Ob soo~anju z neizbe`no smrtjo se bolniku in dru`ini
porajajo {tevilna vpra{anja, dvomi in strahovi. In prav v tem
te`kem ~asu se ve~ina zdravstvenih delavcev, ker so
nemo~ni, da bi pomagali k ozdravitvi, odmakne. Pristen stik
z bolnikom in dru`ino najve~krat onemogo~a lastni strah
pred umiranjem in smrtjo. Tako je predvsem treba razumeti,
da se tudi v tem polo`aju da pomagati. S tem prispevkom
`elim opogumiti vse, naj dru`ini z umirjajo~im bolnikom
stojijo ob strani, da po tej te`ki poti ne bodo hodili sami in
osamljeni. Zaposlena sem v Slovenskem dru{tvu hospic, ki
spremlja umirajo~e bolnike in njihove svojce v zadnji,
terminalni fazi. Skrb za dru`ino je temelj filozofije hospica.
^eprav je izku{nja terminalne bolezni stra{na in
opazovanje umirajo~ega morda {e te`je, pa paliativna
oskrba lahko doka`e, kako veliko je mogo~e narediti za
zmanj{anje trpljenja bolnika in dru`ine oziroma svojcev (1).
Zavedamo se, da umirajo~i bolniki potrebujejo stalno in
usklajeno skrb vseh, ki prihajajo v stik z njimi in njihovimi
dru`inami.
Vloga svojcev pri negovanju umirajo~ega je velika.
Najbli`ji umirajo~emu zagotovijo potrebno intimnost in
»znajo brati `elje iz o~i«. Da pa so lahko vsemu kos,
potrebujejo podporo in strokovno pomo~.
Medicinska sestra je tista, ki ima najpogostej{i stik z
bolnikom in dru`ino doma in v ustanovi, ~e je bolnik
hospitaliziran. To daje sestri enkratno mo`nost, da spozna
bolnika in njegovo dru`ino kot celoto. Njegovo okolje
pomaga urediti tako, da je ~im dlje zmo`en samooskrbe.
Postavi negovalno diagnozo ter na~rtuje negovalne
intervencije. Veliko ~asa nameni zdravstvenovzgojnemu
delu ter je v psihi~no oporo bolniku in dru`ini. Zaradi vsega
na{tetega lahko vsem drugim sodelavcem posreduje
informacije, ki so v veliko pomo~ pri kakovostnej{em delu
vseh v skrbi za bolnika in njegovo dru`ino.
Vsaka dru`ina se pravzaprav ves ~as sre~uje in spopada z
razli~nimi stresi, saj so nujni del `ivljenja in nobeni dru`ini
niso prihranjeni. Obvladovanje stresa zahteva od dru`ine
veliko prilagodljivosti. Tudi kadar je kakor koli ogro`en le
en dru`inski ~lan, so po svoje v obvladovanje te preizku{nje
vklju~eni vsi. Bolezen, gmotne te`ave, zapleti v dru`inskih
odnosih in z drugimi ljudmi, nezgode, izguba dru`inskega
~lana – v vsaki dru`inski zgodovini se vrstijo razli~ni
dogodki, ki zahtevajo od njenih ~lanov veliko mo~i in
prizadevanja. V dru`ini marsikdaj zapustijo tudi bole~e in
trajne sledi (2).
Med umiranjem dru`inskega ~lana se {e posebej postavlja
vpra{anje, kdaj in kako naj pristopijo profesionalci. Mnogi
se spra{ujejo, ali je v tako ob~utljivem ~asu sploh dopustno
poseganje strokovnjaka v dru`ino in med svojce in ali sploh
potrebujejo medsebojno vez.
Kakor je svet umirajo~ega napolnjen s strahom, jezo,
protislovji in napetostmi, so prav tako tega polni tudi ljudje,
ki so umirajo~emu blizu. Posledica dru`benih vezi so
vzajemna ~ustva. Tako svojci do`ivljajo prav take bole~ine,
strah, jezo in bitke, ko opazujejo nekoga, ki ga imajo radi.
