Št. 19 Maribor, sreda 29.3.2023 OBČINA BELTINCI 476. Odlok o proračunu Občine Beltinci za leto 2023 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 77. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/2019), je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 4. redni seji, dne 28.3.2023 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2023 I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se za proračun Občine Beltinci za leto 2023 (v nadaljevanju proračun) določajo struktura in višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna, obseg zadolževanja in poroštev na ravni občine ter upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter občinskim premoženjem. 2. člen Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo:  davčne prihodke,  nedavčne prihodke,  kapitalske prihodke in  transferne prihodke. ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIX V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo:  tekoče odhodke,  tekoče transfere,  investicijske odhodke in  investicijske transfere. V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih naložb ter odhodki iz naslova povečanja finančnih naložb. V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanja, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu. Posebni del proračuna je finančni načrt po neposrednih proračunskih uporabnikih (občinski svet, župan/podžupan, nadzorni odbor, občinska uprava, Medobčinski inšpektorat občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana ter krajevne skupnosti Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci), kjer so za vsakega proračunskega uporabnika analitično po ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prihodkov in odhodkov izkazani prihodki ter odhodki po proračunskih postavkah, ki so uvrščene v programe po programski klasifikaciji. Proračun se sprejema na nivoju proračunskih postavk. Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki se jih ustrezno letno dopolnjuje glede na kazalce planiranja in eventualne spremembe kriterijev in normativov z upoštevanjem sprememb prednostnih nalog. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine. 3. člen S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakoni in odloki opravlja Občina Beltinci. Št. 19/29.3.2023 II. Uradno glasilo slovenskih občin finančnih terjatev in naložb in računu financiranja, v splošnem delu zbirno in posebnem delu proračuna analitično po neposrednih proračunskih uporabnikih in so sestavni del proračuna Občine Beltinci. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: Višina proračuna 4. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu KONTO OPIS I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 78 786 787 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. 75 750 751 752 44 440 441 IV. V. VI. Stran 748 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK DAVKI NA PREMOŽENJE DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE DRUGI DAVKI NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA TAKSE IN PRISTOJBINE GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV PREJETE DONACIJE (730+731) PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV PREJETE DONACIJE IZ TUJINE TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE PLAČILA DOMAČIH OBRESTI REZERVE TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) SUBVENCIJE TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI TEKOČI TRANSFERI V TUJINO INVESTICIJSKI ODHODKI (420) NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) DANA POSOJILA POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. V.) SP: 2023 v EUR 12.076.474,40 7.243.963,00 6.136.363,00 5.622.353,00 482.260,00 31.750,00 0,00 1.107.600,00 795.300,00 10.000,00 4.400,00 3.200,00 294.700,00 1.027.746,36 10.504,33 0,00 1.017.242,03 0,00 0,00 0,00 3.804.765,04 2.312.358,54 1.492.406,50 0,00 0,00 0,00 13.152.039,89 2.813.985,53 536.160,00 84.180,00 2.054.366,01 40.000,00 99.279,52 4.046.273,00 590.000,00 2.375.600,00 241.880,00 838.793,00 0,00 5.864.181,36 5.864.181,36 427.600,00 348.600,00 79.000,00 -1.075.565,49 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Št. 19/29.3.2023 50 VII. 500 55 VIII. 550 IX. X. XI. III. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 749 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A ZADOLŽEVANJE (500) DOMAČE ZADOLŽEVANJE ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) (II.+V.+VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU TEKOČEGA LETA Postopki za izvrševanje proračuna upravljanje s prihodki in odhodki proračuna in 5. člen Prihodki proračuna se pobirajo in vplačujejo v proračun v skladu s predpisi. Namenski prihodki proračuna so: prihodki iz naslova najemnin, prodaje premoženja, 1 2 PP PU-NAZIV 90 OBČINA BELTINCI 901 1-OBČINSKI SVET 2-ŽUPAN 902 /PODŽUPAN 3-NADZORNI 903 ODBOR 4-OBČINSKA 904 UPRAVA 5-MEDOBČINSKI 905 INŠPEKTORAT KRAJEVNE 6 SKUPNOSTI 100 61- KS BELTINCI 200 62-KS BRATONCI 300 63- KS DOKLEŽOVJE 400 64 - KS GANČANI 500 65 - KS IŽAKOVCI 600 66 - KS LIPA 700 67 - KS LIPOVCI 800 68 - KS MELINCI SKUPAJ KS SKUPAJ VSI PU: 3 ZS 1.1. 4 PRIHODKI 378.192,62 12.050.674,40 1.100.000,00 1.100.000,00 524.300,00 524.300,00 -499.865,49 575.700,00 1.075.565,49 499.865,49 0,00 pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, požarne takse, republiške takse, prispevki občanov za izvajanje tekočih ali investicijskih nalog, pobrana nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od fizičnih oseb, drugi izvirni prihodki krajevnih skupnosti ter drugi namensko vplačani prejemki. Proračun Občine Beltinci po institucionalni klasifikaciji: 5 TT/TP 7 ZADOLŽ. 8 RAZP.SRED. 9 ODHODKI -310.000,00 1.100.000,00 13.218.867,02 13.218.867,02 94.380,00 338.979,52 6.000,00 12.684.427,50 95.080,00 IZVRNI PRIH.KS TRANSFER.PRIH. 6.098,17 3.600,00 75.750,00 2.433,66 28.589,64 1.000,00 4.300,00 2.065,96 1.726,35 0,00 7.500,00 38.998,51 13.286,13 6.000,00 3.400,00 85.448,17 85.448,17 27.433,66 61.389,64 27.433,66 61.389,64 24.750,00 75.065,96 33.976,35 75.065,96 33.976,35 21.750,00 36.000,00 66.748,51 52.686,13 66.748,51 52.686,13 24.000,00 28.500,00 73.000,00 28.474,45 0,00 121.672,87 25.800,00 499.865,49 12.076.474,40 26.250,00 54.724,45 54.724,45 310.000,00 457.472,87 457.472,87 0,00 1.100.000,00 13.676.339,89 13.676.339,89 6. člen Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračuni ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, župan v višini dejanskih prejemkov poveča obseg namenskih izdatkov. 7.člen V proračunu so zagotovljena sredstva za naslednja področja: PK 1 01 02 04 06 07 08 10 11 13 14 15 16 Opis 2 POLITIČNI SISTEM EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE LOKALNA SAMOUPRAVA OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST TRG DELA IN DELOVNI POGOJI KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE GOSPODARSTVO VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA SP: 2023 3 162.980,00 17.530,00 345.389,64 1.204.913,07 326.900,00 4.000,00 300.000,00 89.730,00 1.131.000,00 661.923,08 473.100,00 4.604.331,05 Delež 4 1,19 0,13 2,53 8,81 2,39 0,03 2,19 0,66 8,27 4,84 3,46 33,67 Št. 19/29.3.2023 17 18 19 20 22 23 Uradno glasilo slovenskih občin DEJAVNOST ZDRAVSTVENO VARSTVO KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE IZOBRAŽEVANJE SOCIALNO VARSTVO SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI SKUPAJ ODHODKI VSI PU: 8.člen Financiranje krajevnih skupnosti V okviru proračuna se za potrebe krajevnih skupnosti zagotovijo tekoči transferi po koloni 5 iz tabele v 5. členu tega odloka. Transferi se vršijo po dvanajstinah – do 15. v mesecu za tekoči mesec. Župan in predsednik sveta KS Stran 750 4.500,00 950.663,53 2.212.100,00 523.700,00 564.300,00 99.279,52 13.676.339,89 0,03 6,95 16,17 3,83 4,13 0,73 100,00 se lahko dogovorita za drugačno dinamiko v okviru kvote proračunskega leta. Tekoči transferi se v KS uporabijo predvsem za naslednja področja: PODROČJE OPIS 02 STROŠKI EZR OBVEŠČANJE JAVNOSTI 04 PRIREDITVE IN SPONZORSTVA KS (TUDI ZA STAREJŠE OBČANE) DELOVANJE OŽJIH DELOV OBČIN - FUNKCIONALNA DEJAVNOST KS TEKOČE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE OBJEKTOV V LASTI ALI UPRAVLJANJU KS 06 MATERIALNI STROŠKI IN STORITVE ZA DELOVANJE KS VZDRŽEVANJE POLJSKIH POTI SODELOVANJE Z OBČINO PRI TEKOČEM OZ. INVESTICIJSKEM VZDRŽEVANJU VAŠKIH CEST 13 RAZŠIRITVE CESTNE RAZSVETLJAVE 14 SPODBUJANJE RAZVOJA TURIZMA TEKOČE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE MRLIŠKIH VEŽ INVESTICIJSKI ODHODKI POVEZANI Z VAŠKIMI POKOPALIŠČI TEKOČI IN INVESTICIJSKI ODHODKI POVEZANI S ŠPORTNIMI OBJEKTI 16 DRUGA KOMUNALA 9. člen Občina Beltinci v letu 2023 razpolaga s sredstvi, ki bodo vplačana v njen proračun do konca leta. Sredstva proračuna za leto 2023 se nakazujejo proračunskim porabnikom do konca proračunskega leta, to je do 31.12.2023. V proračun se vključijo tudi postavke iz obdobja začasnega financiranja. 10. člen Sredstva se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti, če ni v zakonu, posebnem aktu občine, splošnem delu proračuna ali s pogodbo med občino in uporabnikom drugače določeno. Sredstva za plače, prispevke delodajalca in osebne prejemke delavcev občinske uprave in delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno z zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom. 11. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisanimi pogoji za uporabo sredstev. Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe po sprejetem finančnem načrtu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe po sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Prevzete obveznosti iz prejšnjih let plačane v tekočem letu so vključene v postavkah tekočega leta. Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opravljenih storitev in dobav. Dogovarjanje predplačil je možno le ob primarnem zavarovanju predplačil. Sredstva, ki se dodelijo na podlagi javnih razpisov, dodeljuje s sklepom župan na predlog komisije, ki jo imenuje župan. 12. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Pooblaščeni finančnik kontrolira in odgovarja za pravilnost nalogov in odredb. Za izvrševanje finančnih načrtov KS so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti. 13. člen Sredstva tekoče proračunske rezerve za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti zadostnih sredstev, se oblikujejo v višini 99.279,52 EUR. O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan, ki o porabi sredstev obvešča občinski svet. 14. člen Sredstva obvezne proračunske rezerve se oblikujejo v višini 0,00 EUR oz. največ v višini do 1,5 % prejemkov proračuna po bilanci prihodkov in odhodkov. Izločanje v rezervo se izvršuje praviloma mesečno, najkasneje pa do konca leta. Rezerve se uporabljajo: 1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer; Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; 3. za kritje proračunskega primanjkljaja; 4. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Sredstva za namene iz 1., 3. in 4. točke se dajejo brez obveznosti vračanja, sredstev iz 2. točke pa morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta. O uporabi sredstev obvezne rezerve za namene iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka odloča občinski svet, za namene iz 2. točke pa župan. 15. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2023 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 2.000,00 evrov. IV. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 16. člen Občina se v letu 2023 lahko zadolži za financiranje investicij, vključenih v proračun do višine 1,100.000,00 EUR. Zadolžitev se lahko izvede z najetjem posojila v skladu z zakonom. Posojilo bo vrnjeno iz proračuna. O vsaki posamezni dolgoročni zadolžitvi odloča občinski svet. Župan je pooblaščen, da deponira prosta likvidna sredstva proračuna pri finančnih organizacijah ob upoštevanju načela varnosti, donosnosti in likvidnosti naložbe. 17. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Beltinci, se smejo dolgoročno zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je, v skladu z zakonom. O soglasju in poroštvu iz prvega in druge odstavka tega člena odloča občinski svet. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Pravni posli, ki jih sklepajo krajevne skupnosti nad 5.000,00 € so brez soglasja župana nični. 18. člen Vsako izplačilo iz proračuna mora imeti za podlago listine, s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila. 21. člen Uporabniki proračuna so dolžni uskladiti in predložiti finančne načrte za leto 2023 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. V finančnem načrtu mora biti za vsak podatek dana primerjava s preteklim letom. Uporabniki so dolžni do 28.2.2024 občini predložiti poročilo o delu, zaključne račune za leto 2023 in realizacijo finančnega načrta za leto 2023 s primerjavami podatkov s planiranimi in s podatki iz preteklega leta. 22. člen Župan je pooblaščen, da prerazporedi višino sredstev med proračunskimi postavkami, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva, vendar največ do 20% proračunske postavke. O prerazporeditvi in obsegu postavk krajevne skupnosti odloča svet krajevne skupnosti. Predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin predsednik sveta) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Če se vrednost projekta v načrtu razvojnih programov spremeni za več kot 20%, mora tako spremembo predhodno potrditi občinski svet oz. svet krajevne skupnosti, če gre za projekt ožjega dela občine. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta razen za projekte ožjih delov občine in projektov, ki so v proračun uvrščeni skladno s 13. členom tega odloka. 23. člen Tabelarni pregledi po proračunskih sestavni del tega odloka. uporabnikih so 24. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Beltinci v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o začasnem financiranju. 25. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1/1-2023 dalje. Številka: 410-2023-01-2 Datum: 28. 3. 2023 19. člen Nabavo opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve je potrebno oddajati s pogodbo in v skladu z zakonom o javnih naročilih. 20. člen Nadzorni odbor, župan in občinska uprava opravljajo nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskih poslovanjem uporabnikov glede na namen, obseg in dinamiko porabe sredstev in smotrnost uporabe sredstev proračuna. Če se pri proračunskem nadzoru ugotovi, da se sredstva ne uporabljajo za namene, za katere so bila dodeljena, morajo zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v proračun ter o tem obvestiti občinski svet. Za zakonitost, upravičenosti in namembnost porabe sredstev zavodov oziroma drugih porabnikov proračuna odgovarjajo direktorji oziroma predstojniki in vodja računovodstva pri zavodu oziroma drugem porabniku proračuna. Stran 751 Občina Beltinci MarkoVirag, župan 477. Odlok o proračunu Občine Beltinci za leto 2024 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 77. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/2019), je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 4. redni seji, dne 28.3.2023 sprejel Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin ODLOK O PRORAČUNU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2024 I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se za proračun Občine Beltinci za leto 2024 (v nadaljevanju proračun) določajo struktura in višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna, obseg zadolževanja in poroštev na ravni občine ter upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter občinskim premoženjem. 2. člen Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo:  davčne prihodke,  nedavčne prihodke,  kapitalske prihodke in  transferne prihodke. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo:  tekoče odhodke,  tekoče transfere,  investicijske odhodke in  investicijske transfere. V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih naložb ter odhodki iz naslova povečanja finančnih naložb. V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanja, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako KONTO 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 78 786 izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu. Posebni del proračuna je finančni načrt po neposrednih proračunskih uporabnikih (občinski svet, župan/podžupan, nadzorni odbor, občinska uprava, Medobčinski inšpektorat občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana ter krajevne skupnosti Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci), kjer so za vsakega proračunskega uporabnika analitično po ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prihodkov in odhodkov izkazani prihodki ter odhodki po proračunskih postavkah, ki so uvrščene v programe po programski klasifikaciji. Proračun se sprejema na nivoju proračunskih postavk. Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki se jih ustrezno letno dopolnjuje glede na kazalce planiranja in eventualne spremembe kriterijev in normativov z upoštevanjem sprememb prednostnih nalog. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine. 3. člen S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakoni in odloki opravlja Občina Beltinci. II. Višina proračuna 4. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja, v splošnem delu zbirno in posebnem delu proračuna analitično po neposrednih proračunskih uporabnikih in so sestavni del proračuna Občine Beltinci. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: OPIS I. Stran 752 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK DAVKI NA PREMOŽENJE DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE DRUGI DAVKI NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA TAKSE IN PRISTOJBINE GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV PREJETE DONACIJE (730+731) PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV PREJETE DONACIJE IZ TUJINE TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE SP: 2024 v EUR 8.843.095,16 7.276.763,00 6.136.363,00 5.622.353,00 482.260,00 31.750,00 0,00 1.140.400,00 791.300,00 10.000,00 4.400,00 3.200,00 331.500,00 500.000,00 0,00 0,00 500.000,00 0,00 0,00 0,00 1.066.332,16 1.066.332,16 0,00 0,00 0,00 Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 753 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 409 REZERVE 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 410 SUBVENCIJE 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 75 IV. (750+751+752) 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 440 DANA POSOJILA 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV VI. (IV. - V.) C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) IX. - (II.+V.+VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU TEKOČEGA LETA II. III. Postopki za izvrševanje proračuna upravljanje s prihodki in odhodki proračuna in 5. člen Prihodki proračuna se pobirajo in vplačujejo v proračun v skladu s predpisi. Namenski prihodki proračuna so: prihodki iz naslova najemnin, prodaje premoženja, 1 PP 2 PU-NAZIV 90 OBČINA BELTINCI 901 1-OBČINSKI SVET 902 2-ŽUPAN/PODŽUPAN 903 3-NADZORNI ODBOR 4-OBČINSKA 904 UPRAVA 5-MEDOBČINSKI 905 INŠPEKTORAT KRAJEVNE 6 SKUPNOSTI 100 61- KS BELTINCI 200 62-KS BRATONCI 300 63- KS DOKLEŽOVJE 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1.050.000,00 1.050.000,00 456.000,00 456.000,00 0,00 594.000,00 594.000,00 0,00 0,00 pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, požarne takse, republiške takse, prispevki občanov za izvajanje tekočih ali investicijskih nalog, pobrana nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od fizičnih oseb, drugi izvirni prihodki krajevnih skupnosti ter drugi namensko vplačani prejemki. Proračun Občine Beltinci po institucionalni klasifikaciji: 3 4 5 ZS 1.1. PRIHODKI 8.824.495,1 6 TT/TP 0,00 0,00 9.437.095,16 2.709.362,07 569.160,00 89.810,00 1.918.030,00 30.000,00 102.362,07 4.042.873,00 590.000,00 2.375.600,00 241.880,00 835.393,00 0,00 2.355.860,09 2.355.860,09 329.000,00 250.000,00 79.000,00 -594.000,00 -270.000,00 7 8 RAZP.SRED . ZADOLŽ. 1.050.000,0 0 9.604.495,16 9 ODHODKI 9.604.495,1 6 77.380,00 343.092,07 6.000,00 9.081.783,0 9 96.240,00 IZVRNI TRANSFER.PRIH PRIH.KS . 0,00 3.600,00 75.750,00 0,00 1.000,00 24.000,00 0,00 4.300,00 28.500,00 79.350,00 25.000,00 32.800,00 79.350,00 25.000,00 32.800,00 Št. 19/29.3.2023 400 500 600 700 800 Uradno glasilo slovenskih občin 64 - KS GANČANI 65 - KS IŽAKOVCI 66 - KS LIPA 67 - KS LIPOVCI 68 - KS MELINCI SKUPAJ KS 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 SKUPAJ VSI PU: 0,00 0,00 3.300,00 6.000,00 400,00 0,00 18.600,00 8.843.095,1 6 6. člen Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračuni ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, župan v višini dejanskih prejemkov poveča obseg namenskih izdatkov. PK 1 01 02 04 06 07 08 10 11 13 14 15 16 17 18 19 20 22 23 Stran 754 33.000,00 24.750,00 21.750,00 36.000,00 26.250,00 270.000,00 33.000,00 28.050,00 27.750,00 36.400,00 26.250,00 288.600,00 0,00 1.050.000,0 0 9.893.095,16 7.člen V proračunu so zagotovljena sredstva za naslednja področja: Opis 2 POLITIČNI SISTEM EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE LOKALNA SAMOUPRAVA OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST TRG DELA IN DELOVNI POGOJI KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE GOSPODARSTVO VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST ZDRAVSTVENO VARSTVO KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE IZOBRAŽEVANJE SOCIALNO VARSTVO SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI SKUPAJ ODHODKI VSI PU: 8.člen Financiranje krajevnih skupnosti V okviru proračuna se za potrebe krajevnih skupnosti zagotovijo tekoči transferi po koloni 5 iz tabele v 5. členu tega odloka. Transferi se vršijo po dvanajstinah – do 15. v mesecu za tekoči mesec. Župan in predsednik sveta KS 33.000,00 28.050,00 27.750,00 36.400,00 26.250,00 288.600,00 9.893.095,1 6 SP: 2024 3 155.010,00 13.530,00 217.230,00 1.144.356,19 203.300,00 4.000,00 300.000,00 89.730,00 1.124.400,00 687.060,09 478.600,00 Delež 4 1,57 0,14 2,20 11,57 2,05 0,04 3,03 0,91 11,37 6,94 4,84 1.631.416,81 4.500,00 520.200,00 2.207.700,00 523.700,00 486.000,00 102.362,07 9.893.095,16 16,49 0,05 5,26 22,32 5,29 4,91 1,03 100,00 se lahko dogovorita za drugačno dinamiko v okviru kvote proračunskega leta. Tekoči transferi se v KS uporabijo predvsem za naslednja področja: PODROČJE OPIS 02 STROŠKI EZR OBVEŠČANJE JAVNOSTI 04 PRIREDITVE IN SPONZORSTVA KS (TUDI ZA STAREJŠE OBČANE) DELOVANJE OŽJIH DELOV OBČIN - FUNKCIONALNA DEJAVNOST KS TEKOČE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE OBJEKTOV V LASTI ALI UPRAVLJANJU KS 06 MATERIALNI STROŠKI IN STORITVE ZA DELOVANJE KS VZDRŽEVANJE POLJSKIH POTI SODELOVANJE Z OBČINO PRI TEKOČEM OZ. INVESTICIJSKEM VZDRŽEVANJU VAŠKIH CEST 13 RAZŠIRITVE CESTNE RAZSVETLJAVE 14 SPODBUJANJE RAZVOJA TURIZMA TEKOČE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE MRLIŠKIH VEŽ INVESTICIJSKI ODHODKI POVEZANI Z VAŠKIMI POKOPALIŠČI TEKOČI IN INVESTICIJSKI ODHODKI POVEZANI S ŠPORTNIMI OBJEKTI 16 DRUGA KOMUNALA 9. člen Občina Beltinci v letu 2024 razpolaga s sredstvi, ki bodo vplačana v njen proračun do konca leta. Sredstva proračuna za leto 2024 se nakazujejo proračunskim porabnikom do konca proračunskega leta, to je do 31.12.2024. V proračun se vključijo tudi postavke iz obdobja začasnega financiranja. 