"!l 197« GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA AGIS—PTUJ ŠT. 6—7 JUNIJ • JULIJ 1978 LETO II. SVEČANO OB XI. KONGRESU ZKJ TUDI MED DELAVCI ACIS Beograd 20.-23. junij KONGRES SKJ Največji zbor jugoslovanskih komunistov, ki se je pričel 20. 6. 1978, je slavnostno odprl tov. Tito. Med drugim je dejal: »V času, ko svet pretresajo velika vrenja in krize, je bilo obdobje med X. in XI. kongresom Zveze komunistov, eno najmirnejših v našem razvoju, kar je močna potrditev stabilnosti naše družbe in našega s'stema. Obenem je bilo po uspehih in rezultatih eno naj-plodnejšiih. Kajti med tem smo izvedli bistvene spremembe v naši družbeni biti v smeri vladavine združenega dela in resnične politične moči delavskega razreda in delovnih ljudi. S tem je zaokroženo delo dolgoletnih revolucionarnih prizadevanj jugoslovanskih komunistov, predvsem tisto, kar smo ustvarjali in ustvarili v minulih treh desetletjih v miru, svobodi in neodvisnosti. Delavskemu razredu so odprte nove, najširše perspektive.« Slavnostno otvoritev XI. kongresa ZKJ in te besede iz uvodnega referata maršala Tita smo poslušali tudi delovni ljudje v AGIS-u. Že v zgodnjih jutranjih urah 20. 6. smo preko tonske tehnike dajali temu dnevu pomen in vzdušje, ki mu gre. Pred velikim trenutkom, ko so se oglasili reporterji iz kongresnega centra SAVA, so igrale koračnice in proti deseti uri se je na transportnih poteh TOZD Avto-opreme zbralo že lepo število delavcev, z željami, da vsaj nekaj veličastnih trenutkov delegatov in gostov XI. kongresa, doživijo tudi sami. Takoj po reporterjevem glasu in uvodni glasbi so sledile brezmejne ovacije, kar je oznanjalo Titov prihod v dvorano. Zatem smo prebrali pozdravno pismo iin sledil je prenos celotnega referata maršala Tita, ki smo ga žal poslušali! samo nekateri, kajti delovne naloge vsem niso dale teh možnosti. Zabeležiti moramo tudi to, da je bilo podobno vzdušje tudi v ostalih TOZD, ki se tega zbora niso udeležili. Poskrbeli! so za tranzistorje in otvoritev kongresa ter uvodni referat maršala Tita je segel skoraj v vsako sredino naših delovnih ljudi. Pozdravno pismo XI. kongresu ZKJ Delavke in delavci AGIS, tovarne kovinske industrije, gumi izdelkov, servisi Ptuj, pošiljamo delegatom in gostom XI. kongresa ZKJ pozdrave in najlepše želje za plodno delo in določitev nalog za nadaljnjo obdobje revolucionarnega boja. V vsaki vaši razpravi naj bo izražena enotnost in odločnost nadaljnjega vztrajnega bojevanja v smeri krepitve vloge delavskega razreda in združenega dela na vseh področjih družbenega življenja. Pridobitve našega skupnega boja v vojni in revoluciji moramo nenehno utrjevati, obenem pa krepiti vodilno vlogo zveze komunistov, za vsestranski razvoj socialističnih republik in pokrajin. Razvoj soicalističnega samoupravljanja, kot neodtujljive lastnine vseh delovnih ljudi je izraz enotnosti naše moči in zavesti, zato še enkrat: vodite in usmerjajte nas v energični boj za čistost in idejnopolitično enotnost, ki ohranja in jača zavestno delo revolucionarnega gibanja vseh naših narodov in narodnosti. Delavci in delavke AGIS-a ^_______________________________________J Razgibana investicijska dejavnost v AGIS - ugodna ocena sedanjega stanja V okviru predkongresnih aktivnosti in pomembnega jubileja naše deicvne organizacije, ki prav v kongresnem letu slavi 30-obletnico uspešnega poslovanja, smo 23. 6. 1978 organizirali svečan razgovor, o vsem kar smo že dosegli na področju srednjeročnega razvojnega programa in kar je predvideno za naprej. Svečan razgovor je bil obenem tudi odraz prizadevanj in tendenc v smeri krepitve in stabilnosti našega gospodarstva, čemur moramo nenehno posvečati pozornost ob upoštevanju njegovega pomena za naš splošni materialni in družbeni razvoj. O vsem tem je mnogo govoril tudi tovariš Tito na XI. kongresu ZKJ. Rozgovora so se udeležili tudi nekateri gostje, ki so s svojo razpravo podprli naša prizadevanja za nadaljno krepitev gospodarskega potenciala v ptujski občini in za odpiranje novih delovnih mest, kar je še kako velikega pomena, zaradi razreda razvitosti v katerega spadamo na tem območju. Posamezni razpravljale! so poskušali prikazati stanje, ki sloni na velikih investicijskih naložbah, na osnovi katerih bodo daljnosežnejše posledice dajale še večjo moč in pomen naši delovni organizaciji, na jugoslovanskem trgu med proizvajalci avtomobilske industrije. Prisostvovalo je tudi nekaj novinarjev z namenom, da se z našimi prizadevanji v smeri najboljšega razvoja seznani tudi širša javnost. V nadaljevanju tega prispevka, vam bomo v celoti posredovali vsebino posameznih razpravljalcev na razgovoru, iz katerega so razvidne konkretne investicijske naložbe, ki so že v realizaciji in ki so predvidene za naprej. RAZVOJ SERVISNE DEJAVNOSTI V zadnjih letih smo v Sloveniji priče izredno hitremu porastu števila osebnih avtomobilov in drugih motornih vozil. Razvoj motorizacije je posledica spremenjene vloge osebnega vozila, ki omogoča opravljanje delovnih in službenih nalog hitreje in učinkoviteje, hkrati pa dovoljuje širokemu krogu uporabnikov premagovati prostorske in časovne ovire. Tako je na področju servisiranja motornih vozil še prisotna deficitarnost teh storitev. Razkorak med ponudbo in povpraševanjem se še kaže v nezadostni in količinski zadovoljitvi potreb ostalega gospodarstva in občanov — lastnikov motornih vozil. O reprodukcijski sposobnosti v avtoservisni dejavnosti praktično več ne moremo go- celoti pokrivati osebnih dohodkov in drugih potreb osebnega standarda delavcev. Vse to ima za posledico, da delavci iz servisne dejavnosti bežijo v druge bolj pridobitne dejavnosti, ali pa jim je delo v rednem delovnem času samo sekundarni vir osebnega dohodka in sredstvo za pridobivanje pravic iz naslova delovne dobe in socialno zdravstvenega zavarovanja. V nemalo primerih osnovni vii dohodka predstavlja tem delavcem popoldansko nelegalno delo s katerim se pojavljajo še dodatna, družbi škodljiva dejanja. Eden izmed vzrokov za takšno stanje v servisni dejavnosti je razdrobljenost, notranja organiziranost, slaba kadrovska struktura, vodilni delavci, pomanjkanje ustreznih razvojnih organov na nivoju občinskih regij, zanemarjanje reševanja problemov Le dejavnosti, strani širše družbene skupnosti, neustrezne sistemske rešitve na področju uvoza opreme, repromateria-la, kreditne politike, politike cen in davčne politike v individualnem sektorju. Vsa zgoraj navedena spoznanja je Gospodarska zbornica Slovenije obravnavala na svojih sestankih in se poskušala zavzemati za čim ugodnejši položaj servisno remontnih organizacij, predvsem kar se tiče cene storitvene ure in ostalih bonitet, ki bi omogočili nekoliko ugodnejši položaj tem organizacijam. V ilustracijo bi navedel, da se je storitvena ura v 1. 1977 gibala med 62,00 in 95,00 din v Sloveniji. Poslovno združenje obrti za celotno obrtno dejavnost, pa je ugotovilo za prvih devet mesecev leta 1976, da bi bila potrebna cena ure v letu 1977 120,00 din, oziroma 133,00 din, če bi hoteli imeti normalno poslovanje v tej veji gospodarstva. V občini Ptuj ne moremo reči, da je servisna dejavnost preveč razdrobljena, čeravno bi v perspektivi kazalo razmišljati o združitvi prodajno servisnih organizacij in s tem povečati sposobnost modernizacije in širitve, ter zagotoviti hiter razvoj avtomobilizma in kar je osnovni cilj, nuditi kvalitetnejšo storitev koristnikom. Glede na vsa ta dejstva in glede na studijo razvoja malega gospodarstva v občini Ptuj smo se v AGIS-u TOZD Servis motornih vozil odločili izvajati investicijo v letu 1978, ter jo dokončati najpozneje do 1. 