Da bi nam uspelo polno `iveti z umirajo~im, moramo
sprejeti njega in sebe skupaj s svojimi ~ustvi. Vsako ~ustvo
je namre~ u~itelj. Prav tako kot umirajo~i, ki trpijo zaradi
svojega napredujo~ega umiranja, ob~utijo to tudi najbli`je
osebe v njihovem `ivljenju. Osrednje bole~ine in bitke
dru`inskih ~lanov, ki prihajajo intimno v stik z resni~nostjo
umiranja, se pojavljajo kot iz~rpanost, frustracija, finan~ne
skrbi, krivda in strah, da morda niso naredili dovolj, stiska
ob poslab{anju stanja bolnika in stres ob opazovanju
umirajo~ega dru`inskega ~lana. Dru`inski ~lani prav tako
izku{ajo svojo lastno razli~ico dialektike umiranja (3).
Kdo so svojci oziroma dru`ina?
Po Monroejevi (3) v paliativni oskrbi pomeni izraz
»dru`ina« ve~ kot samo krvno sorodstvo z bolnikom.
Nana{a se na vsa tista razmerja in odnose, ki so pomembni
za bolnika.
Ferrellova (1) pojasnjuje, da je tradicionalna dru`ina
opisana kot individualna krvna povezava, popolna
opredelitev pa opi{e za svojce tiste posameznike, ki jih
bolnik sam navede za svojce. Najizrazitej{i primer tega so
bolniki z aidsom, ob katerih najve~krat ni krvnih
sorodnikov. Najve~ raziskav dru`ine in svojcev je v
povezavi z zdravljenjem bole~ine in ob `alovanju.
Fasssler-Weibel (4) izhaja iz dveh opredelitev: pravne in
socialne. Ker ka`eta razlike, ki jih pogosto ne upo{tevamo,
ju natan~neje opredeli.
Iz dru`inskih razlogov (spori, nerazumevanje itd.) i{~ejo
ljudje zunanja razmerja, ki se zdijo mnogo trdnej{a.
Prijateljstva, tovari{tva, pripadnost dru{tvu in organizaciji
postanejo `ivljenjsko pomembna. Zato pravi, naj imamo za
svojce tiste osebe, ki so bolniku najbli`je, ki mu lahko
prijateljsko pomagajo in do katerih ima bolnik najgloblje
osebno razmerje.
Govoriti bi morali o {tirih skupinah, v katerih svojce
opredelimo kot:
– znotrajdru`inske osebe: star{i, otroci, bratje, sestre, stari
star{i, botri, rejniki, rejenci;
– zunajdru`inske osebe: sodelavci, so{olci, ~lani {portnih
mo{tev ali pevskih dru{tev;
ONKOLOGIJA / paliativna oskrba

	$


'
	
		


	

	
	

		

"
41
– poklicne osebe: negovalno osebje, zdravniki, duhovniki,
gospodinjske pomo~nice, otro{ke varu{ke;
– nekdanje dru`inske osebe: nekdanji mo`je, `ene, otroci
iz prej{njega zakona.
Veliko je lo~itev in vedno ve~ja te`nja k ponovni poroki
odkriva novo in ne neproblemati~no stran pre`ivljanja
`alosti. Po ponovni poroki enega od lo~enih star{ev dobijo
otroci ma~eho ali o~ima. Tak{ne dru`ine poznajo druga~ne
zakonitosti. Na~elno razlikujemo {tiri tipe dru`in z ma~eho
ali o~imom: dru`ina z ma~eho, dru`ina z o~imom,
sestavljene dru`ine z ma~eho in o~imom, dru`ine z
ma~eho ali o~imom s skupnim(-i) otrokom (otroki).
Umiranje in smrt enega dru`inskega ~lana predrami mnoga
prikrita in izrinjena ~ustva. Kolikor dramati~nej{i je bil
dru`inski spopad, toliko te`je postane sre~anje v `alosti.
Zakaj je pomembna dru`ina umirajo~ega bolnika?
Terminalno bolan ~lovek ni posameznik s svojimi te`avami
in simptomi, ampak je ~lan dru`ine, v kateri so reakcije
vseh povezane. Zato je pomembno, da je obravnavana
celotna dru`ina. Razumevanje dru`ine nam bo pomagalo
pri razumevanju bolnika in njegovih bole~in. Obravnavanje
dru`ine kot del tima nam bo dalo prilo`nost, da izkoristimo
njihovo mo~ in njihovo pomo~, ne pa da samo na{tevamo
dru`inske te`ave, ki se kopi~ijo. Dru`ina in umirajo~i sta
poleg tega ~lana skupnosti znotraj dru`be, zato socialno
okolje prav tako pomaga umirajo~emu in njegovi dru`ini.
