IV- - nmš merm glasilo kemične, grafične in papirne industrije celje celje, september 1984 letnik XXIII - številka 7 uredniški odbor ivanka čater, rado Čepič, slavka hladnik, jože jazbec, jelka kajtna, vera radič, miro ribežl, cvetka robas, tone svetelšek, tone škerbec, srečko vavričuk, tine Žnidar svet glasila albina cizej, milena krizman, vladimira notar, ivica stare, gregor Švab, bojana Videnšek glavna in odgovorna urednica jelisaveta podgomik tehnično vodstvo peter oset uredil tone škerbec oblikovanje naslovne strani minja bajagič fotografije boriš trstenjak tisk aero, tozd grafika za tiskarno drago vračun naslov uredništva kadrovski in splošni sektor aero celje, čuprijska 10 po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 33-316/78, je glasilo naš aero oproščeno temeljnega dvaka od prometa proizvodov glasilo izhaja desetkrat letno naklada 2.300 izvodov DNEVI AERA 84 - PETEK 7. SEPTEMBER SLAVNOSTNA SEJA DELAVSKEGA SVETA DO AERO Za delavce naše delovne organizacije je bil v DNEVIH AERA gotovo najbolj slavnosten trenutek - seja delavskega sveta DO Aero. Predsednik delavskega sveta DO Aero, Dušan Božič, je po pozdravu govoril o pomenu našega praznovanja: Tudi letos smo v naši delovni organizaciji pripravili in izvedli DNEVE AERA, ki so posvečeni več pomembnim dogodkom: - pred 34. leti - 9. septembra 1950 smo v Aeru izvolili prvi delavski svet, -pred 38. leti - leta 1946 je bil ustanovljen Aero, - pred 5. leti - leta 1980 smo sprejeli samoupravno odločitev in prvič svečano obeležili dneve Aera, - na današnji seji bomo podelili priznanja in odlikovanja Aera našim naj-prizadevnejšim sodelavcem. Leta 1980 smo se torej odločili, da bomo vsako leto delovno in manifes-tativno počastili obletnico začetka uveljavljanja delavskega samoupravljanja v naši družbeni skupnosti in delovni organizaciji. Naši DNEVI AERA so poglobljeni pregledi delovnih prizadevanj in dejavnosti v delovni organizaciji, poudarjeni pa so s širokim pristopom do povezanosti z družbo in posameznikom - občanom in delavcem v združenem delu. V naših prazničnih dneh ocenjujemo delovne dosežke in uspehe. V preteklih letih smo prav v teh dnevih v Aeru predajali namenu pomembne nove naložbe, cilj in smoter našega praznovanja pa je gotovo v stalnem izpolnjevanju tvornejše in trdnejše povezanosti vseh nas 2500 delavcev Aera. Združeni - močnejši, so besede, ki pronicajo v zavest in delo naših delavcev in zrcalijo prizadevno sodelovanje ter dajejo celovito podobo združitve znanja, izkušenj in skupne volje za premagovanje težav za uspešen nad-aljni razvoj na vseh področjih dela in življenja. Prireditve in dogodki, ki se vrstijo v prazničnih dneh, imajo poleg svečanosti in množičnosti tudi širši družbeni pomen. Seveda pa vse obeležujemo skromno, vendar ponosno, s prepričanjem, da je vse to, kar smo dosegli, rezultat našega skupnega zavestnega dela, prizadevanj in tudi odrekanja. Posamezni dogodki v DNEVIH AERA pred- stavljajo precejšen del življenjskega utripa v naši delovni organizaciji. V ospredju pa je človek - delavec, ki v sedanjem težkem gospodarskem trenutku odločno ustvarja pogoje za boljše gospodarske učinke. Zato so pomembni dogodki slavnostne seje delavskih svetov TOZD in DSSS posvečeni delovnim jubilantom, svečana seja delavskega sveta delovne organizacije pa pomeni praznovanja in obeleževanja naše bogate zgodovine ter podelitvi priznanj in odlikovanj najuspešnejšim sodelavcem. Vsakoletno srečanje z našimi upokojenimi sodelavci, s katerimi se ohranjajo dobri stiki, je prijetno, poudarja pa jih želja, da ostajajo dobro povezani z delovno organizacijo. Delavci Aera smo znani tudi kot uspešni športniki in rekreativci v prostem času, zato so bila v prazničnih dneh pripravljena različna tekmovanja in aktivnosti. Osrednji dogodek letošnjih DNEVOV AERA je bil obisk predstavnikov Akademije likovnih umetnosti iz Ljubljane - predsednika sveta akademije dr. Emila Rojca, prodekana dr. Bogoslava Kalaša, predstojnikov oddelkov, rednih profesorjev in študentov, kijih z Aerom povezuje samoupravni sporazum, katerega temelj je krepitev povezovanja in sodelovanja organizacij združenega dela materialne proizvodnje in znanstvenih vzgojno-izobraževalnih organizacij. Tako uresničujemo svobodno me- njavo dela na osnovi samoupravno dogovorjenih skupnih potreb in interesov dohodkovnih zmožnosti ter tehničnih in kadrovskih zmogljivosti, skladno z načrti in programi udeležencev sporazuma. Študenti likovne Akademije so si med obiskom izbrali tudi motive za svoja dela na temo Aero, ki bodo nekoliko kasneje rastavljena v delovni organizaciji. Likovni amaterji - naši sodelavci pa so odprli razstavo svojih del v muzeju revolucije v Celju. Zanimiva in zelo obiskana so bila tudi »odprta vrata« v naši delovni organizaciji, odprta občanom za ogled proizvodnih obratov, namenjena pa predvsem mladim za odločitev pri izbiri poklica. Letošnje prireditve in dogodki v dnevih Aera so tudi korak v leto 1985, ko bo naša delovna organizacija slavila pomemben jubilej - 35 let samoupravljanja! Direktor delovne organizacije, Milan Zupančič, je poudaril pomen prazničnih dni in izrekel prisrčne čestitke vsem prejemnikom odlikovanj in priznanj za izredne delovne uspehe. Komisija za priznanja in odlikovanja delovne organizacije AERO je letos v razpisnem roku prejela 16 predlogov za podelitev priznanj in odlikovanj posameznim delavcem. Po pregledu predlogov je komisija predlagala delavskemu svetu naše delovne organizacije, da podeli štiri zlate, štiri srebrne in tri bronaste znake AERA in priznanja s posvetilom. Delavski svet delovne organizacije AERO je na svoji seji, 28. avusta 1984, po temeljiti obravnavi sprejel sklep, da naj komisija ponovno preuči in oblikuje predlog skladno s Pravilnikom o podeljevanju priznanj in odlikovanj delovne organizacije AERO, v smislu podelitve enega zlatega, dveh srebrnih in treh bronastih znakov. Komisija je predloge ponovno pregledala in se odločila, da predlaga za podelitev priznanj in odlikovanj tiste delavce, ki so v preteklem obdobju dosegali izredne delovne rezultate v neposredni proizvodnji. Delegati delavskega sveta delovne organizacije so tako oblikovani predlog komisije soglasno potrdili. Zlati znak AERA in priznanje s posvetilom je prejel: Albert HRENCE - rojen 6. februarja 1930 v Celju, sestavljalec mas in tekočin v obratu Današnjo sejo delavskega sveta delovne organizacije Aero bomo slavnostno obeležili tudi s kulturnim programom, v katerem se bodo predstavili mešani pevski zbor Aero in člani dramske skupine v naši delovni organizaciji Alenka Toman, Dušan Cafuta in Dušan Vešligaj. Delavci Aera smo se odločili za načrtno spremljanje in beleženje delovnih uspehov naših sodelavcev na različnih področjih dela z namenom, da bi jih v času njihove delovne aktivnosti spodbudili in nagradili ter dali priznanje našim negdanjim dolgoletnim sodelavcem. Današnja svečanost je priložnost, da podelimo priznanja naše delovne organizacije za letošnje leto. impregniranih papirjev v TOZD Kemija Celje. Albert Brenče je v Aeru zaposlen od 21. decembra 1959. Je skromen delavec, ki se ni veliko angažiral pri delu samoupravnih organov in DPOk temveč je svoje znanje posvetil opravljanju svojih delovnih obveznosti. V vseh letih uspešnega dela si je pridobil mnogo tehnološkega znanja, saj celotno delo opravlja povsem samostojno. Delavec nikoli ni odklanjal naloženega dela tudi na dela proste dni. Delo je vedno opravil pravočasno, tako da v obratu zaradi njegovega dela nikoli ni bilo zastojev, oziroma materialne škode. S svojim vzornim in discipliniranim delom sije pridobil med sodelavci in vodstvenimi delavci spoštovanje in zaupanje. Tovariš Brence je lahko vzor delovnega, predanega in skromnega delavca, ki zato z voj o prizadevnost prav gotovo zasluži in tudi moralno priznanje. Srebrni znak AERA in priznanje s posvetilom sta prejela: Slavko CESTNIK - rojen 27. septembra 1928 v Črnem Vrhu pri Taboru, vodja skupine v tiskarni v TOZD Kemija Šempeter. Slavko Cestnik je zaposlen v Aeru, TOZD Kemija Šempeter že od samega začetka. Vsi ga poznamo kot pridnega in vestnega delavca ,ki rad pomaga Sočloveku in uživa v naravi, saj je tudi navdušen lovec. V družbenopolitičnem življenju sodeluje že od samega začetka. Opral-vjal je funkcije predsednika delavskega sveta, 10 00 ZSS in druge. Sedaj je predsednik Lovske družine Tabor, načelnik narodne zaščite v TOZD, predsednik delegacije SIS za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, član sveta KS Tabor in drugih organov v TOZD ter izven njega. Menimo, da si je s svojim dolgoletnim delom zaslužil, da se ga tudi v Aeru spomnimo in mu damo priznanje kot spodbudo za nadaljnje delo. Vinko GREGORIN - rojen 11. novembra 1951 v Goričanah, elektrikar za krmilno in regulacijsko tehniko v TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode. Vinko Gregorin je zaposlen v TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode od leta 1973, kot delavec za splošno vzdrževalna dela na električnih napravah. Glede na njegovo strokovno zavzetost je napredoval v letu 1974 na delovno mesto elektrikarja za splošno vzdrževalna dela in dežurstvo. Ker je bil zainteresiran, da si pridobi znanje, s katerim bi pripomobel k večji proizvodnji, je bil v času investicije premeščen na papirni stroj, na delovno mesto elektrikarja za krmilno in regulacijsko tehniko. Ob izgradnji papirnega stroja je vseskozi sodeloval v montažerski skupini z delavci zunanjih izvajalcev. Že ob zagonu papirnega stroja se je izkazala pravilna odločitev, da se je tovarišu Gregorinu zaupalo tako odgovorno elovno mesto. Takoj je obvladal večji del moderne tehnike, posebno še tehnologijo vodenja papirnega stroja in izdelave papirja. Zaradi njegove zavzetosti pri delu je napredoval na delovno mesto skupinovodje v elektrodelavnici. Danes je usposobljen in pripravljen se vključiti v upravljanje zahtevnih nalog pri elektro vzdrževalnih delih in nemoteni proizvodnji papirnega stroja. Glede na njegove