5. 1979 I. faze izgradnje ZASTAVA servis in del prodaj alnega prostora. Skupna izmera pokrite površine je 900 m2 in bo veljala cca 8,5 miljonov din. S tem objektom bi zagotovili po sedanjem tehnološkem razporedu 20 novih delovnih mest, ostalih do 36 pa zboljšati delovne pogoje, ki so v obstoječih prostorih skoraj da nemogoči. Študija o razvoju malega gospodarstva predvideva do leta 1980 povečanja število delovnih mest na popravilu motornih vozil 81 delavcev. Analiza je vsaj po našem mnenju realna, vendar je za TOZD servis motornih vozil pod sedanjimi pogoji razvoja servisne dejavnosti za nas nedosegljiva. Pri snovanju ideje o nameravani investiciji moram posebej povdariti, da smo naleteli na dokaj dobre odmeve, predvsem na KB Ptuj, Zavarovalnici Maribor, OS — odsek za gospodarstvo. Čeravno mislim, da še niso izkoriščene vse možnosti, saj bomo v naslednji fazi izgradnje verjetno morali startati na sredstva skupnih rezerv, ki zagotavlja jo znatno milejše pogoje odplačevanja, kar je za to dejavnost izrednega pomena. RAZŠIRITEV PROIZVODNIH KAPACITET TOZD GUMARNA Gradnja novih servisov je nujno potrebi Tem ugodnostim, ki jih nudi ta hiter razvoj motorizacije, pa se pridružujejo tudi številni problemi, kot so negovanja, vzdrževanje in podobno. Žal pa te faze naše gospodarstvo ne dohaja, saj že to v celoti prepuščamo storitveni dejavnosti, za katero pa vemo, da se razvija veliko počasneje kot ostala slovenska gospodarstva. voriti, saj se le-ta giblje nekje do 5 % (za lansko leto v Agisu 2,3 %) kar še vedno ne zadošča za potrebe, ki so odprte v tej dejavnosti. Osebni dohodki zaostajajo za osebnimi dohodki v gospodarstvu, čeravno je kvalifikacijska struktura približno za 10 % višja od ostalega gospodarstva. Iz vsega navedenega, servisne organizacije ne morejo v Osnovna karakteristika minulega poslovnega leta je izredno močna konjuktura in ker se to še povečuje v tekočem letu, se jasno postavlja vprašanje, ali bomo v smislu družbenega planiranja predvideli bolj mirni trent porasta. Na prvi pogled bi lahko odgovorili pritrdilno, če gledamo celokupni razvoj v daljšem periodičnem obdobju. Vendar z razvojem industrijske industrije in s tem tudi proizvodnje tehnične gume kot spre- mljajoče industrije je opaziti, da se proizvodnja tehnične gume giblje v okviru porasta bazične industrije in da ni večjih gospodarskih nihanj, kar se kaže na izravnavanju nosilcev razvoja. Iz tega sledi, da se moramo pri dolgoročnem planiranju nasloniti na statistične metode, katere kažejo na zelo visoko stopnjo korelacije med potrošnjo gume in ustvarjenega dohodka na prebivalca. V primerjavi tega lahko zaključimo, da Udeleženci svečanega razgovora na ogl udu proizvodnje Eno najivečjih investicij iz združenih sredstev pa izvajamo ravno v tem času. To je skladišče gotovih izdelkov, skupaj z zakloniščem. Delavci TOZD AGiS-a so že nekaj let čutili potrebo po izgradnji primernega skladišča gotovih izdelkov. Vendar odločitveni korak začetka gradnje smo prestavljali iz leta v leto. Pri optimiranju časa začetka gradnje smo imeli pred očmi poslovno odločitev, ali investicijska vlaganja v skladišču ali vlaganja v odpiranje novih delovnih mest in nudenje zaposlitve ne-zapsolenemu življu na področju naše občine. Ko v lanskem letu nismo uspeli dobiti opuščenih prostorov na desnem bregu Drave, katere smo želeli uporabiti za izvedbi skladišča, poudariti pa le moramo, da ima danes AGIS 11 ločenih skladiščnih oziroma bolje rečeno odlagalnih prostorov za skladiščne namene. Sama od sebe se nam ponuja misel, ki jo zahteva takšno skladišče. Osnovni parametri skladišča: — tehnologija: visoko regatno skladišče s sodobno skladiščno tehniko — površina: cca 1.000 nf površine — višina: cca 8 m — lokacija: med Rajšpovo in Vegovo ulico, kar meji na skladiščno cono industrijske cone Ptuj I. — investicijska vrednost: cca 11,000.000,— din trg še ne bo v bližnji prihodnosti zasičen upoštevajoč enakomerni gospodarski razvoj kakor tudi racionalnejši dolgoročni pristop k osnovni problematiki gumarstva: — položaj panoge — delitev programa razvoja Ti, izredno slabi delovni pogoji in zastarela tehnologija nas je vodila, da smo pristopili k kompleksnim rešitvam srednjeročnega razvoja gu-marstva v občini Ptuj. Izto-časno pa ne smemo pozabiti tudi na široko zaledje še razpoložljive delovne sile v ptujski občini. Vsi ti momenti so bili osnovno vodilo pri obravnavi problematike in načrtovanja razvoja TOZD Gumar-na. A) Neustreznost prostorov, kjer poteka proizvodnja, tako glede pogojev dela, kot glede možnosti za razširitev in adabtacije, saj so prostori stari preko 40 let in so bili prvotno v rabi tekstilne tovarne. Prostori so zaradi začasnih rešitev oddaljeni tudi do 100 m, če ravno gre za vezan tehnološki proces. Razmestitev strojev in opreme je na meji kritičnosti za varnost delavcev tako glede nesreč pri delu, poklicnih bolezni kot normalnega razvoja za delo. V TOZD Gumama združuje delo 220 delavcev, zato se ne more in ne sme ukiniti proiz-vodnja, ker bi poleg gospodarskih nastale tudi socialne posledice v občinskem kot tudi v širšem območju. B) Sedanja stopnja vrednosti osnovnih sredstev je minimalna, kljub temu, da je TOZD v zadnjih letih že precej invenstirala. Vendar pa ostajajo že ozka grla nekaterih tehnološko zastarelih sig mentov opreme, ker neustrezni prostori nedopuščajo namestitev novih strojev. Teh nološka sredstva so povpreč- no izkoriščena v dveh izmenah, ozka grla pa v treh. C) Osnovne surovine dobiva TOZD Gumama iz zapad-nega in vzhodnoevropskega iržišča. Boljše tehnološke rešitve bodo omogočile izdelavo kvalitetnih izdelkov iz vzhodno evropskih surovin. Deloma se predvideva tudi možnost preusmeritve na jugoslovanski trg, odvisno od razvoja te industrije. Za skupno reševa-nie problemov uvoznih suro-\ in že sedaj sodeluje s Savo Kranj. Vse te ugotovitve narekujejo potrebo po razširitvi proizvodnih zmogljivosti, racionalizaciji in uvajanju sodobne tehnologije, kar pa je pogojeno z izgradnjo p-^torskih zmogljivosti. V analizi pogojev srednjeročnega razvoja industrije gume se predvideva do leta 1980 povprečna rast proizvodnje in jootrošnje po 14 %. Investicijski program TOZD Gumama predvideva postopno povečanje predelave zmesi in sicer od 400 ton v letu 1978 na 755 ton v letu 1982 oz. 5 let po zaključeni investiciji to je leta 1987 1140 ton. Izvedba projekta je predvidena v dveh fazah in sicer: I. faza do leta 1980 2851 m2 proizvedene površine; II. faza do leta 1982 1959 m2 proizvedene površine, kar skupaj znaša 4810 m2. Program predstavlja delovno intenzivno proizvodnjo, kar je razvidno iz predvidenega povečanja števila izvajalcev od 230 v letu 1978 na 350 zaposlenih v letu 1983. Iz vsega dosedaj navedenega se zdaj lahko zaključi, da je investicija glede trga, glede na