uri. "Svoje" otroke so pripravile za nastop Marica Blatnik, Marta Erčulj, Tadeja Babic, ki je program tudi vodila, Marta Okorn, Mateja Humar, Anica Grčman, Iva Medved, Ingrid Boljka in Vesna Celarc. V nekaj več kot uri dolgem programu, ki ga je začel ženski pevski zbor, nadaljevali so ga najmlajši in zaključili največji, smo prisluhnili deklamacijam, recitacijam, ljudskim izštevankam, ki smo jih že kar malce pozabili, petju in plesu. Za zaključek programa pa je nastopil otroški pevski zbor, ki ga na Podružnični šoli Stična vodi Marta Okorn. Ob spremljavi na sintesajzer, spremljal jih je pater Bernard, so zapeli mamicam najlepše pesmi. BILI SMO "RAZISKOVALCI" NA INŠTITUTU JOŽEFA ŠTEFANA Najlepše presenečenje pa je čakalo mamice ob koncu nastopa vsake skupine - otroci so jim ob njihovem prazniku voščili tudi z drobnim darilcem, ki so ga pripravili skupaj s svojimi vzgojiteljicami in učiteljicami. Tako imamo sedaj prečudovita drobna darilca svojih otrok, med drugim tudi prelepo poslikane svilene rutice. V. Celarc ZAKLJUČNI PLES IVANSKIH SREDNJEŠOLCEV V petek, 25. aprila, se je nekaj več kot sto ivanšklh srednješolcev na Otočcu na slovesen način poslovilo od let, ki mnogim veljaj« za najlepša. To ni velik dogodek le zanje, pač pa tudi za njihove starše in profesorje, ki so uspeli »spraviti skozi« še eno generacijo. Vsem srednješolcem želimo veselo slovo in veliko sreče in uspehov na nadaljnji poti. Uredništvo Klasje MAMICA JE KAKOR ZARJA... S to lepo pesmijo, ki jo je zapel otroški zborček, se je začela skromna slovesnot ob počastitvi dneva žena in materinskega dne v Gasilskem domu v Dobu, v soboto, 15. marca. Z nekaj pesmicami, recitali in nageljčkom so otroci skušali povedati tisto, kar se običajno težko pove - to je besedica zahvale za vse, za kar se razdajajo mamice, babice, žene in dekleta, bodisi doma v družinah ali v napornih službah. Na to srečanje so se otroci okoliških vasi z veseljem pripravljali kar nekaj dni in pred začetkom so bili vsi že dodobra nestrpni in v pričakovanju. Po programu so se ženske še kar nekaj časa zadržale ob prijetnem klepetu in prigrizku, saj vsi vemo, kako težko je najti trenutek prostega časa le zase. Ob koncu si želimo, da se naslednje leto zopet srečamo Prisrčno vabljene tudi ženske iz sosednji vasi, ki se letos niso odzvale našemu vabilu. Za odbor družbenih dejavnosti KS Dob zapisala Branka Kastelic Inštitut Jožefa Štefana je raziskovalna ustanova svetovnega slovesa in seveda ena najpomembnejših razikovalnih institucij na področju naravoslovnih znanosti v Sloveniji. Da bi svojo dejavnost približali širši javnosti, zlasti še šolski mladini, in jo navdušili za študij naravoslovja, za katerega zanimanje že dalj časa upada, vabijo šolajočo se mladino na enotedenske tečaje eksperimentalne kemije. Teh tečajev se že drugo leto udeležujemo tudi mi gimnazijci, ki nas kemija še posebej zanima. Letos je naša profesorica kemije Jožica Lampret prijavila 7 dijakov prvega letnika in 6 dijakov drugega letnika na tečaj kemijski poskusi L, 8 dijakov tretjega letnika, ki so bili letos na tečaju že drugič, pa je opravilo kemijske poskuse II. Naš mentor na inštitutu je bil dr. Tomaž Skopin. Vsako jutro smo se zbrali v laboratoriju. Oblečeni v bele halje smo skrbno prebirali navodila za delo za tisti dan ter natančno beležili navodila našega mentorja. Po skrbnih pripravah smo se lotili eksperimentov. Delo je moralo biti opravljeno natančno, sicer bi pravilni rezultati in dokazi splavali po vodi. Ob zavzetosti za delo smo pogosto pozabili na prazne želodce, ki so prišli na vrsto šele potem, ko je bilo naše laboratorijsko delo za tisti dan končano. Dnevi so hitro minevali, naše nove izkušnje so se kopičile. Zadnji dan nam je naš mentor razkazal tudi nekatere druge laboratorije z dragoceno raziskovalno opremo in nam na kratko predstavil delo raziskovalcev. Res je, da smo ta teden zamudili pouk v šoli, zamujeno smo pozneje seveda nadoknadili, toda delo na inštitutu je bilo za nas zelo bogata življenjska izkušnja. Prepričani smo, daje znanje mogoče pridobivati na več različnih ravneh, tako v šoli kot tudi izven nje. Zato tudi v prihodnje ne smemo zamuditi nobene podobne priložnosti, ki se nam bo ponudila. Dijaki 3. a in 3. b TUDI ŠOLARJI S HUDEGA Z AVTOBUSOM V ŠOLO Čeprav je zahteva po prevozu šolarjev iz Malega in Spodnjega Hudega ter Stranske vasi v začetku zgledala brezupna, se je po enoletnem vztrajanju občinskega svetnika iz Hudega in tudi s pomočjo župana, stvar le ugodno razpletla. Sedaj se kakih 30 šolarjev varno vozi v šolo in domov. Pot s Hudega do Ivančne Gorice, pa tudi skozi kraj sam je, posebej za otroke, kar nevarna. Še posebej, ker ni pločnikov in morajo hoditi po cesti. Ob slabem vremenu in pozimi pa so šolarji prišli v šolo tudi mokri in breze-bli. Konec dober, vse dobro, čeprav je še kar precej otrok, ki bi jim bil prevoz v šolo dobrodošel. NE SAMO NOVA OBLEKA S Kmetijska zadruga Stična in Krajevna skupnost Muljava sta skupaj skoraj v celoti obnovili tamkajšnji zadružni dom. Dobil je novo fasado, pa tudi zadružno trgovino so prenovili in povečali. Prenovitev je veljala nekaj nad 10 milijonov tolarjev. Glavno breme je seveda nosila zadruga, saj je bil tudi pretežni del stroškov namenjen prav trgovini. Povečali so jo za dobro tretjino in nabavili novo opremo. Izbira v trgovini se je bistveno povečala, saj je na voljo sedaj več kot tisoč artiklov. Prenovljeno trgovino je odprl predsednik Kmetijske zadruge Stična gospod Sveto Zupančič. Vsa dela so izvajalci opravili v rekordnih 23 dneh. Vodstvo zadruge bi se zato rado zahvalilo firmi ELMOS, Doretu Južni in Slikopleskarstvu Kastelic. Prav tako pa tudi Krajevni skupnosti, ki je dovolila, da so v času prenove trgovino preselili v preddverje dvorane. Predsednik zadruge izroča ključe trgovine poslovodkinji in s tem simbolično odpira prenovljeno trgovino. Številni gostje iz Muljave in bližnjih vasi so si z zanimanjem ogledali svojo prenovljeno trgovino. f I Med gosti sta bila tudi župan Jernej Lampret in predsednik občinskega sveta Jurij Gorišek. ABC TABOR za vas vedno najugodnejši ABC TABOR vam vedno ponuja ugodne plačilne pogoje v trgovinah z živili, tekstilom, pohištvom in gradbenim materialom. Kam po živila Market -Potrošniški center -Obolno -Krka-Grad -Market -SP-Pehar -Pod gozdom -Center oskrbe -Gora -Market -SP- Kam po nakupih tekstila in obutve ? Manufaktura -Tekstil -Moda - Papirnica, obutev-Elita - Kam po gradbeni material ? Železnina -Kovina -Tehnika - Kam po pohištvo in belo tehniko ? Pohištvo -Oprema -Dom - Ivančna Gorica Šentvid Stična Krka Višnja Gora Grosuplje Grosuplje Grosuplje Grosuplje Videm Dobrepolje Šmarje Škofljica Galjevica Ljubljana Ivančna Gorica Šentvid pri Stični Grosuplje Grosuplje Škofljica Ivančna Gorica Grosuplje Videm Dobrepolje Ivančna Gorica Grosuplje Škofljica ZA VAS VAŠ TABOR GROSUPLJE tel. 762-120,762-315 fax. 761-531 V V ZDRAVSTVENEM DOMU IVANČNA GORICA SO BILI ZGRAJENI TUDI PROSTORI ZA UPRAVO IN SODOBNO LEKARNO V radijskem dnevniku 19. 3. 1997 je bila objavljena vest, da bo Zdravstveni dom v Ivančni Gorici postal samostojni zavod. Svetniki občine so sprejeli tak sklep. Odprta naj bi ostala le vprašnja prostorov za upravo. O tem je bilo nekaj objavljenega tudi v glasilu Klasje, vendar ne celovito. Zdravstveni dom v Ivančni Gorici so zgradili krajani bližnje in daljne okolice v lastni režiji in s prispevki, ki so jih zbrali. Zgradba zdravstvenega doma je bila zgrajena po tipskem načrtu ing. Tratnika in je v ljubljanski okolici nekaj povsem enakih domov. V objektu so prostori ne le za potrebe zdravstva, ampak tudi za upravo doma in sodobno lekarno. Gradbeni odbor, s svojim žiro računom, je kupil zemljišče, zbiral sredstva, vodil gradnjo in plačeval gradbena dela graditelju, v začetku Gradbenemu podjetju Ivančna Gorica, nato pa Gradbenemu podjetju Grosuplje, ki je dom dogradilo. Stavbno pohištvo pa je izdelalo nekdanje invalidsko podjetje Sinoles iz □entvida pri Stični. Nedokončani so ostali le notranji prostori za upravo in prostori za lekarno v zahodnem delu objekta. V tem delu kletnega prostora so bili zgrajeni po tedanjih predpisih tudi posebni bunkerji za vojno shrambo zdravil. Pri Lekarni Ljubljana, kamor smo se obračali za dograditev notranjih prostorov lekarne in njeno namestitev, nismo naleteli na razumevanje. Oni so bili zadovoljni s tem, da so imeli lekarno v majhnih privatnih prostorih. V vzhodnem delu zgradbe Zdravstvenega doma so bili prostori ne le gradbeno in obrtniško povsem dograjeni, temveč tudi opremljeni z raznimi zdravstvenimi aparati. Po predpisih so bili zgrajeni prostori za rentgen (stene obložene s svincem) in montiran je bil rentgenski aparat. Sedaj rentgena ni več. i le več, tedanji funkcionarji občine Grosuplje, s katero se je občina Ivančna Gorica združila, so ob tihem pristanku posameznih članov Krajevne skupnosti razdelili zgradbo na dva dela: vzhodni, v katerem je sedaj zdravstvo, in zahodni, v katerega je občina Grosuplje najprej namestila policijsko postajo in nato otroški vrtec. V tem obdobju je prišlo tudi do združitve zdravstvenih domov, a odgovorni za zdravstvo niso napravili ničesar za pravno legalizacijo in zemljiško vknjižbo zemljišča in zgradbe Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Imeli so torej lahko delo. Za otroški vrtec, strogo nemensko za novogradnjo, smo krajani plačevali pet -letni samoprispevek. Ker člani gradbenega odbora za izgradnjo otroškega vrtca niso ničesar naredili v zvezi z novogradnjo, je bila s pomočjo (bolje rečeno pod pokroviteljstvom) občine Grosuplje, SDK in podjetja Livar napravljena nenavadna mahi-nacija. S sredstvi samoprispevka je bila od Livarja kupljena Rojčeva hiša, last Livarja, v kateri je sedaj sedež občine. Občina Grosuplje je v Rojčevo hišo preselila policijsko postajo, odtujeni del Zdravstvenega doma z zemljiščem pa dodelila otroškemu varstvu Grosuplje, ki ima svoj oddelek v Ivančni Gorici. O neupravičeni delitvi in odtujitvi dela zgradbe zdravstvenega doma, ki je tudi spomenik padlim borcem NOB Ivančna Gorica, je bilo veliko razpravljanja za zborih krajanov, ki se jih je udeležilo več kot tristo ljudi, in v tedanji skupščini občine Grosuplje, toda močnejša je bila oblastna birokracija. Zavod Zdravstveni dom Ivančna Gorica torej ne more imeti problemov s prostori za upravo in tudi ne za lekarno. To je treba povedati za pojas-nitev ugotavljanja sedanjega stanja zgradbe Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Krajani pa bi morali že zdavnaj imeti iz samoprispevka zgrajen nov sodoben otroški vrtec. Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica kot samostojnemu zavodu torej ni potrebno iskati prostorov, ob delitvi premoženja zdravstva, otroškega varstva in občine je treba le vse postaviti na svoje mesto. Avguštin Erjavec POHODI SE NADALJUJEJO... PRVI VELIKONOČNI POHOD NA PRIMSKOVO Organizirano pohodništvo v občini Ivančna Gorica se nadaljuje. Tokrat se je zbrala vesela druščina na velikonočni ponedeljek v Šentvidu pri gasilskem domu, kjer je bil start prvega velikonočnega pohoda na Primskovo. Zbralo se je 75 pohod-nikov. Prav vsi smo na startu prejeli kape in majice od Zavarovalnice Triglav. Da je bilo vse tako, kot je treba, je poskrbel Alojz iz Šentvida s svojo ekipo, on je tudi "zakrivil" ta pohod. Krenili smo proti Zaborštu, Bukovici, Temenici, Debelem hribu in proti Primskovem, kjer je bil naš prvi cilj. Pri Veri in Alojzu smo pohodniki po prehojenih 20 km našli udobno in prijetno zavetje. Odlično nam je teknil golaž, katerega je skuhal Andrej skupaj z gospodinjo Vero. Zraven smo pili dobro rdeče vino: tako je pisalo na sodu, pa tudi v resnici je bilo tako. Glavni natakar je bil sam župan Jernej. Za desert smo vsi dobili velikonočni pirh. Za dobro razpoloženje je poskrbelo kar nekaj harmonikarjev. S Primskovega smo se po uri hoje LEŽEČI POLICAJI DA ALI NE V marčevskem Klasju sem prebral odlomek z naslovom Kratke komunalne. Začudil sem se pobudi krajanov v vasi Velike Pece za postavitev tako imenovanih "ležečih policajev". Te pobude ne bom komentiral, čudim pa se organizatorju le-te. Kot krajan Velikih Pec sem že od svojega rojstva, prav tako moja mama, nosilec kmetije. Organizator te akcije naju je tako kot še nekaj krajanov prezrl oziroma izpustil nevede ali hote. Vzrok sem iskal v nepoznavanju vasi, saj je g. Marjan Petan samo občasni obiskovalec na svojem prejšnjem domu in ne more biti pobudnik nikakršne peticije v naši vasi. Najstarejši moški in najmlajša ženska pohodnica. ustavili pri drugem gostitelju pohod-nikov, pri Marjanu in Hedviki, kjer nas je čakala odlična popoldanska malica - hrustljavo pečen odojek in piščanci ter dobro vino in pirhi. Najbolj vneti pohodniki so se pomerili v sekanju pirhov, kar je bila včasih tradicija na velikonočni ponedeljek. Najbolj mirne roke pa pohodniki pri tej veščini niso imeli. Družno smo preživeli še en lep pomladni dan, katerega si velja zapomniti. Odkrili smo veliko lepih kotičkov v naši in litijski občini. Tudi tokrat je bila organizacija na nivoju, ki že presega amaterstvo. Ob slovesu pa je župan Jernej dejal, da bo občina vedno stala "zadaj"pri organizacijah takih pohodov. M.V. Glede same varnosti v vasi bi pa poudaril: lastniki obrobja cestišča naj odstranijo veje dreves, grmičevje in nasilne ovire, ki so jih postavili. Smatram, da bi preglednost in kultura voznikov mnogo bolje vplivala na varnost kot vse ovire in omejitve. Napisal krajan Velikih Pec Brane Novak CENTER ZA SOCIALNO DELO V D7ANČNI GORICI OBISK POD PRIČAKOVANJI Na predlog občine Ivančna Gorica je Center za socialno delo Grosuplje v letu 1996 vnesel v svoj program dela opravljanje nekaterih svojih nalog na sedežu občine. Od 1. 