delovne vrline se je strokovno izpopolnjeval pri dobaviteljih elektroopreme. To strokovno znanje prenaša na svoje sodelavce in s tem mnogo pripomore k nemoteni uspešni proizvodnji tovarne. Tovariš Gregorin velja v naši tovarni za enega najbolj vzornih delacev in je tako rekoč nepogrešljiv strokovnjak za vzdrževanje izredno zahtevnih elektrovzdrževalnih del. S svojo strokovnostjo, prizadevn-sotji, vestnostjo in izrednih zalaganjem je tovariš Gregorin večkrat preprečil marsikateri zastoj v tovarni, Bronasti znak AERA in priznanje s posvetilom je prejel: Maksim POTOČNIK - rojen 16. oktobra 1938 v Hotavljah, skupinovodja vzdrževanja v TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode. Maksim Potočnik se je zaposlil v Tovarni celuloze in papirja Medvode leta 1978. Ker je prišel iz sorodne to- predvsem v novem obratu proizvodnje papirja. Če nastopijo nujni primeri za odpravo okvar, je tovariš Gregorin vedno pripravljen, pa najbo to ponoči, ob nedeljah ali praznikih. Aktivno je pomagal pri zagotavljanju pogojev za rekreacijo in letovanje naših delavcev. Kot priznan strokovnjak na področju avtomatizacije je bil vključen v ekipo, ki je sodelovala na rekonstrukciji obrata »CELULOZE«, kjer je pokazal izredno prizadevnost in požrtvovalnost. Po ustanovitvi nove KS Vaše - Goričane se je tovariš Gregorin aktivno vključil v organe te skupnosti ter pokazal veliko zagnanost, da bi v tej KS dosegli večji napredek na vseh področjih. varne in z dolgoletnimi izkušnjami, se je zelo hitro vključil v proizvodni proces papirnice. Njegovo izredno prizadevnost pri delu je vodstvo vzdrževanja hitro opazilo in že letga 1979 je napredoval v skupinovodjo. Danes je tovariš Potočnik vzgled mlajšim sodelavcem, saj je vedno pri- pravljen priti v tovarno in to v papirnico ali celulozo in odpraviti napake. Tov. Potočnik seje pri svojem delu in z velikim delovnim elanom utrdil tudi z inovacijsko nalogo z naslovom »Zamenjava gumi prevleke razpenjal-nih valjev«. Razpenjalni valji, ki so vgrajeni v tehnološkem procesu proizvodnje papirja, so se pred realizacijo predloga, ki gaje dal tov. Potočnik obnavljali v firmi VVINTTLER v Zahodni Nemčiji, kjer je obnova enega valja stala 8.150 zahodnonemških mark. Vzporedno s tem pa so nastali še ostali, ne- posredno s tem povezani stroški (carina, tovornina, skladiščni stroški, PTT in bančni stroški), kar je še povečalo tovrstna plačila za približno 20 odstotkov. Izračunana je čista gospodarska korist: 1. Obnova v inozemstvu za 3 valje je 1,017.459 din. 2. Obnova doma je 256.898 din. Čista gospodarska korist je 760.761 din. Čeprav tovariš Potočnik v naši tovarni nima dolgega delovnega staža, se aktivno vključujevdelo samoupravnih organov in je bil član delavskega sveta v preteklem mandatnem obdobju. Izredno prizadevnsot je pokazal pri delih na rekonstrukciji obrata »PROIZVODNJE CELULOZE«. V teh letih, kar dela v naši tovarni se je s svojo požrtvovalnostjo in strokovnim znanjem ter družbenopolitično aktivnostjo uveljavil kot vzoren član kolektiva. ZLATI ZNAK AERA IN PRIZNANJE S POSVETILOM so prejeli upokojenci: TOZD Kemija Celje ŽOHAR Silva za VODEB Mira za SREBOT Karla za GNUS Anica za 35 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero 32 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero 30 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero 27 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero TOZD Kemija Šempeter ŠARLAH Janko za 35 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero TOZD Grafika BORŠIČ Anica za ULAGA Bogomil za JAVORŠEK Aleksander za VOVK Dragica za VREČEK Ida za ŠEŠIČ Štefka za NOVAČAN Vera za 35 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero 32 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero 31 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero 31 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero 27 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero 27 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero 25 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode AVGUŠTIN Alojz GABER Cirila PETELINKAR Frančiška KOPRIVNIK Ivan HALILOVIČ Mustafa JENKO Jože SVOLJŠAK Franc GABER Albin DOBNIKAR Franc PLEŠEC Rudi PETAČ Marija za 35 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 35 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 35 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 34 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 33 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 33 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 32 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 29 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 27 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 27 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 26 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero TOZD Trženje MRAK Marija JAVORŠEK Stanislava za 26 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 26 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero SREBRNI ZNAK AERA IN PRIZNANJE S POSVETILOM TOZD Kemija Celje ORAČ Justina za 20 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero TOZD Grafika KRAJNC Jožefa za 23 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero ŽIGON Ernesta za 20 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode DRAKSLER Anton OVEN Franc PLEŠEC Marija za 22 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 21 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 20 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero DSSS ŽOHAR Dragica PRITEKELJ Anica za 23 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero za 21 let izredne delovne uspešnosti v DO Aero DNEVI AERA ’84 - ČETRTEK, 6. SEPTEMBER DELOVNI JUBILANTI SO PRAZNOVALI Na slavnostnih sejah delavskih svetov v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb je bila osrednja pozornost namenjena našim delovnim jubilantom. Na posnetkih iz tozda Grafika in Delovne skupnosti skupnih služb smo zabeležili le skromen delček pozornosti in prijetnega vzdušja, kije preveval naše sodelavce ob čestitkah in nagradah. Za 10, 20 in 30 letni delovni jubilej tudi mi čestitamo našim sodelavcem: TOZD KEMIJA CELJE 10 LET Arzenšek Rozalija Bah Jožef Bašič Barbka Belina Marija Benko Franc Brajkovič Miljenko Cetina Vesna Furlan Marjan Gojšnik Janez Gregorin Cvetko Horjak Marjan Karaič Kristina Kuntara-Kranjc Mihael Nemec Franc Patrčevič Andrija Pavlovič Stjepan Seleš Marjana Špeglič Pavel Tičer Marija Videnšek Jelka Volavšek Stanislava Zapušek Jože Zupanc Srečko Iršič Blaženka Kladnik Vincenc Kerš Marjeta Krajnc Franc Kramberger Boris Kranjc Milena Novak Karl Podvratnik Alojz Seničar Benedikt Svetelšek Anton Taciga Stanislav Trobiš Alojzija Vinder Anica Zendzianowsky Henrik 30 LET Gaberšek Vida Janežič Helena Kuder Jože Rehar Janez Štorek Doroteja Tomažič Ana Žgajner Silva Gnus Anica Kostanjšek Janez Masnec Edvard Pinter Peter Radi še k Jožef Šlander Rudolf Štifter Franc Udrih Jožefa 20 LET Korun Zlatka Kostajnšek Jožef Kotnik Bruno Utrankar Marjan 30 LET Ažnik Alojzija Cestnik Venčeslav Hribaršek Margareta Miklavc Ludvik Ocvirk Rafael Počivalšek Jožefa Smisl Franc Zagoričnik Filip TOZD KEMIJA ŠEMPETER TOZD GRAFIKA 20 LET 10 LET 10 LET Bednjički Stjepan Berišaj Kristina Cepuš Hedvika Gradič Ana Hauptman Rozalija Beričič Milena Blatnik Pavla Bračko Slavica Breči Ivan Kocjančič Aleksander Amanovič Irena Crepinšek Janez Gobec Darko TOZD TOVARNA Škofič Bojan Grosek Frančišek Inkret Franc Jošt Zdravko CELULOZE IN PAPIRJA MEDVODE Trtnik Bojan Žnidaršič Marija Kajba Milivoj Kline Karolina Kresnik Matej 10 LET 30 LET Markovič Živka Avdič Fikret Debeljak Milan Medenjak Vladimir Avdič Hasan Dobnikar Jože Očko Zlata Avdič Ramiz - 1955. Grošelj Silva Podplatan Bogdan Babnik Franc Lap Mihaela Ramšak Marko Duretič Milisav Ločniškar Jože Urleb Vida Durmiševič Zekerij Plešec Marija Vinder Blanka Ereiz Karlo Pleterski Breda Žilavec Miroslav Grošič Sulejman Sabolčec Juraj Žonta Marjan Jukič Ivo Šušteršič Anton 20 LET Cene Silva Črepinšek Vitomir Čuvan Hinko Djurkas Franj ica Faktor Konrad Gajšek Ludvik Gajšek Vladimir Habjan Milena Hanžič Karolina Hiršbek Peter Horvat Fridrih Kranjc Peter Kruleč Martin Lovrenčak Franc Lugarič Stjepan Pilko Terezija Planinšek Zmagoslav Ribežl Marjan Ropotar Martin Sluga Miroslav Horvat Janez Škorc Mirko Vazic Simon 30 LET Brezovački Avgust Dudar Natalija Flis Darinka Gomze Angela Hudovernik Gabriela Ivančič Marija Mastnak Marija Ana Šaranin Ivanka Zebec Alojz Knific Janec Ko lak Miro Kuburič Zijad Lešnjak Anton Markotič Slavko Memič Nijaz Osredkar Ivana Plešec Drago Stojanovič Miroljub Tehovnik Pavel Veber Marija Zupanc Marjan Žerjav Bojan 20 LET Barle Matevž Bertoncelj Marija Brdnik Franc Glavan Martina Hafner Regina Kuburič Derviš Mušič Dedo TOZD TRŽENJE 10 LET Djurdjevič Olga Glavan Sašo Jager Miroslav Jezernik Metka Kamberi Ramadan Kitek Jaroslav Krumpak Davorin Novak Janez Ropaš Milan Štrajhar Irena 20 LET Bastl Peter Jazbec Marjeta Kelner Franjo Kerk Milena Koštomaj Otmar Novak Daniel Sešlar Ema Slamnik Jože Turnšek Hilda Žnidar Karol 30 LET Kramperšek Pavel Lesjak Peter DSSS 10 LET Arčan Vlasta Brezigar Milena Brežnik Marija Cirman Ida Grašič Marjan Ilovar Romana Klemenčič Edita Kopše Terezija Krašovec Sonja Kvas Irena Ogorevc Bojan Perkovič Danica Pišek Silva Vrečer Biserka Završnik Janja Židanik Elizabeta 20 LET Čretnik Jožica Krajnc Erika Podsedenšek Pavla Senica Stanislav Voga Edvard 30 LET Gologranc Erna Janušič Ana Kop Ljudmila Kroflič Marija Murko Katica Tajnšek Danica Trglavčnik Olga NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Igralci namiznega tenisa so se v DNEVIH AERA pomerili na Trgu V. kongresa. Nastopile so ekipe EMA, ŽTP in AERA. Rezultati: AERO : EMO -5:0 ŽTP: AERO -5:2 EMO : ŽTP -1:5 Prvo mesto so osvojili igralci ŽTP, drugi so bili naši tekmovalci, tretja pa je bila ekipa EMA. DNEVI AERA 84 - PONEDELJEK, 3. SEPTEMBER DELOVNI OBISK PREDSTAVNIKOV AKADEMIJE LIKOVNIH UMETNOSTI IZ LJUBLJANE Osrednji dogodek letošnjih dnevov Aera je bil namenjen prikazu likovne ustvarjalnosti naših delavcev ter srečanju s predstavniki Akademije likovnih umetnosti iz Ljubljane. Amaterska likovna dejavnost seje v petih letih, kolikor obstaja skupina likovnih amaterjev v okviru komisije za kulturno dejavnost pri Konferenci sindikata Aero, zelo razmahnila. Od prvih začetkov, ko je v skupini delovalo pet amaterjev, se je število povzpelo že na sedemnajst. Vse to je vodilo odbor za organizacijo DNEVOV AERA, da je sprejel sklep, da je letošnji osrednji dogodek omenjenih svečanosti posvečen likovni dejavnosti. 