sedanje pogoje dela ter potrebo za uvajanje sodobne tehnologije in obstoj TOZD, nujno potrebna. Seveda pa je za realizacijo tega potrebna tudi širša družbeno-politična pomoč. GRADNJA SKLADIŠČA GOTOVIH IZDELKOV Zraven lastnih investicijskih vlaganj posamezne TOZD nenehno vlagajo v investicije skupnega pomena. Že v lanskem letu so bila združena znatna investicijska sredstva v skupne namene. Začeli smo pni obratu druž- bene prehrane, nadaljevali z asfaltiranjem transportnih poti, pa preko nabave potrebne birotehnike, vse do opreme laboratorijev, prototipne delavnice, tehniške kontrole in ostalih razvojnih služb. skladiščanje vsaj za določen organizacije odločili za združitev potrebnih sredstev in podpisali dogovor za gradnjo skladišč. Vemo, da bi z drugačno usmeritvijo teh sredstev lahko dodatno zaposlili znatno število nezaposlenih dealvcev, vemo pa tudi, da proizvodnja brez urejenih skladišč in potrebne skladiščne in transportne tehnike ne more slediti zahtevam današnjega trga. Mislimo, da je odveč obrazla-ga o tehnologiji, transportu in — viri: združena sredstva TOZD, bančna sredstva, krediti izvajalcev — izvajalec: Projektni in izvedbeni inženering je prevzel SOZD ELKOM, Maribor — rok izgradnje: november 1978. Zraven teh investicij združenih sredstev TOZD pa pripravljamo investicijske programe, za katere sredstva bodo združevale TOZD še obratno ambulanto, nabavo računalnika in ostalih programov skupnega pomena. NC TEHNOLOGIJA V TOZD AVTOOPREMA NC tehnologija, kot najpopolnejša veja avtomatizacije z vsemi inačicami krmiljenja z računalniki in brez njih, kakor tudi z različnimi progi amskimi elementi in nosilci spomina, je za nas še precej nepoznana in neraziskana, zato se ne bomo spuščali v podrobnosti še posebej pa, ker smo se imeli priložnost seznaniti z osnovnimi pojmi numeričnega krmiljenja že v februarski številki našega glasila. Veliko bolj pomeben je za nas velik delovni uspeh — nabava NC stroja. NC vrtalni avtomat STAMA RV 229 H-NC -3 je produkcijski stroj revol-verskega tipa z devetimi de- lovnimi vreteni hidravlične izvedbe in ga je kupila TOZD Avtooprema, namensko za izdelke Grau. Stroj je pri preizkusih in obratovanja pokazal sposobnosti zadovoljiti zahteve izdelkov »GRAU« in to ne samo s strani kakovosti, ampak tudi s strani ekonomičnosti proizvodnje. S tem je tudi potrjena pravilnost odločitve o nabavi tega stroja. Zakaj je prav avtomatizacija tako pomemben faktor? Splošna prizadevanja so poleg kvalitete in kvantite, usmerjena k osvobajanju neposrednega proizvajalca predvsem fizičnega napora. Ravno to nam nudi NC stroj, saj je možno in potrebno delo že prej strokovno (Nadaljevanje na 4. strani) 100000. tahograf Delavci v TOZD Precizna mehanika so dne. 5. 6. 1978 dosegli lep delovni uspeh. Po montažnem traku je ob 10 uri stekel 100.000 tahograf, ki je po 80 minutni montaži na 16 delovnih mestih zaključil svoj delovni proces. NC stroj (Nadaljevanje s 3. strani) obdelati in tehnično pripraviti. Prav tako je možno orodje za obdelavo že predhodno nastaviti, kar skrajša nastavne čase na minimum, s tem je delavec pri stroju potreben samo še za posluževanje. Delovne operacije, ki so do sedaj tekle na klasičnih vrtalnih strojih z večjimi vpetji — KODERMAN Janko, TOZD TAR, predlog za odkup patenta za 150.000 diim. Tehnične izboljšave: — TOPOLOVEC Avgust, odšel, izboljšava zavrnjena —- BRODNJAK Jože, DSSS, predlagana enkratna nagrada 500 dim — REPIČ Peter, TOZD TAP, (2 izboljšavi), predlagana enkratna nagrada 4.000 din — ŠMIGOC Miloš, TOZD Gumama, izboljšava zavrnjena — MERC Jože in GROBELNIK Anton, TOZD TAP, izboljšava priznana za dboo 3 let, akontacija za 1978. leto 3.018,05 din — KRIŽE Milan, PP »Olga Meglič«, izboljšava zavrnjena — KRAJNC Jože, TOZD TAP, izboljšava priznana za dobo 3 let, odškodnina za 1977. leto in akon-taclija za 1978. leto 19.705,60 dim — NOVAK Stanko in HORVAT Slavko, TOZD Gumama, izboljšava zavrnjena — SIMONOVIČ Miroslav, TOZD Gumama, izplačilo odškodnine po pogodbi 4.312,45 dim — ŠMIGOC Miloš, TOZD Gumama im MAJCEN Franc, TOZD TAP, izboljšava zavrnjena — PRIMOŽIČ Jože, TOZD TAP, izboljšava zavrnjena — SEIDL Milan, TOZD TAP, izboljšava zavrnjena —- BELA Danilo, TOZD Orodjarna, preložena na naslednjo sejo — MATJAŠIČ Vlado, TOZD TAP, izboljšava priznana za dobo 3 let, akontacija za 1978. leto 4.297,95 din — BELA Peter, TOZD TAP, (2 izboljšavi), izboljšavi zavrnjeni obdelovanca in dolgimi izdelovalnimi časi, opravi NC stroj v eni operaciji z enim vpetjem in v več kot polovico krajšem času. Stroj ni velika pridobitev samo za našo delovno organizacijo, saj je prvi in edini v Ptujski občini. Martin Jaušovec — MEŠKO Anton, TOZD TAP, izboljšava priznana za dobo 3 let, akontacija za 1978. leto 2.446,50 din — BERANIČ Franc, TOZD Orodjarna, priznana enkratna nagrada 500 din — ŽULA Franc, TOZD TAP, priznana enkratna nagrada 1.000 din. Koristni predlogi: — KRAMBERGER Franc I in PŠAJD Jože, TOZD Gumena, priznana enkratna nagrada 1.600 din Komisija zaradi dopustov v juliju in avgustu ne bo zasedala, pripravljali pa se bodo materiali in pismena mnenja avtorjev od leta 1978. dalje. Kolektiv želim seznaniti še o udeležbi članov komisije ma sejah' Ena izmed nalog naše komisije je spodbujanje inovatorstva in čimbitrejše reševanje prispelih predlogov. Da bi se to uresničilo je postavljena komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge kot izvršilni organ delavskega sveta delovne organizacije. Sedanja komisija, ki je bila postavljena v mesecu marcu 1978 štele 9 članov im to od vsake TOZD, DSSS in DSK po enega člana. Komisija je imela v tem času 8 sei na katerih je opaziti, da je udeležba članov na seiiah izredno slaba, saj je poprečna udeležba komaj 61 %. Kljub pravočasno dostavljenim pismenim vabilom imamo vedno težave s sklepčnostjo, saj se posamezni člani pred sejo opravičujejo in moram nenehno člane prositi za sigurno udeležbo, vendar se pogoste dogaja, da jih kljub temu na sejo ni. Žnidarič Dušan Ob tem lepem jubileju deiav-cev TOZD Precizna mehanika se moramo spomniti začetkov osvajanja tahografa in težko prehojene poti, ki je vodila k temu doseženemu uspehu. Osvajanje tahografa se je pričelo v Avstriji pri licenčnem dajalcu K. Finku, kjer so si naši sodelavci pridobi!! prve izkušnje za takšno proizvodnjo. Leta 1968 se je proizvodnja prenesla v našo delovno organizacijo in takrat so bili sestavljeni prvi tahografi pri nas in to man še serije. Polizdelke za aparat je dobavljal v glavnem dajalec licence in domači kooperanti. Proizvodnja ie zacvetela leta 1969, ko je že bil na vidiku zakon o obvezni vgradnji tahografa v vsa vozila s skupno težo nad 5 ton. Takrat smo tudi preusmerili montažo iz klasične na linijsko montažo na tekočem traku. Plasman tahografov na tržišče je bil zelo počasen, ker smo se srečavali z veliko konkurenco tujih proizvajalcev in zato tudi proizvodnja ni mogla steči v žaljenem obsegu, pa tudi pre-nss izdelave osnovnih podskio-pov od licenčnega parterja v TOZD Precizna mehanika je bil dolgotrajen in težak. Danes se lahko pohvalimo s tem, da ie tahograf EKAKTOR 7Q re—'~-n oroizvod domače proizvodnje, coj pri njem sodelu- »Jubilant med svojimi