10. člen Sredstva se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti, če ni v zakonu, posebnem aktu občine, splošnem delu proračuna ali s pogodbo med občino in uporabnikom drugače določeno. Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Sredstva za plače, prispevke delodajalca in osebne prejemke delavcev občinske uprave in delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno z zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom. 15. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2024 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 2.000,00 evrov. IV. 11. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisanimi pogoji za uporabo sredstev. Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe po sprejetem finančnem načrtu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe po sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Prevzete obveznosti iz prejšnjih let plačane v tekočem letu so vključene v postavkah tekočega leta. Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opravljenih storitev in dobav. Dogovarjanje predplačil je možno le ob primarnem zavarovanju predplačil. Sredstva, ki se dodelijo na podlagi javnih razpisov, dodeljuje s sklepom župan na predlog komisije, ki jo imenuje župan. 12. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Pooblaščeni finančnik kontrolira in odgovarja za pravilnost nalogov in odredb. Za izvrševanje finančnih načrtov KS so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti. 13. člen Sredstva tekoče proračunske rezerve za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti zadostnih sredstev, se oblikujejo v višini 102.362,07 EUR. O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan, ki o porabi sredstev obvešča občinski svet. 14. člen Sredstva obvezne proračunske rezerve se oblikujejo v višini 0,00 EUR oz. največ v višini do 1,5 % prejemkov proračuna po bilanci prihodkov in odhodkov. Izločanje v rezervo se izvršuje praviloma mesečno, najkasneje pa do konca leta. Rezerve se uporabljajo: 1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer; 2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; 3. za kritje proračunskega primanjkljaja; 4. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Sredstva za namene iz 1., 3. in 4. točke se dajejo brez obveznosti vračanja, sredstev iz 2. točke pa morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta. O uporabi sredstev obvezne rezerve za namene iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka odloča občinski svet, za namene iz 2. točke pa župan. Stran 755 Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 16. člen Občina se v letu 2023 lahko zadolži za financiranje investicij, vključenih v proračun do višine 1,050.000,00 EUR. Zadolžitev se lahko izvede z najetjem posojila v skladu z zakonom. Posojilo bo vrnjeno iz proračuna. O vsaki posamezni dolgoročni zadolžitvi odloča občinski svet. Župan je pooblaščen, da deponira prosta likvidna sredstva proračuna pri finančnih organizacijah ob upoštevanju načela varnosti, donosnosti in likvidnosti naložbe. 17. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Beltinci, se smejo dolgoročno zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je, v skladu z zakonom. O soglasju in poroštvu iz prvega in druge odstavka tega člena odloča občinski svet. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Pravni posli, ki jih sklepajo krajevne skupnosti nad 5.000,00 € so brez soglasja župana nični. 18. člen Vsako izplačilo iz proračuna mora imeti za podlago listine, s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila. 19. člen Nabavo opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve je potrebno oddajati s pogodbo in v skladu z zakonom o javnih naročilih. 20. člen Nadzorni odbor, župan in občinska uprava opravljajo nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskih poslovanjem uporabnikov glede na namen, obseg in dinamiko porabe sredstev in smotrnost uporabe sredstev proračuna. Če se pri proračunskem nadzoru ugotovi, da se sredstva ne uporabljajo za namene, za katere so bila dodeljena, morajo zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v proračun ter o tem obvestiti občinski svet. Za zakonitost, upravičenosti in namembnost porabe sredstev zavodov oziroma drugih porabnikov proračuna odgovarjajo direktorji oziroma predstojniki in vodja računovodstva pri zavodu oziroma drugem porabniku proračuna. 21. člen Uporabniki proračuna so dolžni uskladiti in predložiti finančne načrte za leto 2024 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. V finančnem načrtu mora biti za vsak podatek dana primerjava s preteklim letom. Uporabniki so dolžni do 28.2.2025 občini predložiti poročilo o delu, zaključne račune za leto 2024 in realizacijo finančnega načrta za leto 2024 s primerjavami podatkov s planiranimi in s podatki iz preteklega leta. Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 22. člen Župan je pooblaščen, da prerazporedi višino sredstev med proračunskimi postavkami, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva, vendar največ do 20% proračunske postavke. O prerazporeditvi in obsegu postavk krajevne skupnosti odloča svet krajevne skupnosti. Predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin predsednik sveta) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Če se vrednost projekta v načrtu razvojnih programov spremeni za več kot 20%, mora tako spremembo predhodno potrditi občinski svet oz. svet krajevne skupnosti, če gre za projekt ožjega dela občine. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta razen za projekte ožjih delov občine in projektov, ki so v proračun uvrščeni skladno s 13. členom tega odloka. 23. člen Tabelarni pregledi po proračunskih sestavni del tega odloka. uporabnikih so 24. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Beltinci v letu 2025, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o začasnem financiranju. Konto I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 Stran 756 25. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1/1-2024 dalje. Številka: 410-2024-01-02 Datum: 28. 3. 2023 Občina Beltinci MarkoVirag, župan OBČINA BLOKE 478. Zaključni račun proračuna Občine Bloke za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi, 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11UPB in 14/13-popr.,110/13, 55/15 – ZfisP in 96/15 – ZIPRS1617) in Statuta Občine Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/17-UPB1) je občinski svet na 4. redni seji, 21. 3. 2023 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE BLOKE ZA LETO 2022 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Bloke za leto 2022, realiziran v naslednjih zneskih: Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Znesek v EUR 2.778.368 2.307.448 1.774.508 1.551.473 171.772 51.263 0 532.941 43.427 2.572 10.114 378.573 98.256 37.106 0 0 37.106 0 0 0 433.814 429.340 4.474 2.956.921 977.735 205.147 32.396 734.554 0 5.638 697.367 14.985 429.432 Št. 19/29.3.2023 412 413 414 42 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Bloke za leto 2022 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Bloke za leto 2022. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Bloke za leto 2022 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0049/2023 Datum: 21. 3. 2023 Občina Bloke Jože Doles, župan 479. Stran 757 Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakona o Urejanju prostora (ZUreP3) (Uradni list RS, št. 199/21) in 15. člen Statuta Občine Bloke (uradno prečiščeno besedilo UPB1, Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je občinski svet Občine Bloke na 4. redni seji dne 21. 3. 2023 sprejel 60.617 192.332 0 1.207.107 1.207.107 74.712 53.531 21.181 -178.552 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -178.552 0 178.552 694.025 SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena se ukine na nepremičninah:  parcelah številka 1057/4, 1057/5 in 1057/6 k. o. 1684 Volčje z ID zaznambo številka 12242505,  parceli št. 1/29 k. o. 1683 Nova vas z ID zaznambo številka 15701982,  parcelah št. 102/13 in 99/5 k. o. 1683 Nova vas z ID zaznambo številka 16242290. II. Po ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se pri nepremičninah parcelah 1057/4, 1057/5 in 1057/6 k. o. 1684 Volčje in parcelah št. 1/29, 102/13 in 99/5 k. o. 1683 Nova vas v zemljiški knjigi izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. III. Ta sklep se objavi V Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0007/2023 Datum: 24. 3. 2023 Občina Bloke Jože Doles, župan Št. 19/29.3.2023 480. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o določitvi cene predšolskih programov za oddelke vrtca pri OŠ Toneta Šraja Aljoše Na podlagi 28. člena prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (uradno prečiščeno besedilo) /ZVrt – UPB 2/ Uradni list RS, št. 100/2005, 25/08, 98/09 in 36/10 – ZUPJS, 94/10, - ZIU in 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17 in 18/21)), 19. in 20. člena Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Ur. list RS, št. 27/2014 in 47/17), Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, (Ur. list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) in 15. člena statuta Občine Bloke UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je Občinski svet Občine Bloke na 4. redni seji dne 21. 3. 2023 sprejel Starši otrok iz drugih občin, za katere občina Bloke po veljavni zakonodaji ni zavezanka za doplačilo do polne cene programa, lahko uveljavijo rezervacijo le, če občina, ki je zavezanka za doplačilo do polne cene programa, pisno soglaša, da bo v tem primeru pokrila razliko med plačilom rezervacije s strani staršev in ceno programa. 5. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje št. 6020002/2022 z dne 30. 6. 2022. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 602-0001/2023 Datum: 24. 3. 2023 SKLEP O DOLOČITVI CENE PREDŠOLSKIH PROGRAMOV ZA ODDELKE VRTCA PRI OŠ TONETA ŠRAJA ALJOŠE 1. člen Cena programov predšolske vzgoje vrtca pri Osnovni šoli Toneta Šraja Aljoše znašajo od 1.4. 2023 dalje za:  oddelke 1. starostnega obdobja 612,7 EUR mesečno,  oddelke 2. starostnega obdobja 476,7 EUR mesečno. Cena programa cicibanovih uric je 167,16 € mesečno. 2. člen Stroški živil znašajo 1,70 € na dan na otroka. V primeru predhodno napovedane odsotnosti otroka, se za vsak dan odsotnosti plačilo staršev in občine zniža za stroške živil. Upošteva se že prvi dan odsotnosti, če starši sporočijo odsotnost do 8. ure zjutraj. 3. člen Plačila staršev se določijo na podlagi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 – ZUPJS) in v skladu s tem sklepom. 4. člen Starši otrok za katere je občina Bloke v celoti dolžna po veljavni zakonodaji kriti del cene programov predšolske vzgoje v vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat letno v obdobju od 1. junija do 30. septembra. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost, ki ne sme biti krajša od enega meseca, oziroma daljša od dveh mesecev. Starši morajo rezervacijo vrtcu pisno napovedati najpozneje teden dni pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Starši plačajo rezervacijo v višini 50 % od vrednosti plačila, določenega z odločbo o določitvi višine plačila vrtca. Občina bo vrtcu zagotovila sredstva za plačilo razlike med plačilom rezervacije in ceno programa po metodologiji, znižano za stroške živil. Vrtec je dolžan pri obračunu rezervacij občini Bloke predložiti pisne napovedi staršev. Starši, ki imajo v vrtec vključenih več otrok hkrati, pa lahko rezervacijo uveljavljajo le za otroka, za katerega se plačilo ne sofinancira iz državnega proračuna. Starši lahko tudi izven termina, določenega v prejšnjem odstavku, uveljavljajo rezervacijo, in sicer zaradi odsotnosti otroka v primeru opravičene najmanj enomesečne bolniške odsotnosti otroka. Starši opravičeno odsotnost otroka dokazujejo z originalnim zdravniškim potrdilom o bolezni ali poškodbi otroka v vrtcu in pristojni občini za doplačilo, napovedati najkasneje 15. dan od prvega dne odsotnosti otroka. Stran 758 Občina Bloke Jože Doles, župan OBČINA DORNAVA 481. Sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu- socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe Na podlagi 99. in 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07-popr., 41/07-popr., 61/10-ZSVarPre, ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16-ZPPreb-1, 15/17-DZ, 29/17, 54/17, 21/18ZNOrg, 31/18-ZOA-A, 28/19, 189/20-ZFRO in 196/21ZDOsk)) ter Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) je Občinski svet občine Dornava, na svoji 3. redni seji dne, 23. 03. 2023 sprejel SKLEP O SOGLASJU K DOLOČITVI CENE STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU- SOCIALNE OSKRBE IN DOLOČITVI SUBVENCIONIRANJA CENE STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU – SOCIALNE OSKRBE 1. člen Občinski svet občine Dornava soglaša, da znaša:  skupna cena storitve socialne oskrbe na domu ob delavnikih 23,88 EUR na uro;  skupna cena storitve socialne oskrbe na domu v nedeljo 30,44 EUR na uro;  skupna cena storitve socialne oskrbe na domu na praznik 32,08 EUR na uro; 2. člen Cena storitve za uporabnika socialne oskrbe na domu znaša:  ob delavnikih 23,88 EUR na efektivno uro  v nedeljo 30,44 EUR na efektivno uro;  na praznik 32,08 EUR na efektivno uro. Razliko do polne cene storitve bo občina Dornava kot subvencijo pokrivala iz sredstev občinskega proračuna v višini 50 %. Stroške strokovne priprave bo občina, sorazmerno številu uporabnikov, v 100 % pokrivala iz sredstev občinskega proračuna. 3. člen V skladu z 6. členom Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev občina Dornava soglaša z odstopanjem od normativa števila efektivnih ur, zaradi Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin posebnosti naselja, na 100 efektivnih neposredno izvajalko na mesec. ur na eno 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 122-0012/2022-04 Datum: 23. 03. 2023 Občina Dornava Matej Zorko, župan OBČINA NAKLO 482. Odlok o ureditvi javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Naklo Na podlagi 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20 in 159/2021), prvega odstavka 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015) in 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Naklo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 16/2001, Uradni list RS, št. 49/2016) je Občinski svet Občine Naklo na 4. seji dne 22.3.2023 sprejel ODLOK O UREDITVI JAVNE SLUŽBE ZAGOTAVLJANJA ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI NA OBMOČJU OBČINE NAKLO I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se za območje občine Naklo (v nadaljevanju: občina) ureja obvezna lokalna javna služba zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali (v nadaljevanju: javna služba). (2) S tem odlokom se določi predmet, območje in način opravljanja javne službe, pogoji opravljanja javne službe, pričetek, čas trajanja in prenehanje koncesijskega razmerja, viri in način financiranja javne službe, postopek imenovanja predstavnika občine v svet zavetišča ter nadzor nad izvajanjem javne službe. II. Predmet javne službe 2. člen Dejavnost, ki je predmet javne službe, v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali, obsega:  sprejem prijav o zapuščenih živalih,  zagotavljanje potrebne veterinarske pomoči zapuščenim živalim,  zagotavljanje ulova, prevoza, namestitve in oskrbe zapuščenih živali v zavetišču,  skrb za iskanje skrbnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim lastnikom,  zagotavljanje označevanja in registracije zapuščenih živali v skladu s predpisi,  druge naloge, določene z Zakonom o zaščiti živali in Pravilnikom o pogojih za zavetišča za zapuščene živali ter drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. III. Območje izvajanja javne službe Stran 759 3. člen Območje izvajanja javne službe iz prvega člena tega odloka obsega območje Občine Naklo. IV. Način opravljanja javne službe 4. člen (1) Za izvajanje javne službe se podeli koncesija. (2) Koncesija se s tem odlokom skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije, za obdobje, določeno v tretjem odstavku tega člena podeli neposredno javnemu zavodu Živalski vrt Ljubljana, ki ima na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana (Uradni list RS, št. 48/03, 17/05, 64/16 in 54/17, v nadaljevanju: Odlok) v zvezi z opravljanjem nalog zavetišča za zapuščene živali na območju Mestne občine Ljubljana, organizirano notranjo organizacijsko enoto javnega zavoda Zavetišče za živali Ljubljana, ki javno službo opravlja na sedežu notranje organizacijske enote Gmajnice 30, Ljubljana. (3) Občina in koncesionar v zvezi z opravljanjem javne službe skleneta koncesijsko pogodbo za obdobje 5 let, s katero podrobneje uredita izvajanje koncesioniranega razmerja. (4) Koncesionar pridobi pravice in obveznosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. (5) Koncesionar pridobi na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine izključno pravico opravljati javno službo ter dolžnost zagotavljati kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe skladno s predpisi in v javnem interesu. V. Pogoji opravljanja javne službe 5. člen Javno službo mora koncesionar opravljati skladno z zakonom, ki ureja zaščito živali, pravilnikom, ki ureja pogoje za zavetišče za zapuščene živali in drugimi veljavnimi predpisi. 6. člen (1) Koncesionar je dolžan izvajati javno službo nepretrgoma. (2) Koncesionar je dolžan opravljati javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V teh primerih ima koncesionar ob dokazanih razlogih pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno obveščati in dogovarjati o izvajanju koncesije v pogojih nastale višje sile. Kot višja sila se ne šteje stavka pri koncesionarju zaposlenih delavcev. Koncesionar mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti izvajanje koncesije v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o zaščiti živali. 7. člen (1) Koncesionar je dolžan v okviru javne službe izjemoma opravljati tudi:  dela in naloge, ki presegajo predviden obseg del in nalog, kot je določen v pogodbi,  dodatna dela in naloge, ki s koncesijsko pogodbo niso predvidena, če je zagotovitev takšnih del oziroma nalog nujno potrebna za izvajanje javne službe. (2) Koncesionar je za opravljanje del in nalog iz prejšnjega odstavka upravičen do dodatnega plačila v skladu s cenikom. Za ceno del in nalog, ki s cenikom niso določena, se stranki predhodno dogovorita. Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 8. člen Z aneksom h koncesijski pogodbi se določi:  uskladitev cen skladno s Pravilnikom o načinu valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04),  spremembo cene zaradi spremembe cenika, ki je posledica spremenjenih predpisov in protokolov, ki določajo pogoje in način oskrbe živali, plačilo dela ter dviga življenjskih stroškov,  obseg, čas trajanja, višina dodatnega plačila ter druga vprašanja v zvezi z izvedbo posebnih projektov, ki jih stranki dogovorita v času izvajanja koncesijske pogodbe,  vprašanja, povezana s spremembami v predpisih, ki jih je dolžan koncesionar upoštevati pri izvajanju koncesije. 9. člen Koncesionar je dolžan voditi knjigovodstvo za dejavnost, ki je predmet te javne službe, ločeno od knjigovodstva za svojo drugo dejavnost. 10. člen Koncesionar mora skladno z veljavnimi predpisi, skrbno, natančno in ažurno voditi predpisane evidence, ki jih je dolžan kadarkoli dati na vpogled občini. 11. člen Koncesionar občini najmanj dvakrat letno poroča o izvajanju javne službe, kadarkoli na zahtevo občine pa je dolžan predložiti tudi vmesna poročila. 12. člen (1) Koncesionar je neposredno odgovoren za kakršnokoli škodo, ki so jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročili fizičnim in pravnim osebam pri njem zaposleni ali njegovi podizvajalci. Odgovornost koncesionarja je podana tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih ljudi. (2) Koncesionar mora biti zavarovan proti odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzroči zaradi napak pri izvajanju javne službe in tudi za škodo, nastalo zaradi višje sile. 13. člen Koncesionar ne sme prenesti koncesije na drugo pravno ali fizično osebo, lahko pa za posamezne storitve v okviru izvajanja javne službe sklepa pogodbe s podizvajalci, ki jih izbere skladno s predpisi, ki urejajo javna naročila, in ki navedene storitve izvajajo v njegovem imenu in za njegov račun. VI. Viri in način financiranja 15. člen Javna služba, ki jo izvaja koncesionar, se financira iz:  proračuna občine,  plačila stroškov v zvezi z zapuščenimi živalmi in  drugih virov. 16. člen (1) Pri izračunu sredstev, ki se v občinskem proračunu zagotovijo za izvajanje javne službe, se upošteva predvsem naslednje:  podatke pristojnega organa o številu registriranih živali v občini,  kriterije, ki jih določajo pravni predpisi glede zagotavljanja števila mest v zavetišču na določeno število registriranih živali v občini,  stroške veterinarskih ukrepov, Stran 760  stroške najema potrebnih mest v zavetišču. (2) Oblikovanje in kalkulativni elementi cene celotne oskrbe zapuščene živali ter obseg in način financiranja javne službe se podrobneje določi s koncesijsko pogodbo. VII. Nadzor nad izvajanjem koncesije 17. člen (1) Občina ima pravico izvajati nadzor nad opravljanjem javne službe. Nadzor opravlja pristojni organ občine. Koncesionar mora kadarkoli med delovnim časom posredovati informacije o poslovanju in omogočiti pooblaščeni osebi za nadzor vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem javne službe. (2) Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. (3) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije in tretjih oseb, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta. (4) Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. (5) Podrobneje se nadzor uredi s koncesijsko pogodbo. VIII. Svet zavetišča ter imenovanje predstavnika občine v svet zavetišča 18. člen (1) Zavetišče ima svet zavetišča, ki je sestavljen in opravlja naloge v skladu s predpisi o pogojih za zavetišča za zapuščene živali. (2) Župan imenuje predstavnika občine v svet zavetišča. V kolikor ima v času sklenitve koncesijske pogodbe zavetišče v skladu z ustanovitvenim aktom že imenovanega člana sveta zavetišča kot predstavnika občine, se za zastopanje interesov občine župan pooblasti obstoječega člana sveta zavetišča. 