3. septembra so našo delovno organizacijo obiskali predstavniki Akademije likovnih umetnosti iz Ljubljane: predsednik Sveta akademije dr. Emil Rojc, prodekan dr. Bogoslav Kalaš, prof. dr. Gustav Gnamuš, prof. Drago Tršar in dr. Vida Hudoklinova. Poleg profesorjev je našo delovno organizacijo obiskala skupina študentov zadnjega letnika likovne akademije, ki so istega dne slikali na temo Aero danes. Slike, ki so jih študenti ustvarili, bodo razstavljene po posameznih temeljnih organizacijah v naši delovni organizaciji tako, da si jih bomo lahko vsi ogledali. Po delovnem razgovoru v tozdu Kemija Celje, na katerem so se vsi gosti srečali z vodstvom naše delovne organizacije in predstavniki samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij, sta se oblikovali dve skupini: skupina profesorjev, ki so se pogovarjali z našimi likovnimi amaterji o njihovi likovni ustvarjalnosti in skupina, ki se je z dr. Vido Hudoklinovo pogovarjala o tehničnih rešitvah za izboljšanje kakovosti vseh vrst barv, ki jih izdelujemo v Aera. Medtem so študenti - mladi umetniki slikali pred obrati naših temeljnih organizacij. Pomembni so vsekakor tudi poudarki iz delovnega razgovora, v katerem so udeleženci utrdili povezanost likovne akademije in naše delovne organizacije s samoupravnim sporazumom ter nadaljnja prizadevanja na tem področju. Po besedah predsednika Sveta akademije dr. Emila Rojca se s samoupravnim sporazumom izpolnjujejo tudi cilji dolgoročne gospodarske stabilizacije in dejanski izkoristek domačega znanja. Prav je, da vas seznanimo tudi z rezultati srečanja profesorjev likovne akademije in naših likovnih amater- jev. Skupaj so si najprej ogledali razstavo del naših likovnih amaterjev in jim že na samem razstavnem prostoru svetovali, kako naj izboljšajo svoje delo. Pogovor o likovni umetnosti in tehničnih vprašanjih, s katerimi se ustvarjalci srečujejo, je sicer potekal dalj časa in prispeval poglobljene in strokovne rezultate. Skupina naših strokovnjakov, ki se je pogovarjala z dr. Hudoklinovo o barvah, bo poskušala izboljšati kakovost naših barv tako, da bodo uporabne (akvarel in tempera) tudi za potrebe umetnikov. Barve, kijih danes proizvajamo, so namenjene predvsem za šolski program, razen seveda oljnatih barv. Program naših barv naj bi razširili tudi na proizvodnjo barv za potrebe likovnih umetnikov, ki bodo naprodaj po ustreznih cenah. Po mnenju predstavnikov likovne akademije bi imeli dobre možnosti prodaje barv za umetnike v Jugoslaviji, saj je pomanjkanje velik problem, s katerim se srečujejo likovni ustvarjalci in štu- sko plodno in koristno, podkrepljeno denti akademij. z dogovorom, da bo sodelovanje na Ocenimo lahko, da je bilo srečanje vseh ravneh potekalo tudi v prihod-predstavnikov Akademije likovnih nje. umetnosti in delavcev Aera vsestran- Dora Rovere RAZSTAVA LIKOVNIH DEL NAŠIH SODELAVCEV Na letošnji slavnostni otvoritvi razstave likovnih del smo se srečali z novimi likovnimi deli dvanajstih sodelavcev. Razstava, ki jo je pripravila komisija za kulturno dejavnost že petič zapored, je bila letos prvič v okviru praznovanja DNEVOV AERA ’84. S priložnostnim govorom jo je odprl predsednik delavskega sveta delovne organizacije Aero, Dušan Božič. S svojimi likovnimi deli so se letos predstavili: Rado FAKTOR iz tozda Grafika je tokrat prvič predstavil svoje tri slike, dve v temperi in eno s svinčnikom. Ludvik GAJŠEK iz tozda Grafika je tudi prvič razstavljal svoja zanimiva olja, ki močno spominjajo na grafike. Jure GODEC iz DSSS je s skupino likovnih amaterjev tokrat razstavljal tretjič. Predstavil je svoje zanimive akvarele. Omeniti pa še moramo, da je tovariš Godec že večkrat samostojno razstavljal v več krajih v Sloveniji. Niko IGNJATIČ in tozda Kemija Celje je v naši delovni organizaciji šele kratek čas, zato se je tudi prvič predstavil s svojimi deli. Na likovnem področju ustvarja že več let, ukvarja pa se z najrazličnejšimi tehnikami. Tokrat je predstavil svoje plastike in olja. Aleksander KOT iz tozda Kemija Šempeter se je predstavil z zanimivo slikovno sestavljenko v tušu. Mladi avtor seje našim likovnim amaterjem pridružil lani, takoj po prihodu iz JLA. Vinko MAUH iz tozda Kemija Celje je tokrat že četrtič razstavljal več zanimivih oljnatih slik. Poleg sodelovanja z našimi likovnimi amateriji se udeležuje tudi razstav s člani Društva likovnih amaterjev Celje in Vojnik. Mihajlo PERIČ iz tozda Kemija Celje se vedno znova preizkuša v novih likovnih tehnikah. Tokrat je predstavil tri svoja dela v batiku. Alojz PONGRAŠIČ iz tozda Kemija Celje je med našimi likovnimi amaterji edini razstavljal skulpture v lesu in kamnu. Lojze Pongrašič se s kiparjenjem ukvarja že skoraj dvajset let, s skupino naših likovnih amaterjev pa je letos razstavljal že petič. Za svoja dela je požel že vrsto priznanj. S svojim prizadevnim delom je veliko prispeval tudi pri organizaciji postavitve posameznih razstav. Marko RAMŠAK iz tozda Grafika se je tudi tokrat predstavil s svojimi zanimivimi slikami v akrilni tehniki. V skupini naših likovnih amaterjev je letos razstavljal petič, imel pa je že več samostojnih razstav. Cvetka RAMŠAK iz DSSS je letos razstavljala svoja dela tretjič po krajšem premoru. Predstavila je svoje dekorativne slike z oljnatimi barvami. Nives RADELIČ iz DSSS je mlada slikarka, ki je tokrat razstavljala že drugič. Upodablja s tempero, s priza- devnim delom pa se bo verjetno še večkrat predstavila. Razstava likovnih del, ki je bila odprta teden dni, je bila dobro obiskana in je med poznavalci zbudila precejšnjo pozornost, posameznim razstav-ljalcem pa so bila izrečena mnoga pri- znanja. Zabeležili smo 723 obiskovalcev. Vsem likovnim amaterjem - našim sodelavcem želimo še mnogo uspehov pri ustvarjanju in tudi v zasebnem življenju. Dora Rovere KOLESARSKA AKCIJA Pred glavnim vhodom TOZD Kemija Celje se je popoldne zbralo 25 članov naše kolesarske sekcije. Na tokratni akciji so se podali preko Žalca v Šempeter, kjer so se okrepčali in se po isti poti vrnili v TOZD Grafika. Naši kolesarji so preživeli prijetno popoldne na kolesih. DNEVI AERA ’84 - TOREK 4. IN SREDA 5. SEPTEMBER SREČANJE Z UPOKOJENCI Z našimi upokojenci smo se na letošnjih DNEVIH AERA prvič srečali že v torek zvečer. V sredo zjutraj pa je 120 naših nekdanjih sodelavcev odšlo na dobro pripravljen izlet na Dolenjsko. Srečanja so vedno prisrčna in prijetna, vedno znova se potrjujejo dobri stiki in povezanost z našimi delavci, ki so v preteklosti delali v Aeru. priloga - priloga - priloga - priloga - priloga - priloga - priloga - priloga - priloga bilten ŠT. 7 LETNIK II SEPTEMBER 1984 OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE DSSS GLASBA NAS POVEZUJE GLASBA JE LJUBEZEN, KI IŠČE BESEDO Morda je prav, da začnemo naše kratko potovanje po svetu glasbe prav s temi besedami. Vsakdo izmed nas pozna ljubezen: mati do otrok, otroci do staršev, prijatelj do prijatelja in mi vsi do domovine. Nešteto vrst ljubezni je in prav tako je nešteto oblik, s katerimi jo izražamo. Mati nežno poboža svojega otroka, otrok se privije k materi, prijateljstvo lahko izrazimo z iskrenim stiskom roke in ljubezen do domovine je marsikdo izpovedal s tem, daje žrtvoval svoje življenje. Ugovarjali boste, da govorimo vendar samo z besedami! Toda grozeče žuganje z roko ali oster pogled nam bolj nazorno pokažeta sovraštvo kot besede; prestrašen pogled in prebledelo lice izražata strah močneje kot vsaka razlaga. Če pomislimo, o čem pripoveduje glasba, bomo ugotovili, da nam le redko pripoveduje o strahu in sovraštvu in da nam običajno govori o čustvih, ki nas povezujejo. Pove nam, da smo drug drugemu potrebni, da imamo skupno življenjsko pot -skratka, govori nam o ljubezni. Ne samo podoknica, s katero fant snubi dekle, tudi uspavanka izpoveduje ljubezen, materino ljubezen do otroka, ki ob nežni, zibajoči melodiji spokojno zaspi. »Vsi ljudje si bodo bratje« je sporočilo, ki nam ga je zapustil Beethoven v svoji 9. simfoniji. In ljudska pesem (njen posebni ritem, melodija, harmonija in izvedba) nam pove, da pojejo ali igrajo tako glasbo ljudje, ki so pripadniki enega naroda. Še jasnejši je ta pomen glasbe v himni, saj je njena melodija prav tak simboličen izraz pripadnosti neki državni ureditvi kakor zastava. Glasba nam olajšuje zbližanja med seboj in nam daje občutek, da vsi pripadamo isti vrsti ljudi. Težko je verjeti, da bi se tujca, ki se poznata morda le nekaj minut, objeta zavrtela v veselem plesu, ko ne bi bilo glasbe. Cerkvena glasba je tisočletja združevala vernike v isti veri. Zelo povezujoča je, na primer, tudi sodobna beat glasba. Namenjena je predvsem mladim in jih povezuje v posebno skupino ljudi, ki nosijo kavbojke, berejo literaturo iste vrste, uporabljajo iste izraze, ki jih odrasli, včasih z dobrohotnim nasmeškom, včasih pa tudi z zaskrbljujočim nerazumevanjem imenujejo »današnja mladina«. Poleg tega, da nas glasba zbližuje in povezuje, nam tudi ureja naše skupno delo. Kako bi, recimo Belokranjci zaplesali svoje kolo, če ne bi njihovih gibov urejala glasba? Tudi vojaki bi brez glasbe ne mogli enakomerno korakati. Glasba narn vzbuja določeno razpoloženje in nam s tem pove, kako se moramo obnašati. Žalna koračnica nas navda z žalostjo in nas umiri, kot je primerno dogodku, ob katerem jo igrajo. Razigrana glasba v veliki samopostrežni trgovini