10. 1996 dela vsak torek od 8. do 12. ure v pisarni uredništva klasje (soba 10) strokovna delavka našega Centra. Občanom so v tem času na voljo storitve prve socialne pomoči: pomoč pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, seznanjanje z možnimi socialnovarstvenimi storitvami in dajatvami, z obveznostmi, ki sledijo pri izbiri storitve ali dajatve ter predstavitev mreže izvajalcev, ki lahko nudijo pomoč. Občani lahko tu dobijo interne obrazce vlog za socialnovarstvene pomoči, denarno nadomestilo za porodniški dopust, starševski dodatek in dodatek za nego otroka. Socialna delavka pomaga pri oblikovanju zahtevkov oz. vloge. Popolne vloge je mogoče tudi oddati. Bodoče mamice lahko uredijo vse potrebno za uveljavitev pomoči za opremo novorojenca, denarnega nadomestila za porodniški dopust ali starševskega dodatka. Ker je od maja 1996 v občini Ivančna Gorica organizirana pomoč na domu starejšim, bolnim in invalidnim osebam preko javnih del, seje možno dogovoriti tudi za tovrstno obliko pomoči oziroma za oskrbo v socialnem zavodu. Na podlagi dosedanjih polletnih izkušenj ugotavljamo, da se občani sicer kar oglašajo, vendar manj, kot smo sprva pričakovali. Med najpogostejšimi problemi je vsekakor stanovanjska problematika, materialna stiska posameznikov in družin, v zadnjem času pa se je največ občanov zglasilo zaradi oddaje vloge za otroški dodatek. Ocenjujemo, da je relativno manjši obisk posledica slabše informiranosti, po drugi strani pa ne gre zanemariti tudi dejstva, da je še vedno veliko zadev, ki jih je možno opraviti edino na sedežu upravne enote Grosuplje (potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o uveljavljanju pravic zaradi brezposelnosti). Tudi vseh storitev, ki jih po zakonu izvaja Center za socialno delo, ni mogoče opravljati na nivoju občine in zaradi večine problemov ali težav je obisk Centra za socialno delo še vedno potreben. Zaradi letnih dopustov bo naša strokovna delavka odsotna ves mesec julij, v avgustu pa bo delo teklo kot doslej, torej vsak torek od 8. do 10. ure v prostorih občine Ivančna Gorica, soba št. 10. Vse, ki nameravajo vložiti prošnjo za enkratno denarno pomoč za nakup šolskih potrebščin, obveščamo, da bo to možno storiti v tem času tudi na sedežu občine. CENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPLJE ZA SODELOVANJE Z LOVCI V Šentvidu so ustanovili neformalno skupino za spremljanje delovanja lovske družine V Šentvidu pri Stični smo krajanke in krajani ustanovili lokalno neformalno skupino za spremljanje delovanja lovske družine (LD) Šentvid pri Stični. Sklenili smo se združiti v majhno lokalno skupino ob nedavnem neljubem dogodku, ko je lovec, kršeč predpise, v vasi ustrelil psa Toma, prijatelja družine Kastelic, predvsem zaradi molka LD Šentvid pri Stični in precejšnje nemoči posameznika, da stopi v enakopraven dvogovor z njo. Skupina naj bi krajanom v tovrstnih situacijah in stiskah nudila informacije o njihovih pravicah, komunikacijskem protokolu dialoga z LD, varnostnimi in upravnimi organi ter javnostjo, pa tudi pravno svetovanje (po potrebi) in človeško podporo. Ravno tako želimo vzpostaviti določeno komunikacijo z lokalno LD v predvidevanju, da bo v bodoče možno premostiti tovrstne težke situacije kar lokalno, brez arbitraže zunanjih institucij ali medijev. Zavedamo se dejstva, da je ravnanje lovca ob tem dogodku le izraz in zrcalo navad, prepričanj in vrednotenja življenja živali v lokalni skupnosti in LD. T&ko tudi ne dvomimo, da je lovec ustrelil psa v čistem prepričanju, da ima prav in da s tem dejanjem prispeva k vrednotam lokalne skupnosti. Nepravično bi bilo, da ceno za zamajane vrednote in merila do živali nasploh plača le posameznik - lovec, ki je v določenem trenutku le poosebil splošno držo svojih kolegov - soodgovornost mora prevzeti tudi LD, katere člani so v pogostem neformalnem in formalnem stiku, si izmenjujejo mnenja in s svojo držo vplivajo drugi na druge. Glede lovsko-čuvajske službe bi zapisali naslednje: - LD organizira na podlagi zakonskega predpisa in v skladu s pravili opravljanje lovsko-čuvajske službe; po določenem postopku in kriterijih poveri to funkcijo svojemu članu, ki tako pridobi pravico izvajanja zakonskih pooblastil. - Lovski čuvaj mora svoja pooblastila izvajati v skladu z zakonom, drugimi predpisi, navodili in občimi načeli. - Opravljanje te službe posega v življenjski prostor ljudi na tem območju in ga na določen način regulira. Ker je funkcija lovskega čuvaja javna, ima javnost pravico (in dolžnost) kontrolirati izvajanje te funkcije; inštrument javnosti je zanesljivo tudi javna obravnava primerov in izmenjava mnenj preko sredstev javnega obveščanja - to je sredstvo in modus delovanja civilne družbe, nujen element demokratičnosti in pogoj za njen razvoj. Menimo, da je lokalna lovska organizacija dolžna predhodno obvestiti lastnika, če se pes nenadzorovano sprehaja po lovišču, in mu pojasniti vsako ustre-litev domače živali, kot tudi redno, sprotno in temeljito (po potrebi večkrat) obveščati lokalno prebivalstvo o zakonskih pravilih obnašanja tako lovcev kot lastnikov in o izrednih stanjih v gozdovih. Na tem mestu namreč ni odveč omeniti, da so nemalokrat za smrt živali - divje ali domače - odgovorni lastniki slednjih. Spoštljiva komunikacija med različno mislečimi krajani in lokalno LD je ključnega pomena za strpno sobi-vanje, širjenje in poglabljanje vpogleda v večplastnost problema, pa tudi za spontano, počasno evolucijo vrednot in odnosa do živali. Predlog novega zakona o lovstvu je v prvem branju v parlamentu: predlagani zakon prestavlja težo lovstva z ekonomske plati na ekološko, prinašajoč paradigmatske spremembe znotraj lovstva. Če bo zaživel (in zavest vse večjega števila ljudi se naravnava v to smer), bo tovrstna komunikacija med krajani - nosilci drugačnosti - in lovsko organizacijo toliko bolj dragocena. Sprememba je namreč le toliko resnična, kolikor je ponotranjena. Črka zakona je lahko izraz resnične ponotranjene spremembe ali poraz, če togost in zavračanje slehernega razmisleka o drugačnih vrednotah pripelje do bolečega trčenja z uzakonjeno spremembo. (Naslov in kontaktna številka sta v uredništvu) telefonska Biljana Dušic NA OBISKU PRI VRSTNIKIH Učenci 1. in 3. razreda podružnične šole Velika Kostrevnica (Šmartno pri Litiji) so naravoslovni dan z naslovom Zdravje preživeli med svojimi vrstniki v Zavodu za bolezni otrok v Šentvidu pri Stični. Prijazna medicinska sestra Metka Bijec nas je popeljala po vseh oddelkih v zavodu in z otrokom razumljivo razlago pojasnila pomen in namen bivanja otrok v zavodu. V zavodu je 40 do 50 otrok vseh starosti, od dojenčkov do osemna-jstletnikov. Vse otroke smo obdarili s skromnimi, v šoli izdelanimi darilci in jim pripravili kratek kulturni program. Ob vrnitvi so učenci zapisali naslednje misli: • Nekateri otroci ne morejo jesti sami, zato jih hranijo medicinske sestre (Jure). • Ta dan si bom vtisnila globoko v spomin, ker vem, daje otrokom hudo, ker ne morejo biti pri starših in prijateljih (Helena). • Sestra Metka nam je povedala, da ima vsak otrok s seboj svojo "ninico" (Tina). • Bolnišnica je skoraj taka kot šola (Gregor). • Všeč mi je bil bazen, v katerem se otroci lahko razgibavajo (Teja). • Postelje imajo tako lepo urejene. Še lepše kot doma (Ines). • Tudi pouk imajo v bolnišnici (Romana). Zbirali smo tudi pregovore o zdravju. Eden od njih se glasi: Jabolko na dan drži zdravnika stran. Škoda, da ne rastejo čudežna jabolka. Nabrali bi jih in odnesli tem otrokom. Jožica Žurga, Šmartno pri Litiji iS Lado KUTNAR, Katarina GROZNIK: KOSCA - BISER NASE ARAVNE DEDIŠČINE Lehnjak - kamen naše občine Poleg Krke, ki je znana po lehn-jakovih slapovih, je na območju naše občine tudi stiska skupina lehn-jakotvornih potokov. Mednje spada tudi potok Kosca, ki je pritok Višnjice. Ni naključje, da najdemo posamezne lehnjakove vključke že v skoraj tri tisoč let starem obzidju halštatske naselbine na Viru pri Stični, v ruševinah starega višnje-gorskega gradu, v zidovih znamenitega stiškega samostana in še marsikje. Lehnjak, ali kot ga strokovno imenujemo travertin, je apnenčasta tvorba fizikalno-kemičnega in organskega porekla. Običajno nastaja v tekočih vodah, ki vsebujejo veliko raztopljenega apnenca. Pri nastajanju lehnjaka sodelujejo tudi vodne in obvodne rastline, na katerih se odlaga apnenec. Največ lehnjaka se nabira na mahovih. Zaradi postopnega odmiranja rastlinskih delov ostanejo številni prazni vmesni prostori. Zato je lehnjak luknjičast, porozen in lahek, odtod pa izvira tudi njegovo drugo ime - lahki kamen. Slapovi in brzice potoka Kosce Potok Kosca s celotno dolino predstavlja pravi biser naravne dediščine naše občine in celotne Slovenije. Dolina Kosce se pri Višnji Gori zajeda v južne obronke Zasavskega hribovja. Počasen, ozek spodnji tok Kosce ne daje slutiti kaj več. Pozornost pritegnejo le posamezni kosi bolj ali manj zdrobljenega poroznega rjavkastega kamna, kar nas že opozarja na lehnjakorvornost potoka. Kmalu zatem, ko po dobrem kilometru makadamske ceste od osrednjega dela Višnje Gore zapustimo polja in pri zanimivi Ribiški koči vstopimo v gozdni prostor, zagledamo na levi strani doline enega od mnogih pritokov Kosce. Struga je obdana z rjavkasto oblogo. V vodi so različni mahovi, listi, vejice in drugi deli rastlin z bolj ali manj izrazito prevleko rjavkastega lehnjaka. Skupki se združujejo v večje gmote in tvorijo značilne lehnjakove pragove. Struga Kosce je zelo slikovita; ima mnogo tolmunov, brzic, kamnov prekritih z debelimi plastmi mahov. Ko se pobočji proti izviru začneta vse bolj približevati druga drugemu, ima voda vse večjo moč. Šumenje vode je vse bolj glasno. Ob vzpenjanju po stopničasto grajeni strugi, obraščeni z grmičevjem, naletimo na prvo presenečenje - lehnjakovo pregrado, po kateri se spušča voda v globino dobrih 5 metrov. Voda se postopoma razliva po več različno velikih, s temnim mahom obraščenih lehnjakovih stopnicah in živahno odbrzi proti vznožju doline. Ko premagamo nekaj stopnic v strugi, že po nekaj deset metrih pridemo do novega presenečenja -veličastne lehnjakove stene. Stena, obraščena s pestro rastlinsko odejo, se dviga v višino skoraj 30 metrov. Na posameznih mestih voda curlja ali pa polzi po površini stene, drugje pa se le odceja z mahov, praprotnic in drugih rastlin. V zgornjem delu stene, ki se združuje z vzhodnim pobočjem, je manjša votlina, kjer se lahko ob prijetnem pršenju vode osvežimo v času poletne pripeke. Če se po pobočju povzpnemo nad steno, lahko uživamo še ob pogledu na nekaj zanimivih lehnjakovih pragov in stopnic. Struga se počasi rahlo izravna in že smo pri kraškem izviru potoka Kosce, ki privre na dan izpod strmega dolomitnega pobočja. Slikovita dolina je zaživela celo v legendah naših prednikov. Med ljudmi so krožile zgodbe o škratu Piškalu iz doline Kosce, ki je sedel na skali, žvižgal in piskal. Legenda v slikovitem narečnem jeziku razlaga: "Zatu je pa blu od Piškalove skale do izvira zmeraj največ rakov, k jih nej tam gor naben laviv, so se bal." V potoku in številnih pritokih so namreč lovili rake, ki jih lahko v strugi Kosce najdemo še danes. Ob vodi v dolini pa najdejo prostor in dovolj hrane številne, tudi v Sloveniji redke LETOVANJE OTROK V LETU 1997 Rdeči križ Slovenije, Območna organizacija Grosuplje, obvešča občane občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje, da bomo v letu 1997 organizirali letovanje otrok na Debelem Rtiču za deset dni v mesecu juliju za šolske otroke in otroke, ki obiskujejo malo šolo. Starši, ki želijo svojega otroka poslati na letovanje, naj lastnoročno izpolnijo prijavnico, ki jo bodo učenci dobili v šoli od 10. 4. 1997 dalje, in sicer: - za občino Dobrepolje bodo prijavnice v tajništvu pri ga. Macuh -Mihčič; na podružničnih šolah pri vodji šole, - za občino Ivančna Gorica bodo prijavnice v centralni šoli Stična pri socialni delavki; v podružničnih šolah pri vodji šole, - za občino Grosuplje bodo prijavnice v centralni šoli Grosuplje v tajništvu pri ga. Zalki; na podružničnih šolah pri vodji šole. Izpolnjene prijavnice naj otroci vrnejo najkasneje do 30. 4. 