vrstniki« DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE V skladu s programom dopolnilnega izobraževanja ob delu za sezono 78/79 vas obveščamo, da bomo med drugim organizirali tudi večerno osnovno šolo za zaposlene (za 6., 7. in 8. razred). Slušatelji bodo dokončali razred od septembra do februarja, naslednji razred pa od februarja do junija. Pouk bo ob delavnikih od 16 — cca 19,30 ure. je razen TOZD Precizna mehanika še večina TOZD-ov v AGIS-u, domači kooperanti in le najnujnejši del repromateriala je uvoženega. Prav zaradi tega je jubilejni 100.000 tahograf velika pobuda za delavce TOZD Precizna mehanika za nadaljnje delo pri proizvodnji izdelkov precizne mehanike in elektronike. Čuček Miran Pripis uredništva Ob velikem delovnem uspehu vsem delavcem TOZD Precizna mehanika čestitamo! Interesenti se naj prijavijo do 30. avgusta 1978. Šolanje je brezplačno! Delavska univerza Ptuj ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje mame, se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in vence ter spremstvo na njeni poslednji poti, vsem sodelavcem iz finančno računovodskega sektorja. Kralj Anijeta Inventivna dejavnost - izumi Ljudje smo taki, kakršne ustvarila družba Cas hiti, neoziraje se na to, da sabo odnaša mladost, navade, lepote nekdanjega, obenem pa kruto spreminja okolje, življen-ski prostor. Vse to drvi in se spremeni z naglico, ki ji ne moremo slediti. In tako čas s svojo brezmejnostjo nezadržno spreminja generacije, njihov boj za obstoj in človekovo srečo, ki ji tempo briše sledi skromnosti, vero v sočloveka. S tem kratkim razmišljanjem smo hoteli povdariti, da morda premalo cenimo delo naših delavcev, ki so z lepim številom let doprinesli za skupno bit nas vseh, mnogo. Prav v preteklem mesecu je svoj lep življenjski jubilej praznoval Anton Žirovnik, vodja knjigovodskega sektorja. Praz,-noval je 50-letnico in ob tem smo mu zastavili nekaj vprašanj, na katera je z veseljem odgovoril. Obenem smo razgovor izkoristili za nekatere aktualne dogodke v naši delovni organizaciji M'. Kako dolgo ste že zaposleni v naši delovni organizaciji? Pri tem podjetju sem zaposlen polnih dvaindvajset let. Dne 15. 5. 1956 sem se zaposlil pri takratnem podjetju IKLIP — Industrija kovinskih in lesenih izdelkov Ptuj, ki se je leta 1959 priključilo takratnemu podjetju Avtoopieme. V vseh teh dvaindvajsetih letih je bilo precej sprememb, saj je rast delovne organiza-ceje zahtevala nove oblike organiziranosti. Ena teh razvojnih oblik, ki jo je pogojeval zakon o združenem delu je bilo tudi organiziranje v temeljne organizicaje in kasnejša združitev v SIGMO v sedanjo delovno organizacijo AGIS. Delo, ki ste ga najprej opravljali? Pri podjetju IKLIP sem se zaposlil kot računovodja. Po spojitvi Tovarni avtoopreme sem bil vodja plansko analitskega biroja, pa spet računovodja, pa referent prodaje, vodja finančno-knjigovodske-ga sektorja, pač glede na potrebe in organiziranost takratnih podjetij. Sedaj opravljam delo vodje knjigovodskega sektorja. Vaše trenutne delovne naloge? O trenutnih delovnih nalogah bi težko kaj rekel. Konkretneje bi spregovoril o kontinuiranih, se pravi tekočih delovnih nalogah in opravilih, ki so vezana na delo. Že prej sem povedal, da smo v fazi intenzivnega notranjega organiziranja. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij in delovnih skupnosti se kvalitativno spreminjajo notranji odnosi. Le-ti vzporedno zahtevajo tudi ločeno \ rednotenje poslovnih rezultatov, sprememb in ločenih pomožnih evidenc. Za primer naj povem, da smo prej potrebovali za celo podjetje le eno bruto bilanco, en periodični oziroma zaključni račun, sedaj pa enajst, ki morajo biti, kot obračuni točni, hkrati pa medsebojno vskla-jeni. Za zbiranje, evidentiranje in obdelavo podatkov pač morajo biti oblikovane tudi ustrezne evidence. Poleg tega pa je potrebno poslovanje, ki izhaja iz odnosov med temeljnimi organizacijami in med delovnimi skupnostmi, nekako spraviti v okvire samoupravnih sporazumov, pravilnikov in navodil za delo. To pa zahteva precejšnjo angažiranost samoupravljalcev in strokovnih služb, ki sestavljajo osnutke in predloge. Temu obsežnemu delu pač poskušam prispevati svoj delež s področja delovnih nalog, ki jih opravljam. Kako ocenjujete poslovanje v tem letu v primerjavi z istim obdobjem lani? Primerjava poslovanja v letošnjem obdobju in enakem obdobju lanskega leta, morda ne bi prikazala pravilnega sianja zaradi časovne odmaknjenosti. Boljša se mi zdi primerjava rezultatov poslovanja prvega četrletja letošnjega leta z zadnjim četrtletjem lani, saj je to boljši kazalec uspeha, kot pa podatek o obdobju, ko se je poslovalo mnogokrat pod drugačnimi pogoji. Sodeč po doseženih rezultatih I. četrtletja letos v primerjavi z enakimi kazalci četrtega kvartala lani, sodim, da so uspehi zelo ugodni. Dosegli smo 187 milijonov dinarjev ali 17 milijonov vec celotnega prihodka, kot v IV. kvartalu lani. Kljub večjemu celotnemu prihodku pa so se porabljena sredstva v odnosu na lansko leto znižala, tako da je bil dohodek, izkazan v periodičnem obračunu delovne organizacije, kot celote, izkazan z 86 milijoni dinarjev, kar je za skoraj 39 milijonov več, kot lani. Obveznosti iz dohodka so ostale v glavnem enake ob koncu lanskega leta in v prvem kvartalu letošnjega, vendar smo na temelju teh rezultatov uspeli zvišati naše poprečne osebne dohodke, poleg tega pa še začasno nameniti precejšen del sredstev za razširjeno reprodukcijo. Ustvarjeni finančni rezultat je vsekakor ugoden, čeprav ne dvomim o tem, da so pri nas še vedno določene notranje rezerve, ki bi jih veljalo izkoristiti. nas ]e Kot ne kaže soditi dneva po jutru, tako tudi rezultati prvega četrtletja še ne morejo služiti za prognozo celega leta. Za letošnje leto smo si zastavili obsežen program vlaganj v proizvodne in prostorne zmogljivosti. S tem planom bomo nadoknadili investicije, ki jih v lanskem letu nismo mogli realizirati, skladno s srednjeročnim planom. Vsako vlaganje pomeni odliv sredstev in nove obveznosti, ki izhajajo iz najetih posojil. Od časa, ki je potreben, da se novonabavljena osnovna sredstva vključijo v tehnološki proces in prično dajati rezultate pa je odvisno, koliko stroškov bomo morali kriti iz ostale proizvodnje, oziroma zmanjšati dohodek. Mislim, da se bo rast dohodka v drugem polletju umirila, kar je povsem normalno. Vsekakor se bomo morali soočiti s težavami in probleme reševati in rešiti, kot smo jih znali tudi dosedaj. Kakšen je vzrok, da so rezultati boljši — slabši? Vzrok, da so rezultati doseženi v začetku tega leta so-lazmerno ugodni, je več. Razvojni programi finalistov avtomobilske industrije so obsežni, posredno s tem pa je tudi povpraševanje po naših izdelkih večje, ne samo v pr-vogradnji, temveč tudi v trgovski dejavnosti. S tem mislim na proizvodni program delovne organizacije, ki ga izpopolnjujemo z novimi proizvodi, kar vsekakor vpliva na obseg prodaje, s tem pa tudi na finančni rezultat. Razmah avtomobilske industrije je bil tudi razlog, da smo se odločili za povečano vlaganje v proizvodne zmogljivosti, da bi lahko vzdržali tempo rasti, ki jo zahteva gospodarstvo. Vrednost približno 80 milijonov, ki jih nameravamo v letošnjem letu investirati v