nas razvedri, tako da smo pripravljeni dati v košarico še stvari, kijih pravzaprav niti nismo nameravali kupiti. Nobene večje slovesnosti si ne moremo zamisliti brez glasbe, saj ustvari v nas slavnostno razpoloženje. Tiha, nežna glasba ustvari vzdušje za zaupen pomenek. Oglejmo si še razmerje med skladateljem, izvajalcem in poslušalcem. Skladatelj prelije svojo izpoved v glasbo in jo zapiše z notno pisavo ali na magnetofonski trak. Izvajalec nam skladateljevo sporočilo »prebere«, vanj pa vloži tudi to, kar bi sam rad povedal drugim ljudem. Glasbeno sporočilo sprejmejo poslušalci in ga skušajo razumeti. Z glasbo smo torej povezani vsi, tudi tisti, ki trmasto zatrjujejo, da se nikoli v življenju niso ukvarjali z njo. Težko se je upreti in ne pritegniti veseli pesmi v planinski koči ali ob tabornem ognju. Vsak prispeva po svojih močeh in sposobnostih: mnogokrat bi ob njej zahtevnega poslušalca bolela ušesa, tako »narobe« zveni. Toda nihče nam ne more vzeti veselja, ko izpovedujemo svojo ljubezen do tovarišev v planinski koči ali ob tabornem ognju, radosti ob občutku, ki nam ga daje pesem: »Tudi jaz lahko izpovedujem svoja čustva in tudi jaz sem enakovreden član med ljudmi, ki jih imam rad«. DRUŽABNI PLES Z razcvetom meščanstva so se pričele spreminjati uglajene navade dvornega sveta. Zato je stari družabni ples vse bolj izgubljal svojo vsebino in postajal prazen. Nova buržoazna družba je sicer od aristokracije nasledila vse plesne oblike, vendar ji njihova skrajna stilizacija ni ustrezala. Meščani so si kmalu poiskali plese, ki so zrcalili njihove lastne ideale. Iz ljudskih plesov so prevzeli plese z vrtenjem, obrati, skoki in valčki. Proti koncu 19. stoletja so se ljudje vseh teh plesov naveličali. Valček in četvorka sta postala preveč uniformirana in tudi že dolgočasna, plesni učitelji pa so zato poskušali preprečiti obubožanje družabnega plesa z uvajanjem starejših plesov - menueta in ga-vote. Vendar so ti poskusi popolnoma propadli. Resnično osvežitev so prinesli novi južnoameriški plesi, ki so ostali bolj prvinski kot evropski. Navdušenje seje stopnjevalo z ameriškimi, črnskimi in kreolskimi plesi in že so se vsi ogreli v povsem novih ritmih brazilske Maxixe in Cake-vval-ka. Sledila je še vrsta srednjeameriških plesov, ki so kot svež veter razgibali moderno Evropo s svojo raznoli- kostjo, silovitostjo in izraznostjo giba, z dotlej neznanim vznemirljivim valovanjem in zvijanjem telesa. Ti plesi so našemu družabnemu plesu vtisnili pečat, ki ga ima še danes. Podobno, kot nekoč valček, je v plesnih dvoranah zavladal argentinski tango, škandalozni, nespodobni, očarljivi in zanosni tango desetih, dvajsetih in tridesetih let. Sledili so mu foxtrot, shimmy, znani zabavni charleston, black-bottom in rumba. Ljudi so očarali novi ritmi iz razburljive sinkope. Priljubljeni so bili tudi boogie-vvoogie, med drugo svetovno vojno in po njej jitterbug, madi-son tvvist, nato bully gully, »Muha«, »Jack Razparač«, »Poni«, »Ščurek«, boogaloo, »Bostonska opica« in drugi- V zadnjem času pa sta priljubljena plesa PINGVIN in novejši KUNG FU. Vendar tem družabnim muham manjka duha, kot pravimo, saj so gibi močno šablonski. Pri teh plesih se plesalca ne dotikata, izjema je le KUNG FU, ki je mešanica karateja in valčka, pri katerem plesalec po taktu plesalko rahlo udarja po zadnji plati. Vsi ti plesi so izgubili svoj pomen, ki so ga imeli v svoji prejšnji domovini, oblike so se poenostavile ali pa povsem izpustile. Plesna umetnost pri nas se kaže predvsem v sodobnih plesih. Le-ta je mlad in zagnan predvsem zato, ker se mora, odrinjen v ozadje, boriti za obstanek. Vse do nedavnega ni imel prave podpore in šele v zadnjem času delno uspeva. Šibka točka sodobnega plesa je morda tudi v tem, ker je skoraj v celoti v rokah »nežnega spola«. Fantom verjetno predsodki branijo, da bi se vključili v katero od skupin, pa čeprav le za rekreacijo. V razvitejših predelih pa ugotavljamo, da ljudski plesi, žal, izumirajo. V Sloveniji sta najbolj znani amaterski skupini »France Marolt« in »Tine Rožanc«, ki ohranjata ljudsko plesno izročilo. Balet seje v Jugoslaviji pričel razvijati precej kasneje kot drugod v Evropi. Danes je pri nas več baltenih skupin, predvsem v gledaliških in opernih hišah. Naš balet odlikuje predvsem svojevrstna svežina, saj so koreografi v njem večinoma zelo uspešno združili jugoslovanske folklorne elemente z baletno tehniko in celo z duhom evropskega modernega plesa. Liljana NEKAJ MISLI O AEROBIKI V zadnjih letih v slovenski javnosti raste zanimanje za ples - kot možnost aktivnega razvedrila in kot umetnost. Veliko smo že slišali o aerobiki. To je gibanje ob glasbi in zato je treba glasbo slišati, občutiti. Jacky Sorrensen je bila med prvimi, kije aerobiko iz gole rekreativne telovadbe preusmerila v plesno aktivnost. Veliko smo slišali tudi o filmski igralki Jane Fonda, ki pa je s svojimi vajami večkrat pretiravala. Pomembno je, da se ob glasbi in gibanju sprostimo, da nabiramo telesno vzdržljivost in kar je najpomembnejše, da krepimo zdravje. Pretiravati pa res ne velja, saj nam znanstveniki dokazujejo, koliko lahko škodujemo zdravju. Pri tem navajajo pravilo iz fiziologije, po katerem premajhne obremenitve ne koristijo organizmu, prevelike pa mu škodijo. Na žalost je v vrhunskem športu, kjer velja geslo višje, dalje, bolje, zelo težko obstati pri tej meji, ki deli napore organizma na koristne in škodljive. V prid teh trditev govorijo tudi podatki ameriških zavarovalnic, ki govorijo o tem, da živijo vrhunski športniki manj časa kot nešportniki, da pogosteje obolevajo in se poškodujejo, zaradi česar imajo v poznejših letih tudi hude posledice - celo invalidnost. Po večletnih raziskavah je skupina fiziologov naredila nekakšno »tabelo tveganja«, v katero je s številkami od 1 do 6 razvrstila razne faktorje, ki lahko hudo ogrozijo zdravje. Na tej tabeli je vrhunski šport ocenjen s faktorjem tveganja 3 - prav tako kot kajenje ali pretirana debelost. In ko smo že pri debelosti, omenimo dve vaji, s katerima lahko postanemo vitkejši. 1. vaja - za vitek, raven trebuh Lezite na hrbet in roki prekrižajte na tilniku. Zgornji del telesa počasi dvigajte v sedeči položaj, nato pa se spet počasi spuščajte na tla. Če tega ne zmorete takoj, lahko stopala potisnete pod omaro ali pod stol - pomagalo bo. Pri vaji sta obe nogi stegnjeni. Vajo ponovite desetkrat. 2. vaja Lezite na hrbet, noge naj bodo iztegnjene, roke pa so ob telesu. Z zamahom skrčite obe nogi, potegnite kolena k prsim, iztegnite noge navpično v zrak in jih prav počasi spet spustite na tla. Sprva vadite počasi, nato pa vedno hitreje. Vajo ponovite desetkrat. ZANIMIVOSTI PO SVETU GIBRALTAR Vizitko Gibraltarja hitro sestavimo: 4600 metrov dolga, do 1250 metrov široka in 425 metrov visoka proti jugu obrnjena apnenčasta skala, ki se strmo dviga iz morja. S španskim kopnim je povezana s pasom zamočvirjene zemlje. Na zahodni strani polotoka leži močno utrjeno britansko vojaško ih trgovsko pristanišče. Mesto ima 25000 prebivalcev. Polotok ima dolgo in pestro zgodovino, prav tako pestre pa so tudi sedanje razmere. V starem veku je bil Gibraltar eden od Herku-lovih stebrov. Skala je pripadala sprva Feničanom, zatem Grkom, Karta-žanom in Rimljanom. Ime Gibraltar izhaja iz arabske besede »Yebel al Ta-rik«, kar pomeni Tarikova skala. Ta-rik je bil arabski vojskovodja, kije leta 711 tu pristal s svojo vojsko. Od tedaj so Mavri 800 let vladali v Španiji. Brez dvoma skala s svojimi votlinami in podzemeljskim jezerom, gledano geografsko, spada k Španiji. Toda Španci so bili le redko in samo mimogrede tudi politično njeni lastniki. Od leta 1704 jo imajo v posesti Britanci. Ker je imela velik strateški pomen, sojo Britanci močno utrdili. Kot lisičji brlog je preprežena s predori, obrambnimi hodniki in kazematami. Med zadnjo svetovno vojno je tu nastalo pod zemljo pravo mesto, večidel še danes zaprto za javnost. Ostali deli pa so postali politična zanimivost. Največjo, 20 metrov visoko kazemato, ki leži 300 metrov nad morjem, uporabljajo za koncertno dvorano. V zgodovini je bil Gibraltar najbolj pomemben leta 1942, ko je general Eisenho-wer od tu vodil zavezniško invazijo v Severni Afriki. Ob koncu vojne so trdnjavo upokojili. Danes ima samo še drugorazredni pomen. Toda Gibraltarja Britanci vseeno ne spustijo - dokler bodo plezale po njegovih skalah opice, tako pravijo. STOLP V PIŠI Kdaj se bo porušil? Danes, jutri, ali nikoli? »Viseči zvonik« kot pravijo prebivalci Piše svojemu zvoniku, stoji poševno že 800 let. Vsako leto je malo bolj nagnjen. To so ugotovili profesorji tamkajšnje univerze, ki od leta 1911 dalje vsako leto 19. junija ob petih zjutraj izmerijo nagib 55 metrov visoke marmornate stavbe. Zdaj znaša nagib 6 metrov. Osemnadstropni stolp sta začela leta 1174 zidati Bonnanus iz Piše in Wilhelm iz Innsbrucka. Šele leta 1350 je delo dokončal Tommaso Pisano. Medtem ko imajo spodnja nadstropja stalen nagib, pa se stavba v svojem gornjem delu nagiba na nasprotno stran. Najvišje nadstropje se s svojim sklepnim delom približuje horizontali. Mnogi vidijo v tem skrivnost »stare gospe«, da, prepričani so, da jo je graditelj namenoma postavil na krivo pot, da bi ji tako vnaprej zagotovil slavo. Temu pa oporeka vedno večji nagib, ki ga razlagajo z lastnostmi tal v Piši. Stolp stoji na nihajočem temelju, na gobi iz gline in peska, ki ponekod vsrka do 60 odstotkov vode. Danes z ljubeznijo skrbijo za bolnico, saj so trije milijoni obiskovalcev, od tega jih 600000 prenoči v Piši, za mesto zelo pomembni. Ukazali so predvsem mir. Iz njegove bližine so pregnali tovornjake in celo motorna kolesa. Njegovih sedem zvonov ne sme zvoniti. Edina možnost, da bi 14500 ton težkemu stolpu zagotovili neomejeno življenjsko dobo, bi bila obnova temeljev. Vladne komisije so izdelale drage tehnične načrte, toda prebivalci Piše, v kateri je nekoč Galileo Galilei odkril zakone o prostem padu, nejeverno gledajo nanje, tega, da bi stolp lahko