1997. Število otrok, ki bodo lahko letovali, je omejeno. Če bo prijavnic več, kakor je prostih mest, bodo imeli prednost otroci, ki pogosteje obolevajo, ter otroci iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Območna enota Ljubljana, in iz proračunov posameznih občin, razliko do polne cene bodo morali pokriti starši, ki bodo o višini obveščeni preko šole. OB TEJ PRILOŽNOSTI POZIVAMO DELOVNE ORGANIZACIJE, PODJETNIKE IN POSAMEZNIKE, DA LAHKO V TA NAMEN NAKAŽEJO DENARNA SREDSTVA NA ŽIRO RAČUN 50130-678-56005, RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE, S PRIPISOM - ZA ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK. Zdravniška oskrba je organizirana na Debelem Rtiču, mi pa moramo preskrbeti voditelje in pedagoškega vodjo. Zato vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete ali višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 18 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Zainteresirani kandidati pošljite pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naš naslov: Rdeči križ Slovenije, Območna organizacija Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje. Rdeči križ Slovenije Območna organizacija Grosuplje POSLANSKE PISARNE Državni zbor se je odločil, da bo vse poslance še bolj približal občanom. Omogočil jim je termine, ko so razbremenjeni dela v parlamentu, da bodo lahko neposredno v stikih z vsemi, ki želijo kontaktirati z njimi. Vsi občani, ki imajo tehtne razloge, lahko pridejo na srečanje z našim poslancem Janezom Janšo v Poslansko pisarno v prostorih Županstva Ivančna Gorica. Termini so naslednji: 14.4.1997 od 14.30 do 17.00 12.5.1997 od 14.30 do 17.00 26.5.1997 od 14.30 do 17.00 16.6.1997 od 14.30 do 17.00 30.6.1997 od 14.30 do 17.00 in zavarovane ptice, kot sta sloka in črna žolna, pa stržek, siva pastirica in skobec. Varovanje doline Kosce V Sloveniji so danes tako neokrnjeni potoki lehnjaka posebnost. Obstajajo domneve, da zapleteno tvorbo lehnjaka onemogoča predvsem prevelika onesnaženost voda. Potok Kosco omenjata že Ivan Gams pri opisu lehnjaka v knjigi Kras in Anton Ramovš v knjigi Slapovi v Sloveniji kot najvišje rastoče lehnjakove slapove. Vsestransko pa so nastajanje, lastnosti, obdelavo in uporabo lehnjaka proučili tudi mladi ljubitelji geologije iz Osnovne šole Stična pod mentorstvom Leopolda Severja. Kosco so leta 1976 na Zavodu za spomeniško varstvo uvrstili v Inventar najpomembnejše naravne in kulturne dediščine. Objekt je bil tedaj malo znan, pisci so mu prisodili potencialno turistično-rekreacijsko in znanstveno-raziskovalno namembnost. Potok Kosco so predlagali za naravni spomenik z varstvenim režimom za površinske geomorfološke in hidrološke naravne spomenike. Tedanja ugotovitev, da je objekt v naravnem stanju in ni ogrožen, je verjetno tudi prispevala k dejstvu, da v naslednjem Inventarju najpomembnejše naravne dediščine iz leta 1991 potoka Kosce ne zasledimo več. Do kakšnih sprememb pri varstvenem statusu in režimu pa verjetno ne bo prišlo, če ne bo pobuda za zavarovanje prišla od občine Ivančna Gorica, v območju katere se dolina nahaja. Dolina Kosce s kraškim izvirom in slapovi je kljub bližini avtoceste in naselij nekako odmaknjena od civilizacijskega vrveža in daje vtis prvin-skosti. Trenutno potok ni vidno ogrožen. Vendar pa je to mogoče le videz, saj je nad zatrepno dolino s kraškim izvirom zgrajeno strelišče na glinaste golobe. Glinaste črepinje je mogoče najti prav blizu izvira, kilogrami svinčenih šiber pa so razpršeni po tleh. Kosca, potok lehnjaka, je nekaj posebnega; vreden je naše pozornosti in skrbi. Tako pojav tvorbe lehnjaka kot sam potok Kosca nista dobro znana. In to, česar ne poznamo ali pa se nam trenutno ne zdi ogroženo, bomo težko zavarovali pred morebitno samovoljo posameznikov. POMLAD - ČAS MEDOBČINSKIH SREČANJ MEDOBČINSKA REVIJA FOLKORNIH SKUPIN 15. marec - medobčinska revija foklornih skupin občin Grosuplje in Ivančna Gorica v Šentvidu pri Stični. Med sedmimi skupinami je najstarejša FS Račna, ki je 1. marca letos praznovala 15 - letnico nadvse uspešnega delovanja. Srečanje je dokazovalo živo zanimanje za ljudski ples in pesem, ki pričata o naši preteklosti, šegah in navadah. Pesem in ples v sebi nosita sporočilo, ki spaja preteklost in prihodnost. Zaplesale so FS s Krke, Račne, Zagradca in Šentvida pod mentorstvom Zofke Rogelj, Olge Gruden, Nataše Čuček, Branke Kovaček in Darje Zoreč. Plese je spremljala tudi odlična poznavalka folkloristike in koreografinja gospa Branka Moškon. Gostoljubni domačini so poskrbeli za prijetno vzdušje in malico. 19. aprila se bosta na področni reviji Dolenjske, Zasavja in Posavja izkazali FS Račna z mentorico Olgo Gruden in FS Vidovo Šentvid z mentoricama Branko Kovaček in Darjo Zoreč. T. L. MEDOBČINSKA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV MEDOBČINSKA REVIJA GLEDALIŠKIH SKUPIN 25.marec - med prisrčnimi in ganljivimi prireditvami ob materinskem dnevu je gotovo izstopalo dogajanje v Stični. Prisrčen sprejem s pomladnimi šopki in prijazno voščilnico, to je bilo darilo stiskih najmlajših, pester kulturni program, ki so ga pričele pevke ŽPZ Stična in nadaljevali prikupni malčki iz vrtca v Stični ob marljivi pomoči njihovih vzgojiteljic, učenci s šole na gričku, kjer vsi ustvarjajo, vsi plešejo, vsi pojejo, mamice presenečajo z umetniško poslikanimi robčki in ruticami, radi imajo svoje učiteljice, ki z njimi vse to počno. Prireditvi so se pridružili tudi srednješolci. Lepo in ganljivo. 2. april - Lepše ne bi mogli počastiti svetovnega dneva mladinske književnosti - rojstnega dne H.C. Andersena, kot so to storili mladi gledališki umetniki. Deset otroških gledaliških in dve lutkovni skupini je prikazala svoje dosežke v Talijinem hramu v Grosupljem. 3. medobčinsko revijo je začela Pika Nogavička in znova razvedrila mlade gledalce in prijatelje gledališča. Mladi izvajalci so učenci 4.r. OŠ Ferdo Vesel iz Šentvida, mentorica uspešnega projekta pa Polona Rus. Piki se je pridružila Sneguljčica, pravi baletni spektakel Metuljčkov WZ Tinkara iz Grosupljega pod mentorstvom Metke Kadunc in Ive Kocjan. 10. april - 2. medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov v Kulturnem domu v Ivančni Gorici -srečanje mladih pevcev, ki z veseljem in ljubeznijo negujejo slovensko pesem, kateremu je bilo treba dodati še merico zdravega tekmovalnega duha. Posebej pozorno jim je poleg hvaležne mlade publike prisluhnila slovenska glasbena pedagoginja, gospa Majda Hauptman. Pevce so s svojo prisotnostjo počastili: župan občine Ivančna Gorica, ki jim je tudi izrekel dobrodošlico, rav-natleji šol in WZ, tajnik občine, oder pa nam čudovito popestril s svojimi cvetličnimi aplikacijami WZ iz Ivančne Gorice. Predstavilo se je 8 otroških in dva mladinska zbora : - Otroški pevski zbor WZ Ivančna Gorica - mentorica Majda Adamič - Otroški pevski zbor Mravljica VVZ Kekec Grosuplje -mentorica Stanka Hren - Otroški pevski zbor OŠ Krka - mentorica Tanja Tomažič - Otroški pevski zbor OŠ Višnja Gora - mentorica Valerija Rančigaj - Otroški pevski zbor OŠ Ferdo Vedel Šentvid - mentorica Marta Steklasa - Otroški pevski zbor OŠ Louis Adamič Grosuplje - mentor Stane Fux - Otroški pevski zbor OŠ Št. Jurij - mentorica Dragica Mulh - Otroški pevski zbor OŠ Stična - mentorica Marta Okom - Mlajši mladinski pevski zbor OŠ Ferdo Vesel Šentvid -mentorica Marta Steklasa - Mladinski pevski zbor OŠ Dobrepolje - mentor Miro Rozman Vstopnico za področno revijo v Črnomlju pa so si pridobili s svojim očarljivim, čistim, brezhibnim prepevanjem : - Otroški zbor VVZ Ivančna Gorica - enota Marjetica in ga. Majda Adamič ter sin Igor ob klavirju ; - Otroški pevski zbor OŠ Ferdo Vesel Šentvid pri Stični in zborovodkinja Marta Steklasa ter spremljava v izvedbi Dušana Ješelnika - ter že tradicionalno odličen zbor, kar 62 jih je, Mladinski pevski zbor OŠ Dobrepolje ter njihov zborovodja Miro Rozman. -estitamo ! T. L. Iz OŠ Ponikve so prišli Ostržki s predstavo Miši v operni hiši; muzicirali so v čudovitih kostumih, mojstrska glasbena oprema je bila delo Rezke Šuštar, mentorici sta bili Martina Prhaj in Mateja Hočevar. Slavna kiparka Anja Šmajdek in učenci OŠ Dobrepolje so nas presenetili s senčnimi lutkami in popeljali Z vlakom skozi čas. Mladi obiskovalci so z navdušenjem sprejeli svoje vrstnike v večno privlačni igrici Kraljevi smetanovi kolački, ki jo je režirala Anita Gačnik. Mojca Pokrajculja z OŠ Kopanj je bila s svojim prekrasnim "piskrčkom" silno imenitna in nanjo upravičeno ponosna mentorica Lidija Čepe. Prvi dan so zaključili meščani - člani gledališke skupine OŠ Višnja Gora z Malo čarovnico, ki ni mogla biti zlobna, in mentoricama Metodo Mihelčič in Valerijo Rančigaj. Predstave je spremljal strokovni svetovalec za gledališko dejavnost pri ZKOS Jurij Rudolf in bil s prav vsemi zadovoljen. 3. april - drugi dan prijetnega druženja ljubiteljev gledališča - so pričeli domačini - mojstrska skupina OŠ Grosuplje, Tovarniška in že sama mentorica Boža Krajcer, ki se z gledališko vzgojo ukvarja vrsto let, je bila porok, da se bo dan lepo pričel."Pa me daj, če me moreš", so poimenovali svojo predstavo. Izvirni turistični spot Leopolda Severja in režiserke Marije Strnad z OŠ Stična "Veselo na delo, pa bo uspelo" je nasmejal že razpoložene gledalce. In še enkrat lutke, tako zelo lepe so bile; prav tako prisrčni člani lutkovne skupine Ostržek iz WZ Kekec Grosuplje in njihova Mojca Pokrajculja z mentorico Darjo Zoreč. Škoda, da ob zadnji predstavi Noč, ko je posijalo sonce, ni bilo v dvorani več gledalcev. Gledališka skupina OŠ Šmarje z Betko Jamnik je srečanje v Grosupljem odlično zaključila. V Družbenem domu na Krki nas je čakala še Pepelka, prava operna predstava, ki so jo pod mentorstvom Tanje Tomažič in Marcela Laha Talta izvedli učenci OŠ Krka. Četrtkove predstave je spremljala zunanja sodelavka za gledališko dejavnost ZKOS Meta Brulec. Presenečena nad izredno velikim številom delujočih skupin, navdušena nad vztrajnostjo in marljivostjo mentoric in ustvarjalnimi mladimi igralci ter dobro organizacijo je prav vse povabila na republiško srečanje - gledališki maraton, ki bo na Vrhniki in Horjulu od 23. do 25. maja 1997. Seveda, tudi tam se izkažite ! T.L. PRAZNOVANJE POMLADI PRED HIŠO MIMI TRATAR NA VIRU PRI STIČNI Pred kratkim sem dobila na dom takole vabilo:...To bo pozdrav pomladi, pozdrav našim mamam in očkom, pozdrav družinam, ljubezni in otrokom, pozdrav pomladnemu cvetju in cvetni nedelji, pozdrav nam vsem... in življenju samemu. To bo praznovanje s pravljicami, izdelki iz Hiše Mirni in s pesmijo. Pridite z dobro voljo, povabite s seboj še tiste, ki bi jim bilo z nami všeč!...Mirni in Tilka. Vsi, ki smo se odzvali, smo bili prijetno presenečeni, saj se nas je na Viru pri Stični pred novim umetniškim ateljejem Mirni Tratar, kljub mrzli pomladi, zbralo veliko število. Hi so bili predvsem otroci in njihove mamice, babice, tu so bili prijatelji pravljic, prijatelji svile, pesmi... Tu se je prostor pred hišo napolnil s prijaznostjo, otroci so zadrževali dih, hlastali za pravljičnimi besedami, starejši smo se umirili, pozabili na skrbi, prebujali smo otroka v sebi... Tilka je pripovedovala tudi pravljico o svili, Mirni je nagovorila, da nam je pokazala svoje poslikave svile na temo iz knjige Prijatelja. V njej sta prijatelja ptiček in riba. Riba si želi leteti, da bi mu bila blizu, in ptiček si želi, da bi znal plavati. Podobne želje so prav gotovo povezale tudi Mirni in Tilko, čeprav je Tilka doma iz Medvod. A sorodne duše najdejo poti, čeprav je to še tako težko. In pravljica je postala svila in svila je postala pravljica. Spraševala sem ju, če bosta kdaj ponovili to prijetno srečanje, kar tam na dvorišču (ali pa kje drugje), in dejali sta mi, da bosta, če nam je bilo res všeč, saj imata še celo kakšno idejo več, kot pa to, kar sta nam pokazali. Res nam je bilo všeč in v imenu malih in velikih otrok vaju prosim: "Dajta, pripravita vsaj še praznovanje Poletja, pa Jeseni in Zime. Pomagali vama bomo." mm Ali. MALA MATEJA IN CITRE Že nekaj časa se na različnih prireditvah, predvsem na tistih, ki jih prirpavljajo Krčani, pojavlja malo, prijetno dekletce, ki zelo dobro igra na citre. Da, prav ste prebrali. V sedanjih modernih časih je to prava redkost, zato se mi je zdelo vse skupaj vredno posebne pozornosti. Ko sem šla po sledi male Mateje Jamnik, sem izvedela: "Ja, to je tam, kjer sta dva fanta pri ansamblu Valovi Krke, eden igra na harmoniko in drugi poje. Hm, zelo zanimivo. Ko sem do Mateje končno prišla, sem jo spraševala, kako to, da se je ona odločila za citre. Jedro mi je odgovorila, da predvsem zato, ker ji je bilo všeč igranje Cite Galič. Citre so, za tiste, ki še ne veste, glasbilo v obliki nizke podolgovate skrinjice s podolgem napetimi strunami, na katere citrar z desnico brenka, z levico pa ubira strune. Na Slovenskem so se pojavile še v 19. stoletju. V okolici Stične so jih imeli novoletni koledniki. Predvsem do prve svetovne vojne so bile zelo razširjene. Pri Jamnikovih so se po citre napotili k izdelovalcu Novaku v Vodice pri Ljubljani. Mateja je dekletce, ki hodi v drugi razred osnovne šole in starši so ji seveda izbrali še posebej dobrega, prijaznega privatnega učitelja. To je bil