19. člen Predstavnik občine v svetu zavetišča je dolžan občini poročati o sklepih sej sveta zavetišča. IX. Prenehanje koncesijskega razmerja 20. člen (1) Koncesijsko razmerje preneha:  s pretekom časa, za katerega je bilo sklenjeno,  s sporazumom občine in koncesionarja,  z odstopom,  z odvzemom.  na podlagi zakona. (2) Koncesijska pogodba lahko preneha zgolj v celoti. 21. člen Občina in koncesionar se lahko s pisnim sporazumom dogovorita o prenehanju koncesijskega razmerja. V tem primeru mora dosedanji koncesionar izvajati javno službo do dogovorjenega datuma prenehanja. 22. člen Koncesionar lahko samo zaradi izjemnih, nepredvidljivih okoliščin, ko iz utemeljenih razlogov ne more več izvajati javne službe, odstopi od koncesijske pogodbe, pri čemer odstop od pogodbe začne učinkovati po preteku šestmesečnega odpovednega roka, ki teče od prejema izjave koncesionarja o odstopu od pogodbe. 23. člen (1) Občina lahko z odločbo odvzame koncesijo: Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  če v dogovorjenem roku koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe,  če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo,  če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje javne službe skladno z veljavno zakonodajo. (2) Pritožba zoper določbo iz prejšnjega odstavka tega člena se vloži pri županu v 15 dneh od vročitve odločbe. 24. člen (1) V primerih prenehanja koncesijskega razmerja je koncesionar dolžan opravljati dela in naloge v skladu s sklenjeno pogodbo do izbire novega koncesionarja, vendar največ 6 mesecev. (2) Koncesionar je po prenehanju koncesijskega razmerja dolžan v skladu s predpisi in koncesijsko pogodbo dokončati dela in naloge v zvezi z oskrbo živali, ki jih je sprejel v času trajanja razmerja, pri čemer je upravičen do plačila navedenih storitev v skladu s cenikom tudi po prenehanju koncesijskega razmerja, razen če je s koncesijsko pogodbo drugače določeno. X. 2. člen V Pravilniku se spremeni 1. odstavek 5. člena, ki se spremenjen glasi: Osnovno plačo podžupana, ki funkcijo opravlja poklicno, določi župan ob upoštevanju razpona plačnih razredov v skladu s predpisi, ki urejajo plače občinskih funkcionarjev in sistem plač v javnem sektorju. 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0016/2023 Datum: 22.3.2023 Občina Naklo Ivan Meglič, župan OBČINA NAZARJE 484. Končna določba 25. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0002/2023 Datum: 22.3.2023 Občina Naklo Ivan Meglič, župan Stran 761 Javni poziv za oddajo vlog za sofinanciranje programov športa v Občini Nazarje za leto 2023 Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov športa v Občini Nazarje za leto 2023 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) najavlja JAVNI POZIV ZA ODDAJO VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI NAZARJE ZA LETO 2023 Predmet razpisa: 483. Pravilnik o spremembah Pravilnika o plačah in delih plač funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter nadzornega odbora Na podlagi 10. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18) ter 12. člena Statuta Občine Naklo (Ur.l. RS, št. 25/2015) je občinski svet občine Naklo na svoji 4. redni seji dne 22.3.2023 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O PLAČAH IN DELIH PLAČ FUNKCIONARJEV, ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA TER NADZORNEGA ODBORA 1. člen V Pravilniku o plačah in delih plač funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter nadzornega odbora (Ur.l.RS, št. 119/07, 79/11, 107/11, 71/12, 45/14, Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/15 ) – v nadaljevanju Pravilnik se v spremeni 1. odstavek 4. člena, ki se spremenjen glasi: Osnovna plača župana, ki svojo funkcijo opravlja poklicno, se določi tako, da se njegovo funkcijo uvrsti v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo plače občinskih funkcionarjev in sistem plač v javnem sektorju. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Nazarje v letu 2023 v skupni višini 35.000,00 evrov. Razpisni postopek: 1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. 2. Čas razpisa od 31. 3. 2023 do vključno 17. 4. 2023 do 12. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si. 4. Navodila za oddajo vloge za sofinanciranje področij športa za leto 2023 so objavljena na spletni strani občine Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. Številka: 671-0001/2023 Datum: 27. 3. 2023 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA OPLOTNICA 485. Sklep o začasnem financiranju Oplotnica za mesec april 2023 aprila do 30. aprila 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). Občine Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 16. ter 30. člena Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 33/2022 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Oplotnica na svoji 3. redni seji, dne 27. 3. 2023 na predlog župana sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE OPLOTNICA ZA MESEC APRIL 2023 1. Stran 762 Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Oplotnica (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2022. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in Odlokom o rebalansu proračuna Občine Oplotnica za leto 2022 (Ugso, št. 15/22; v nadaljevanju: odlok o proračunu). 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Konto K2/K3 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 706 DRUGI DAVKI 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 72 KAPITALSKI PRIHODKI 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV 73 PREJETE DONACIJE 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 TEKOČI ODHODKI 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 409 REZERVE 41 TEKOČI TRANSFERI 410 SUBVENCIJE 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 412 TRANSFERI NEPRIDOBITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 413 DRUGI DOMAČI TRANSFERI 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 INV. TRANSF. PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČ. UPORABNIKI 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) (I.-II.) (Skupaj prihodki minus odhodki) III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) (I.-7102)-(II.-403-404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) III/2. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) (70+71)-(40+41) (Tekoči prihodki minus tekoči odhodki in Proračun april 2023 291.804 265.509 242.261 227.788 3.149 11.215 109 23.249 8.893 672 899 0 12.785 4.800 4.800 725 725 20.770 20.770 0 213.041 78.888 25.441 4.142 47.347 1.666 293 125.793 0 64.020 0 61.773 7.027 7.027 1.333 1.333 0 78.763 80.428 60.828 Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 763 tekoči transferi) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 50 ZADOLŽEVANJE 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.PRET. LETA V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani občine in na oglasni deski občine. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Obseg zadolževanja začasnega financiranja občine v obdobju 7. člen (obseg zadolževanja občine) V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine 16.625 eurov, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga v tekočem proračunskem letu. 5. Končna določba 8. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. aprila 2023 dalje. 0 0 0 0 0 0 0 16.625 16.625 16.625 62.138 -16.625 -78.763 71.902 Številka: 3.8.1/2023 Datum: 27. 3. 2023 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 486. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ribiški center pri Oplotnici ob potoku Brezničica Na podlagi 112. člena in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 - ZUreP-2) in 7. člena Statuta Občine Oplotnica (UGSO, št. 33/2022) je Občinski svet Občine Oplotnica na 3. redni seji, dne 27. 3. 2023 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA RIBIŠKI CENTER PRI OPLOTNICI OB POTOKU BREZNIČICA I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Oplotnica (Uradni list Republike Slovenije, št. 26/2015, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 68/2015 – tehnični popravek, 30/2021, 9/2022, v nadaljevanju: OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za ribiški center pri Oplotnici ob potoku Brezničica (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje UMARH d. o. o., Ul. 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj, s številko projekta 11-OPPN-10, datum, januar 2023. 2. člen (sestavni del podrobnega načrta) (1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objekta na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja. (2) Sestavljen je iz naslednjih delov: Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin A) BESEDILO 1. Obrazložitev odloka 2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 3. Konkretne smernice, mnenja k dopolnjenemu osnutku in mnenja predlogu občinskega podrobnega prostorskega načrta B) KARTOGRAFSKI DEL 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Pregledna karta M 1:2000 Izsek iz kartografskega dela OPN M 1:2000 Parcelno stanje M 1:500 Ureditveno količbena situacija M 1:500 Situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1:500 Situacija prometne ureditve M 1:500 Načrt parcelacije M 1:500 C) PRILOGE Priloge OPPN so:  Sklep o pričetku priprave OPPN  Strokovne podlage  Smernice k osnutku OPPN  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov plana in CPVO odločba  Mnenja k predlogu OPPN  Povzetek za javnost II. Opis meje območja 3. člen (območje podrobnega načrta) (1) Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije. (2) V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišče s parcelno številko 290/2, k.o. 762 - Brezje pri Oplotnici. (3) Oznaka enote urejanja prostora je BRE3. (4) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 0,6 ha. (5) Ureditve, navedene v tem členu, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna, komunalna in energetska infrastruktura. Stran 764 Predvidena je ureditev območja za postavitev igral in manjših športnih objektov.  Ostale ureditve Ureditve na območju za potrebe izvajanja ribogojstva in rekreacije. 6. člen (pogoji za izrabo območja) V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč za EUP BRE3: vodne površine, ki so namenjene ureditvi ribnikov in območja za rekreacijo. Dopustne so dejavnosti namenjene ribogojstvu in rekreaciji ter spremljajoče dejavnosti, ki služijo za potrebe opravljanja osnovnih dejavnosti. 7. člen (urbanistične omejitve) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;  maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi, upošteva se bruto višina etaže.  namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro.  FZ – dopusten faktor zazidanosti, je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov nad terenom in površino gradbene parcele.  FIZ – dopusten faktor izrabe zemljišča, je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno velikostjo gradbene parcele. IV. Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve 4. člen (namenska raba območja) Obstoječa podrobna namenska raba območja EUP BRE3 je VC – vodne površine, ki so namenjene ureditvi ribnikov in območja za rekreacijo. 8. člen (vrste posegov in dopustnih dejavnosti) (1) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 32. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 3. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč in izvajanje dopustnih posegov v skladu s petim odstavkom 82. člena OPN (prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov). (2) Dejavnosti in namembnost objektov se v območju OPPN umeščajo skladno s podrobnejšo namensko rabo iz VC (površinske vode) - površine vodnih zemljišč so namenjene površinskim vodam in dejavnostim, vezanih na rabo površinskih voda. III. V. Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter urbanistične omejitve 5. člen (prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) V območju OPPN se predvidi izgradnja naslednjih objektov in ureditev:  Večnamenska stavba Predvidena je gradnja manjšega večnamenskega objekta za potrebe upravljanja območja in občasne dogodke na območju, vključno z razdelilno kuhinjo in sanitarijami.  Ribnik Predvidena je ureditev pretočnega ribnika.  Območje za postavitev otroških igral Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji 9. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) (1) Večnamenska stavba Večnamenski objekt za potrebe upravljanja območja in občasne dogodke na območju, vključno z razdelilno kuhinjo in sanitarijami. Pogoji za oblikovanje objekta:  maksimalni tlorisni gabariti objekta za so razvidni iz grafičnega dela OPPN, objekt je omejen z gradbenimi mejami,  maksimalna etažnost objekta je P,  višina objekta ne sme presegati 7,5 m, merjeno od generalne kote terena. Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  Pri gradnji naj se v čim večji možni meri uporabijo naravni materiali, uporabljene barve naj bodo v naravnih odtenkih.  Naklon strehe mora bit med 35 in 45 stopinj, streha mora biti simetrična dvokapnica. Kritina mora biti opečna ali v videzu opečne kritine.  Objekt je lociran v skladu z grafično prilogo – list 4 – Ureditveno količbena situacija. (2) Ribnik  ribnik površine do 1.959 m2. Ribnik bo namenjen športnemu ribolovu. Umestitev novega ribnika na zemljišču se izvede zaporedno z obstoječim manjšim ribnikom na način, da se odvzem vode najprej izvede za polnjenje obstoječega manjšega ribnika, nato pa se z isto količino vode polni še novo načrtovani ribnik. Voda iz ribnika se bo v vodotok vračala preko zapornice v vodotok Brezničica.  Varovalna ograja okoli ribnika višine do 1,5 m. (3) Območje za postavitev otroških igral  otroška igrala,  manjši športni objekti,  dopustna je postavitev do 4 hišic (skupno na celotnem območju OPPN) za piknike do velikosti 2,5 m x 4,0 m. (4) Ostale ureditve Ureditve na območju za potrebe izvajanja ribogojstva in rekreacije (informativne table, urbana oprema in podobno). Dopustna je postavitev do 4 hišic (skupno na celotnem območju OPPN) za piknike do velikosti 2,5 m x 4,0 m. (5) Za območje OPPN veljajo sledeči urbanistični parametri, ki se določijo na nivoju celotnega območja OPPN :  Faktor pozidanosti zemljišča (FZ): max 0,2;  Faktor izrabe zemljišča (FIZ); max 0,4; 10. člen (nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist) (1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo območja ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela. (2) Na celotnem območju je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:  ograj do višine 1,5 m, vendar ograjevanje celotnega območja ni zaželeno,  opornih zidov kot enostavnih objektov,  postavitev urbane opreme. (3) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. (4) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ali ob cestah ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. (5) Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:  rekonstrukcije objektov in naprav,  sprememba namembnosti. (6) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo. VI. Oblikovanje odprtega prostora Stran 765 11. člen (pogoji za zunanjo ureditev) (1) V okolici objekta je predvidena ureditev odprtih zelenih površin ter ostalih ureditev odprtega prostora v okolici predvidenih objektov. (2) Urbana oprema se uredi in izbere enotno za celotno območje. Klopi, koši, stojala za kolesa, informacijske table, drogovi za zastave, javna razsvetljava in ostalo, morajo biti za celotno območje oblikovalsko usklajeni in okolju primerni. VII. Merila in pogoji za gradnjo prometnega omrežja 12. člen (prometno urejanje) (1) Predvideno je priključevanje na javno pot JP 948501 Brezje – Gorenjak preko obstoječega cestnega priključka. (2) Vse prometne površine morajo biti urejene ustrezno za dostop z intervencijskimi vozili. 13. člen (parkiranje) (1) Predvidena je ureditev 10 parkirnih mest za motorna vozila, od teh mora biti eno parkirno mesti primerno za invalide. Na vseh parkirnih površinah je dopustna ureditev polnilnic za električna vozila. VIII. Merila in pogoji infrastrukture za gradnjo komunalne 14. člen (skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro) (1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja. (2) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo. (3) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem. (4) Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno. (5) Pri umeščanju lokacij in dimenzioniranju zbiralnih mest za komunalne odpadke je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov v Občini Oplotnica. (6) Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN - list št. 5 - Situacija komunalne in energetske infrastrukture. 15. člen (vodovod) (1) Predvidena je priključitev na vodovodno omrežje preko obstoječega vodovodnega priključka. (2) Potrebno je upoštevati minimalne odmike od obstoječih vodovodnih cevovodov. Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev. (3) Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov. Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 16. člen (kanalizacija odpadnih vod) (1) Na območju trenutno ni izvedena kanalizacija odpadnih vod, do izgradnje kanalizacijskega sistema je predvidena izgradnja individualne male komunalne čistilne naprave (MČN). (2) Prevzem blata iz morebitne male komunalne čistilne naprave v čiščenje na čistilno napravo najmanj enkrat na tri leta mora biti v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. I. RS, št. 98/15, 76117 in 81119) zagotovljen z uporabo storitev javne službe. (3) Po izgradnji kanalizacijskega sistema, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi, bo moral investitor v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. I. RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) zagotoviti priključek obravnavanega objekta na ta sistem ter opustiti odvodnjo komunalnih odpadnih voda v MKČN, ki se dovoljuje kot začasna rešitev. 17. člen (padavinska kanalizacija) (1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. (2) Odvajanje padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST 858-2). 19. Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ograjene naj bodo z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki bodo opremljeni s peskolovi in ustrezno dimenzioniranimi lovilci olj s koalescentnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. (3) Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). (4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). (5) Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je v skladu s 64. členom ZV-1 prepovedano. zato je treba padavinske in morebitne komunalne odpadne vode z obravnavanega območja, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati preko ponikovalnic, ki naj bodo locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V primeru, da ponikanje zaradi geološke sestave zemljine ni možno, je treba padavinske in morebitne prečiščene komunalne odpadne vode speljati v bližnji vodotok, preko ustrezno velikega zadrževalnika deževnice. Pri tem mora biti odvodnja načrtovana tako, da ne bodo ogrožena zemljišča ali objekti. V primeru odvodnje po nestabilnih tleh je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah. Izvedeni morajo biti vsi zaščitni ukrepi, da se ne bo povečevala erozijska in plazIjiva ogroženost območja, kar mora biti jasno razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev mnenja. (6) Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti na način, da bo v čim večji Stran 766 možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinske vode pred iztokom (zatravitev, travne plošče, bazeni, suhi zadrževalniki, zbiralnik deževnice…). Zbrana voda se nato lahko uporablja za zalivanje ter kot sanitarna voda. V skladu s 87. členom ZV-1 je na erozijskem območju prepovedano nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih. 18. člen (elektroenergetski vodi) (1) Predvidena je priključitev območja na elektroenergetsko omrežje preko obstoječega elektro priključka. Povečanje priključne moči ni predvideno. (2) Na območju potekajo obstoječi elektro energetski vodi, ki jih je treba pred pričetkom del po potrebi prestaviti oz. ustrezno zaščititi v skladu z navodili upravljalca elektroenergetskih vodov. (3) Med projektiranjem predvidenega objekta se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor. (4) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov. (5) Električne inštalacije v novem objektu morajo izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekt morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. (6) Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektro Maribor. (7) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. 19. člen (elektronske komunikacije) (1) Priključitev za telekomunikacijsko omrežje trenutno ni predvidena. V kolikor se v prihodnosti pojavi potreba po priključitvi na telekomunikacijsko omrežje, je ta dopustna, pod pogoji upravljalca telekomunikacijskega omrežja. (2) Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju OPPN. 20. člen (ogrevanje in prezračevanje) Objekti predvidoma ne bodo ogrevani. V kolikor se izkaže potreba po občasnem ogrevanju objektov, se bo za ogrevanje uporabljala električna energija. IX. Merila in pogoji za parcelacijo 21. člen (parcelacija) (1) Nova parcelacija na območju ni predvidena. (2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje. X. Varovanje kulturne dediščine in varovanje narave 22. člen (ohranjanje kulturne dediščine) (1) Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine. (2) Splošna določila glede varstva arheoloških ostalin: Potreben je strokovni nadzor nad posegi. V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom del. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju zavezuje, da najdb zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. 23. člen (ohranjanje narave) (1) Na zahodnem delu OPPN teče potok Brezničica. Potok z ohranjenimi hidromorfološkimi strukturami, vključujoč naravno- neutrjeno strugo, poraslo z avtohtono drevesno in grmovno zarastjo, predstavlja habitat raku navadnemu koščaku (Austropotamobius torrentium), kvalifikacijski vrsti območja P00 3000311 VitanjeOplotnica. (2) Gradbeni posegi za izvedbo Ribiškega centra (vključujoč deponiranja zemljin in gradbenih materialov na območje vodotoka in obrežne zarasti, parkiranja delovnih strojev, nasutja, izkrčitve in poškodovanja obvodne zarasti, posege v brežino in strugo potoka, ki bi povzročala kaljenje vode) bi lahko poslabšali ekološke razmere raku navadnemu koščaku ter posledično vplivali na zmanjšanje populacije kvalifikacijske vrste, kar bi bilo v nasprotju s podrobnimi varstvenimi cilji iz PUN 2000. (3) Za varstvo navadnega koščaka se upoštevajo naslednje usmeritve:  potok Brezničica z obvodno drevesno in grmovno zarastjo se ohranja v naravnem stanju,  v strugi potoka, njegovi brežini ter na območju obvodne zarasti ni dovoljeno izvajati zemeljskih in gradbenih ter drugih posegov: prepovedana so vsa zemeljske in gradbena dela, utrjevanje struge, krčenje in izsekavanje obvodne zarasti, dela, ki bi povzročala kaljenje vode v potoku, deponiranja zemljin in gradbenih materialov ob potoku, vključujoč območje zarasti (tudi začasne deponije niso dovoljene), vožnje in parkiranja delovnih strojev, izvedba dostopov do potoka.  