Poleg tega pa dobra paliativna oskrba vsebuje tudi
razse`nosti preventive. Na~in, kako se strokovnjaki
spopadajo z boleznijo in smrtjo, pusti na vseh vpletenih
globok vtis in pomaga pri spoprijemanju s te`avami in
krizami, ki sledijo (3).
Skrb za dru`ino v hospicih ni kon~ana z bolnikovo smrtjo,
ampak se nadaljuje vsaj {e leto po smrti oziroma dokler to
dru`ina ali posamezniki `elijo. Tako delo pomaga
`alujo~im razumeti njihove ob~utke med `alovanjem in jih
podpira v tem procesu.
Vsak dru`inski ~lan ima svojo vlogo (to je pri~akovano
vedenje, ki se povezuje z dolo~eno vlogo v dru`ini), ki mu
daje tudi dolo~eno mo`nost vpliva oziroma mo~ nad
dru`inskim dogajanjem. Te vloge so v nekaterih dru`inah
jasne, pravilno razporejene, prete`no komplementarne in
hkrati fleksibilne. Mati ima v dru`ini svojo vlogo, ki pa jo je
npr. o~e v njeni odsotnosti vsaj delno sposoben prevzeti.
Obstajajo pa tudi dru`ine, ki te`je funkcionirajo, ker so
vloge med ~lani nejasne, ve~inoma simetri~ne, nepravilno
razporejene in toge: ne ve se, kdo o ~em odlo~a, kdo je za
kaj zadol`en, kak{ne so pravice posameznih ~lanov. Ti se v
dru`ini povezujejo v neustrezne koalicije tako, da izzivajo
nenehna nasprotja. Tako nekateri dru`inski ~lani dobijo tudi
mo~, ki jim glede na vlogo ne bi pripadala. Poleg tega so to
navadno dru`ine, kjer ni nobenih izrecnih pravil, tista pa, ki
obstajajo, so ali preve~ toga ali popolnoma kaoti~na. V taki
dru`ini nih~e na ve, kako naj se vede, saj so reakcije na
njegovo vedenje nepredvidljive. Zelo pomembna je
ustrezna medsebojna povezanost dru`ine, ki se ka`e v
ob~utku dru`inske pripadnosti, vendar ob jasni
diferenciaciji posameznikov (5).
Od vseh ne moremo pri~akovati konstruktivnega reagiranja.
Nekateri si bodo vzeli ~as in skupaj z bolnikom re{evali
njegove probleme, drugi bodo sprejeli neke dol`nosti,
docela pa bodo odpovedali v pogovoru o bolnikovem
stanju, ker bodo preve~ ~ustveno vznemirjeni. Pri nekaterih
dru`inskih ~lanih pa se lahko nezadovoljstvo zaradi
omejitev in ~ustvenih zahtev v pri~akovanju bli`nje smrti
razvije sebi~no stali{~e, da `elijo ~imprej{njo bolnikovo
smrt.
Ob pogovoru o dru`ini ne moremo mimo najmlaj{ih
dru`inskih ~lanov, otrok. @e ~e dopu{~amo otrokom, da
ostanejo ob umirajo~em svojcu, ker so do takrat tudi `iveli
skupaj, obkro`eni s pogovori o bolezni, smrti in vsemi
skrbmi, ki spadajo poleg, tedaj jih nismo potisnili v osamo
svoje misli, ampak jim omogo~amo sodelovanje v skupni
odgovornosti in `alosti. Tudi sebi prihranimo mnogo te`kih
poznej{ih ur ob te`avnem razlaganju, kako je dragi svojec
»odpotoval« in zakaj ga tako dolgo ni nazaj. Tako se
pripravljajo na to, da smrt ob~utijo kot del `ivljenja ter ob
tem do`ivetju odra{~ajo in zorijo. Povsem druga~e se
obna{a dru`ba, v kateri je smrt tabu. Otroke odstranijo od
vsega, kar spominja na smrt, ker je to zanje »preve~«,
zavajajo jih z izgovori »Mama odhaja na dolgo pot ...«
Otrok ~uti, da nekaj ni prav, in njegovo nezaupanje do
odraslih se ve~a. Njihova vpra{anja so presli{ana,
njihova tesnoba se ne upo{teva resno, z darilci se jim sku{a
dati nadomestek za te`ko izgubo, s katero se ne smejo
soo~iti.