padel, sploh ne verjamejo. GATEVVAV ARCH V ST. LOUISU Skoraj 200 metrov so visoka »vrata na Zahod«, ki jih je projektiral Eero Saarinen, zgradili pa sojih leta 1956 v St. Louisu na obali Misisipija iz 5400 ton jekla in 4800 kubičnih metrov betona. Laikom se ta v elegantnem loku zgrajena vrata morda ne bodo zdela posebno tehnično zahtevna. V resnici pa je »GATEVVAV ARCH« eno najdrznejših in najbolj tveganih gradbenih del našega časa. Njegov uspeh ali klavrn neuspeh je bil v resnici odvisen od pregovorne »širine lasu«. Če bi se pa pri vlivanju rahlo upognjenih 27 metrov globokih in 220 metrov razmaknjenih temeljev zmotil samo za 3 desetinke milimetra, bi se to odstopanje pri gradnji krakov močno povečalo. Za montažo 40-tonskih, trikotnemu siru podobnih delov, so lahko navadne žerjave uporabljali le do višine 22 metrov. Naprej pa so si pomagali z naravnost drzno konstrukcijo. Na zunanji strani obeh krakov so napeljali v višino posebne tirnice. Nanje so pritrdili delovni oder (v velikosti 10 x 13 metrov) in 70-tonski žerjav. V osrednjem jašku so stopnice in dvigalo, ki vozi 113 metrov visoko, ter vlak, ki je sestavljen iz majhnih, sodom podobnih vozov. Z njim se popeljejo obiskovalci do 20 metrov dolgega razglednega hodnika na najvišjem delu te stavbe. Lahko so brez skrbi. Celo ob najmočnejšem orkanu zaniha lok na svojem najvišjem delu le za 46 cm. In čemu ta gradnja? Celotno plodno ozemlje od izliva Misisipija do Skalnega gorovja so leta 1813 odkupili od Napoleona za 11 milijonov dolarjev - po 10 centov za hektar. S tem je bila pot na zahod do Pacifika dokončno odprta. Mar ni dolžnost tamkajšnjih prebivalcev, da se hvaležno spominjajo tako dobre kupčije? NAJVEČJA KNJIŽNICA V SLOVENIJI Univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK), ki je med tristo največjimi knjižnicami na svetu, je z 1,289.609 knjigami v svojem knjižnem skladu največja knjižnica v Sloveniji, obenem pa so v njeni zbirki tudi nekateri unikati, ki so neprecenljive vrednosti. Če je Stiski rokopis iz leta 1428 naj starejši rokopis v slovenskem jeziku, kije v stalni zbirki Univerzitetne knjižnice v Ljubljani, pa je druga izdaja Trubarjevega Katekizma iz leta 1555 najstarejša slovenska knjiga, ki je ohranjena v zbirki. Seveda pa najdemo na njenih policah tudi Dalmatinovo Biblijo iz leta 1478, te knjige se je do današnjih dni ohranilo doma in v svetu okrog 70 izvodov. Zanimivo pa je vsekakor, da je v Univerzitetni knjižnici v Ljubljani ohranjen lepak (plakat) iz leta 1515, na katerem so graščaki dali natisniti nekatere slovenske besede (tudi verz iz slovenske punatarske pesmi »Le vkup, le vkup uboga gmajna!«). (Iz Guinnesove knjige rekordov) ALI VESTE? PAMETNEJŠI SMO V APRILU Se vam je že kdaj mogoče zazdelo, da se hitreje učite v oktobru in počasneje v avgustu (seveda, če se učite?) Ni se vam zdelo - res je tako! Psihologi so odkrili, da je možganska aktivnost večja v marcu in aprilu, pa tudi v oktobru in novembru, upade pa v poletnih mesecih. Tako je za večino ljudi, izjeme pa ... Sicer pa bomo raje še počakali na ugotovitve o času največje uspešnosti pri delu! »MORSKI PRAŠIČEK« Kdo izmed nas ne pozna drobnega bitja, ki se skriva pod tem imenom? Mnogi ali pa vsaj nekateri ga mogoče imate tudi doma. Ljubka živalica pa ni noben prašiček, pa tudi v morju ne živi, kot bi lahko sodili po njenem imenu. Pravzaprav bi ji morali reči »Zamorski«, to pa pomeni njeno daljno domovino za morjem. Doma je namreč v Južni Ameriki. Že davno preden so Španci zavzeli Inkovsko kraljestvo, so tamkajšni prebivalci gojili te male glodalce kot domače živalice, podobno, kot pri nas redimo kunce. Živalice so bile priljubljena vsakdanja igrača indijanskim otrokom, a tudi nepogrešljiva mesna hrana revnega prebivalstva (z zelo okusnim mesom). Kletk niso potrebovale, saj so se podnevi skrivale kar pod podom v kočah. Oživele so šele ponoči, ko je vse spalo. Ponoči so živalice živahno tekale po sobah med spečimi domačini. Domačinov ni motilo, če so jim gomazele po ležiščih ali jim stopicale po obrazih. Vedeli so da so nenevarne, saj še nikoli, tudi v obrambi, ko so se počutile ogrožene, niso nikogar ogriznile. Vedeli pa so tudi to, da kar zadeva snago, je ni čistejše živalice. Imena prašiček, če pomislimo pri tem na kakšnega umazanega packa, si nikakor ne zaslužijo. Morske prašičke so pripeljali v Evropo že v 16. stoletju. Kmalu so povsod postali znani kot indijski kunci (kar je bilo bolj pravično, saj so v sorodu s kunci veliko bolj kakor pa s »prašički«; indijski pa zato, ker so bili ljudje s Krištofom Kolumbom vred sprva prepričani, daje Novi svet pravzaprav Indija - prav zato še danes imenujemo prvotne ameriške prebivalce Indijance). Razlaga za ime prašički, pa je veliko bolj enostavna. Ime se jih je prijelo zato, ker se živalice oglašajo s cviljenjem, ki spominja na oglašanje pujskov. »Morski prašički« so zelo krotke živalice. Divje živeče so le še bolj plašne od teh, kijih imamo doma. Zelo hitro pase udomačijo, tako da so za rejo kot nalašč, saj so kar se da skromne. Da le imajo dovolj hrane, miren kotiček, snažen zaboljček, pa so srečne. V hrani niso izbirčne, tako jih pozimi krmimo s senom, različno zelenjavo, korenjem in peso, pa z ovsom in ječmenom, poleti pa jih lahko pasemo na travi. Če jih pasemo, potem moramo čeznje povezniti zaboj, da se do njih ne prikrade kakšna mačka in da se nam ne zgodi, da ostanemo brez našega ljubljenčka. In kje prebivajo ti mali »podnajemniki« v naših stanovanjih? Kot je bilo že rečeno v zabojčku, takšnem za krompir ali jabolka. Pokrova ne potrebujemo, saj morski prašički ne plezajo, dobro pa je, da jim iz kakšne škatle napravimo v zaboju zaklon, kjer lahko počivajo. V zaboj jim postavimo posodico z vodo, včasih vanjo lahko nalijemo tudi mleka. Na dno zaboja položimo papir in nanj nasteljemo s senom. Steljo redno menjavamo! Z živalico, pa ob skrbi za hrano in snago, nimamo le obilo veselja, ampak tudi kmalu naraščaj, saj samica povrže po dva do štiri mladičke, ki so takoj samostojni, čeprav še kakšna dva tedna sesajo pri materi. Poskusite, mogoče pa se vam bo to drobno bitje priljubilo in postalo nov drobec za popolnejšo srečo v vaši družini. LITERARNA SNOVANJA LJUBEZEN MOJA Poklanjam ti pesmi, z njimi moje srce, življenjske mi niti ti spleti v kiti ljubezni in venec vere naj se nikoli ne podre. Nimam bogastva, kaj naj ti dam v dar? Iskrena ljubezen in življenjski čar naj bo večni dar. Tiha pesem, tihi glas, moj si dragi le kratek čas, včasih poleg mene spiš, srce hladiš, drugo ljubiš, drugo snubiš, pri meni si le noči sladiš. Ne morem ljubiti, ne smem ljubiti, ti v objemu druge spiš, drugo objemaš, drugo ljubiš. Dragi moj, grem, grem daleč proč, prekiniti moram peklenski obroč. Kadar sem sama, mislim na tebe, v objemu te ljubim, sanje so beg v samoto in neizpolnjene želje. V hladni noči sanjam poljube tvojih strasti, dotike blaženosti. Moja roka nemirna je, o, srce, razneslo v dim in prah se je vse, ne maram delčkov, hočem vse, k vragu pošiljam, o, da nikdar spoznala ne bi se. Cvetja mi prinesi, da objamem vso lepoto cvetja prvega v pomladi, ko prebuja se nebo. Šopek cvetja v spominku, bežno gledam sliko to. Votlo donijo zvonovi, tiho, tiho pada dež, odpirajo se grobovi, v pozdrav špalir so naredili, resnično ljubezen so zagrnili. Tiho, tiho pada dež na grob še čisto svež, tiho, tiho nje slovo v večnost sreče je bilo. Nisem pesnik, ne poet, pišem to, kar srce in duša v meni govorita, v mesu in krvi svoje znanke, sreče lovita. Ženska sem, ne stroj, ljubim, ljubiti znam, dajati sebe, ne samo del, hočem vse vrnjeno z isto mero, ne maram polovičarstva. ' Cvetka NJEMU Hvala ti, dragi moj, hvala za vse tiste dneve, ko si bil z menoj, ko si me ljubil. Gledam tvoj obraz, želim si zapomniti tvoje poteze, tvoj nasmeh, tvoje oči. S prsti drsim po obrazu, po ustnicah, okoli oči, po čelu, laseh ..., o, kako te ljubim. Gledam te, kako hodiš. V eni roki malomarno držiš cigareto, z drugo roke me objameš. Stisnem se k tebi in z ustnicami ljubkujem tvoj obraz. Čisto miren si. Jaz pa te ljubim, čeprav vem, da te ne smem, da te vsak hip lahko izgubim, že naslednji trenutek. Vstaneš. Počasi se oblečeš. Sedeš spet k meni, me stisneš, da zaboli, poljubiš in... in odideš. Ostanem sama. Postelja je še topla od tvojega telesa. Zarijem se vanjo in zaspim. Zaspim z mislijo, da te ni, da si zdaj pri drugi, mogoče jo ljubiš ... Ne morem te zadržati, ne bi ti smela reči - ostani, pa vendarle ljubim te lahko. Tega mi nihče ne more vzeti. Nihče! Včasih, ko odideš, zrem skozi okno za tabo. Rada bi zakričala: Ostani, lju- bim te! Vendar ne smem. Želim si, da bi vsaj enkrat ostal pri meni. Takrat, ko boš za vedno odšel, ko te ne bo več, ko ne bom več čutila tvoje toplote, tvojih dlani, tvojih besed, bo v meni nekaj umrlo. Košček za koščkom bo umiral, dokler ne bom tudi sama umrla. In veliko časa bo minilo, da bodo delčki spet oživeli. In morda nekoč se bova srečala in ne bova se spoznala. V srcu bo ostal le lep spomin, kako sem te imela rada, kako resnično sem te ljubila. Tako močno, da bom zelo težko drugega vzljubila. Mi verjameš? ODBOJKARSKA SREČANJA Ženska in moška odbojkarska ekipa sta se 4. septembra pomerili z ekipama Osnovne šole Slavko Šlander in Ingrada. V telovadnici Osnovne šole Slavko Šlander sta potekala zanimiva dvoboja, v obeh pa sta sicer zmagali gostujoči ekipi. ŠAHOVSKI TURNIR 5. septembra so se v Kocenovi ulici srečali šahisti iz EMA, INGRADA, CINKARNE in naše delovne organizacije. Rezultati: 1. mesto: INGRAD - 17 točk 2. mesto: CINKARNA - 12 1/2 točk 3. mesto: AERO - 10 1/2 točk 4. mesto: EMO - 8 točk. DNEVI AERA ’84 - SREDA 5. IN ČETRTEK 6. SEPTEMBER ODPRTA VRATA AERA V naših DNEVIH je tradicionalna prireditev - odprta vrata AERA, ki je namenjena poglabljanju stikov z našimi občani in predvsem mladim pri spoznavanju delovne organizacije ter dela v njej. Vsako leto beležimo vse večje zanimanje šol za obisk pri nas. To potrjuje tudi obisk več kot 800 učencev iz Celja