citrar Jure Marjetic iz Novega mesta. Nanj so bili zelo navezani, zato so ob lanskem božiču težko sprejeli, da je umrl v prometni nesreči. Takrat naj bi igral na citre o polnočinici ... Življenje pa gre naprej in tudi tisti, kar je naučil Matejo, bo odzvanjalo izpod njenih prstkov vsakič znova, mogoče ravno v njegov spomin. Verjamemo pa tudi, da bodo pri Jamnikovih našli novo pot za Matejino napredovanje. K.M. MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV V ŠENTVIDU PRI STIČNI Ob premieri letošnje gledališke igre Po Sumljivi osebi (gledališka igra v Stični) je prišel med nas tudi čisto pravi mrtvec. Zadeva pa ni bila tako srhljiva, kot je videti na prvi pogled, saj je šlo za komedijo, ki se je premierno zgodila v Šentvidu pri Stični, 5. aprila. Da mrtvi ne plačujejo davkov, je bil odrešujoč moto Marka Piškurja, zadolženega prosvetnega delavca, ki ga je odlično zaigral Franjo Čuček. Sicer pa smo si bili edini tudi okoli mota, da je amaterska igra nasploh vredna posebnega občudovanja, saj je vanjo vpletenega veliko prostega časa in predvsem odpovedovanja. Še najlepše se je izrazil Janez Kastelic, sicer Nikolaj v tej igri, ki je ob koncu dejal, da je največje plačilo amaterskemu igralcu burno ploskanje. No, to so šentviški igralci ob prepolni dvorani tudi doživeli, deležni pa so bili tudi še velike torte, ki jim jo je za njihov trud podarila režiserka Marjana Hočevar. Marjana Hočevar, sicer Ivančanka, je bila tokrat lahko ponosna na vse svoje varovance, na Mirni Struna kot Amalijo, na Vali Krištof (Gertruda), na že omenjenega Franja in Janeza, na Igorja Kastelica (predsednik), na Ivana Gregoma (Rafl), Viktorja Grdena, še na statiste Gorazda Hočevarja, Simona Rctarja, Anico Čeh in šepetalki Nušo Čuček in Angelco Hribar. Namenoma sem izpustila Natašo Dežman, upamo, da jo bo Marjana usmerila v razmišljanje, da bi se mogoče kdaj tudi poklicno srečala z igralskim poklicem. Njej je namreč, kljub časovno kratkemu pojavljanju na odru, pripadal velik kos navdušenja med gledalci. Sicer pa smo na gledališkem listu lahko prebrali tudi imena dosedanjih Jurčičevih nagrajencev in ugotovili smo lahko, da še vsi vztrajajo tudi v gledališkem ustvarjanju. Zato po kritičnih besedah o igri namenoma ne segam, te si bodo najbolj prisodili sami, čudimo pa se lahko in občudujemo njihovo vztrajnost in prizadevnost v vseh teh letih in priznajmo si, koliko nas je, ki bi hoteli v glavi samo držati toliko besedila, kot ga mora vsakdo izmed njih - amaterskih igralcev, kaj šele, da bi še kar naprej (iz njihovega gledališkega lista)"premišljevali o novih uprizoritvah." Budno torej spremljajte, kdaj bodo ponovitve komedije Mrtvi ne plačujejo davkov. Ksenija Medved KULTURNI UTRIP V VIŠNJI GORI V letošnjem letu so se zvrstile štiri prireditve, ki so razgibale kulturno zaspanost Višnje Gore. Mladi ustvarjalci: malčki iz vrtca, učenci OŠ, mlad-inci-recitatorji, pevci, glasbeniki so navdušili številno občinstvo ob kulturnem prazniku in materinskem dnevu. Kulturni društvo in OŠ kot organizatorja sta ponovno dokazala, da se z mladimi da ustvariti veliko lepega in obogatiti enolični vsakdan domačinov. Lepo zapete in recitirane pesmi ter zaigrane skladbe so bile najlepše voščilo ob materinskem dnevu, 8. februarja pa je bila predstavljena pesniška zbirka gospe Mihaele Zaje - VRBA NAD TOLMUNOM VEČER PRED POHODOM Na večer pred pohodom po Jurčičevi poti pa se je v Višnji Gori zgodilo nekaj posebnega: mnogi so hiteli v novo Čandkovo hišo, h Pilkovim, eni vabljeni, drugi iz radovednosti, kaj se bo tam dogajalo. V veliki, posebej za to namenjeni sobi je razstavljal svoje slike Štefan Horvat. Seveda pa je bila razstava obogatena s kulturnim programom. Predstavljeni so bile pesmi Mihaele Zaje, Marice Pilko in mlade pesnice Melite Garvas. Pesmi je brala Jana Garvas, glasbeno spremljavo je izvajal UPMCEV PREPOLNA N V NJEM PA IZ RANE Ml SLE 4 !*J^SER|ODISE|Ai| Boštjan Klemenčič. Prijetna soba in celo hodnik sta bila nabito polna domačinov in gostov. Prireditev je v največji meri omogočila in dala pobudo zanjo gostiteljica Marica Pilko, ob sodelovanju kulturnega in turističnega društva. Seveda se je prireditev končala ob slastnem pecivu in dobri kapljici gostoljubne gostiteljice. Razstavo so si naslednji dan ogledali številni pohodniki. Predstavitev zbirke Ivana Sivca V nedeljo, 16. marca, pa je bila v dvorani GD še ena zanimiva in lepo pripravljena prireditev. To je bila predstavitev zbirke Biseri bolečin, avtorja Ivana Sivca. To je knjiga o pesniku in duhovniku Simonu Gregorčiču, saj vsebuje tudi črtice o njem. Kulturni večer je organiziral višnjegorski župnik, gospod Simon Onušič. Knjigo so predstavili: pisatelj Ivan Sivec, ki je prireditev vodil, gledališki igralec Andrej Kurent je recitiral pesmi in prebral dve črtici, ponarodele Gregorčičeve pesmi je pela znana pevka narodnozabavne glasbe Jožica Kališnik, na citre pa je čudovito igral priznani Miha Dovžan. Kot častni gost je sodeloval glavni urednik Družine, dr. Janez Gril. Globoki Gregorčičevi verzi in njegove ponarodele pesmi so razgibale poslušalce. Tako je najlepše izzvenela skupno zapeta pesem Veseli pastir (Zakrivljeno palico v roki...). Peli so vsi v dvorani in nastopajoči. Zadovoljni poslušalci so na koncu kupili veliko število knjig in kaset. Različni organizatorji - dobre prireditve. Pomembno je, da se nekaj dogaja. V kratkem pričakujemo še premieri dveh mladinskih iger. Torej -kulturno življenje ustvarjamo vsi - eno z organizacijo in nastopi, drugi pa vsaj s prisotnostjo. Anica Petrič CRNO - BELI ZVOKI 21, aprila so v kulturnem domu v Ivančni Gorici učenci klavirskega oddelka s profesorico Ireno Gorišek pripravili prijeten večer klavirske glasbe. Tokrat so ga tematsko obarvali. Naslovili so ga namreč z Dunajski klasiki. Učenci od prvega do desetega razreda so igrali po notah Mozarta, Havdna in Beethovna. Profesorici Ireni Gorišek so priskočili na pomoč tudi profesorji Franc Korbar, Tanja Tomažič in Bojana Kek. Tako so nastop popestrili tudi s flavtico, saksofonom in trobento. Nastop so zadovoljno spremljali predvsem starši, na podobne prireditve pa vabimo tudi ostale krajane Ivančne Gorice. Utrnila se nam je tudi misel, da bi bil še posebej zanimiv samostojni glasbeni večer z očitno glasbeno (klavirsko) nadarjeno družino Adamič. Naj premislijo... K.M. GLEDALIŠKA PREMIERA V ZAGRADCU GLAVNI DOBITEK 5. april - Po vsem dogajanju na odrskih deskah tudi mi lahko govorimo o ogledu maratona. Kam na premiera - v Zagradec ali Šentvid. "Stare šentviške mačke" že poznam, odlični so in vem, da tudi letos ne bodo razočarali zvestih gledalcev. Odločim se za Zagradec. Mladi, radovedni, ustvarjalni, ki znajo iz življenja črpati in v njem uživati. O tem so me prepričali ob prvem srečanju, ko so se vključevali v gledališki seminar s Simono Zore. Prijazno povabilo na ogled komedije Frana Lipaka Glavni dobitek. Komedija iz leta 1930, ki posega v obmestno življenje ter s pomočjo tipičnih in izvirnih oseb razpleta dobrodušno in družbenokritično anekdoto. In vsi, ki smo si igro ogledali, dvorana je bila seveda nabito polna, smo uživali od začetka do konca. Zahtevno vlogo profesorja v pokoju je odlično odigral Jože Pižem, sicer študent medicine. Za ženo je imel simpatično Heleno Zaletelj, njen sin pa je bil Slavko Zaletelj. Čislanega obrtnika- krojača Simona - je zaigral Sandi Teme, njegovo ženo pa Tončka Jernejčič. Vloga visokega gospoda, bančnega direktorja se je dobro podala Boštjanu Košaku, Marjana Šuštar pa je njegova zaljubljena hči. Bolje, kot je branjevko odigrala Katja Šuštar, ni moč pričakovati, in prav tako je bil odličen neroden Brvarjev sorodnik Krištof, ki ga je odigral Andrej Jernejčič. Manjša vloga, a zato nič manj dobra, je bila vloga dijakinje Darje Lekan. Za varnejši občutek igralcev sta skrbeli šepetalki Branka in Renata Zaletelj, z imenitno sceno so se ukvarjali Robert Kastelic, Jože Pižem in Slavko Zaletelj. Na režiserja nisem pozabila, a to je gledališče brez režiserja oz. vsi so režiserji. Ne boste verjeli, a vse je teklo odlično. Predstavo si morate ogledati, morda vas bo tudi na kaj opomnila, saj je vsebina večno sveža in aktualna. Da je bil večer popoln, so združili moči člani Kulturnega društva ter Krajevna skupnost z zglednima predsednikoma, dvorano pa jim je v uporabo brezplačno odstopilo župnišče. Tatjana Lampret POLONA POBIRA NAGRADE S Polono Glavan smo se pred lanskim poletjem v Klasju na dolgo in široko razgovorih. Vtisu, ki ste ga takrat dobili o njej, pridružujemo tokrat novo poglavje. Mladenka je namreč še kar naprej aktivna in uspešna na več področjih. Poleg tega, da pridno študira, še vedno pobira nagrade na literarnih natečajih in... Polona, zgodbo o tvojem uspešnem literarnem natečaju smo lahko spremljali v reviji Jana... Ja, takrat so podelili nekaj denarnih nagrad. Pridržali so si pravico, da prve nagrade ne podelijo, tako da sem kot najboljša dobila drugo nagrado. To je bilo osemdeset tisoč tolarjev, za kar sem si kupila CD-player. Zgodbe o uspehu na tem literarnem natečaju pa še ni konec... Ravno te dni bo pri založbi Mihelač izšla knjiga z naslovom Ne bomo več pridne. V njej bo objavljena tudi moja nagrajena zgodba v družbi še drugih dobrih ženskih tekstov. Roko nad izidom knjige pa drži Urad za žensko politiko. Možnost za nagrado pa imaš še v POP kvizu na POP-TV, kjer si po petih zmagah prišla v super finale. Povej nam še kaj o tem. V super finale sem res prišla po petih zmagah. Moram priznati, da je to ena najodmevnejših stvari, ki sem jih v življenju storila, čeprav meni osebno veliko več pomeni kakšen nagrajeni tekst kot pa takole preverjanje splošnega znanja. No, počakati moram, koliko tekmovalcev bo še doseglo pet zaporednih zmag in potem bo šlo zares. Dosedaj smo menda v superfinale prišli trije. Potem pa mogoče še razmislek o nagradi. Greš letos zopet na Irsko? Ne, tokrat si želim še malo širše ogledati Evropo. Pa srečno! KM. DNEVI SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA 1997 Ljubljana, Cankarjev dom, 5. - 9. 5.1997 Dnevi slovenskega izobraževanja so vsakoletna prireditev slovenskih in zamejskih šol vseh stopenj. Šole naj tej prireditvi prikažejo izbrane projekte z različnih področij na razstavnem prostoru, v obliki predavanja ali prireditve. Vsebinski sklopi, ki jih zajema prireditev, so medijska podpora izobraževanju, inovacijski projekti, spodbujanje kulturne različnosti, ohranjanje kulturne in naravne dediščine in ohranjanje zdravega okolja. Sejem je namenjen vsem: učencem in dijakom, učiteljem in staršem, vsem, ki jih zanima, s čim vse se šole ukvarjajo poleg svojega rednega poslanstva, da bi naredile življenje še pestrejše in polnejše. Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica bo letos sodelovala na tej prireditvi z dramatizacijo humoreske Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori, izvedla jo bo gledališka skupina pod mentorstvom Vesne Celarc. Vabimo vas, da si prireditev v Cankarjevem domu ogledate. ZA OSEM VESELIC NA TEDEN Na Krki so ustanovili Društvo harmonikarjev Zadnja kulturna prireditev pred zaključkom redakcije se je zgodila na Krki, v soboto, 26. 4. V prostorih Družbenega centra so namreč ustanovili Društvo harmonikarjev Krka. Kot se za to društvo spodobi, so novo društvo krstili z veselo revijo harmonikarjev. Teh je na tem koncu, kot je ugotovil povezovalec programa, za osem veselic na teden. Več o kulturnem dogajanju na Krki nasploh, pa v naslednji številki. K.M. OBVESTILO Obveščamo učence in starše, da bo vpis novih učencev v glasbeno šolo za šolsko leto 1997/98 v sredo, 21. maja, ob 17. uri, in v soboto, 24. maja, ob 10. uri, v kulturnem domu Ivančna Gorica. Naknadni rok za vpis pa je sreda, 4. junija, ob 17. uri, in sobota, 7. junija, ob 10. uri, prav tako v kulturnem domu Ivančna Gorica. 