Umirati doma?
Stali{~e Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je, naj se
primarno zdravstveno varstvo, na katerega podro~je spada
tudi skrb za umirajo~e bolnike, izvaja tam, kjer ~lovek `ivi,
to je na njegovem domu.
Danes manj ljudi umira doma, vedno ve~ v bolni{nicah in
v domu za ostarele. Osebje bolni{nic in domov ni posebej
usposobljeno za delo z umirajo~imi, zato pomenijo zanje
veliko obremenitev. Umirajo~i se v teh ustanovah po~utijo
zelo neosebno (6).
V Slovenskem dru{tvu hospic zagovarjamo stali{~e, naj
umirajo~i umira tam, kjer `eli. Za vse bolnike `elimo
zagotoviti primerne razmere doma, ~e bolnik `eli umirati
tam. Te razmere naj bi se ne za~ele urejati {ele takrat, ko je
bolnik `e doma, ampak bi bilo idealno to na~rtovati skupaj
z bolnikom in njegovo dru`ino `e med njegovo
hospitalizacijo.
Duda (7) opisuje naslednje prednosti, ~e bolnik umira
doma:
• ve~ina umirajo~ih je sre~nej{a doma kot v bolni{nici;
• umirajo~i doma lahko vpliva na kakovost in polnost
svojega `ivljenja;
• doma je ohranjeno spo{tovanje in dostojanstvo;
• umirajo~i se ~uti za`elenega;
• svojci se ~utijo potrebni in koristni;
• stalna prisotnost ljube~ih daje podporo vsem;
• vsi imajo ve~ svobode in nadzora, umirajo~i lahko kadar
koli pove, kaj potrebuje (nih~e ga zjutraj, ko je ravno
ONKOLOGIJA / paliativna oskrba
42
uspel malo zaspati, ne budi zaradi merjenja telesne
temperature);
• `ivljenje je bolj normalno in izpolnjeno;
• doma la`je upo{tevajo njegove `elje glede hrane;
• umirajo~i nas ima prilo`nost u~iti `iveti;
• doma~i dajejo ve~ podpore in so sprejemljivej{i za
spremembe, ki dajejo bolniku ve~ udobja;
• dru`insko in {ir{e zunanje okolje, ki mu umirajo~i zaupa,
daje vsem ve~jo mo`nost za duhovno pripravo na
groze~o smrt;
• `ivljenje doma je cenej{e;
• ko umirajo~i umre, ima dru`ina ~as, da se od njega
poslovi, ne da bi morali hiteti, zato da bi posteljo ~im
prej pripravili za naslednjega bolnika;
• `iveti v rev{~ini ali pala~i, to je dom. Ali kot pravi
slovenski pregovor: »Povsod je lepo, a doma najlep{e.«
Pri tem seveda ne moremo mimo tega, kdaj ali zakaj pa
nekdo ne more umreti doma. Takrat, kadar tega ne `eli
umirajo~i; kadar se dru`ina ne more organizirati tako, da bi
lahko umirajo~ega ves ~as nekdo negoval, oziroma kadar bi
jih to preve~ vznemirjalo; kadar lahko v bolni{nici
izbolj{ajo kakovost njegovega `ivljenja; kadar je umirajo~i
priklju~en na intravenozno hranjenje, pa se tega ne da
urediti druga~e oziroma doma.
Velikokrat je te`ko imeti doma umirajo~ega bolnika, kadar
so v dru`ini majhni otroci, ki prav tako potrebujejo veliko
nege in pozornosti, kar je zelo te`ko uskladiti. Zadnji
razlog, zakaj umirajo~i raje umira v bolni{nici kot doma, pa
je lahko to, da se je odlo~il darovati organe, te pa je treba
presaditi ~imprej po smrti (7).