proizvodne in prostorske zmogljivosti, dovolj zgovorno nakazuje naše razvojne možnosti in gospodarsko upravičenost vlaganj. Ali uspešnost prodaje bazira predvsem na konjukluri? Mislim, da uspešnost prodaje, vsaj v našem primeru, ne bazira na konjukturi, čeprav je ta odločujoči činitel. Kon-juktura, oz. živahnejša prodaja. temveč le na prodajo določenih proizvodov, kot so naprimer tahografi in varnostni pasovi. V prvem kvartalu letošnjega leta bi lahko govorili le še o tahografiji, med tem, ko smo z ostalimi izdelki proizvodnega programa vezani bolj ali manj na stalne kupce prvogradnje, potrebne domačega ter deloma inozemskega tržišča. Odvisno (Nadaljevanje na 6. strani) {Nadaljevanje s 5. strani) od razvojnih programov finalistov avtomobilske industrije, se z našo dejavnostjo z večjim ali manjšim deležem vključujemo v to panogo. Bistvene spremembe ekonomske politike (odredbe, zakoni, določila)? Zadnja tri leta so nam prinesla novo ustavo in na temelju nje Zakon o združenem delu in mnogo drugih zakonskih predpisov, ki obravnavajo in urejajo oblike združevanja dela in sredstev. Logično je, da zakonodaja, pa naj bo to splošna ali naša interna znotraj delovne organizacije in temeljnih organizacij, sledi novim medsebojnim odnosom in razvoju samoupravljanja, ki je temelj naše ureditve in usmerjenosti. Navzven, torej izven delovne organizacije se ekonomski odnosi vsaj pri nas bistveno še niso menjali. V teku je združevanje v višjo asociacijo združenega dela to je v SOŽD TAM cestnih vozil vendar do konkretnega izvajanja še ni prišlo. Kakšni so naši odnosi (samouprav. planiranje, — sa-moupraini odnosi, odnosi v samoupravnih aktih, dohodkovni odnosi)? Znotraj delovne organizacije se samoupravno organiziramo skladno z razvojem odnosov znotraj temeljnih organizacij, med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi. Na tem področju smo po mojem mišljenju precej napredovali, vsaj v kolikor se to nanaša na določena področja združevanja sredstev, odnosov v svobodni menjavi dela in pa delno tudi dohodkovnih odnosih. Zakonska določila predvidevajo obliko in okvire teh medsebojnih odnosov, vendar je do konkretizacije potrebno veliko sporazumevanja in dela. Napredovali smo tudi pri sporazumevanju o skupnem prihodku in dohodku, kjer so urejeni odnosi med temeljno oranizacijo Kovinska obdelava in Gumama. Pri izvajanju tega sporazuma bomo pridobili potrebne izkušnje, ki bodo lahko služile, kot osnova za razširitev združevanja dela in sredstev v pravem pomenu besede tudi na druge TOZD. Mislim, da je bil to tudi glavni cilj združevanja v delovno organizacijo AGIS. In kakšni so naši osebni odnosi? Mislim, da so naši osebni odnosi dobri. Moti me včasih preveč naglašena pripadnost posameznika temeljni organizaciji ali delovni skupnosti. Pripadnost bivši Sigmi ali TAP ni več toliko prisotna kot je bila v času po integraciji, izgleda pa, da je ta zamenjala pripadnost ožjemu kolektivu. Dokler s tem niso okrnjeni skupni interesi, me ne moti. Vaše osebno počutje? Osebno se dobro počutim. Z delom, ki ga opravljam, s sodelavci s katerimi kontakti-ram in delovnim področjem sem popolnoma zadovoljen. Osebno zadovoljstvo pa smatram, da precej vpliva na delovno uspešnost. Vaše želje? Želja nimam mnogo, vsaj ne več kot kateri koli drugi. Želim napredek delovne organizacije, s tem pa tudi socialno varnost za vse, ne samo zase. Kot željo bi lahko izrazil še to, da bi se mladi kadri, ki prihajajo iz šol, odločili tudi za poklic knjigovodsko-računovodskega delavca, kljub temu, da je to delo lahko zelo zanimivo. Številke, dokler jih gledamo kot take morda niso zanimivo. Številke, dokler jih določeni pojem pa včasih povedo več kot pestri opisi. Kakšni smo ljudje? Ljudje smo taki, kakršne nas je ustvarila družba in čas. Živimo v dobi, ko smo postali potrošniška družba in vse prevečkrat se v svojih ambicijah ne oziramo na sočloveka. Entuzijazem in solidarnost, ki se je po vojni izkazovala v skupnih akcijah se je umaknila pridobitništvu, to pa ni dobro. Zanimivo pa je kljub temu dejstvo, da smo taki, ko imamo vsega v relativnem izobilju, v času težav pa postanemo zopet enotni in solidarni. Morda to ni tično, vendar tako mislim. Vaš hobi? Kot hobi bi lahko navedel samo ribolov, pa še za tega ni veliko časa. Kljub temu pa mi ta hobi pomeni sprostitev. Vas kritika prizadene? Dobronamerna in objektivna kritika me ne prizadene, nasprotno, pomeni mi vzpodbudo. Ljudje delamo mnogokrat napake v dobri veri, da delamo pravilno. Kasneje se izkaže, da ni bilo tako in potem je kritika absolutno umestna. Prizadene me pa kritika, izrečena zaradi nepoznavanja problema, še bolj pa kritika izrečena »za hrbtom«. Sicer pa to slednje sploh ni kritika. Prava kritika je umestna in večkrat bi bilo potrebno, da jo uporabimo kot sredstvo. Slovenci in kultura? Na vprašanje je bolj težko odgovoriti. Že prej sem rekel, da smo potrošniška družba, posebej še Slovenci. Kultura kot dobrina je manj zastopana v našem življenju, saj so dane prednosti drugim oblikam, kot so rekreacija in druge aktivnosti v prostem času. Res pa je, da v Ptuju razen koncertov in drugih prireditev ni tistega, kar si lahko privoščijo v večjih mestih. Morda bi kazalo, da bi v okvi-m sindikalne dejavnosti posvetili več pozornosti kulturi. Čeravno pozno, k življenjskemu prazniku čestitamo! Uredništvo DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V PRAKSI Kako se ponašamo SLUŽBA ZA DRUŽBENO SAMOZAŠČITO JE V TEM MESECU PONOVILA AKCIJO, KI JO JE IZVEDLA V MESECU MARCU. SLUŽBA JE PREGLEDALA KAKO SE ČUVAJO PEČATI IN LISTINE (PREDVSEM NAROČILNICE), KI BI Z ZLOUPORABO LAHKO POVZROČILE DELOVNI ORGANIZACIJI (TOZD) MATERIALNO ŠKODO. Kakor veste smo pri prvem pregledu ugotovili zelo slabo, lahko bi rekli katastrofalno, stanje na tem področju družbene samozaščite. Nekaj takrat ugotovljenih nepravilnosti smo objavili v našem glasilu. Upravičena je bila zaskrbljenost ne samo vodilnih, temveč vseh delavcev naše delovne oranizacije nad stanjem družbene samozaščite — čuvanje pečatov in listin materialne narave, ki pa je tudi delovna dolžnost oseb, ki s pečati in temi listinami u-pravljajo ali bi jih morali hraniti. Pri ponovnem pregledu stanja na istem področju družbene samozaščite je služba ugotovila razveseljivo stanje. V vseh pregledanih službah in TOZD ni kontrola ugotovila niti en primer nebrižljivega čuvanja pečatov in materialnih listin. Iz rezultata pregleda so razvidne dve koristi v pogledu družbene samozaščite, ki jih je spodbudil prvi pregled: — dvignila se je splošna sa- mozaščita zavest in odgovornost večjega števila delavcev K temu je pripomogel tudi občutek krivde pred sodelavci in kolektivom, ker so se slabo varovala zaupana sredstva in bi ta slab samozaščitni odnos lahko povzročil materialno in moralno škodo delovnemu kolektivu in družbi, — začelo se je razmišljanje o stanju družbene samozaščite na drugih področjih in se s tem celotno stanje izboljšuje. In ne nazadnje je to vplivalo tudi na posamezne nadrejene delavce, ki so se do sedaj ponašali precej indiferentno, da pričnejo aktivnejše sodelovati in delovati na področju družbene samozaščite. Sedaj bi spregovoril še nekaj besed o zaščitnih ograjah v