10 STRAN Mladi pacienti so za praznik pripravili zanimivo razstavo svojih izdelkov. ZAVOD ZA REVMATIČNE IN SRČNE REKONVALESCENTE ZA MLADINO DR. MARKO GERBEC, PREIMENOVAN V CENTER ZA ZDRAVLJENJE BOLEZNI OTROK V ŠENTVIDU, JE PRAZNOVAL 40. OBLETNICO OBSTOJA. značilne potrebe in stiske. Na kakšne načine mu lahko pomagamo, je lepo predstavila dr. Anica Kos, ki je največji strokovnjak tega področja. Posebnosti zdravstvene nege v ustanovi in šolsko problematiko smo predstavili: medicinska sestra Marjeta Bijec, ravnateljica šole v Zavodu Silva Lavrič in specialna pedagoginja Vlasta Kovačič. Vabilom, ki smo jih poslali pedi-atrom in drugim strokovnim delavcem ter zdravstvenim domovom po Sloveniji, se je odzvalo približno 300 udeležencev. Srečanje se je zaključilo v Stični z orgelskim koncertom Tanje Tomažič in ogledom muzeja v samostanu. Dan, ki smo ga preživeli z največjimi strokovnjaki iz Slovenije, je bil prečudovit, saj o naši ustanovi marsikdo še ni niti slišal. Ob predstavitvi strokovnega dela in ogledu razstave, ki so jo pripravili otroci v šoli in delovni terapiji, pa je marsikdo prišel do zaključka, da je to prava ustanova, kjer se bolnemu otroku nudi prav tisto, česar mu do danes še ni bilo mogoče dati. Zaključili smo s stavkom: "Proslavili smo 40. let uspešnega dela za dobro bolnega otroka in postavili smo temelje novim načelom strokovne spremljave in zadostitvi kompletne obravnave kronično bolnih otrok". Ob koncu bi se rada zahvalila profesorju dr. Kornhauserju, ravnatelju in županu Jerneju Lampretu, vsem predavateljem, predvsem pa vsem sodelavcem, ki so po svojih močeh prispevali svoj delež v mozaik krasnega posnetka ob zaključku praznika. Marjeta Bijec Leta 1957, ravno 11.aprila, so se v Šentvidu sestali pediatri iz vse Slovenije in postavili temelje otroški bolnišnici, ki bo zdravila predvsem otroke z revmatično vročico in posledično težko srčno simptomatiko. V petek, 11. aprila, smo se spomnili teh dogodkov in nadvse svečano proslavili obdobje štiridesetletnega bolnišničnega dela na področju obravnave kronično bolnega otroka. Pokroviteljstvo proslave so prevzeli: Ministrstvo za zdravstvo, Občina Ivančna Gorica in Pediatrična sekcija. Po uvodnih pozdravnih besedah pokroviteljev je prof. dr. Pavle Kornhauser predstavil obširni zgodovinski prikaz dela in pomembnost ustanovitve Zavoda pred štiridesetimi leti. Poudarim naj, da je prof. dr. Kranhauser ustanovitelj takratnega sanatorija za revmatične in srčne bolnike in pobudnik za zadostitev potreb kronično bolnih otrok. Dr. Anica Videnič je v svojem prispevku orisala pot in delo prof. dr. Leva Matajca, ki je nadaljeval delo prof. Kornhauserja več kot deset let in uvedel polivalentno delo. Pristop k obravnavi kronično bolnih otrok se je spreminjal. Srčnim in revmatičnim otrokom so se v obdobju prof. dr. Leva Matajca pridružili otroci s pljučnimi, endokrinološkimi, nevrološkimi, presnovnimi, nefrološkimi, ortopedskimi in kožnimi obolenji, rekonvalescentni po nesrečah, dojenčki, ki imajo okrnjen imunski odziv, otroci z alergijo itd. Vse te kronične oblike so izziv za razvoj stroke na vseh področjih strokovnega dela- tako za fizioterapevta, delovnega terapevta, medicinsko sestro, diet- ni režim prehrane in psihologa. Zdravstveno dejavnost vodijo zdravniki pod kontrolo Pediatrične klinike v Ljubljani. Poudariti je treba, da ima velik pomen pri obravnavi kronično bolnega otroka tudi šolska dejavnost, ki je enakovredna in pomembna zdravstveni dejavnosti. Ne glede na to, koliko časa je kronično bolan otrok v Zavodu, šolskega dela ne zamudi, vrzeli znanja, ki jih otrok prinaša s seboj, se nadoknadijo z individualnim pristopom. Mikrobiološki inštitut se je predstavil s strokovnim predavanjem o penicilinu, ki je še vedno osnova za profilakso določenih obolenj. Samo delo in bodočnost so predstavili domači zdravniki - dr. ]iva Kuntarič Ogrin, dr. Šana Vodnik, prim. dr. Štefan Kopač in dr. Ksenja Pevec. Kronično bolan otrok zahteva poseben program obravnave. Ima Na prireditvi, ki so se jo udeležili praktično vsi priznani pediatri iz Slovenije, so poleg pozdravov in priznanj poslušali številna strokovna predavanja. PIKA NOGAVIČKA MED SVOJIMI Nekega septembrskega dne je Pika Nogavička prijezdila s pravim lesenim konjem in opico Ficko prav pred našo šolo. In to se ve, zakaj: samo zaradi šolskih počitnic. Saj res, zakaj pa enkrat tudi Pika ne bi imela počitnic? Naš 4. a razred ima letos res veliko srečo, da ima učilnico prav pri vhodnih vratih. Pika se namreč prav vsega hitro naveliča, tudi sprehoda po šoli, pa se je zato ustavila ravno pri nas. Prav začudena je bila, ko je v našem razredu opazila svoja dva najboljša prijatelja, Anico in Tomaža, in igra se je pričela še tisti dan. S Piko smo se želeli igrati prav vsi učenci našega razreda. Zakaj pa ne? Igrali smo se, a kmalu nas je zaskrbelo, kam bo šla Pika, ko se bo končal pouk. Zaželela si je čisto svojo hišo, in kar si Pika zaželi, to dobi. Učenci smo ji priskočili na pomoč. Vsak je prinesel veliko kartonsko škatlo, pobarvali smo jih z različnimi barvami, jih zložili kot opeke in že je v naši šoli zrasla imenitna vila Čira-Čara. To so se vsi čudili! Piko pa iz pravljice poznajo tudi naši starši, zato so ji z veseljem pomagali in ji sešili novo obleko. Vila Čira-Čara je postala tako prijazna, da smo se v njej igrali kar naprej. Postali smo pravi raziskovalci, saj smo v vrtu pred vilo našli kepo zlata, pa pisano pero iz pavjega repa, imenitno pasjo bombico, Pika pa je našla celo STRANH, pravi, pristni, najnovejši stranh. Ko smo s čarobnega vrta pobrali vse stranhovc, smo se odpravili v največji cirkus na svetu. Pika je skočila v areno med prave cirkusante. Plesala je z najboljšo plesalko na vrvi Elviro, krotila tigre in bolhe in premagala slavnega Adolfa Mučnega-Groznega, ki ga doslej še nihče ni premagal. Vsi v en glas smo vpili:"Bravo, Pika!" Kadar pa gre v šoli vendarle zares, pa vam na uho povemo, da Piki ne gre najbolje. Učitelje ustrahuje in jim grozi, naj jo pustijo pri miru, saj preveč učenosti spodnese tudi najbolj zdravega človeka. Črka j zanjo sploh ni črka, ampak narobe palica, ki ima na vrhu mušji drekec. Najbolj pa se je Pika razveselila pismonoše, ki ji je prinesel črno pismo iz zamorske dežele. Pisal ji ga je njen oče, zamorski kralj Evrazij Nogavica. V pismu je pisalo, da jo obišče še tisti dan. Res si je z velikim kovčkom v roki komaj utrl pot iz ozadja šolske avle, ki je bila na sam kulturni praznik 8. februarja 1997 ob 17. uri polna prav do zadnjega kotička. Kako da ne, saj Pika v Šentvid res ne pride vsak dan. Plakati, ki smo jih Pikini prijatelji napisali in porisali sami, so kar vabili z oglasnih desk na veliko gala predstavo, ki se je odvijala v avli OS Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Pikinim občudovalcem pa smo raznesli tudi vabila, na katere se je Pika prav po svoje podpisala. Na predstavo se je gotovo splačalo priti, saj je Pika vsakemu otroku, ki jo je obiskal v vili Čira-Čara, dala čarobno kroglico. Kdor jo je pravilno požrl, ne bo nikoli postal velik. Saj veste, veliki ljudje imajo tako malo prijetnega, imajo cel kup skrbi in dolgočasnih opravkov, pa kurje oči in komunalne davke. Ampak kroglico preglk moraš pogoltniti po vseh starodavnih, veljavnih čarovniških pravilih, sicer čarovnija ne pomaga in zrasteš lahko do neba in zraste ti dolga, bela brada. Mi smo kroglico preglk že preizkusili in, verjemite nam, deluje. Nismo še odrasli, še vedno smo le otroci, ki obiskujemo 4. razred in še se igramo s Piko Nogavičko. Vendar, če se zgodi, da magična moč čarobne kroglice preglk nekoč le začne popuščati in bomo tudi mi odrasli, sc bomo prav radi spominjali dneva, ko je skozi vrata naše učilnice pokukala Pika Nogavička in ko se je naša igra pričela. Verjetno bomo šele takrat razumeli, da vse to ni bila samo igra, v kateri smo se le igrali, zabavali in se prijetno počutili, ampak da je bilo to tudi učenje. Prav gotovo se bomo radi spominjali in ne bomo pozabili našega ponosa, ko smo prvič stopili na gledališki oder, kjer so nas osvetlile luči pravih reflektorjev. Bilo nam je lepo, na koncu predstave pa bučen aplavz in veliko pohvalnih besed. Zaslužili smo jih, saj je otroška igra Pika Nogavička med svojimi resnično samo naše delo. Učenci 4. a razreda OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Mentorica Polona Rus Lado Kutnar AFRIKA V MOJIH OČEH - 3. del Reportaža s popotovanja po zahodni Afriki, od tropskega pasu proti Sahari MALI AFRIČANI Otroci so poseben biser Afrike. Na poti od Atlantika do obrobja Sahare, od Slonokoščene obale do Malija, sem srečal nešteto prijaznih otroških oči. Z otroki, tako kot povsod po svetu, je najlaže vzpostaviti neposreden kontakt. Z veseljem so se nastavljali fotoaparatu. Za poziranje so ponavadi pričakovali nekakšno povračilo. Povsod, kjer se je naša odprava pojavila, smo bili glavna atrakcija, predvsem za otroke. Prav nič nisem bil presenečen nad zgroženostjo malih Afričanov, ko smo se pojavili v kakšni odročni vasi, saj se dobro spominjam, kako je bila šokirana moja osemletna nečakinja, ko je pred domačimi vrati zagledala mojega prijatelja Ibrahima iz Malija. V večini primerov naša bela koža ni bila tako zastrašujoča, kot je bila njegova temnopoltost. V nas so otroci videli le turistično atrakcijo ali pa možnost za zaslužek. Resnično na vsakem koraku se je našla množica teh malih, prikupnih bitij, ki so nas proseče gledala in vztrajno ponavljala: Cadeau, Cadeau...(darilo, darilo...) ali pa Largent, Largent... (denar, denar...). Že po nekaj dnevih smo ugotovili, da denar ni primeren za "Cadeau". Anici (članica odprave), kije bolj blage narave, se je namreč zasmilil najmanjši otrok v gruči in mu je dala kovanec. Kovanec je povzročil vsesplošni boj med otroki in na koncu je bil ta malček še bolj nesrečen. Sicer pa so črnčki zelo nesebični otroci. Čeprav vlada v teh deželah velika revščina, sem bil prijetno presenečen nad njihovim vedenjem. Kmalu na začetku popotovanja smo se ustavili v manjši vasici, kjer smo s svojo prisotnostjo povzročili veliko vznemirjenje. V hipu me je obkrožalo več kot deset malčkov. Za njihovo poziranje sem jih nagradil z zavitkom žvečilnih gumijev. Ti so povzročili še večjo koncentracijo otrok na zelo majhnem prostoru. Opazoval sem, ali bo tisti, ki sem mu dal v roke žvečilne gumije, s svojim "plenom" pobegnil na skrivno mesto. Glede na to, da je bil eden od večjih otrok, sem upravičeno pričakoval, da se bo otre-sel množice in sam ali v manjšem krogu opravil s posladkom. V nasprotju z mojim negativnim gledanjem na otroški svet se je zgodilo nekaj nenavadnega. Začasni lastnik je nesebično razdelil žvečilne gumije med prijatelje. Ker jih je bilo premalo, da bi vsak dobil celega, je enostavno vsak odgriznil delček malega "Orbita", po potrebi pa se je ta postopek še enkrat ali celo dvakrat ponovil. Prosjačenje pa ni edini način dodatnega zaslužka otrok. Ob več tisoč kilometrih poti, ki smo jih pustili za seboj, smo nemalokrat doživeli pravo "obleganje" podjetnih otrok. Kjer smo se ustavili (največkrat je to bilo ob policijskih zaporah ob vstopih v nekakšna okrožja), nas je v nekaj sekundah obdala gruča malih prodajalcev. Ti so ponujali razne tropske sadeže, slastne kolačke, meso, * osvežitev z vodo in še marsikaj. Vodo in nekakšne napitke so nam ponujali kar v malih plastičnih vrečkah. Včasih so bili ti napitki celo zmrznjeni. Iz higienskih razlogov smo se teh oblik osvežitve (razen sadja, ki se lupi) vsaj v začetku izogibali. Proti koncu pa smo poskusili tudi kaj od te "cestne" ponudbe. Človek je nemalo nesrečen, ko vidi vso to revščino, bedo otroškega sveta. Kmalu se zavedaš svoje popolne nemoči, da bi pomagal neštetim bolnim, lačnim ali kako drugače prizadetim otrokom. Se nadaljuje! USPEH KADETOV SVIS-a Rokometni klub SVlS je nastopil na velikem mednarodnem velikonočnem rokometnem turnirju v Pragi na katerem je sodelovalo več kot 270 ekip iz 20 držav. Tekmovanja so potekala v štirih moških in štirih ženskih kategorijah. RK SVIŠ je nastopil v kategoriji kadetov. TU je tekmovalo 36 ekip iz 13 držav, razdeljenih v 6 skupin. Prvi dan tekmovanja so se naši rokometaši najprej pomerili z ekipo GIK VVasaitera II. (Švedska) in zmagali s 13 : 8, nato so premagali še Chemopetrol Litvinov (Češka) z 11:10. Drugi dan tekmovanja so odigrali le eno srečanje in tudi to dobili z 13 : 12, nasprotnik pa je bila ekipa Koweg Gorlitz iz Nemčije. Tretji tekmovalni dan so najprej izgubili z ekipo Aizkraukles (Latvija) s 12 : 15, nato pa premagali ISG Voslauer HC (Avstrija) s 15 : 13. V svoji predtekmovalni skupini so zasedli drugo mesto in se uvrstili v osmino finala, kjer so igrali s HSG Freiburg (Nemčija) 8 : 8 in nato brez boja dobili srečanje z Wasaiterna I (Švedska). Kot zmagovalci skupine so se še isti dan srečali z ekipo SSK Talent 90 - Plzen (Češka). Tekma je odločala o tem, kdo bo polfinalist. V izredno razburljivem finišu jim je uspelo izsiliti podaljšek in zmagati s 14 : 13. V podaljšku se je igralo do prvega zadetka. Četrti tekmovalni dan je bila na sporedu tekma za vstop v finale. Naši tekmovalci so tu klonili, saj jih je premagala ekipa HC Emport Rostock s 14:11 (Nemčija). Sledila je tekma za tretje mesto. To je bila sedma tekma v manj kot 24 urah. Zmagali so domačini Dukla Praga s 14 : 6. Tako so kadeti SVIŠ v svojem prvem mednarodnem nastopu osvojili 4. mesto (6 zmag, 3 porazi in neodločen izid). Trener ekipe Marjan Potokar je pohvalil prav vse igralce. Dejal je, da so presegli svoje želje in pričakovanja. Še posebej je bil zadovoljen nad dejstvom, da prav v ničemer niso zaostajali za nasprotniki. V Pragi so nastopili: Stane Zupančič (vratar), Jaka Volkar (3 zadetki), Luka Drole (14), Tadej Kuhelj, Martin Arko (23), Rok Gorenčič (4), Jure Kavšek (17), Klemen Baranašič (16), Tomaž Zelko (5), Martin Velikanje in Janez Zupančič (22). Poleg omenjenih igralcev in trenerja so bili v spremstvu še: Jože Velikanje, Ciril Novak, Boštjan Skubic in Matjaž Erčulj. Ekipa se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so ji omogočili pot v Prago, še posebej Jožetu Baranašiču, ki je poskrbel za prevoz. Urednik Na koncu pa še zadnji izidi članske lige: Ponikve SVIŠ 21 25 SVIŠ Kočevje 15 22 Sežana SVIŠ 23 21 SVIŠ Sava Kranj 32 22 Koper SVIŠ 25 26 SVIŠ Krim 26 17 Štafetni kros - uvod v šolska atletska tekmovanja V ponedeljek, 14. 