^e za umirajo~ega svojci skrbijo doma, to zanje lahko
predstavlja veliko te`avo in breme tudi zaradi naslednjih
razlogov:
• ni vzpostavljene kontinuirane zdravstvene nege in
njihove primerne medsebojne povezanosti
(bolni{nica–dom–bolni{nica–dom),
• komunikacija med vsemi prizadetimi in zdravstvenimi
delavci je pomanjkljiva,
• osebni obisk osebnega zdravnika na domu ni obi~ajna
storitev,
• nepoznavanje dobrega protibole~inskega zdravljenja in
paliativne oskrbe,
• precej populacije je socialno ogro`ene – velikokrat ni
mo`nosti za samopla~ni{ko pomo~ agencij za pomo~ na
domu, hkrati pa {e ni dovolj razvitih ustreznih »mre`«
pomo~i na domu. Tako je mo~na neizena~enost glede
pravic zdravstvenega in socialnega varstva tistih, ki
umirajo doma, v primerjavi s hospitaliziranimi
umirajo~imi bolniki oziroma tistimi, ki so sprejeti v
oskrbo domov za ostarele (8).
Potreba po pomo~i na domu, po negovalcih, ~istilcih, je
ve~ja, kot jo lahko nudijo ponudniki (centri za socialno
delo, program javnih del ali posamezniki, ki tr`ijo svoje
storitve). Uporabnikom pa velikokrat ne zado{~a ali pa z
njo niso zadovoljni, ker menijo, da premalo upo{tevajo
umirajo~ega bolnika, poleg tega pa so tudi dragi.
Pomo~ dru`ini
Dru`ina z umirajo~im se te`ko prilagaja povsem
spremenjenim razmeram, opusti svoje dosedanje `ivljenje
in se spoprime s povsem novimi izzivi.
1. Bolnikom in dru`inskim ~lanom je treba ohranjati
upanje. Skozi trajanje bolezni se spreminja tudi upanje,
od upanja na ozdravitev, v upanje, da ne pride do
poslab{anja, v samem umiranju pa v upanje za ~im
bolj{o kakovost `ivljenja. Na koncu je {e zadnje upanje,
upanje v »dobro smrt«. Ohranjanje upanja pri
spremljanju bo prepri~alo dru`ino, da bo narejeno vse za
bolnikovo udobje.
2. Pomembno je vklju~evanje vseh dru`inskih ~lanov v vse
odlo~itve v zvezi z bolnikom. To je njihovo `ivljenje in
pravico imajo, da soodlo~ajo o njem. Pomembno je, da
vklju~ujemo tudi otroke. Bolj kot so otroci vklju~eni v
skrb v umiranju in v obrede po smrti, la`je se soo~ijo z
`alovanjem.
3. Potrebujejo jasne informacije o dogajanju. Vedeti morajo,
kaj lahko pri~akujejo, saj jim to daje ob~utek, da lahko
stvari kljub vsemu kontrolirajo. Napeljujemo pogovore
na teme, za katere vemo, da svojce morda bremenijo, pa
jih sami ne izpostavijo. Lahko na primer re~emo: »Veliko
dru`inskih ~lanov nam pove, da se ve~krat ~utijo
razdeljene na dva dela, ko je nekdo, ki ga imajo radi,
umira. @elijo pre`iveti ~im ve~ ~asa z njim, hkrati pa si
`elijo nadaljevati s svojim `ivljenjem, slu`bo in dru`ino
…«
4. Pomembna je dobra, odprta komunikacija z
zdravstvenim osebjem, saj je za dru`ino in bolnika
izredno pomembna. Med njimi mora priti do takega
zaupanja, da si upajo postavljati vpra{anja in da nanje
tudi dobijo zadovoljive odgovore. Prav tako je
pomembna dobra komunikacija med zdravstvenimi
delavci v timu in dobra povezava med vsemi, ki skrbijo
za bolnika in njegovo dru`ino. (9)
Sklep
Seveda obstaja mnogo razlogov, da be`imo od resni~nosti
smrti, toda najve~ji je morda ta, da je umiranje danes
mnogo bolj zastra{ujo~e, kot je bilo neko~: ve~krat je
osamljeno, mehanizirano in neosebno, v~asih se niti ~asa
smrti ne da dolo~iti natan~no.
Paliativna oskrba in filozofija hospica omogo~a
umirajo~emu bolniku druga~no umiranje. Do samega
konca ga spo{tuje kot ~loveka, njegovo osebnost in
dostojanstvo ter mu izbolj{uje kakovost `ivljenja.
Delo z dru`ino je v tem obdobju nujno, saj strokovnjak kot
posameznik in v sodelovanju s timom dru`ini posredno
pomaga pri urejanju razmer v prid umirajo~ega bolnika.