naši delovni organizaciji. Da bi čim bolj zavarovali delovno organizacijo in onemogočili vstop nepooblaščenim osebam smo pristopili k akciji popravila in postavljanju novih ograj. S tem smo želeli preprečiti nezakonito odtujevanje družbenega, a tudi osebnega premoženja v naši delovni organizaciji in našim delavcem. Želeli smo tudi onemogočiti eventuelno akcijo, ki bi jo izvedla oseba z namenom škoditi delovni organizaciji. V ta namen smo popravili ograjo ob TOZD Gumama v delu proti sejmišču. Postavili smo tudi ograjo od TOZD SERVISI do obrata družbene prehrane in dalje do skladišča. Iskreno povedano smo ograjo postavili tudi zato, da bi onemogočili nezakonit izhod iz delovne organizacije in eventualen iznos nezakonito odtujenih sredstev delovne organizacije. Delno smo v naših samozaščitnih ukrepih uspeli. Število delavcev, ki nezakonito zapuščajo delovno mesto in delovno organizacijo se je zelo zmanjšal. Vstopa nepoklicanih oseb, ki niso naši delavci, ni več. Ugotovili smo samo en primer nezakonitega vstopa osebe, ki ni naš delavec, v nočnem času. Ta oseba je nezakonito vstopila v delovno organizacijo tako, da je preskočila ograjo. Vendar je naš varnostnik (vratar — čuvaj) to dejanje odkril, to osebo privedel v vratarnico in jo predal organom milice. Povdarili smo, da se je število naših delavcev, ki nezakonito zapuščajo delovno organizacijo, zmanjšalo. Vendar je še vedno neko število de- lavcev, ki posebno v popoldanskih in večernih urah v l ednem delovnem času zapuščajo delovno mesto in delovno organizacijo. To storijo tako, da preskočijo ograjo (celo dve) v času ko ni v bližini našega varnostnika. Pri tem poškodujejo ograjo (kar omogoča ob drugi priliki lažji vstop drugih oseb) in ogrožajo s tem tudi svoje zdravje. Saj pri takih akrobacijah kaj lahko pride tudi do težjih telesnih poškodb. Priznati moramo, da takšen začasen odhod iz delovne organizacije, ko ta delavec premaga dve visoki oviri (ograji), zahteva dobršen del telesnih sposobnosti, če že ne športnega navdiha m pripravljenosti. V športnem pogledu bi to morebiti bila dokaj dobra demonstracija (referent za šport pozor!), če bi pri tem lahko upoštevali reklo »v zdravem telseu, zdrav duh«. Ugotavljamo pa, da v tem telesu ni ravno zdrav duh, saj se taka potovanja največkrat končajo v objektih, kot so Konzum, Lužnik in drugi. V tem dopisu ne bi razčlenjevali vse osebne in družbene škodljivosti te pojave, to bomo storili v naslednjih številkah glasila. Sedaj samo v premislek osebam, ki to počenjajo in njihovim nadrejenim in sicer: — se ti pojavi res ne dajo konkretno identificirati in u-gotoviti počinitelje. Ob vsaki izrečeni misli je bila začrtana svetla prihodnost našega delovnega človeka XI. kongres, najvišje zasedanje jugoslovanskih komunistov je za nami. Svečano vzdušje v dneh kongresa se je sedaj prelilo v pripravljenost, da dogovorjeno dosledno uresničujemo. Celotni jugoslovanski živež ter številne tuje dežele so nadvse pozorno sledili delu kongresa. V uvodu je sodeloval tudi predsednik Tito z referatom, katerega misli zagotavljajo še svetlješo prihodnost naše družbe. Predmet številnih razprav, ne samo med komunisti, ampak vsemi, ki jim naša prihodnost nekaj pomeni, je bila tudi kongresna resolucija. Njena vsebina je močno odmevala v vseh sredinah. O nepopisnem doživetju teh velikih trenutkov, nam je pripovedovala Saša Štros, delegatka XI. kongesa ZKJ, iz naše delovne organizacije. Saša Štros (Nadaljevanje s 6. strani) — vedo nadrejeni delavci kje se nahajajo njihovi delavci v oddelkih, obratih itd., za čas rednega dela, — se pogovorijo s temi no-činitelji v odkritem in tovariškem pogovoru, — vedo, da če ne pomaga razgovor, postojijo samoupravni organi, ki tako kršitev delovnih dolžnosti sankcionirajo, — vedo, da imamo v delov- ni organizaciji socialno delavko, ki se ukvarja s temi rečmi? SDS 1. Ali ti je izvolitev za delegata na XI. kongresu pomenila veliko? Seveda mi je izvolitev za delegata XI. kongresa ZKS veliko po-mertiia, saj je bilo to priznanje za moje dosedanje družbeno politično delo in velika vspodbuda za nadalnje delo. 2. Kakšne so bile tvoje priprave na kongres? Priprave na kongres so se začele že z obravnavo knjige tov. Kardelja »Smeri razvoja politič- nega sistema socialističnega samoupravljanja« in so se nadaljevale z obravnavo, gradiva za 8. kongres ZKS in z obravnavo predloga tez za 11. kongres ZKJ. Vso našteto gradivo smo obravnavali na OOZK in ga kot sekretar moram dobro poznati. Delegati smo dobili predhodno poročilo predsednika Tita, poročilo o delu CK ZKJ med kongresoma in poročila ostalih organov ter osnutek resolucije, tako, da smo se lahko temeljito pripravili na kongres. 3. In nekaj o prvih občutkih na kongresu? Vsekakor je bil kongres zame edinstveno doživetje, ki je bilo povezano z ponosom, da sodelujemo >na kongresu in veseljem, da sem lahko prispevala delček k navdušenemu pozdravljanju tov. Tita in 'njegovih besed z katerimi je težko opisati razpoloženje, ki je prevladovalo v kongresnem centru SAVA vse dni, saj je bilo zmes enotnosti, prijateljstva, odločnosti, da hodimo po Titovi (poti In da bomo z svojim delom to tudi dokazovali. 4. Kot delegatka si bila zadolžena za razpravo v eni izmed komisij, v kateri? Sodelovala sem v komisiji za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, materialni in družbeni razvoj. 5. Ta komisija je bila najštevilnejša, saj je v njej sodelovalo nad 720 delegatov. K razpravi se je prijavilo nad 200 delegatov in je bila ta komisija tudi najbolj delovna saj je zaključila z delom zadnja (22. 6. ob 21 uri). Delegati so v svojih razpravah kritično obravnavali vsa področja družbenoekonomskih odnosov. Odločno je bila obravnavana nizka produktivnost m začrtane akcije za znižanje produktivnosti in akumulacije, vrednost investicij nujnost samoupravnega planiranja In organizacije enotnega jugoslovanskega trga, nujnost hitrejšega razvoja nerazvitih, vendar ne iz federalnega fonda, ampak iz združenega dela. 6. Kakšno je bHo vključevanje delegatov v delo kongresa in komisij? Delegati so bili na kongres dobro pripravljeni in so aktivno sodelovali v komisijah, saj se je skupno prijavilo k razpravi več kot ena tretjina delegatov. Vsi so podpirali poročilo tov. Tita in poročilo o delu ZKJ v obdobju med ikon-gresoma. O aktivnosti delegatov govori tudi podatek, da je bilo v končni tekst resolucije XI. kongresa vključenih več kot 100 amandmajev, ki so jih dali delegati. Ti amandmaji niso bistveno spremenili predlaganega teksta resolucije, ampak so ga dopolnjevali ,in pojasnjevali. 7. In vsebina tvojega prispevka v komisiji? V svoji razpravi sem obravnavala družbenoekonomski položaj kooperantov v kovinski predelovalni industriji, ki se na jugoslovanskem trgu srečujejo z vrsto pojavi, ki onemogočajo racionalno gospodarjenje: neurejenost avtomobilskega trga, zaprtost finalistov v avtomobilski industriji v republike in teritorialne meje, velike vrste tujih licenc po katerih delajo tovarne, neusklajeno planiranje in nastop na zunanjem trgu. 8. Ste se delegati tudi spoznavali med seboj, se pogovarjali in izmenjavali mnenja? Delegati smo se vse štiri dni zadrževali po cel dan v kongresnem centru SAVA. Med odmori je bilo vrsto priložnosti za sre-čavanje, spoznavanje — razgovore med delegati. Slovenski delegati pa smo biili v ponedeljek 19. 