in širšega celjskega območja. Enega od vtisov po obisku tudi objavljamo. OBISKALI SMO AERO V sredo nam je tovarišica povedala, da si bomo ogledali tovarno Aero v Celju. Zelo smo se razveselili, saj smo se takoj spomnili na samolepilne nalepke, ki jih v Aeru izdelujejo. Naslednji dan smo se zbrali na šolskem dvorišču in počakali avtobus, ki nas je odpeljal v Celje. Osmi razred je odšel v kemično, mi pa smo si ogledali grafično proizvodnjo. Nekaj časa smo čakali pred vhodom v tovarno, potem pa je prišel naš vodič in nas popeljal v notranjost. Seznanili smo se z zgodovino tiska in si ogledali prostor, kjer sestavljajo besedila. Ko smo si sestavljalnico ogledali, smo odšli v prvo veliko dvorano, kjer je bilo vse polno strojev. Videli smo, kako režejo papir, preden gre v izdelavo, nato pa smo si ogledali še stroj za izdelovanje nalepk. To nam je bilo najbolj všeč, še posebej pa smo se razveselili, ko smo dobili vsak eno polo nalepk. Ogledali smo si še stroje, ki dodelu-jejo različne vrste papirja. Vodič nam je ob vsakem stroju razložil, kako stroj deluje. Spoznali smo nekaj novih poklicev in ob strojih srečali tudi naše krajane. Morda se bo kdo med nami odločil za katerega izmed poklicev, ki smo jih spoznali. Po ogledu grafične proizvodnje smo se z nalepkami vrnili na avtobus in opazovali učence celjskih šol, ki so se tudi vračali z obiska v Aeru. Razmišljali smo o tem, kar smo videli in ugotovili, da delavcem za stroji ni vedno lahko in lepo. Veseli in bogatejši smo se odpeljali na ogled knjižnice Edvarda Kardelja. Želimo si še mnogo takih ekskurzij. Doroteja Srebot, 7. razred Osnovna šola Frankolovo DNEVI AERA ’84 - NEDELJA, 2. SEPTEMBER IZLET V NEZNANO Veliko so zamudili vsi tisti, ki se niso mogli odločiti za izlet, katerega cilj sta bila Grmškov dom in Ribniška koča na Pohorju. O tem prijetnem in dobro izpeljanem dogodku lahko mnogo povedo - 65 udeležencev, priložnostna pesmica naše sodelavke iz šempetrskega tozda, pa tudi fotografije. V neznano, vsem kar znano, v nedeljo smo odšli. Z avtobusom nad tisoč metrov, potem pa peš po mehki travi, smo na cilj prišli. Prva postojanka bil je Grmovškov dom, odkrita prva je neznanka. Kateri bo naslednji dom? To je koča Ribniška, ki na Pohorju stoji, toplo sonce jo poleti greje, pozimi uživajo smučarji. Šaljive igre smo igrali, streljali in pikado metali in z zavezanimi očmi žogo v gol smo brcali. Lepo vreme je bilo res kot naročeno, z Marjanom in Petrom odlično izvedeno. To bil izlet je v dneh Aera in da bila bi polna mera, malo tudi smo zapeli. Dan je bil zares prekratek, saj smo komaj ga začeli. STALNO VPRAŠANJE - ENERGIJA PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE (nadaljevanje) Hidroelek tra m e Že v davni preteklosti so ljudje izkoriščali vodno energijo za pogon najpreprostejših naprav (mlini, žage, fužine). Po iznajdbi generatorjev pa je napredek zelo velik. Hidropotenciala je v svetu še mnogo neizkoriščenega. Vendar tudi viri niso enakomerni) porazdeljeni po zemeljski obli. Tako imajo nekatere dežele voda na pretek, drugje pa jih primanjkuje. Z razvojem različnih vrst vodnih strojev (kolesa, turbine) so se razvijale tudi hidroelektrarne. Gorske reke in jezera ter umetna jezera na rekah vsebujejo običajno manjše količine vode, zato pa imajo večji padec. V tem primeru se za po- gon generatorjev uporabljajo hitrote-koče Peltonove ali Francisove turbine. Zaradi velikega vodnega padca (pritisk) je poraba vode majhna, učinek pa zelo velik. Taka elektrarna je npr. Vinodol na Hrvaškem, ki izkorišča vodo iz umetnih jezer. Like, kise po cevovodih vodi do strojnice, ki je le nekaj metrov nad morjem. Počasnejše dolinske reke pa imajo večjo vodno množino, padec pa je majhen. Npr.: dravska veriga hidroelektrarn, kjer so doseženi padci nad devet do največ 33 metrov (Slika 1). V teh elektrarnah, ki so pretočnega tipa (akumulacija je majhna), je značilna takojšnja poraba dotoka vode, ker bi sicer bilo moteno obratovanje nadaljnjih stopenj. V teh elektrarnah so običajno v uporabi Kaplanove turbine, počasi tekoče. Skozi te turbine se pretaka velika količina vode, padec pa je odvisen od položaja možnih višin jezov na reki. (Slika 2 in 3). Reka Drava je na področju Slovenije z izgradnjo zadnje elektrarne pri Ormožu že izkoriščena. Tako se bodo v Sloveniji ali se že gradijo hidroelektrarne na Soči, Savi, Muri in morda še kje. Verjetno nas bo energetski položaj prisilil, da izkoristimo vsak potok ali rečico. Zato se razvijajo tako imenovane minielektrarne v blok izvedbi. (Turbina - generator, regulacija v FALA VUZENIC Maribor 30 km !33%36 330,36 316,63 299,22 281,80 267,20 220,00 kanal 172 km 9,5km 148.9 138,4 76,5 70,6 45,1 40,0 km od republiške meje 100,7 92,1 Situacija in profil elektrarn na Gornji in Srednji Dravi Slika 1 Prerez turbinskega 'stebra enem bloku). Te so zanimive za odročnejše kraje z vodnim virom. Če bi jih bilo več, bi v času pomanjkanja veliko pomenile. Zelo koristne so tudi takoimenova-ne reverzibilne hidroelektrarne. V času nočnih prelivov (prelivi nastopijo v HE ponoči, ko ni velike porabe električne energije) črpajo vodo v višje ležeča jezera, podnevi pa to vodo iz-takajo za proizvodnjo električne energije. (Taka je zgrajena v Bajini Bašti, načrtuje se pa tudi na Pohorju.) Za pridobivanje električne energije iz morja (plima in oseka) so razvili posebne cevne turbine (Slika 4). Te vrste agregatov se gradijo tudi v blok izvedbi, vgradijo pa se v veliko cev. Pri pretakanju morja se vrtijo zdaj v eno zdaj v drugo smer, le v času mirovanja morja je neproizvodni del ciklusa. Pri nadaljnjem razvoju bo s kombinacijo višje ležečih bazenov tudi ta pomanjkljivost zmanjšana ali celo odstranjena. Take turbine so zelo uporabne tudi za reke z zelo nizkim padcem in mnogo vode, kjer lahko zgradimo pretočne hidroelektrarne. V svetu je še mnogo poskusov pridobivanja električne energije iz voda. Omenimo le še valovanje morja, izkoriščanje temperaturnih razlik morske vode v globini in na površini itd. To pa so zaenkrat le še poizkusi. Neizkoriščene vode nudijo še mnogo možnosti za postavitev hidroelektrarn pri nas in tudi po svetu. Ko se bodo potrebe povečale, bodo vsi razpoložljivi viri izkoriščeni, ne glede na visoke stroške gradnje, saj je najdražja tista energija, ki je ni. Stane Fabjančič Slika 2 ČUDNA BOLEZEN JE TA ALKOHOLIZEM ZDRAVLJENJE ALKOHOLIKOV Vse do druge polovice preteklega stoletja je bila v družbi zakoreninjena miselnost, da je alkoholik poosebljenje zla, ki moti družino in družbo. Ker ga niso znali zdraviti, so ga poskušali »poboljšati« z raznimi represivnimi ukrepi. Torej ni šlo za pomoč alkoholikom, temveč za iskanje pomoči za njegovo okolico. Do prelomnice v pojmovanju alkoholizma je prišlo postopoma po odločitvi svetovne zdravstvene organizacije, ki je ugotavljala, da se mora alkoholizem uvrstiti med bolezni. Nepoučeni še vedno domnevajo, da se alkoholizem lahko zdravi z zdravili. To žal ni mogoče, kajti za zdravljenje alkohlne bolezni ne poznamo zdravil, seveda, če zanemarimo zdravila (»močna pomirila«), kijih uporabljajo v medicini za pomirjenje ob težjih duševnih zapletih. 1. Tradicionalni sistem zdravljenja v psihiatrični bolnišnici Ta sistem se še vedno uporablja v nekaterih psihiatričnih bolnišnicah v Sloveniji. Njegove bistvene značilnosti so: - bivanje na zaprtih ali odprtih oddelkih, od nekaj dni do več mesecev - terapija s pomirili, zaposlitev v raznih delavnicah itd. Skratka, pravega zdravljenja alkoholizma na tradicionalnih oddelkih ne poznajo, vprašanje pa je, če je sploh možno, ker sprejemajo že dokaj propadle alkoholike z duševnimi zapleti in tiste z izrazito asocialnim vedenjem. 2. Sodobne metode obravnavanja alkoholikov Smiselnejše načine obravnavanja alkoholikov so začeli uvajati šele po ustanovitvi prvih klubov leta 1935, oziroma so se različne oblike skupinskega dela z alkoholiki razvile šele po drugi svetovni vojni. Dolgoletne izkušnje zdravljenja ti-sočev alkoholikov so pokazale, da je uspešno le zdravljenje v terapevtski skupnosti v bolnišnici in v klubih zdravljenih alkoholikov. Zdravljenje obsega tri osnovne obravnave: a) uvodne pogovore, v katerih se ugotovi, če je alkoholik dovzeten za zdravljenje, b) obravnavo v terapevtski skupnosti v bolnišnici in c) večletno zdravljenje v klubu zdravljenih alkoholikov. Zdravljenje v bolnišnici je organizirano v skupinah, člani vseh skupin pa so združeni v terapevtski skupnosti. Tak sodoben način zdravljenja vključuje tudi zdravljenje družine in delovnega okolja. Nekateri še vedno mislijo, da je bistvo zdravljenja v izolaciji v bolnišnici, kjer alkoholik ne more dobiti pijače. Sodobnejši način zdravljenja v bolnišnici pa temelji predvsem na skupinskem delu (vsakodnevni sestanki, izobraževanje in vključevanje v klub). Zdravljenje v bolnišnici traja po programu do treh mesecev. V tem času mora alkoholik spoznati, kaj je alkohol, kako vpliva na organizem in kakšne so posledice. Alkoholik se mora spoznati sam in svoja spoznanja predstaviti tudi ostalim članom v skupini. Po večmesečnem zdravljenju se zdravljeni alkoholik obvezno vključi v klub zdravljenih alkoholikov, kjer nadaljuje z obvezno abstinenco. Na nek način mora biti zdravljeni alkoholik v prijateljski povezavi z drugimi zdravljenimi alkoholiki praktično vse življenje. Abstinenca mora trajati vse življenje. Odvisnost od alkohola se v času zdravljenja le pomiri in uspava, vsako ponovno - tudi najmanjše pitje alkoholne pijače, pa jo spet prebudi. Tako recidivist (alkoholik, ki je spet začel piti) zelo hitro postane še slabši kot je bil pred zdravljenjem in še hitreje propada. Ko zaključujemo nadaljevanje člankov z naslovom ČUDNA BOLEZEN JE TA ALKOHOLIZEM, se nam zastavlja še eno vprašanje. Ali je zdravljeni alkoholik kdaj zdrav? JE, če mislimo le na tiste zdravljene alkoholike, ki doslej še niso recidivirali (ponovno pili), NI pa, če pomislimo na vse tiste, ki so recidivirali, morda celo večkrat. Nihče ni sam kriv, če je postal alkoholik, pa tudi nobenih zaslug nima, če se je alkoholizmu izognil. Romana Ilovar LITERARNA SNOVANJA NOČ Morje blešči se v soju luči, na nebu pa zvezdic nebroj se iskri. Ni treba besed in ne laži, v svetli noči prav vse se zgodi. Minila je noč, rodil se je dan ... Ljubezen gre proč, je dragi neznan. Po stezi med bori sprehajava se, oljke cvetoče pa rahlo šume. Korak se ustavi, srce govori... »Poljubi me, dragi, kot znaš samo ti!