Smrt je individualno dejanje, ki pa se odra`a tudi v o`ji in
{ir{i okolici, kjer je umrli `ivel. Ljudje bodo po tej smrti
morali `iveti naprej. Vklju~evanje svojcev v skrb za
umirajo~ega pripomore k celovitej{i pomo~i in je zato
nujno. Poleg tega pa se imajo tako svojci kot umirajo~i
mo`nost posloviti. Bolnik umre z zavestjo, da bodo, tako
ONKOLOGIJA / paliativna oskrba
43
kot so pomagali njemu, pomagali tudi njegovim svojcem,
~e bo to treba. Seveda se svojci v svojih zmo`nostih,
pomagati umirajo~emu, zelo razlikujejo. Tako imamo take,
ki ob bolniku postanejo skoraj popolne medicinske sestre.
Najve~krat potrebujejo seveda ~as tudi zase, pa tudi
psihi~no podporo in zagotovilo, da ravnajo prav. Na drugi
strani pa imamo svojce, ki so pre`eti s strahom pred vsem,
kar je v zvezi z umirajo~im, in najve~krat niso sposobni
prevzeti odgovornosti in skrbi zanj.
Dru`ina in svojci, ki imajo v tem te`kem obdobju pomo~ in
podporo, pred umirajo~im in smrtjo ne zbe`ijo v izolacijo,
ampak se lahko iz vsega hudega nau~ijo marsi~esa, kar
bodo potrebovali za lastno `ivljenje in umiranje, predstavlja
pa tudi preventivo za njihovo lastno zdravje.
Da bo to mogo~e, bo treba medicinski kader pripravljati
tudi na umiranje in smrt. Iz razli~nih raziskav je mogo~e
razumeti, da se med izobra`evanjem premalo govori o tem
in da so zdravstveni delavci na umiranje premalo psihi~no
pripravljeni. Tisto pa, kar izvedo, so predvsem tehni~ni
postopki z umirajo~imi in umrlimi, veliko premalo pa o
vseh strahovih in dogajanju, ki jih prinese umiranje.
Ni treba poskrbeti le za laj{anje telesnih bole~in ali za
fizi~no ugodje, temve~ moramo v to vklju~iti tudi ~love{ko
du{evnost in po~utje. Umirajo~i bolnik namre~ nima samo
bole~in, ki jih moramo medicinsko zdraviti. V svoji du{evni
stiski do`ivlja korak za korakom omejitve svoje osebne
svobode, te`ke omejitve v sposobnosti delovanja, s katerimi
se mora spoprijeti. Da spoznamo te bole~ine, moramo imeti
veliko sposobnost v`ivljanja, pripravljenosti za sre~anje,
pogum za pogovor z bolnikom in sposobnost razumeti
njegovo izra`anje. Laj{anje teh bole~in mu pomaga k bolj
kakovostnemu `ivljenju tudi na poti umiranja.
Literatura
1. Ferrell R.B. The famila. In :Doyle D:Hanks G. and Mac Donald
N, eds. Oxford textbook of palliative medicine. Oxford: Oxford
Universty press; 1995: 909–17
2. Tomori M. Knjiga o dru`ini. Ljubljana: EWO, 1994: 132–3.
3. Monroe B. Psyhosocial dimension of palliation.The managment
of terminal malignant disease. Bedu, Saunders C. and Sykes N.
eds. London, Edmund Arnold, 1993: 174–185. 
4. Fassler-Weibl P. Blizu v te`kem ~asu. Ljubljana, Dru`ina, 1996.
5. Russi-Zago`en I. Odnosi v dru`ini. Ljubljana: neobjavljeno
besedilo, 1997.
6. Klevi{ar M. Spremljanje umirajo~ih. Ljubljana: Dru`ina, 1994.
7. Duda D. Coming home - A guide to Dying at home with Dignity.
New York, Aurora Press, 1987.
8. Luznar N. Problematika pri obravnavi hudo bolnih, umirajo~ih,
`alujo~ih in njihovih svojcev na domu. Ljubljana: neobjavljeno
besedilo, 1997.
9. Davies B. Supporting Families in Palliative Care in: Ferrell BR
and Coyle N, Palliative Nursing. Oxford; 2001: 363–73.
■
ONKOLOGIJA / paliativna oskrba
44