4. 1997, je bilo v Dobrepolju organizirano medobčinsko prvenstvo v štafetnem teku. Udeležilo se ga je okrog 350 učencev od 1. do 8. razreda iz sedmih šol bivše občine Grosuplje. Zopet so se najbolje odrezale ekipe iz OŠ Stična, ki so ekipno zasedle 1. mesto, OŠ Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični je zasedla 5. OŠ Višnja Gora pa 7. mesto. Prva mesta so zasedle naslednje ekipe iz naše občine: fantje 1. razredov OŠ Stična dekleta 2. razredov OŠ Stična fantje 5. razredov OŠ Stična fantje 7. razredov OŠ Stična fantje 8. razredov OŠ Stična Druga mesta so zasedli: deklice 1. razredov OŠ Stična fantje in deklice 3. razredov OŠ Stična fantje in dekleta 6. razredov OŠ Stična fantje 8. razredov iz OŠ Šentvid Tretja mesta so zasedle naslednje ekipe iz naše občine: deklice 1. razredov iz OŠ Višnja Gora fantje 2. razredov iz OŠ Stična fantje 4. razredov iz OŠ Stična dekleta 5. razredov iz OŠ Šentvid dekleta 8. razredov iz OŠ Šentvid Urednik Medobčinska prvenstva v odbojki zaključena Mlajši dečki in deklice, ki hodijo v 5. in 6. razrede osnovnih šol, so konec marca merili moči v odbojki na medobčinskih prvenstvih. Za dečke je bilo to v Dobrepolju 17. in 19. marca, za deklice pa v Šmarju-Sapu 24. in 26. 3. Obe prvenstvi sta bili zanimivi, učenci in učenke naših treh šol pa so prikazali zelo solidno znanje. Pri tem je potrebno pohvaliti predvsem učenke iz Šentvida pri Stični, ki so se povsem enakovredno kosale s telesno precej višjimi igralkami iz Grosupljega. Finalni rezultati in končna lestvica za mlajše dečke : Polfinale : Tekma za 3. mesto : Tekma za 1. mesto : Končna lestvica: 1. Šmarje-Sap 2. Šentvid pri Stični 3. Grosuplje II Šmarje-Sap Grosuplje II Višnja Gora Šmarje-Sap Višnja Gora Šentvid Grosuplje II Šentvid 2:0 (3,8) 0 : 2 (14,9 ) 0 : 2 ( 5,2 ) : 1 (-8,13,6 ) 4. Višnja Gora 5. -6. Stična in Dobrepolje 6. Grosuplje I Finalni rezultati in končna lestvica za mlajše deklice : Polfinale: Tekma za 3. mesto : Tekma za 1. mesto : Končna lestvica: 1. Grosuplje II 2. Šentvid pri Stični 3. Šmarje-Sap Grosuplje II Šmarje-Sap Stična Šentvid Stična 2:0 (1,12) Šentvid 0: 2 (10,12) Šmarje-Sap 0: 2 (16,7) Grosuplje II 1:2 (-11,14,9 ) 4. Stična 5. -6. Višnja Gora in Grosuplje I Urednik Vabimo vas na tradicionalni 21. veslaški spust s čolni po reki Krki Kajak-kanu sekcija ŠD Krka vas vabi, da zadnjo nedeljo v mesecu maju (25. 5. 1997) pridete na Krko in se nam pridružite na prijetnem izletu s čolni od vasi Krka do Žužemberka. Prireditev je netekmovalne narave, saj je njen namen prijetno druženje s prijetnimi ljudmi in lepo naravo, ki je tu Se dokaj neokrnjena. Če nimate čolna, si ga lahko priskrbite na Krki (Borut Javornik oz. Carpe Diem d.o.o. tel. 786 - 011, ali pa Matjaž Baltič oz. River Adventures d.o.o tel. 786 -094 ), vendar morate pohiteti, saj čolnov ponavadi zmanjka za vse tiste, ki želijo doživeti prijetno avanturo na reki Krki. Prijave za prireditev se zbirajo uro pred startom, udeležba pa je na lastno odgovornost. Podrobnejše informacije o prireditvi lahko dobite pri Miranu Slani, Krka 26, telefon : 786 - 043. Kajak - kanu sekcija ŠD Krka KONČAN SPOMLADANSKI DEL LIGE "KOŠARKARSKIH TROJK" V telovadnici v Šentvidu pri Stični letos drugo leto zapored poteka občinska liga košarkarskih trojk, ki se je udeležuje 8 ekip. Tekme so bile večinoma zanimive in borbene, da pa je zadoščeno pravici, skrbita tudi dva "uvožena" sodnika. Rezultati in vrstni red po prvem delu lige so sledeči: Muljava Stična I. Poštarji Gostilna Klanček Kremenčkovi Studenek Stična II. Studenek Gostilna Klanček Gradnja Šentvid Stična I. Poštarji Muljava Stična II. Kremenčkovi Studenek Kremenčkovi Poštarji Stična I. Gostilna Klanček Muljava Stična II. Gradnja Šentvid Studenek Stična I. Kremenčkovi Gostilna Klanček Gradnja Šentvid LESTVICA: 1. GRADNJA ŠENTVID 2. KREMENČKOVI 3. GOSTILNA KLANČEK 4. STIČNA II. 5. POŠTARJI 6. MULJAVA 7. STIČNA I. 8. STUDENEK Poštarji 19:21 Gradnja Šentvid 10:21 Kremenčkovi 14:21 Studenek 21:17 Stična II 21:9 Muljava 10 • 21 Stična I. 21:17 Stična II. 16:21 Stična I. 2:0 b.b. Gostilna Klanček 21:19 Muljava o: 2 b.b. Gradnja Šentvid 13 : 21 Kremenčkovi 13:21 Poštarji 21:15 Studenek 21:15 Poštarji 21:16 Stična I. 21:15 Gostilna Klanček 13:21 Studenek 21:12 Stična II. 21:15 Gradnja Šentvid 16 : 21 Muljava 21:20 Kremenčkovi 21:16 Gradnja Šentvid 15 :21 Poštarji 20:21 Gostilna Klanček 21: 20 Muljava 21:13 Stična II. 21:16 7 zmag 6 5 4 2 2 1 1 0 porazov 14 točk 13 12 11 9 9 8 8 razlika v koSih +42 +35 +25 7 26 11 13 M Opomba: Ekipa Poštarji je uvrščena pred ekipo Muljava zato, ker so Poštarji zmagali v medsebojni tekmi. Urednik Četrtf inale državnega prvenstva v rokometu za starejše dečke v Stični OŠ Stična je bila 25.3.1997 organizatorica enega izmed četrtfinalnih turnirjev v rokometu za starejše dečke, na katerem so poleg domače nastopile še naslednje ekipe : OŠ Karel Destovnik - Kajuh iz Ljubljane, OŠ Fran Erjavec iz Nove Gorice in OŠ Srečko Kosovel iz Sežane. Tekme so bile zelo razburljive in izenačene in šele v tekmi za 1. mesto je domača ekipa OŠ Stična, pod taktirko Marjana Potokarja, dokazala, da je bila v tej konkurenci res najboljša. Rezultati: OŠ K.D. Kajuh OŠ F. Erjavec Tekma za 3. mesto : OŠ S. Kosovel Tekma za 1. mesto: OŠ Stična Končni vrstni red: 1. OŠ STIČNA 2. OŠ K.D. KAJUH OŠ S. Kosovel 20:19 OŠ Stična 17 : 20 (po sedemmetrovkah ) OŠ F. Erjavec 19 :18 OŠ K.D. Kajuh 22 :13 3. OŠ SREČKO KOSOVEL 4. OŠ FRAN ERJAVEC Za OŠ STIČNA so nastopili: Gregor Gorenčič (dosegel je 7 zadetkov), Robi Slana, Mitja Kralj, Matic Erčulj (10), Tadej Kuhelj (1), Dušan Škorič (5), Peter Gregorčič (1), Jože Petek (1), Jure Ceglar (1), Rok Sever (2, Leon Oven (9), Rok Sadar in Matej Lekan (1). Trener in vodja ekipe je bil Marjan Potokar. Urednik 12 STRAN A R A D I Z STORITVE V CENTRU "PARADIŽ** ŠE POSEBEJ SKRBNO SMO SE LOTILI PROGRAMOV - PROTI CELULITU, KI SO SESTAVLJENI IZ: -DIETE - LIPOLIZE (STIMULACIJA MIŠIC, KJER DOSEŽEMO RAZGRADNJO MAŠČOB; ODPLAVLJA CELULIT, OBLIKUJE TELO IN ZNIŽUJE TELESNO TEŽO). V NAŠEM SALONU UPORABLJAMO NAJNOVEJŠE SODOBNE PRIPOMOČKE, KI SO NA TRŽIŠČU. PRESOTERAPUA - PERFECTA JE LIMFNA DRENAŽA Z APARATOM, KI DELUJE TAKO, DA Z VPIHAVANJEM ZRAKA V POSEBNE SEGMENTE - MANŠETE ZA TREBUH, ZADNJICO, NOGE IN ROKE, IZBOLJŠA PRETOK LIMFNE TEKOČINE. UPORABLJA SE PRI LJUDEH, KI IMAJO PROBLEME Z RAZŠIRJENIMI VENAMI, S POKANJEM KAPILAR, Z OTEKANJEM NOG OZIROMA VSEGA TELESA. PRESOTERAPUA DOPOLNJUJE ANTICELULITNO TERAPIJO. TURŠKA SAVNA BLAGODEJNO DELUJE NA DIHALA IN KOŽO TER JE ŠE POSEBEJ PRIPOROČLJIVA V OBDOBJU, KO SE NAS LOTEVA PREHLAD. AROMA TERAPIJA JE POSTOPEK ZDRAVLJENJA OZ. TRETMANA Z ETERIČNIMI OLJI, KI KREPIJO SAMOOBRAMBNI MEHANIZEM ORGANIZMA, OMOGOČAJO BOLJŠE IZLOČANJE STRUPENIH SNOVI IZ TELESA IN VZPODBUJAJO PRETOK ENERGIJE V SAMI CELICI. OB TEM SE SPROSTIMO, OSVEŽIMO. VSE TO DOKAZUJE, DA JE TERAPIJA UČINKOVITA ZA NAŠE ZDRAVJE, LEPOTO IN NEGO. PRIČAKUJEMO VAS, SAJ VAM ODPIRAMO POT DO NARAVNE LEPOTE IN DOBREGA POČUTJA! PRIPOROČAMO, DA SVOJ OBISK NAJAVITE PO TELEFONU 762-620 IN VAŠE TELO VAM BO HVALEŽNO! SOLARLJ - ERGOLAJN KREPI ODPORNOST TELESA IN V KOŽI TVORI "D" VITAMIN. POSEBNI FILTRI PREPUŠČAJO SAMO ZDRAVE ULTRAVIJOLIČNE ŽARKE. SOLARIJ NAM ZAGOTAVLJA LEPO ZAGORELO POLT. IZKORISTIMO PRIJETNO S KORISTNIM! KLASIČNA NEGA OBRAZA - DEKOLTEJA UPORABLJAMO ZELO PRIZNANE PREPARATE "DECLEOR", "PAULI" IN LINIJO SHEEVA, KI VSEBUJE EKSTRATE BLATA IN SOLI MRTVEGA MORJA IN RAZNIH ZELIŠČ. V SALONU "PARADIŽ" - IZVAJAMO TUDI MASAŽO CELEGA TELESA - DELNE MASAŽE - REFLEKSNO MASAŽO - EPILACIJO - TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAČIC Z APARATOM SUPER BLEND - DEPILACIJA - PEDIKURA - MANIKURA - OBLOGE - IZ ALG IN BLATA MRTVEGA MORJA STRAN 13 PROJEKT "PO POTEH DEDIŠČINE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE" OŽIVLJANJE TURIZMA NA DOLENJSKEM! njegovi izvedbi sta sodelovala londonsko podjetje Ecotourism in Evropski svet za razvoj vasi in malih mest Ecovast, s slovenske strani pa turistično interesno združenje Dolenjske in Bele krajine, ki ga je ustanovilo 9 občin s tega območja in Območna gospodarska zbornica Novo mesto. Ustanoviteljice združenja so pristale tudi na triletno plačevanje službe za trženje projekta, kar je edinstven' primer v Sloveniji. V več jezikih je ob pomoči sponzorjev in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano združenju uspelo izdati katalog turistične ponudbe. Del udeležencev mednarodne konference je v naši občini obiskal turistične točke Stično, Krško jamo in izvir Krke, ki so skupaj z Muljavo uvrščene v že večkrat omenjeni projekt. V Stični in na Krki so bili nadvse prijazno sprejeti. Na Krki so si turistični delavci še posebej prizadevali, da bi skupaj in s pomočjo župana občine Ivančna Gorica Jerneja Lampreta čim bolj vsestransko predstavili občino, njeno zgodovinsko in kulturno dediščino. Za posebno vzdušje so poskrbeli mladi talentirani harmonikarji, odlična pogostitev (na Kmečkem turizmu S. Podržaja), Ivankini krofi, Mišmaševo pecivo, napitek, odlična potica iz rok Darinke Podržaj in končno nepozabni diapozitivi Ubalda Tmkoczvja. Ob slovesu od Krke pa so goste spremljale nase zahvale, izražene na transparentu:"HVALA VAM, DA STE SI OGLEDALI NAŠO LEPO DEŽELO". P.K.A.L Gostje, turistični delavci iz 24 držav, so bili z vsem kar so videli na Krki in v Stični, izredno zadovoljni. Domača hrana in pristna prijaznost gostiteljev je bila za njih, kot so izjavili sami, več vredna kot pa razkošna pojedina v najboljšem hotelu. Goste so na Krki zabavali najmlajši domači harmonikarji. Mednarodni pilotni projekt revitalizacije podeželja na osnovi dediščine je bil ugodno sprejet. Dolenjska dediščina je primerna za enotedenske obiske gostov. Take so bile ugotovitve udeležencev mednarodne konference o oživljanju podeželja z okolju prijaznim turizmom na Dolenjskem, ki je bila na Otočcu od 9. do 13. aprila pod pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana. Dolenjski projekt je v dneh zasedanja konference, na kateri je bilo več kot 100 udeležencev iz 24 držav in prav toliko domačih, požel mnogo pohval. Po besedah Dunacana Fischerja iz Ecotourisma predstavlja pilotni projekt poseben turistični proizvod z atraktivno predstavitvijo posameznih turističnih točk, kar bo dobra osnova predvsem za enotedenske obiske turistov. Dolenjska in Bela krajina, za katere na tujem do sedaj ni vedel nihče, sta postali prepoznavni in zanimivi, kar je pomembno za ljudi na tem območju, ki se ali ki se bodo ukvarjali s turistično dejavnostjo, je še poudaril Duncan Fischer. Kot je povedal Rok Klančnik iz Centra za promocijo turizma Slovenije, ima projekt vso podporo tudi na državni ravni in bo deležen vse možne pomoči pri predstavljanju in trženju v tujini. Do zdaj je bil odmevno predstavljen na zadnji londonski in berlinski turistični borzi in na mednarodnem sejmu Alpe- Adria v Ljubljani. Vodja projekta mag. Marko Koščak meni, da je projekt šele na začetku poti, dober obet pa kaže zadovoljstvo udeležencev konference, ki so si ogledali turistične točke, ki so uvrščene v ponudbo. Projekt sofinancira Evropka komisija DG XXIII,izbran pa je bil izmed 19 prijavljenih kundidatov.Pri TUdI stiski samostan so si Z zanimanjem ogledali, še posebej, ker jim ga je razkazal sam gospod Nadrah. DARUJ KRI RESI ŽIVLJENJE Območna organizacija Rdečega križa Grosuplje obvešča prebivalce občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, da bo v torek, 27. 