« Bila je ljubezen le za en dan, tiha in nežna kot pajčolan. Njegove oči so globoke kot morje, njegove roke pa kot toplo obzorje. To bile so sanje, to ni resnica ... Zakaj vse to mine? Mar ni to krivica? -pb ZNOVA KORNATI O Kornatih smo v našem glasilu objavili že več prispevkov, vendar je vsako obiskovanje njihove lepote še vedno preskromno, vse to, kot pravimo, mora oko samo vsrkati vase. To so lepote in dogodivščine, vožnja z ladjo okoli otokov tega narodnega parka. In ko se povzpnemo na posamezne vrhove nam včasih manjka beseda - zastaja dih. Med množico majhnih in velikih otokov doživljamo občutek, kot da se z njimi vozimo v nekem ogromnem konvoju. Kar neverjetno se včasih pred nami dvigajo s cvetjem in rušjem porastle stene tudi več kot 90 metrov nad morjem. Segajo pa še več kot 70 metrov v temno morsko gladino kot nekakšne velikanske pregrade. Vanje so čas, morje in neurja izdolbli male in velike galerije. Ko se vozimo tik ob teh masivih, ki so tu in tam povsem previsni, se počutimo na naši sicer varni ladji kot v lupinici. Zbuja se spoštovanje, utihnemo, slišimo le ropot ladijskega motorja in pesem valov ter sprožilcev na fotografskih aparatih. Narava in čas sta ta del naše domovine posebno obdarila. To skrivnostno otočje pa niso le skale in pobočja, veliko je še vsega drugega. Srečujemo mogočne svetilnike, stare trdnjave, filmsko mesto na priljubljenem otoku Mani, ter posamezne, že v davnini obljudene zaselke. Prijetno v zavetrju so skrite majhne, slikovite hiše. Ljudje so gostoljubni in prijazni. Živijo v tem prečudovitem svetu, kljubujejo modernem času, skromni in tihi so, le tu in tam ob radiu, največ pa ob svojih otokih in raznolikem cvetju zazrti na morje, dočakajo zdravi in kleni spoštljivo starost. Utrip njihovega vsakdanjika jim morda zmotimo pohodniki, glasnejši in taki, da jim po odhodu spet ostane le večna melodija njim tako dragega morja. In ko se tako po svoje vključujemo v ta svet z našim pohodom, morda globlje pogledamo v kozarec, duši damo duška še drugače, lagodno in brezskrbno preživimo teden dni ob petju in plesu - na zaključku pa rečemo: »To so Kornati!« Ob odhodu vedno znova razmišljamo: »Nikoli ni zadnjič - še pridemo.« Ti Kornati, ta razgiban in hkrati prijeten dopust, so postali tako mikavni, da jih je vredno vedno znova obiskati in pripraviti vedno nove načrte. naš aero 168 Res je sprva veliko dela, skritega in takega, ki povzroča skrbi in še kaj, ob zaključku pa veselje za vse. In kaj lahko povemo za pohod, ki ga načrtujemo v letu 1985? Ne veliko, vsaj kar tiče cene skoraj nič. Imamo le rezerviran termin - od 8. do 15. junija 1985. Kljub temu, da cena še ni znana upamo, da bo kot leta doslej »gužva«. Z vsemi članki in pripovedovanjem smo vas, dragi sodelavci, verjetno obširno seznanili s Kornati, tako, da pričakujemo udeležbo dosedanjih in novih pohodnikov. S celotnimi pripravami in prijavami za izlet bomo letos pričeli že sorazmerno zgodaj, oziroma prej kot v preteklih letih. Udeležencem bi radi omogočili obročno odplačevanje. Ker bo cena gotovo višja kot je bila lani, bo obrokov seveda več. Predvidevamo, da bomo z zbiranjem prijav pričeli v mesecu oktobru, obročno odplačevanje pa z novembrom. Ker bo dokončna cena verjetno znana šele ob koncu letošnjega leta, morda pa še kasneje, bo vsemu KORNATSKI SPOMINI Vsak dan naša ladja pluje z otoka na otoček, na valovih ziblje se, kakor prazen sodček. Na tej ladji so planinci, na Kornate so prišli, transverzalo naredijo, sicer planinci bi ne bili. Zjutraj od doma, zvečer pa nazaj, po samotnih otokih nabirajo čaj. Sta varno vozila nas Vjeko in Miro, na Ižu prijetnem vsega na izbiro. Pri Rajku pijača in ples »kod Mandrača«, vsa družba vesela je pesmice pela. Oskrbo odlično je nudil hotel Korinjak, so vsi se trudili, zadovoljen bil je vsak. V slovo maškarado smo priredili, sledil še nekakšen obračun. Nič še ni dorečenega o prevozu do Zadra. Pri naših znancih v agenciji za letovanje bomo poskrbeli za prevoz in upamo, da bomo dobili najbolj ugodne ponudbe. Lahko še napovemo, da za izlet v prihodnjem letu pripravljamo več posebnosti - presenečenj. Vedno je kaj novega za popestritev bivanja na Kornatih. Letos torej vabimo vse planince -člane in ljubitelje planinstva, da se nam pridružijo in da v juniju 1985 skupaj odpotujemo na Kornate. Prijavite se pravočasno in pohitite, saj bomo prijave sprejemali le do določenega števila udeležencev - 80 potnikov. Toliko jih lahko sprejme ladja »Panonija«. Prijavnice bodo tokrat objavljene v naših Informacijah in bodo tako v mesecu oktobru na voljo vsakomur. Do takrat pa je seveda še dovolj časa za premislek! Franček Perc to smeha bilo je, čistilko smo novo dobili. Harmoniko svojo je Stane igral, od ranega jutra do pozne noči ni zmanjkalo viž mu, ne lastnih moči. Je teden minil in enkratno poletje, mi pa nazaj v domače zavetje. Panonija naša v pristanu že čaka, da v Zadar nas peljeta dva pomorščaka. Smo se poslovili in še stisk roke, na svidenje spet -smo si obljubili. V srcih pa naših ostal je spomin, na lepe pohode prek skal in planin. Z vsakega vrha prekrasen pogled, če enkrat to vidiš želiš si ga spet...! Planinka Berta NAŠI KOLESARJI NA MARATONIH MARATON FRANJA Osem članov kolesarske sekcije Aero se je 22. julija udeležilo kolesarskega maratona Franja. Proga je bila dolga 155 kilometrov in je rekreativ-no-tekmovalna, saj vsak udeleženec dobi številko, na cilju pa mu izmerijo čas, ki ga je porabil za prevoženo pot. Ob osmih zjutraj je 1888 kolesarjev začelo vrteti pedala iz Tacna v Ljubljano. Na Celovški cesti se je oblikovala kolona, dolga pet kilometrov, pri Brezovici pa je bil štart dirke in se je kolona še podaljšala. Vreme je bilo sončno brez vetra in primerno za vožnjo. Najtežji del maratona je vzpon na Kladje, kije dolg kar šest kilometrov. Spust s Kladja je nevaren, ker se štiri kilometre pelje po makadamu. Na cilj, ki je bil v Tacnu, je letos pripeljalo 99 odstotkov vseh udeležencev. Ker je maraton tekmovalni, je prav, da zapišemo še razultate članov naše sekcije. V skupini do 30 let je 237. mesto zasedel Boštjan Demšar, s časom 5:13,34 (29,471 km/h), 601. mesto -Bojan Vod lan, 664. mesto - Janez Čre-pinšek in 744. mesto Brane Rezar. V skupini od 30 do 45 let je 66. mesto zasedel Igor Nunčič, s časom 4:55,04 (31,520 km/h), 545. mesto pa Ivan Srebot. V skupini nad 45 let je 16. mesto zasedel Aco Ibraimov, s časom 5:01,15 (30,871 km/h) in 116. mesto - Blaž Črepinšek. MARATON TRI SRCA 25. avgusta je osem članov naše kolesarske sekcije nastopilo na maratonu Tri srca, dolgem 110 kilometrov. Proga je potekala iz Radenc, prek Murske Sobote, Lendave in Ljutomera v Radence. Vožnja po ravni prekmurski pokrajini je bila prijetna. Vsi udeleženci so 110 kilometrov prevozili brez večjih težav. Posebej pa se zahvaljujemo vodji in kolektivu avtoparka, ki so nam s prevozi omogočili sodelovanje na večini akcij. MARATON PRIJATELJSTVA Štirje člani sekcije so se 26. avgusta udeležili Maratona prijateljstva, dolgega 105 kilometrov. Proga je potekala iz Mozirja prek Vranskega, Kamnika in Črnivca v Mozirje. Kljub slabemu vremenu - udeležence sta ovirala dež in veter, so vsi prispeli na cilj. Igor Nunčič ROKOMETAŠI PRED NOVO SEZONO O naših rokometaših, če lahko tako imenujemo športnike, katerih pokrovitelj je že lep čas naša delovna organizacija, smo doslej v »Našem Aeru« bolj malo pisali. Zato se nam zdi prav, da vas tokrat, na začetku nove tekmovalne sezone informiramo o dogajanjih in razpoloženju v klubu. Kljub izpadu naše članske ekipe iz I. zvezne rokometne lige ter nekaterim neljubim dogodkom v klubu in izven njega, smo v novi tekmovalni sezoni 1984/85 še bolj trdo in zagnano zagrabili za delo z željo, da okrepimo ugled in tradicijo celjskega rokometa ter povrnemo zaupanje vseh naših pristašev in prijateljev. K temu nas še posebej spodbuja zlata olimpijska medalja naše reprezentance v Los Angelesu, naslov najboljšega rokometnega kolektiva v Sloveniji v pretekli sezoni ter bližajoča se 40-letnica obstoja kluba, ki jo slavimo leta 1986. Naši bližnji tekmovalni načrti so -uspešno nastopanje članske ekipe v II. zvezni rokometni ligi, z vrnitvijo v najvišji rang tekmovanja v jubilejnem letu 1986 ter osvojitev najvišjih pionirskih in mladinskih naslovov, kar je že tradicija celjskega rokometa. Tem ciljem bomo namenili vse naše moči, tako nova uprava in strokovno vodstvo kluba, kakor tudi vsi igralci, ki jih je v vseh selekcijah okoli 80. Posebno pozornost smo zato posvetili organizacijskemu in strokovnemu vodenju kluba! Precej časa smo izbirali trenerja I. ekipe in upamo, da je naš izbor (Slavko Bambir) pravilen. To že doka- zujejo rezultati v pripravljalnem delu sezone in dobro razpoloženje v ekipi. Mlade selekcije rokometašev (pionirji in mladinci) so že po tradiciji udarna moč celjskega in slovenskega rokometa. To pa je tudi v prihodnje osnovna naloga sedanje trenerske ekipa (Goršič, Virt, Rovšnik), ki jo dopolnjujeta še pomočnik trenerja Slavko Ive-zič in trener vseh vratarjev Milovan Tomič. Po začetnih težavah in različnih nasprotovanjih se tudi nova uprava klu- ba vse bolj uspešno vključuje v svoje delo! Vsak član izvršnega odbora, kije glavno operativno telo uprave in v katerem so v večini Aerovci, ima svoje posebno področje in zadolžitev, medtem ko so člani predsedstva, med njimi je nekaj znanih celjskih gospodarstvenikov in politikov, zadolženi za reševanje finančnih problemov kluba. Samo zagnanost in želja po uspehu žal še zdaleč nista dovolj za uresničitev vseh naših ciljev! Trenutno zagotovljena finančna sredstva (ZTKO, DO Aero in vstopnina) namreč pokrivajo le okoli 60 do 70 odstotkov načrtovanih potreb. Ostali del sredstev je zaenkrat še vprašljiv, s tem pa seveda tudi naše načrtovano delo in ves »pogon«, ki je za to potreben. Še nekaj besed o I. ekipi! Fantje trenirajo kot že dolgo ne, zavedajoč se odgovornosti do vseh delavcev Aera in neštetih privržencev, ki ob dobrem delu in uspehih kluba zagotavljajo, da bo rokomet tudi v prihodnje ostal najkvalitetnejši in najpopularnejši moštveni šport v Celju- Zato še posebno pozornost posvečamo odnosom v I. ekipi ter vsakdanjemu življenju in počutju igralcev. Tudi piknik, ki smo ga pripravili na Gričku, je eden od takšnih prispevkov. Na »bojnem polju« (beri: rokometnem igrišču) smo se v začetku septembra pomerili člani uprave in igralci I. ekipe - v ROKOMETU! Seveda so bili tokrat igralci močnejši od uprave in zmagali s 27:15 (12 : 8). Žal pa so člani uprave ta dvoboj, ki bo v prihodnje tradicionalen, vzeli premalo resno in zavzeto, saj so ob odsotnosti nekateri svoji ključnih igralcev (Presinger, Marguč, Koren, Goršič, Krelj, Peunik) tekmo s težavami pripeljali do konca. Predstavljajte si svoje počutje, ko bi v napadu na vas »navalil« Anderluh in bi padali na Toplakove »finte«, v obrambi bi vas držala Kleč ali Ščurek, ko bi v »kon-tri« zaman hoteli ujeti Selčana ali Razgorja in bi iz oči v oči stali pred Lesjakom, Zupancem ali celo Tomičem!? A. Š. Igralci UPRAVE se mučijo v napadu Naš »glavni« pri uspešnem izvajanju najstrožje kazni PRVI TRNEK AERA ’84 Na XIII. tekmovanju za PRVI TRNEK AERA se je 15. septembra na Šmartinskem jezeru zbralo 44 naših ribičev. O vzdušju in dogodkih pričajo posnetki, med samim tekmovanjem pa tudi »športnega duha« ni manjkalo. naš aero 170 Največja riba Pokal zmagovalcu Koliko bo »potegnila« tehtnica? Najmanjša riba Vrstni red ribičev z ulovom: Mesto Rib Gramov Točk 1. Roman Ramšak, Kemija Šempeter I. 19 754 773 2. Drago Kunej, Grafika 7 518 525 3. Miran Dobovišek, Kemija Vzdrževanje I. 6 388 394 4. Gusti Maček, Grafika 5 355 360 5. Brane Pančur, Kemija Šempeter IV. 4 271 275 6. Drago Pušnik, Knjigotisk 18 252 270 7. Boris Tomšič, Kemija Vzdrževanje II. 4 260 264 8. Maks Nidorfer, Fotostavek 7 130 137 9. Jože Koštomaj, Kemija Celje 8 102 110 10. Jože Cotič, Kemija Šempeter II. 7 90 97 11.-12. Mato Pavlič, Kemija Šempeter III. 6 78 84 11.-12. Dani Zagoričnik, Kemija Šempeter III. 6 78 84 13. Ivan Žohar, Kemija Šempeter I. 2 64 66 14. Milan Podlunšek, NO 2 34 36 15. Milan Seničar, NO 1 26 27 16. Gabrijel Pintar, Kemija Vzdrževanje II. 1 16 17 EKIPE: 1. DSSS- Kombinirana ekipa 1166 točk 7. Kemija Šempeter IV. 275 točk 2. Grafika 885 točk 8. Knjigotisk 270 točk 3. Kemija Šempeter I. 839 točk 9. Kemija Šempeter III. 168 točk 4. Kemija Vzdrževanje I. 394 točk 10. Fotostavek 137 točk 5. Jasnit 352 točk 11. Kemija Šempeter II. 97 točk 6. Kemija Vzdrževanje II. 281 točk 12. NO 63 točk mfm mm 1 f ilovar- Jenjb m REŠITEV Pojav PNI Gokenju NEM. pisatelj (theodor) MA Rib GLED. IGRALEC CPETER.) SUKAN ARZENŠEK napisana ?Rt!>AVAH JA ZA ČTUbČHTB EMIL ZAToPBK h v m RAZMIK ▼ TROJA ATIANT. PAKT mm MML f| M soersio VINO OtroSko VOZILO ▼ 5ZAMOR /5 L/ 7 ► AM-FIIM- I6PALBC (cHPiSrO- PHBK) znak. za PREPLAH 7 moment (V FIZIKI) 31. URAM. (SANbl) SVINČNICA OTOČJE Mtb Z0A IN SZ. NEVARCN PARAZIT STA RO GR. PESNIK. IZ 185&OSA PEVEC baranta CHAPLIN. Zena *RAT/ MA H°/lvE O 2 TlTj ‘ VE^rJ£ /7"— ► VOJAŠKI ObbELUC A MERCI J D&KAT El Ul L. /NbUSTR- STANJE TO PIJANOSTI 7 pevec SL.OKTCTA (PETEK) TRANSPORT JE b IZ JEtPRENJ. KAŠO loo TR.G V Stažih Atenah ZORA VIL. RASTLINA SMUČAR TRANRO sprimek. ALbA/LČC Šiptah' Kraj pri ?0 R6ČU AZIJSKA DRŽAMA ? M TOK SAMB KRALJICA tPOZTo/ / 97 ► OPERNI SPE V ATLET APoSTO- LOVSKI O&MEJNl Stražah EDIN OD PANSKIH Otokov V TA/ej PIJANOST 7ESNICA M USER. ANTlČ/JO IME ZA TROJANE »MAS AčZO* PSIHOLOG. Kn/Stan £lČ Tu 1E i. im£ KLADA ZA SEKAN JEM.V NCKiO-SKAKALEC IZ CSSR, (J/HI) ALP. REŠEVAL SANI mesto 1/ S R 3 Ul MESTO v J. ŠVICI ALJA TKAČEV OBŽALO- VANJE bEL MOTOf, Z NOT RANI Z60TZZ-VANJEM (zr' NAJMANJ. CčLlKjA \ ?/VSK/ nizLiz % (M LA ŽGANA guma SESTAVU Jamči KO REN J / ► jjT nemIki N AR ATO-SLOVEČ » (Iozcnz) MtSTO V SLAVONIJI UP0PADA IGLAST GRM P/SATUJ. mar.uk/ NAPAKA m/ OBMOČJE, PODR.OCJE ▼ NAbA KRAIGHER POKRIVALO TRI MARob. not/ PADAVINA 777 CE-UČA BIVŠI IRANSKI Politik. CbAU!) Rajkou Lotrič. KLOR. / 7^7 / / ► KVAS/ NA 7p.izor.is ČE V c/exusu 1 ► Za nagradno križanko št. 6 smo prejeli 161 rešitev. Žreb je nagrade razdelil takole: 1. nagrada - 600 din - Valter Čretnik, TOZD Vzdrževanje 2. nagrada - 400 din - Kristina Kolar, DSSS 3. nagrada - 200 din - Danilo Zagoričnik, TOZD Kemija Šempeter Izrezek z vpisano rešitvijo nagradne križanke št. 7 pošljite na naslov: Kadrovski in splošni sektor AERO, Čuprijska 10, Celje. Na pisemsko ovojnico napišite: NAGRADNA KRIŽANKA 7. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki bodo v našem uredništvu do četrtka, 25. oktobra 1984. PREBERITE, NE BO VAM ZAL Pri Pomurski založbi je lani izšel roman Ileane Vulescu, mlajše romunske pisateljice, z naslovom - ČLOVEK ČLOVEKU. Gre za zahtevno delo, ki bralcu dopušča veliko možnosti za razmišljanje o sebi, svojem življenju in življenjskih odločitvah. To je zgodba Sinziane Hangan, žene, matere, zdravnice in ljubice. Za pripovedjo o njenih velikih ljubeznih, ljubezni do dela in ljubezni do različnih moških, se ne skriva le golo portretiranje Sinzianine podobe in številnih drugih likov, temveč tudi poglobljeno prodiranje v globine človekovega duha. O svojih ljubeznih pravi junakinja takole: »Odkrila sem vzvišeno lepoto v svojem oboževanju, gospod doktor Murgu, srečala sem tebe? Pavel moj ljubi, čisti fant, ki si prišel iz kraljestva gora, srečala sem tebe Emil, svojo edino pomoto, vas gospod Nini Naicules-cu, tebe Mircea in vse vas ljubim, vsi ste mi pri srcu in rada vas prebiram, ne sramujem se biti z vami, a njega (Gheorgheja) nisem našla v nobenem izmed vas in čutim, vem, da ga nikoli v nikomer ne bom več srečala.« In kakšni so bili notranji boji te predane zdravnice, dobre matere -vzgojiteljice, skoraj idealne ženske, ki jo zaradi njenih številnih notranjih oblik ljubijo malodane vsi. Daniel je bil veliko prestar zanjo, zaradi Vladi-miresca ni hotela žrtvovati zakona, ki gaje bila komaj sklenila, za Murga pa ni hotela žrtvovati svoje družine in ga odtegniti od njegove žene in otrok. Roman ČLOVEK ČLOVEKU je roman o ljubezni, morda zgrešeni, a tudi zmagi samogibnega obstajanja. Zavest o takem obstajanju pa glavno junakinjo pripelje tudi do odločitve, da izbere človeka, ki ga spoštuje - a ne ljubi. Pred vami je roman, za katerega vam iskreno lahko rečemo - preberite, ne bo vam žal, saj boste ob koncu bogatejši za marsikatero življenjsko spoznanje. Roman nemške pisateljice Aliče Ekert-Rotholz - RIŽ IZ SREBRNIH SKLEDIC je izšel lani pri Založbi obzorja Maribor. Roman RIŽ IZ SREBRNIH SKLEDIC je zgodba o eksotičnem, za Evropejca posebno zanimivem okolju Daljnega vzhoda. Prizorišče dogajanja je Siam, današnja Tajska. To daljno deželo avtorica dobro pozna, saj je v njej živela več let. V ospredju dogodkov je družina hamburškega trgovca, ki ima poslovno podružnico v Bangkoku. Po dolgih letih obišče moža, ki seje na Tajsko umaknil pred nenaklonjenostjo nacistov, žena z dvema otro koma. Mož se je medtem zapletel z lepo mešanko, ki zdaj spletkari proti njegovi ženi, kitajska strežnica pa tako vzljubi njegovo malo hčerkico, da jo ugrabi. Trgovčev stric, ki živi v istem kraju, je poročen z bogato Siam-ko. Zanimiv je opis življenjske poti njegovih otrok - mešancev. V romanu nastopa vrsta različnih značajev in različnih narodnosti priseljencev in domačinov, Kitajcev in Malajcev. Roman je precej obsežno delo, v katerem je prikazano veliko poznavanje krajevnih razmer in ljudi. Prežet jez velikim smislom za stvarnost, hkrati pa so mu tuje vse poenostavitve, sicer tako značilne za literaturo te vrste. Ob branju romana čutimo avtoričino veliko psihološko in splošno kulturno razgledanost. Njeni junaki so plastični, daleč od navadnih serijskih portretov, ki jih sicer srečujemo na straneh te čisto posebne tematske zvrsti današnjega leposlovja. Značilno za široko razumevanje ljudi, ki niso ne dobri in ne slabi, temveč samo srečni ali nesrečni. Njihove življenjske zgodbe potekajo v orientalsko pisanem svetu: v palačah, beznicah, igralnicah, pristaniščih, trgovskih hišah ter kitajskih tržnicah. Roman je lahko bralen, s privlačnimi opisi krajev in ljudi, ki so za nas Evropejce še posebej skrivnostni in zato seveda zelo zanimivi. Roman Michaela Burka - VZEMI VSAJ LJUBEZEN je izšel lani pri založbi Lipa Koper. Sodobnega nemškega pisatelja Michaela Burka poznamo kot avtorja izredno privlačnih del, ki izhajajo v visokih nakladah in jih bralci dobesedno razgrabijo. V romanu VZEMI VSAJ LJUBEZEN nas avtor vodi v različne dežele Evrope, Amerike in celo v Izrael. Glavni junak je Stefan Andersen, ki je v poklicu izredno uspešen mož in je dosegel največ, kar je bilo mogoče. Ukvarja se z modno konfekcijsko in- dustrijo. Sodi v tretjo generacijo družine, ki je ustvarila veliko bogastvo v tekstilni industriji. Na poti k uspehu ga spremljajo tri ženske: ljubezni željna Ethel v Londonu, mlada Veroni-que v Parizu in čustvena, lepa Joana iz Nevv Jorka, najnežnejša med njimi, Židinja, ki ne more pozabiti tragične usode svojih staršev v nacistični Nemčiji. In prav zaradi te deklice, Stefan tvega svoje življenje in skoraj zaigra uspeh v poklicu. Njegovo življenje se spremeni. Joana ga je očarala tako močno, da se je odrekel celo pokvarjenemu očetu, kije bil nacistični funkcionar in je brezobzirno koval svoj uspeh v letih, ko so drugi trpeli. Spopada se z očetom - do poslednje odločitve, ko ga preda oblastem in odpotuje skupaj z Joan v Izrael. Skratka, tipičen Burkov roman, z napetim, skoraj fantastičnim razpletom dogodkov, ki bralce ves čas drži v napetosti in ga prav zato pritegne k branju. Celje - skladišče D-Per 452/1984 1984 830,7 COBISS a