6. na izletu po Vojvodini na katerem smo se spoznali med seboj. 9. In tvoja ocena kongresu? Za motto kongresa bi lahko vzeli geslo? »Druže Tito mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo«, v katerem je bila na kratko izražena odločnost delegatov, da se bomo komunisti borili za nadaljno krepitev demokratičnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti med narodi in neuvrščenosti. Kongres je ponovno potrdil, da so jugoslovanski ‘komunisti enotni, složni in da so resnično avandgarda ki bodo s svojim obnašanjem in dejanji sposobni nadalje graditi Jugoslavijo po Titovi poti. Kongres je bil vseskozi tudi akcijsko usmerjen, kar je stopnjeval še tov. Tito v zaključnem govoru, ko je dejal, da je bilo dovolj govorenja in da je zdaj na vrsti akcija. OBVESTILO Vse delavce, ki še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja obveščamo, da je Samoupravna stanovanjska skupnost razpisala javni natečaj za pridelitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, objavljen v Tedniku 22. 6. 1978. Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice v najemnih stanovanjih, zgrajenih ali kupljenih iz sredstev skla-do so: 1. družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki; 2. upokojenci, invalidi in borci ZB NOV; 3. mlade družine. Vsi interesenti lahko dobijo informacije pri referentu v kadrovski službi, kjer bodo pripravljeni tudi obrazci za vloge. (Nadaljevanje na 8. strani) Obisk pri komandantu MDA Slovenske gorice 78 Ni še dolgo tega, ko smo na straneh našega glasila lahko zasledili razgovor z delegatom 8. kongresa ZKS, Markom Potočnikom. S tem smo hoteli naše bralce opozoriti na njegovo aktivnost, ki je bila kronana z lepim in za marsikoga želnim priznanjem. Vendar to še ni bilo vse. Takoj po prihodu iz kongresa je dobil novo nalogo in s tem enakovredno družbeno priznanje. V Dornavi, kjer mladina nadaljuje dela na izkopu jaškov za polaganje vodovodnih cevi, je komandant druge izmene MDA Slovenske gorice ’78. Ob našem srečanju smo mu zastavili nekaj vprašanj, z namenom, da se tudi mi seznanimo z brigadirskim življenjem. saj k temu spadajo taborni ognji, brigadirski večeri, cilj katerih je predvsem ta, da se spoznavamo z domačimi in stem navezujemo prijateljske stike. Drugi del je bolj resne narave in ima res kulturno vsebino. Obiskujejo nas razne glasbene, pevske, recitatorske in druge sku- Komandant in ekonom v MDA iz naše delovne organizacije Za začetek bi morda povedal, da se moje brigadirsko življenje ni začelo tu v Dornavi, ampak na potresnem območju Brnikov. V letu 1976 in 1977 sem bil v brigadi Dušana Kvedra Tomaža, ki je bila sestavni del mladinskih delovnih akcij na potresnem področju. V prvi delovni akciji leta 1976 sem hil brigadir, zraven tega pa sem opravljal še nekatere naloge, naprimer sekretarja ZK izmene itd. V lanskem letu pa so mi bile zaupane že zahtevnejše naloge. Določili so me za komandanta brigade Dušana Kvedra Tomaža. Delovne akcije so zopet tekle na potresnem področju Brnikov kjer smo delali v drugi izmeni. Kakšna je sestava te izmene? Akcija Slovenske gorice je sestavljena iiz štirih izmen. V prvi izmeni sta sodelovali dve brigadi, v naslednjih izmenah pa sodelujejo in bodo sodelovale tri brigade. Sestavljajo jih mladi z Dravograda, Ljubljane center in Sežane. Vseh brigadirjev je 145. V večini so fantje, kajti deklet je samo 55. Za popestritev življenja v brigadi imamo dva radiomater-ja, katerih naloga je, da vzpostavita zvezo z drugimi amaterji širom Jugoslavije. Če želim še bolj konkretno odgovoriti na drugi del vprašanja moram reči, da drugo izmeno sestavljajo pretežno srednješolci, študentje in učenci. Iz naše delovne organizacije sodelujejo v tej izmeni še en član in sicer Babosek Branko, zaposlen v TOZD Kovinska obdelava. In delovne naloge? Brigadirji nadaljujejo delo prve izmene in sicer na izkopu kanala za vodovod na trasi od Juršinc do vodohrama. To je kanal globine meter sedemdeset, zgornje širine do meter štirideset in spodnje do osemdeset centimetrov. Do vodohrama še nas loči dobrih tisoč metrov in upamo, da bo ta izmena te metre z lahkoto premagala, kajti prva, številčno manjša izmena, je premagala nekaj tisoč metrov. Sodelovanje z domačini? Izredno prisrčno. Sam sprejem je dajal občutek domačnosti. Že prvi dan smo postali krajani Dornave, kar nam je vsekakor dalo novih in svežih moči za voljo in delo. Tesno sodelujemo tudi z mladimi z krajevne skupnosti Dornava in krajani Juršinc, kjer trenutno tudi delamo. Nič manj prisrčneje nas niso sprejeli tudi v Cirkulanah, kjer smo imeli udarni dan. Zabavno in kulturno življenje pa nas povezuje tudi z mladimi iz Rogoznice, tako, da bi lahko na kratko zaključil, kjer koli se zarije naša lopata ali kramp smo veselo pozdravljeni od domačinov. Kaj pa kulturno življenje? Če bi hotel biti natančen moram reči, da sestoji iz dveh delov. Prvi del vsebuje kulturne dobrine, katerih avtorji smo sami brigadirji, za drugi del pa poskrbi kulturna skupnost Ptuj. Za prvi del bi morda lahko dajali še več ali manj zabavnega znašanja, pine, k temu pa so vključeni tudi obiski kino predstav. Način informiranja? Vemo in zavedamo se, da je prav informiranje eden izmed pomembnih faktorjev našega samoupravnega socialističnega sistema, zato se trudimo, da bi našim brigadirjem nudili čim boljše in celovito informiranje, kajti tudi v brigadi poznamo samoupravljanje, o katerem pa boljše, da ne govorim, če ni pravilnega obveščanja. Poslužujemo se raznih medijev kot so sten-čas, bilteni, razglasne postaje. Tu moram povdariti, da so brigadirjem najljubši bilteni, kajti mjiiho-vi veseli trenutki in dogodki zabeleženi na papir, tako zaba- vajo celotno brigado. Sama vsebina pa zajema tudi brigadirske delovne dosežke in izobraževalna sporočila. Ne manjka pa tudi a-materjev, pesnikov in amaterjev pisateljev med katerimi so tudi nekateri uspešni. Ali so morda kakšne posebne ugodnosti v brigadi? Brigadirji se imajo možnosti vključiti v različne tečaje in sicer v foto tečaj, tečaj RK, radioamaterski tečaj ter v tečaj poznavanja prometnih predpisov. Vsi ti tečaji so brezplačni, različnih vsebin, tako da se lahko skoraj slehernemu ugodi. Za primer naj navedem samo to, da uspešno opravljen tečaj RK, izpolnjuje te pogoje za pristop k opravljanju vozniškega izpita. Obiskovalci radio tečaja dobijo priznano E kategorijo — radioamaterjev s tem, da morajo to potrditi v domačem klubu. Brigadirjem pa nudimo tudi nekaj praktične vožnje z avtomobili; namen tega je predvsem ta, da se naučijo osnovnih prijemov krmila in tehnike vožnje. — Za konec še izobraževanje? Tudi temu dajemo velik pomen. Izobraževanje poteka predvsem preko raznih predavanj, ki jih organizira delavska univerza in pa sami. Teorija zajema predvsem obdobje med X. in XI. kongresom ZKJ, resolucijo Vili. kongresa ZKS in teze XI. kongresa ZKJ. Od obiska in sodelovanja zavisi tudi uspešnost družbeno politične aktivnosti posameznika, ŠNEBERGER (Nadaljevanje s 7. strani) K VLOGI ZA STANOVANJE JL POTREBNO PRILOŽITI: L Potrdilo delovne organizacije o višini lanskega povprečnega mesečnega OD prosilca. 