5.1997, enodnevna krvodajalska akcija v kutlurnem domu v Ivančni Gorici. Akcija bo trajala od 7. do 13. ure. Vabimo vse zdrave občane, da se udeležijo te humane akcije v čimvečjem številu. Izpred trgovine Tabor v Grosupljem bo avtobus odpeljal krvodajalce na odvzem krvi ob 9. uri. Tako bomo z vašo pomočjo zagotovili potrebno količino krvi, da bo ob pravem času in v zadostni količini na razpolago slehernemu, ki jo bo potreboval. Vsem darovalcem krvi s« iskreno zahvaljujemo ! RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE ČISTILNA AKCIJA USPEŠNO ZAKLJUČENA Divje smetišče pod Gradiščem pred sanacijo Že od začetka je človek za svoje preživetje potreboval naravo. Bili so to časi, ko je od nje jemal le toliko, da je preživel. Bolj ko se je razvijal, bolj je naravo izkoriščal, posegal vanjo, jo spreminjal in jo prilagajal svojim potrebam, ki so nenehno rasle. Danes si domišlja, da naravo obvladuje, da mu nekako ni zelo potrebna za preživetje in da je to celo prostor, kamor lahko odlaga različne nerabne, odvečne industrijske odpadke. Toda narava že kaže zobe. Človek je ne bo pretental, čeprav si zatiska oči pred kislim dežjem, onesnaženimi rekami, zemljo, zrakom in drugimi nadlogami. Vendar vsem ljudem ni vseeno, kaj se dogaja z našim okoljem. Na srečo imamo tudi v naši občini take, ki ne moralizirajo in ne vzdihujejo ob problemih , ki tarejo okolje na splošno in pri tem nič ne naredijo, temveč take, ki znajo zavihati rokave in se lotiti čiščenja smeti, ki so jih tja navozili ljudje, katerih ekološka zavest je še zelo slaba. Še eno črno odlagaliče v naši občini je popolnoma sanirano, tisto pod Gradiščem pri Viru pri Stični. Čistilna akcija je potekala v petek in soboto, 18. in 19. aprila, čiščenja pa so se lotili člani Regijskega društva SEG Ivančna Gorica ob pomoči planincev Planinskega društva Šentvid pri Stični in članov Slovenskega ekološkega gibanja. Svojo dobro voljo je pokazalo tudi nekaj krajanov iz Stične, Vira in Mekinj. Posluh za akcijo pa je imela tudi Občina, saj je obljubila, da bo plačala stroške za kamion in bager, ki sta pomagala pri nalaganju in odvozu smeti. Udeleženci v akciji Tako so v petek in soboto iz gozda odstranili za 14 tovornjakov komunalnih odpadkov (skupaj za okoli 140 kubičnih metrov). Posebej so poskrbeli še za odvoz petnajstih odsluženih avtomobilskih školjk. Očiščen prostor so udeleženci pogozdili s sadikami petdesetih smrečic in pri tem močno upajo, da se čez leto ali dve, ko bodo malce zrasle, ne bodo znašle kot božična drevesca v katerem izmed domov. Na koncu akcije pa so kot opozorilo postavili tudi tablo, ki prepoveduje odlaganje smeti, vendar so se že čez dva dni lahko prepričali, da je ekološka zavest res na zelo nizki ravni. Tablo je namreč nekdo razbil! Petra Bahorič Končno dejanje - sajenje smrčic po sanaciji divjega odlagališča 14 STRAN Nagradna križanka nauk 0 zdravju vitamin v limoni del dreve-u 11. Mi nupr od mikro 18 gozdna žival klin Urita KL AS JE Pelnr Ozi-mek bobici 24. Crto del fotoa-persti Ika-nina Vojvodine Kraniske slo vrh enaki črti razburjeno ■tanje 7 klic uradno Smiicvv dolenj-iki hrib slilki ladja iz It. Ilol. milolo-iki jezik Mrka cnois zael. upor. nupr. samogla snik 5 mizar, orodje gl. mesto poljski pridelek 1 S 1i0.tv zvezdi siojmi 14 dvig monkc vode organizem, ki rabi kisik 23.crka glavna žila močen det igre« kartami 16 Žobdo bje po 50. letu 2 pop skupina liSrJa velik prostor ples itis,,, železov oksid brezalk. pijana raj v puščavi 19 13.in 6Črki Urita prvi (on v lestvici 3 •lo politik Borut 12 16. črka srediK egipto. reka Anton Kck zrak O) 17 mera za eoirjin bukvin plod 13 vrata papige 4 vrsta jajslk rcncait- 10 m°Sk. 12. črka 11 21.črka zanikan da ž. ime 16. trka svdo-iko ime prenočišče na ladji vnu metul-J« •- ruti. za ikanjc 13 J vedski smučarski ccnlcr REŠITE ,V: i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Črke z oštevilčenih polj v križanki prepišite v kvadratke na kuponu. Kupon izrežite in nalepite na dopisnico ter pošjlite na naslov: Uredništvo Klasja Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica najpozneje do 16. maja letos. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrajence. Nagrade za tokratno križanko prispevajo: Kmetijska zadruga, Foto Markelj in Šipca. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki Klasja. ZAHVALA Pred dnevi so K.J. v Šolskem centru v Ivančni Gorici ukradli moped. Lastnik je krajo seveda takoj prijavil policijski postaji Grosuplje. Že prej kot v dveh dneh so policisti odkrili moped in mladoletnega storilca. Kljub kratkemu času pa je, kot kaže slika, bil moped že dodobra razstavljen in lastnik je moral zaupati dele strovnjaku, da ga je zopet sestavil. Stroške bodo seveda plačali starši mladoletnega tatica. Lastnik mopeda K.J. bi se rad javno zahvalil policistom za tako uspešno posredovanje. Lepo je slišati tako pohvalo, ki pa je istočasno opomin vsem tistim, ki jih kdaj zamika tuja lastnina, da je roka pravice hitra in učinkovita. V soboto, 19. aprila, sta sklenila zakonsko zvezo Mateja Štepec iz Velikih Dol In Peter Mak iz Stične. Na njuni življenjski poti jima želimo iskrene ljubezni in družinske sreče.l RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ 98 UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE ZA ŠOLSKO LETO 1997/ 15. aprila 1997 je v skupnem razpisu kadrovskih štipendij za šolsko leto 1997/98 kot posebna publikacija Republiškega zavoda za zaposlovanje izšel tudi Razpis kadrovskih štipendij za potrebe državnih organov. Za potrebe Upravne enote Grosuplje sta posebej razpisani dve kadrovski štipendiji, in sicer za dipl. pravnika in dipl. ekonomista - usmeritev na poslovnem oddelku. Upravna enota Grosuplje lahko v razpisnem roku posreduje pisno priporočilo za predvidenega kandidata, za katerega želi, da podkomisija za štipendiranje pri Vladi RS sklene z njim štipendijsko razmerje za našo Upravno enoto. Zato Upravna enota Grosuplje poziva vse zainteresirane študente, da se prijavijo na razpis. Prijavi za razpis je treba priložiti: • vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic - obrazec DZS 8,4 (vsi dohodki staršev pod točko IV za leto 1996 morajo biti v neto zneskih in uradno potrjeni z žigom), • potrdilo o vpisu v tekoči letnik, • potrdilo o učnem uspehu prejšnjega šolskega leta, • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije in • življenjepis. Razpisni rok traja do vključno 15. maja 1997. Prijave z zahtevano dokumentacijo pošljite na naslov: Vlada Republike Slovenije, Kadrovska služba, Erjavčeva 15, Ljubljana. Fotokopijo prijave za zahtevano dokumentacijo pa pošljite tudi na naslov Upravna enota Grosuplje, Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje, ki se bo med kandidati odločala o priporočilu za kandidata za štipendijo. Upravna enota Grosuplje ZAHVALA Ob izgubi drage žene, sestre in tete PAVLE GRABLJEVEC iz Gaberja pri Stični se iskreno zahvaljujemo vaščanom Gaberja, sorodnikom, prijateljem in kolektivu Osnovne šole Stična, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče in nam izrazili sožalje. Posebna hvala zdravstvenemu osebju iz ZD Ivančna Gorica, ki ji je v času njene bolezni lajšalo bolečine, g. župniku za lep pogrebni obred in stiškemu kvartetu za zapete pesmi. Mož Karel in sestra Anica z družino V spomin Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljeno te smrt je vzela, a v srcih naših vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina IGORJA ŠPENDALA z Muljave, od katerega smo se poslovili 16. marca na pokopališču na Muljavi, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ostalim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete žalostinke, Perparjevim za pogrebne storitve, stiškim godbenikom za lepo odigrane žalostinke in sošolcu za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat prav lepa hvala. Vsi njegovi: ati, mami in sestra i STRAN 15 POLICIJSKA KRONIKA I-i SO'-'302-'303-1 'M o '30* '303 ^cz^e^i^ 4-Ć&^&Čpc& '305 I-'308-'307-430 G-' MARIJA ŽELEZNIKAR Zadnja leta sem se večkrat peljal skozi Kompolje in Sušico in na desnem bregu Višnjice vsakič opazil ljubko hišico in včasih starejšo žensko pred njo. Morda pa je že v letih, ko bi bila primerna za naš kotiček v Klasju, sem vsakič pomislil. Letos, nekaj pred veliko nočjo, pa sem se odločil, ostro zavil čez lesen most na Višnjici in se ustavil pred Mustarjevo hišo na Kompoljah. Tam me je prijazno sprejela Marijina hči Ančka in me seznanila z materjo. Kaj mislite, kje sem našel Mustarjevo mamo? Trikrat lahko ugibate in vsakič boste zadeli -za pečjo vendar, tam sc najraje zadržujejo naši devetdesetletniki v tem hladnem spomladanskem vremenu (pa ne samo oni). Vendar se moram kar takoj popraviti, da ne bo pomote: Mustarjeva mama jih nima samo devetdeset - letos 5. maja jih bo namerila kar štiriindevetdeset. Vsega spoštovanja vredno, mar ne? V izbi ob topli peči je potem stekel sproščen pogovor o Marijinem življenju podolgem in počez, kajti mama Marija je kljub častitljivim letom ohranila veliko bistrega duha in dober spomin. Mlada leta je preživela na Potoku pri Muljavi. Njena mladost je skoraj na las podobna mladosti domala vseh Večina ivančanov je nekaj dni pred zadnjo, 26. sejo občinskega sveta lahko opazovala občinsko zastavo pred županstvom, ki je bila spuščena na pol droga. Kaj je narobe na županstvu? Razširile so se številne govorice. **** Morda je na pol droga zato, ker menda nekateri svetniki zbirajo podpise za zamenjavo predsednika sveta. ljudi, ki smo se jih spomnili v našem kotičku: številna družina, "pejstna" že pri sedmih letih, pastirica in dekla vse do možitve pri dvajsetih letih. Prej se je pisala Gorjanc, po poroki pa je dobila sedanji priimek. Vzela je Mustarjevega Jožeta iz Sušice. Dve leti je bil starejši od nje. Na kosu tedaj že dodobra razprodane Mustarjeve domačije sta si zgradila hišo, v kateri Marija prebiva že skoraj tri četrt stoletja. V tem domu je zagledalo luč sveta devet Marijinih otrok: sedem hčera in dva sinova. Mož Jože je bil zidar, v mrtvi sezoni pa je v mnogih domovih po soseščini pripravljal koline. Ob "tavelkem" delu se je za malo ustavil doma, da so postorili najnujnejše. Na mali domačiji so imeli tudi nekaj polja in nekaj živine in Marija ni zmogla vsega sama ob skrbi za otroke in tudi v "tabrh" je morala večkrat, da je odslužila za najeto zemljo. Mož Jože je bil vesele narave in dober pevec. Veliko je dal na svoj godovni dan - na Jožefovo. Thkrat je bilo pri hiši še posebej praznično. Ob takih prilikah je Marija pripravila Policija - nujni primeri Policijska postaja Grosuplje Policijska postaja Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica Krajevni urad Ivančna Gorica Zdravstveni dom n.c. Zdravniška dežurna služba Otroški in šolski dispanzer Krajevna skupnost Ivančna Gorica Lekarna Nova Ljubljanska banka Pošta Železniška postaja Veterinarski zavod Vrtec Marjetica Zavod za gozdove (Ljubljana) Upravna enota Gropsuplje n.c. G OVO Drugi so menili, da zato, ker je eden od svetnikov od svoje stranke dobil nalogo, da predlaga razrešitev glavnega in odgovornega urednika Klasja. Zopet tretji so menili, da je prav gotovo zato, ker so svetniki dali veto za nakup TRAIG-ovih prostorov in bodo zato prav gotovo padli v vodo prostori za novo knjižnico, za upravo zdravstvenega doma in otroškega varstva. *»** Nekateri so zopel menili, da je zastavo spustil nekdo, ki je bil prepričan, da občinski svetniki ne bodo sprejeli proračuna. Po ostrih besednih dvobojih na prejšnji seji, ko so obravnavali osnutek, bi bilo to zelo verjetno. ♦ *** Ugibanj je bilo prav gotovo še več, le slišali nismo vseh. Izkazalo pa se je, da se nobena od govoric ni uresničila. Vse je še tako družini najljubšo jed - smetanove štruklje s cvrtjem. Ta jed se ji je med kuharskimi stvarmi še posebej dobro posrečila. Še danes ima rada predvsem močnate jedi in sadje, če ni pretrdo, do mesa pa ji nikoli ni bilo kaj dosti. V Marijinih mladih letih so ljudje na veliko odhajali v Ameriko, da je bilo včasih kar žalostno, ko je toliko prikupnih, fantov odšlo z vasi. ludi njen mož/Jože je v fantovskih letih že imel vozovnico za čez veliko lužo, pa zaradi soldaške službe ni smel v svet. Mama Marija se kar dobro drži, kljub krepko prekoračenim devetim križem. Celo pristen humor in življenjsko iskrivost je v veliki meri obdržala. Ob slovesu mi je zastavila tole duhovito vprašanje:"Veste, koliko sem stara - toliko kot pes svetega Roka, pa pozvedite, koliko je to!" Seveda bom vzel bukve v roke in preštudiral, kako je bilo s tem kužkom. Jaz pa sem Mariji zaželel, da bi še dolgo posedala ob topli peči in se sprehajala po prelepi sušiški dolini. Leopold Sever 113 763- 122 778-402 777- 697 778- 385 778-384 777- 052 778- 769 0609/624-071, 777-039 777-079 777-367 777-153 777- 101 778- 411 777-038 777-111 777-156 777-371 764- 311 764-238 764-561 R I SE kot je bilo. In svetniki so tudi proračun občine sprejeli in to celo enoglasno. **»» In pravi razlog, da je bila zastava na pol droga? **•* 1b pa je že za rubriko »Iščemo inšpektorja Tisti, ki je postavil drogove za zastave je naredil to tako slabo, da ob malo močnejšem vetru zastava sama zdrsne na pol droga. Pa toliko verjetnih razlogov bi bilo lahko. **•* da v Šentvidu pri Stični in prav tako v Ivančni Gorici mrtveci še nekaj časa ne bodo imeli sreče, da bi jih pokopavali na novih pokopališčih. Pokojnikom je mogoče res vseeno, problem pa je od še živečih. Kdo bo dal pa odgovor? Prometne nesreče 26.3.97: Vožnja z neprilagojeno hitrostjo po mokri in spolzki cesti se je za voznico srednjih let končala z zvito pločevino. Voznica je vozila osebni avtomobil iz Zagradca proti Krki. Pred naseljem Gabrovčec je zadnji del osebnega avtomobila v desnem ovinku zaneslo v levo; zapeljala je s ceste in se prevrnila na streho. 31.3.97: Tudi ta dan je bila vožnja z neprilagojeno hitrostjo po mokri in spolzki cesti vzrok za nesrečo z materialno škodo. Voznik osebnega avtomobila je vozil po lokalni cesti iz Višnje Gore proti Vrhu nad Višnjo Goro. Pri vožnji po klancu navzgor v desni ostri nepregledni ovinek je zaviral, ko je opazil nasproti vozeče vozilo. Kljub temu pa je s prednjim levim vogalom vozila trčil v zadnjo levo bočno stran vozila voznice, ki je pravilno po svoji desni strani pripeljala v ovinek. 2.4.97: Nepravilno prehitevanje v nepreglednem ovinku je bilo vzrok za hudo prometno nesrečo v naselju Muljava, v kateri so bila udeležena tri vozila. Voznica osebnega avtomobila je tik pred levim nepreglednim ovinkom začela prehitevati tovorni avtomobil in traktor s priklopnikom. Ko je bila vzporedno s traktorjem, sta ji nasproti pripeljala voznik osebnega avtomobila in za njim voznik tovornega avtomobila. Kljub zaviranju in umikanju v desno je prvi trčil v vozilo, ki je prehitevalo. Po trčenju pa je osebni avtomobil odbilo nazaj v tovornega. V nesreči je bil voznik osebnega avtomobila hudo poškodovan, njegova sopotnica v vozilu pa lažje. 4.4.97: Druga nesreča v naselju Muljava se je zgodila zaradi vožnje po levi strani vozišča. Voznik s tujo registracijo je vozil iz smeri Krka proti Ivančni Gorici. V naselju Muljava pri gostilni Obrščak je v denem nepreglednem ovinku zapeljal na levo stran vozišča. V tistem trenutku je iz naprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila, ki se je umikala v desno, da bi preprečila trčenje. Kljub temu je voznik vozila s tujo registracijo s prednjim levim vogalom trčil v zadnjo levo stran nasproti vozečega vozila. V nesreči je bila zvita le pločevina. 5.4.97: Izsiljevanje prednosti voznika tovornega avtomobila na križišču pri Sv. Roku v Šentvidu pri Stični je vzrok za trčenje z osebnim avtomobilom, v katerem je voznik dobil sled poškodbe. Do nesreče je prišlo, ko je voznik tovornega avtomobila pripeljal iz smeri Doba do križišča pri Sv. Roku, kjer stoji prometni znak - ustavi. Voznik je brez ustavljanja zapeljal na prednostno cesto in zaprl pot vozniku osebnega avtomobila, ki je v tistem trenutku pripeljal iz smeri Ivančna Gorica. Na obeh vozilih je nastala materialna škoda. 6.4.97: Vožnja po levi strani vozišča je povzročila trčenje dveh osebnih avtomobilov na priključku magistralne ceste pri Ivančni Gorici. Do nesreče je prišlo nasproti gostilne Mini. Sreča v nesreči je bila, da je bila pri tem zvita le pločevina. Ostali dogodki 12.3.97: V občini Ivančna Gorica smo v zadnjem času dvakrat doživeli, da so lovci pobili pse. Zadnji tak dogodek je medijsko močno odmeven, zaradi streljanja v naselju in s tem povzročitve splošne nevarnosti, saj je bilo zaradi tega v nevarnosti življenje domačinke, ki je po prvem strelu šla pogledat, kaj se dogaja za gospodarskim poslopjem. Takrat je počilo drugič; domačinka in z njo družina je ostala brez hišnega ljubljenca, ki je bil v okolici znan kot miren kuža. Storilec, ki je član zelene bratovščine, ni upošteval navodil LZS in tako kršil določena pravila in zakonske norme, zaradi katerih so ga ovadili državnemu tožilstvu, ostal pa je tudi brez orožja. Vendar pa velja opozorilo lastnikom psov, naj primerno zavarujejo svoje štirinožne prijatelje, kajti dogaja se, da se nekateri brez nadzorstva gibljejo po naseljih in bližnji okolici, da delajo škodo sosedom in nemalokdaj komu pomerijo hlače ali celo povzročijo nesrečo na cesti. 17.3.97: Dva najstnika sta tega dne v Ivančni Gorici ukradla kolo z motorjem in se poskušala z njim odpeljati domov. Ker ga nista uspela spraviti v pogon, sta ga po kilometru potiskanja pustila ob potoku, kjer so ga našli in motor vrnili lastniku. Naslednjega dne sta si v istem kraju izbrala vsak enega in se z njima odpeljala domov. Starejši je nato vozilo uporabljal v domačem kraju. Drugi pa ga je s pomočjo starejšega brata razstavil na dele in shranil, en del pa podaril prijatelju. Obe vozili sta bili zaseženi in vrnjeni oškodovancema. 23.3.97: Malo pred polnočjo sta se v zasebni stanovanjski hiši v okolici Stične sprla domačinka in možev prijatelj zaradi slabega plačila za pred časom opravljeno delo. Med prepirom je domačinka napotila gosta iz hiše, ta pa se kljub opozorilu, da bo poklicala policiste, ni hotel odstraniti. Da pa bi preprečil obveščanje policistov o sporu, je prijel telefonski aparat in ga vrgel ob tla. To je še bolj razjezilo domačinko, ki je ob tla vrgla steklenico, da se je ta razbila. Tega se je obiskovalec ustrašil in se urno pobral iz hiše. Kljub temu pa je policija dobila prijavo ter jo posredovala sodniku. 4.4.97: V naselju Višnja Gora so policisti mladeniču iz Ljubljane zasegli plinsko pištolo znamke Rohm, za katero ni imel nabojev, pa tudi dovoljenja na nošenje in posest ne. Zaradi posedovanja nevarne stvarce bo mladenič moral pred sodnika za prekrške. 12.4.97: Neznanec je nasilno vstopil v počitniško hišico v Zavrtačah, tako da je na vzvod odprl vhodna vrata. V notranjosti je preiskal prostore in vzel nekaj živil ter pijačo. Da pa ga v teh hladnih dneh ne bi zeblo, je povrhu vzel še moški jopič. Z dejanjem je Ljubljančana oškodoval za 35 tisočakov. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE TELEFONSKE ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE 16 STRAN N "SEVERNA" narava in ljudje narava in uudje narava in X] STRAN l. j /narava in ljudje narava in uudje narava in N + BREZ PAROL NE BO SLO Nekako hladno in brez pravega navdušenja nam teče življenje, kajneda, drage bralke in dragi bralci, čeprav nam, na splošno rečeno, ne gre tako slabo. O tem sem veliko razmišljal in se končno domislil pravega vzroka: na vsej črti nam manjkajo parole in gesla. Brez te akcijske vsebine nas bo pobralo kot organizem brez vitaminov, lega so se dobro zavedale že vse generacije prednamcev od davnine sem. Posebej na debelo so to navduševal-no robo plasirali v vladarskih časih in v obdobju diktatorjev. Moj ded, ki je služil cesarja v Celovcu, je moral skupaj z drugimi vojaki ob vsaki priložnosti vzklikati:"Vse za dom in za Cesarja!" Le nekaj desetletij zatem je bil moj oče vojak v Srbiji. Tudi on je moral v zboru pogosto vpiti:"Za kralja i otadžbinu!". Ko je monarhov zmanjkalo, je prišel Tito. Th je bil šele navdušen nad parolami in gesli. Pod njim smo morali pionirčki mahati z zastavicami in vzklikati:"Živel Tito, živel Stalin, živela OF!". Vse stene v učilnicah smo oblepili s parolami o partiji in petletki. Najbolj hecno je bilo pri odhodu iz šole, ko smo morali vzklikati:"S Titom za domovino naprej!" Nekoč je nekaj porednežev namesto "naprej" zavpilo "nazaj", pa smo morali vsi v razred, kjer smo bili za kazen zaprti dve debeli uri. Kot vidite, moraš biti pri parolah v vseh časih jako previden. Tudi jaz sem moral k vojakom na na strelišče. Tam sem nekoč čisto po naključju s puško zadel trikrat v sredino, zato me je javno pohvalil sam major. Jaz pa sem moral glasno odvrni-ti:"Služim narodu". Vidite, tako so nas znali "panati"tiste čase. Kaj pa danes? Če izvzamemo nekaj dni trajajoče poplave s plakati pred volitvami, nič. O, pa se bo treba potruditi in poiskati parole za današnje potrebe, sicer nam bo trda predla. Seveda ne bomo smeli povsem posnemati starih vzorcev, sicer se bomo osmešili. Kaj ne bi bilo hecno, če bi šli na ulice in vpili:"Vse za predsednika Milana" ali pa "Vse za župana Jerneja", saj omenjena gospoda res ne rabita vsega, drugi pa nič. Saj res, pred seboj na mizi imam kup gradiva za mojo davčno napoved. Kar milo se mi stori, ko vidim, koliko so odčesnili od moje beračije za različne dajatve. Zato bom odslej, če bi me kdo slučajno javno pohvalil, zakričal:"Služim davkariji" ; dobra parola za današnji čas, morate priznati. Takih aktualnih parol je še veliko, drage bralke in dragi bralci, le spomniti se jih jc treba. Jaz sem jih nekaj narisal, pa jih preberite. Stare parole predelane za današnji čas in za občinske potrebe. OPAZOVALI SMO ZVEZDO REPATICO Tako so prednamci imenovali repa-ta nebesna telesa, ki so jih v jasnih nočeh opazili na nebu. Danes takim telesom pravimo kometi. Povečini so se jih ljudje prestrašili, ker so menili, da napovedujejo hude čase: vojno, kugo, lakoto, povodnji in druge nadloge. Tako gledanje je bilo razumljivo, saj si niso znali razložili naravnega izvora tega pojava. Kometi pridejo v "bližino" naše Zemlje kar pogosto - tudi do deset v enem letu, vendar so večinoma opazni le z dobrimi astronomskimi pripomočki. Letošnjo s prostim očesom vidno repatico so poimenovali po dveh ameriških amaterskih zvezdogledih Haleju in Boppu, ki sta jo prva opazila in odkritje sporočila pooblaščeni astronomski ustanovi. Tedaj je bil komet še dobri 2 milijardi kilometrov oddaljen od našega planeta. Hale-Boppov komet se nam je najbolj približal marca in aprila, zato smo ga takrat najlaže opazovali. Je nenavadno svetel in spada med večja nebesna telesa te vrste. Njegova "glava" meri dobrih 150 kilometrov v premeru, "rep" pa se mu vleče po vesolju cel milijon kilometrov. Glava je masivna, rep pa sestavljajo plini in prašni delci. Ti v sončnem soju zažarijo in odbijajo svetlobo proti Zemlji. Naša nebesna lepotica je sedaj že daleč od nas, vendar zaradi tega ne bodite potrti; v tolažbo naj vam povem, da se bo prav ta repatica čez "kratkih" 2400 let spet vrnila na naše nebo. Do tedaj pa malo potrpljenja. L. S. Komet sem posnel 4. aprila. Tedaj je bil zemlji najbližji - slabih dvesto milijonov kilometrov. Takrat mi je komet pokazal bolj ovalen obraz, kar kaže, da se tudi to nebesno telo vrti. "HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI..." 1. Metnajska baba V Metnaju nad Stično imajo nenavadno skalo, ki sredi travnika osamljeno kipi v nebo. Geologi pravijo, da je bila skala nekoč obdana z manj odpornimi kamninami. Te je voda v tisočletjih odplaknila v nižine, odporno apnenčevo jedro pa je ostalo. Skala je nastala v jurski dobi, pred kakimi 150 milijoni leti, njeno razlaganje pa traja vse do današnjih dni. Seveda se je tudi skala v tem času nekoliko znižala. Takih zanimivih kamninskih tvorb je v Sloveniji kar nekaj. Ljudje so jim vzdeli hudomušno ime babe, ponekod pa jim pravijo tudi dedci. Če bi me vprašali, kakšnega spola je naš primerek, bi rekel, da je baba. Kar poglejte jo, kako domišljavo in izzivalno stoji in se ozira naokoli, če jo kdo občuduje. Tisto zraven na desni pa je moral nekoč biti dedec, ki pa je zaradi stalnega sekiranja rajši odšel in je ostal samo podstavek. Seveda je to le moja razlaga, vi pa si lahko ustvarite svojo sodbo, saj smo v demokraciji, mar ne? L. S. ♦ ILIRSKE GOMILE V prvem sestavku pod tem naslovom smo skupaj razmišljali o pomenu gomil in o njihovi razširjenosti na našem območju. Tokrat pa posvetimo nekaj pozornosti njihovim podobam in vsebini. Sledovi na terenu nedvoumno kažejo na raznolikost gomil. Gomile velikanke so imele tudi do 50 metrov osnovnega krožnega premera in so pred posedanjem in erozijo dosegale več kot deset metrov v višino. Bogatejše in vplivnejše družine prednamcev so zastavile svoj "britof" tako, da so najprej zgradile kamnit venec, ki je predstavljal zunanji rob bodoče gomile. V sredini te rodovno-družinske grobnice je bil določen prostor za pokop družinskega ali rodovnega poglavarja. Okoli groba osnovalca družinskega klana pa so pokopavali ostale družinske člane. Naslednja generacija je pokopni pros- tor zasula s prstjo in si v drugi etaži uredila svoje grobove. Od vitalnosti družine je bilo odvisno, koliko je gomila napredovala v višino in koliko grobov je imela. Tako so v nekaterih umetnih gričih pokopali tudi do dvesto družinskih članov več zaporednih generacij, druge gomile pa so vsebovale le nekaj grobov. Prazgodovinski prebivalci iz širše okolice današnje Ivančne Gorice, Stične in Šentvida so večinoma pokopavali cela trupla svojcev in se le tu in tam -najbrž zaradi zunanjih vplivov -odločili za upepelitev pokojnika in za žarni pokop. Nekatere slabše grajene gomile in tiste na kmetijsko zanimivih površinah so se sčasoma razlezle in pustile na površini značilno elipsasto izboklino. V takih primerih so se ohranili le grobovi iz najnižje etaže, ki je segala pod zemljo. V strokovno izkopanih gomilah so veščaki iz priloženih predmetov precej natančno določili starost, spol in socialni položaj pokojnika. V grobovih povprečno premožnih moških je prevladovalo orožje: nekaj lučalnih sulic, bojna sekira in močna spona za pas, na katerega je vojščak bojevniško opremo pripenjal. Ženski grobovi so bili prepoznani po različnih okraskih: bronastih zaponkah - fibulah ter ogrlicah iz stekla in jantarja. Poleg teh splošnih dodatkov so imeli grobovi umrlih priložene še druge predmete iz zlata, brona, keramike, železa in stekla, glede na življenjske navade in predsmrtne želje pokojnika. V posebno skupino smemo šteti takoimenovane "vladarske grobove", ki so bili neprimerno bogatejši od prej opisanih zadnjih počivališč. Najmanj ali skoraj nič pa vemo o grobovih siromakov, ki jih je bilo zagotovo največ. Njihovi sledovi so izginili - kot v vseh časih - v vrtincih vsakršnega nehanja. Ob tej priliki je treba pripomniti še tole; tla v naših krajih niso najbolj primerna za ohranjanje arheoloških predmetov. Glinasta prst vsebuje namreč sorazmerno veliko silicijevih spojin, ki dajejo kremenico s kislo reakcijo. Ta sorazmerno hitro razje zlasti koščeno in železno vsebino grobov. Med ilirskimi gomilami v naših krajih so najbolj ohranjene gomile iz "Veselove" skupine. Te so bile najbrž že od davnine obrasle z drevjem, ki jih je v precejšnji meri obvarovalo pred naravnimi silami in človeškimi posegi. L.S. Izkopavanje ene izmed gomil v "gomilski" skupini grobišč. I^epo je viden kamnit venec s podnožja gomile.