2. Potrdilo delovne organizacije zakonca o višini lanskega povprečnega OD. 3. Zadnji odrezek o pokojnini oziroma invalidnini (priložijo upokojenci invalidi, starši prosilcev, če živijo v skupnem gospodinjstvu oziroma zakonec prosilca). 4. Potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o številu članov gospodinjstva (oddelek za državljanske zadeve) 5. Potrdilo o bivanju v občini Ptuj (oddelek za državljanske zadeve) 6. Potrdilo o skupni delovni dobi prosilca. 7. Potrdilo o skupni delovni dobi zakonca. 8. Prepis pogodbe o namenskem varčevanju za stanovanje pri poslovni banki (priložijo samo mlade družine). 9. Jamstvo delovne organizacije prosilca (mlade družine). 10. Izpisek iz poročne matične knjige (mlade družine) 11. Potrdilo občinske ZB NOV o statusu borca. 12. Zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju. 13. Potrdilo o vplačilu prispevka od osebnega dohodka v solidarnostni stanovanjski sklad (priložijo delavci, ki delajo pri zasebnih delodajalcih). ---------------————-------- Kakšni so prispevki za zdravstvene storitve V maju je marsikoga presenetila vest, da mora za obisk pri splošnem zdravniku plačati prispevek ali participacijo, prav tako za nekatere druge zdravstvene storitve. Po javni razpravi v združenem delu in v krajevnih skupnostih so občinske zdravstvene skupnosti v začetku letošnjega leta sprejele samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva za vsako občino posebej. Vse zdravstvene skupnosti v SRS pa so sprejele skupni samoupravni sporazum za enotni program zdravstvenega varstva. Za uvel avljanje pravic iz zdravstvenega varstva združujemo delavci sredstva v občinskih zdravstvenih skupnostih, del sredstev za svoje zdravstveno varstvo pa dajemo neposredno iz osebnega dohodka. Na osnovi sporazuma je bila sprejeta lista najnižjih doplačil — participacij. Navajamo najbolj pogoste: 1. Za prvi pregled v zvezi z istim obolenjem 20 din 2. Za prvi obisk pri specialistu 50 din 3. Za prvi obisk zdravnika na domu 60 din 4. Za vsak rentgenski posnetek 5 din 5. Za prvi prevoz z reševalnimi vozili 60 din 6. Za vsako zdravilo na recept 15 din 7. Za zobozdravstvene storitve od 20 do 400 din 8. Za oskrbo v bolnici do 15 dni (dnevno) 30 din 9. Za očala 30 din Plačila smo delavci AGIS zaenkrat oproščeni pri zobozdravniku v obratni ambulanti AGIS, plača pa jih naša DO. Doplačila so oproščeni v celoti: 1. Predšolski, šoloobvezni otroci, mladina 2. Borci NOB in udeleženci revolucinoarnih vojn, različni odlikovanci 3. Uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči, upokojenci z varstvenim dodatkom in njihovi ožii družinski člani. 4. Delovni invalidi (70 %) in občani, ki so zaradi prirojenih okvar nesposobni za delo. 5. Kmetje, ki jim pristojni organ odpiše davčno obveznost in jih zdravstvena skupnost oprosti prispevka za zdravstveno varstvo. 6. Začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje in njihovi nepreskrbljeni ožji družinski člani, ki jih preživljajo. 7. Občani, za katere občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati k stroškom zdravstvenega varstva. Deloma so oproščeni plačila: ženske med nosečnostjo in materinstvom do 6 meseca otrokove starosti, borci NOB, zdrav-lienje nekaterih nalezliivih in tež-iih obolenj (rak, sladkorna, duševne bolezni), občani, ki so stari nad 70 let so oproščeni plačila zdravil na recept in ob prvih pregledih v splošnih ambulantah. Zdravnik mora sprejeti bolnika in ga pregledati, čeprav ta nima pri sebi denarja za plačilo storitev. Vendar pa mora pacient doplačilo poravnati v določenem času pri zdravniku ali po pošti. Pripravila: Toplak Jasna Odkar plačujemo »smo manj bolani« Misli o obratu družbene prehrane Dosti let nazaj je bilo čutiti močno željo in potrebo po obratu družbene prehrane. Delovni ljudje so to izkazovali tako ali drugače. Velika večina si je uredila zdravniška spričevala, to je prosti izhod med malico, da bi lahko šli kam na topli obrok. Dosti let nazaj je bilo čutiti niočno željo in potrebo po obratu družbene prehrane. Delovni ljudje so to izkazovali tako ali drugače. Velika večina si je uredila zdravniška spričevala, to je prosti izhod med malico, da bi lahko šli kam na topli obrok. Danes pa imamo sicer z velikim odpovedovanjem in napori sodoben in lep obrat družbene prehrane. Kmalu bo leto, odkar smo prvič prestopili prag željenega objekta. Leto je že obdobje, v katerem lahko kritično in pohvalno povemo, kar je bilo slabega oziroma je dobrega. Topla malica to je eden od pogojev za dobro počutje in dosego delovnih uspehov delavca. Toda poskušamo se vprašati zakaj danes ravno tisti, ki so si takrat, ko še nismo imeli obrata družbene pre-1 hrane uredili proste izhode na vse možne načine, danes jedo suho malico. Morali bi poiskati vzroke! Po mojem mnenju bi bilo uspeh oziroma neuspeh tople malice iskati v količini odpadne hrane. Se je kdo vprašal, zakaj na mr';'h ostanejo polni krožniki? Pač zato, ker ljudem to ne paše! Res je, mogoče nam res ne paše. Vendar pa bi se morali potruditi in to isto jed morda spremeniti ali pa vzeti iz jedilnika. Ne morem mimo svinjskih nogic, ki so sicer okusne in dobre. Vendar pa smatram, da je to takšna vrsta prehrambenega artikla za kgaterega je potrebno preveč časa, da bi bilo neoporečno očiščeno. Kako žalosten je pogled po jedilnici v dnevih, ko so makaroni, polni krožniki, ki ostajajo za ljudmi na mizah so neme priče, da nekaj ni prav. Zavedam se, da malica dosti stane, velikokrat presega plansko ceno. Zato pa bi se morali toliko bolj potruditi, da s tem denarjem ne bi hranili prašičev. K zadevi bi morali pristopiti s šršo akcijo. Priti stvari do dna. Jasno je, da je nemogoče zado-vooljiti vse ukuse, vendar bi bilo potrebno stremeti za 100 % zadovoljitvijo delavcev. Zavedati se moramo, da delavec izza stroja ali gumarske preše pri dvigavanju težkih kalupov in pri veliki vročini ne more iz jedilnice lačen in nezadovoljen. Moramo poiskati rešitev. Marsikaj je bilo storjeno dobro in kvalitetno. Ni več tako dolgih vrst, kakor na začetku obratovanja. Lepo smo postreženi. Jedilnica je čista. Zdaj samo še korak naprej in zadovoljstvo bo še večje. Menoni Maks Priznanje tovarišu Titu določeno s statutom ZKJ Že na 10. kongresu ZKJ je bil tovariš Tito izvoljen za predsednika ZKJ z neomejenim mandatom. Ta določitev je sedaj določena tudi s statutom ZKJ. Kongres je izrazil priznanje in potrdil neomejeno zaupanje naših narodov in narodnosti, delavskega razreda in komunistov Jugoslavije velikemu revolucionarnemu delu in osebnosti tovariša Tita, ki je že več kot 40 let na čelu komunistične partije, oziroma ZKJ. V razpravi o spremembah in dopolnitvah statuta je bila ta enotno izražena želja ponovno potrjena in kot taka izražena v statutu ZKJ. Petar Stambolič je dejal, da Tito v svoji revolucionarni dejavnosti ni samo odgovarjal na velike izzive časa, še mnogo več kot to, s svojim delom je bil izziv času. Uspeli naših Jetalcev GE SMEROKAZ KADROV JUL S PRIČETKOM POMLADI SE JE PRIČELA TUDI TEKMO-VALNA SEZONA LETALSKIH MODELARJEV. TUDI PTUJSKI MODELARJI IN Z NJIMI NAŠI SODELAVCI NADALJUJEJO S ŠPORTNIMI USPEHI, TAKO NA DOMAČIH, KOT TUJIH TERENIH.