v kolikor bi pri izvedbi Ribiškega centra prišlo do poškodovanja dela varovanega območja (morebitne poškodbe, odlomi posameznih dreves, grmovnic ob potoku) je nastalo škodo potrebno sanirati- Stran 767 poškodovana drevesa in grmovnice je potrebno nadomestiti z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami najkasneje v 6 mesecih po končanih delih za vzpostavitev Ribiškega centra. Zasaditev mora biti izvedena s kvalitetnimi in vitalnimi sadikami.  po zaključku del in pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za Ribiški center je potrebno obvestiti pristojni Zavod RS za varstvo narave o zaključku del, zaradi spremljanja stanja (tel. 02 333 13 72). (4) Vsak poseg v vodno okolje mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji mogoči meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti tako, da se struge, obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov ter da se ohranja ali obnovi naravna osenčenost oz. osončenost struge in brežin. XI. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 24. člen (splošne zahteve) (1) Območje OPPN se nahaja v območju zaznanih erozijskih procesov, zato je treba pred projektiranjem izdelati geomehansko poročilo, iz katerega mora biti razviden način temeljenja objektov (in zmožnost ponikanja v primeru izvedbe ponikovalnic), ter v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor. Gradnja kleti ni predvidena. (2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju. (3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov,  ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. 25. člen (požarno varstvo) (1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju. (2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:  zmanjšanje možnosti nastanka požara,  zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,  zmanjšanje škode ob požaru. (3) Voda potrebna za gašenje požara se bo zagotavljala z gasilskimi vozili (cisternami). (4) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni ustrezni odmiki med stavbami posameznih sklopov. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. XII. Varovanje okolja 26. člen (varstvo tal) načrtujejo in izvajajo tako, da je površina tal. Pri gradnji se zagotovi s tlemi. Površine, ki so bile v času se ponovno zatravijo oziroma (1) Posegi v tla se prizadeta čim manjša gospodarno ravnanje gradnje razgaljene, zasadijo. (2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. (3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine. 27. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Vse dejavnosti na območju se bodo načrtovale v skladu z mejnimi vrednostmi hrupa glede na stopnjo varstva pred hrupom. Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija. (2) Na območje ni dovoljeno umeščanje objektov oz. dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij hrupa v okolje. 28. člen (varstvo zraka) (1) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:  vlaženje materiala nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,  preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. (2) Na območje ni dovoljeno umeščanje objektov oz. dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij v zrak. 29. člen (varovanje voda) (1) Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.  Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.  Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.  Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, Stran 768 zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…). Viški padavinskih vod se odvajajo v ponikanje oz. v bližnji vodotok.  Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo. (2) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda s povoznih, intervencijskih in manipulativnih površin ter parkirišč bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2). Vse te površine morajo biti utrjene, obrobljene z robniki, stiki morajo biti nepropustni. (3) Prostori in mesta med gradnjo in obratovanjem, kjer se bodo pretakale, skladiščile in uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, morajo biti urejeni kot lovina skleda, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo ter dovolj velika, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi. V kolikor obstaja verjetnost onesnaženja požarnih voda z nevarnimi snovmi, mora biti zajem le-teh urejen na enak način. (4) Vsa morebitna križanja vodotokov z gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju: GJI) morajo biti v predlogu OPPN nakazana, v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim ali stanje voda oziroma vodnega soglasja pa jasno označena in podrobneje obdelana. V primeru križanja GJI z vodotokom je treba cevi položiti tako, da bo teme zaščitne cevi min 1,5 m pod dnom struge vodotoka. Na tej globini mora cev potekati na razdalji med zgornjima robovoma brežin ter še 3 do 5 m na vsako stran pri neurejenih vodotokih. V projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda oziroma za pridobitev vodnega soglasja je treba predvideti tudi ustrezna trajna točkovna obeležja križanj po končanih delih na terenu. Morebitna križanja GJI z vodotoki morajo biti v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda oziroma za pridobitev vodnega soglasja jasno označena in obdelana. Dokumentacija mora vsebovati:  opis križanja,  pregledno situacijo z vrisanim križanjem M 1:500,  geodetski posnetek vodotoka v območju križanja z vrisanim kablovodom v ustreznem merilu (M 1: 500, 250, ...),  prečni profil vodotoka na območju križanja z vrisanim kablovodom v ustreznem merilu,  detajl zavarovanja struge v območju križanja in  detajl polaganja cevi na vodnih oziroma priobalnih zemljiščih. (5) Gradnja jaškov v strugi in v brežinah vodotoka ni dovoljena. (6) Iztok iz ribnika in morebitni iztoki padavinskih vod ter morebitnih prečiščenih komunalnih odpadnih vod iz male čistilne naprave v vodotok Brezničica mora biti predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Po potrebi mora biti opremljena s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka morata biti struga in brežina vodotoka ustrezno zavarovani pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda oziroma za pridobitev vodnega soglasja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan. (7) Pri predvidenih posegih je treba upoštevati 37. člen ZV-1, ki določa, da na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen v posebnih primerih, kadar gre za objekte Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov za rabo voda. zagotovitev varnosti in drugo. (8) Vsi objekti s pripadajočo komunalno. prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z ribnikom in ograjo, morajo biti, skladno s 14. členom in 37. členom ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, 5 m pri vodotokih 2. reda. med katere spada tudi vodotok Brezničica, oziroma toliko, da ne bo ogrožena stabilnost brežin vodotoka. Meja vodnega zemljišča se določi skladno s Pravilnikom o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda (Ur. I. RS, št. 58/18). Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda označiti in kotirati. (9) Za vsako rabo vode, ki presega meje splošne rabe (odvzem vode za ribnike, gojenje sladkovodnih organizmov, ribolov oziroma športni ribolov), si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje v skladu s 125. členom ZV-1 Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-1, izda vodno dovoljenje pristojni organ na pop sgi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda oziroma pred pridobitvijo vodnega soglasja (10) Na osnovi hidrološkega oziroma hidrogeološkega poročila je treba dokazati, da po izvedbi predvidenega ribnika ne bo negativnega vpliva na pretoke po strugi vodotoka. Ta pogoj velja še posebej pri določanju globine izkopov predvidenega ribnika. (11) Odvzemni objekt za ribnik ter predvideni izpust iz ribnika, morata biti v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda oziroma za pridobitev vodnega soglasja tekstualno in grafično ustrezno obdelani. (12) Obrežno zavarovanje predvidenega ribnika mora biti ustrezno dimenzionirano, da bo odporno proti erozijskemu delovanju naraslih voda. pri čemer je treba upoštevati danes veljavne ekološko naravnane zahteve. V čim večji možni meri morajo biti uporabljeni naravni materiali, kot so kamen. les in vegetativna zavarovanja. Dimenzioniranje in način izvedbe zavarovanja mora biti v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda oziroma za pridobitev vodnega soglasja tekstualno in grafično ustrezno prikazano. (13) V primeru izvedbe odvzemnega objekta za ribnik ter iztočnega objekta iz ribnika, iztoka padavinskih vod in prečiščenih komunalnih odpadnih vod iz male čistilne naprave v vodotok Brezničica, oziroma v primeru prečkanja vodotoka Brezničica z GJI, bo investitor dolžan s pristojnim organom za upravljanje z vodami skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih 153.a člena ZV-1, za gradnjo preko vodnega zemljišča, s parc. št. 1016. k. o. 762 - Brezje pri Oplotnici, če je lastnik zemljišča Republik Slovenija. Investitor si mora pogodbo o ustanovitvi služnosti pridobiti na podlagi izdanega vodnega soglasja oziroma mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda pri pristojnem organu. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču. ki je v lasti Republike Slovenije. 30. člen (ravnanje z odpadki) (1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov. Stran 769 (2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. V sklopu projektiranja infrastrukture in objektov je treba določiti ustrezne prostore oz. površine za ločeno zbiranje odpadkov. 31. člen (svetlobno onesnaževanje) (1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. (3) Svetila na prostem morajo biti usmerjena pod vodoravnico in na oknih bivalnih prostorov ne smejo presegati mejnih vrednosti iz priloge 1 Uredbe. XIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 32. člen (etapnost izvedbe podrobnega načrta) (1) Objekt se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota. (2) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvaja etapno, in sicer v logično funkcionalno zaključenih celotah, na način, kot je predvideno končno stanje po izvedbi vseh objektov, ne glede na to v kakšnem vrstnem redu se bodo objekti gradili. XIV. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN 33. člen (organizacija gradbišč) (1) Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč. (2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje. (3) Med gradnjo se zagotovi:  ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija);  odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov;  po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo. (4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih;  začasne deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na način, da je preprečeno onesnaževanje voda;  načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo. (5) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče vodotoka. Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke. (6) Med izvajanjem gradbenih del se za izvedbo le-teh ne sme zajemati vode iz vodotokov ali vodnega telesa. (7) Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba krajinsko ustrezno urediti. (3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora. (4) Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč za gradnjo v skladu z dogovorom z Občino Oplotnica in upravljalci gospodarske javne infrastrukture. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. (5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov. XVI. 34. člen (razmejitev, izročitev in prevzem) (1) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. (2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje. XV. Obveznosti investitorjev in izvajalcev 35. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta) (1) Investitor je dolžan:  pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;  promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;  zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni;  zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb);  sprotno rekultivirati območja posegov;  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb;  preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;  sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;  začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje. (2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti. Stran 770 Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav 36. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Odstopanja pri načrtovanju objektov: V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu: gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Gradbeno mejo lahko presegajo napušči objekta. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov. (2) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice, elektronski komunikacijski objekti…), ki pa ne smejo biti v nasprotju s režimi varovanja kulturne dediščine. (3) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji. (4) Dopustna so odstopanja od v OPPN predvidenih rešitev s področja zagotavljanja požarne varnosti, v kolikor so posledica natančnejšega projektiranja oz. uporabe drugih predpisov s področja požarne varnosti, kot so bili uporabljeni pri izdelavi OPPN. (5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom. (6) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena. (7) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve. (8) Dopustna je etapna gradnja, vsaka etapa mora obsegati funkcionalno zaključeno celoto. XVII. Končne določbe 37. člen (dostopnost podrobnega načrta) Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Občini Oplotnica ter na spletnem naslovu Občine Oplotnica. 38. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 39. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: O: 2.3/2023 Datum: 27. 3. 2023 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 487. Sklep o določitvi cen programov vrtca v Občini Oplotnica Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št.12/96, 44/00, 78/03, 72/05,100/05, 25/08, 98/09, 34/10 in 100/05), 18. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05,93/15 in 59/19) in določil Statuta Občine Oplotnica ( UGSO št. 33/2022-UPB) je Občinski svet Občine Oplotnica na 3. redni seji, dne 27. 3. 2023, sprejel Stran 771 Starši otrok so do znižanja plačila zaradi poletne rezervacije in bolezenske odsotnosti upravičeni le v primeru, da imajo v vrtcu poravnane vse obveznosti. Starši lahko na podlagi vloge Centra za socialno delo in priložene dokumentacije za otroke, ki so upravičeni do dodatka za nego otroka, skladno s 3. odstavkom 79. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ( Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17-ZUPJS –G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21 in 153/22) uveljavljajo višjo oprostitev subvencioniranja vrtca. 4. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o cenah programov vrtcev na območju občine Oplotnica, številka 4D.8.1/2020, z dne 13. 11. 2020. 5. člen Ta sklep začne veljati drugi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 2. 2023 dalje. Številka: 3.13.1/2023 Datum: 27. 3. 2023 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV VRTCA V OBČINI OPLOTNICA 1. člen Cene programov v javnem vrtcu na območju občine Oplotnica so: Vrsta programa Prvo starostno obdobje (1 do 3 let) Drugo starostno obdobje (3 do 6 let) Kombinirani oddelek (1 do 6 let) Razvojni oddelek (3-6 let) Cena programa v EUR 558,61 412,03 435,69 980,32 2. člen Pri dnevni odsotnosti se odbijajo stroški živil v višini: Obroki Zajtrk Malica Kosilo Skupaj Dnevno v EUR 0,31 0,21 0,70 1,22 3. člen Starši otrok, za katere je Občina Oplotnica po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu in jim državni proračun ne sofinancira plačila programov, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnost otroka enkrat letno, in sicer v obdobju od 15. junija do 15. septembra. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka za največ en mesec. Starši so dolžni vrtcu pisno napovedati odsotnost otroka najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti. Za počitniško rezervacijo plačajo starši 30 % plačila določenega z odločbo. Prav tako lahko starši, za katere je Občina Oplotnica po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu in jim državni proračun ne sofinancira plačila programov, enkrat v koledarskem letu uveljavljajo oprostitev plačila v primeru, če otrok zaradi bolezni, oziroma poškodbe, ni obiskoval vrtca najmanj 20 oziroma do največ 30 delovnih dni. Na podlagi vloge staršev z ustreznim zdravniškim dokazilom, vrtec obvesti občino o upravičenosti do oprostitve plačila. 488. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/22), je Občinski svet Občine Oplotnica na 3. redni seji dne, 27. 3. 2023 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini:  parc. št. 3059/2 k. o. Oplotnica ter pri njej vknjiži lastninska pravica v korist in na ime: Občina Oplotnica, Goriška cesta 4, 2317 Oplotnica, matična številka:1357506000, do celote (do 1/1). 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3.12.1/2023 Datum: 27. 3. 2023 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan OBČINA ORMOŽ 489. Sklep o imenovanju podžupana Na podlagi 33. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 34. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) je župan sprejel naslednji SKLEP O IMENOVANJU PODŽUPANA 1. člen Za podžupana Občine Ormož imenujem Zlatana Fafulića, ________________________________. 2. člen Na podlagi 34. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) podžupan Zlatan Fafulić pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev, podžupan. Do izvolitve novega župana opravlja podžupan nujne naloge iz pristojnosti župana. 3. člen Podžupan opravlja funkcijo nepoklicno. 4. člen Ta sklep začne veljati s 24.3.2023 in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0001/2023 Datum: 24.3.2023 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 490. Sklep o pripravi sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko zazidavo Čečovje - jug – enota urejanja prostora RA60 SSE Na podlagi tretjega odstavka 119. člena v povezavi s drugim odstavkom 51. člena in prvim odstavkom 129. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Ur. list RS 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) in 32. člena statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/16 in 09/22), je župan Občine Ravne na Koroškem, dr. Tomaž Rožen sprejel SKLEP O PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA STANOVANJSKO ZAZIDAVO ČEČOVJE JUG – ENOTA UREJANJA PROSTORA RA60 SSE 1. člen (predmet sklepa) S tem sklepom se začne priprava sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko zazidavo Čečovje- jug (Ur. list RS, št. 59/11) – enota urejanja prostora RA60 SSe (v nadaljevanju SD OPPN). 2. člen (območje in predmet načrtovanja) Območje SD OPPN ostaja enako izvornem območju OPPN in sicer obsega zemljišča parc. št. 36/7, 36/9, 36/10, 36/15, 36/16, 85/2, 94/10, 94/19, 94/20, 94/21, 94/22, 94/25, 94/26, 412/4, 412/5 vse k.o. Navrški vrh in parc. št. 1157/1,1167/1 in 1235, vse k.o. Ravne, v skupni izmeri cca 3,06 ha. Izven območja urejanja so predvideni posegi v zvezi s priključevanjem območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter izvedba geomehanskih ureditev za stabilizacijo terena. Območje OPPN se v fazi izdelave dokumenta lahko spremeni. Predmet načrtovanja je prilagajanje in usklajevanje urbanistične zasnove območja z zasnovo geološkega in geomehanskega saniranja terena (globokega dreniranja) ter sprememba oz. zgostitev zazidave in s tem povečanje skupnega števila predvidenih stanovanjskih stavb na območju urejanja skladno s sklepom Občinskega sveta občine Ravne na Koroškem št. 449 z dne 12.12.2021 in št. 568 z dne 28.9.2022. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve načrtovanih prostorskih ureditev se izdelajo v sklopu izdelave SD OPPN. V sklopu izdelave, se po potrebi oz. na podlagi usmeritev nosilcev urejanja prostora zagotovijo tudi vse potrebne strokovne podlage oz. rešitve za načrtovano prostorsko ureditev. Strokovne rešitve prostorske ureditve pridobi investitor posega v prostor. 4. člen (vrsta postopka) SD OPPN se skladno s 129. členom ZUreP-3 v povezavi s drugim odstavkom 51. člena ZUrep-3, pripravi in sprejme po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov. 5. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz postopka) Postopek priprave, obravnave in sprejema SD OPPN bo potekal po naslednjem okvirnem terminskem planu: Faza Objava sklepa za pripravo SD OPPN v uradnem glasilu in pridobitev identifikacijske številke v PIS Priprava osnutka OPPN Objava osnutka OPPN na spletnih straneh občine in poziv pristojnim NUP za izdajo mnenja Priprava dopolnjenega osnutka SD OPPN Stran 772 Okviren rok za pripravo Marec 2023 Marec 2023 Zakonski rok za izdajo mnenj je 30 dni po objavi gradiv 10 dni po prejemu in analizi mnenj Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Javna razgrnitev in javna obravnava ter prva obravnava na občinskem svetu dopolnjenega osnutka SD OPPN Opredelitev občine do pripomb javnosti ter seznanitev NUP (po potrebi) in potrditev predloga stališč s sklepom Priprava predloga SD OPPN Objava predloga SD OPPN na spletnih straneh občine vključno z obvestilom NUP in pozivom NUP za podajo mnenja na predlog SD OPPN, če le ta odstopa od osnutka h kateremu so nosilci urejanja prostora podali svoja prva mnenja Priprava usklajenega predloga SD OPPN Druga obravnava in sprejem SD OPPN na občinskem svetu Objava OPPN v uradnem glasilu Predvideni roki za pripravo SD OPPN se lahko spremenijo glede na terminske plane nosilcev urejanja prostora ter zaradi nepredvidenih zunanjih okoliščin. 6. člen (državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj) Državni nosilci urejanja prostora: 1. Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Ljubljana – dodelitev identifikacijske številke v zbirki prostorskih aktov 2. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor 3. Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Maribor 4. Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec 5. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana Lokalni nosilci urejanja prostora: 1. Občina Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem 2. Javno komunalno podjetje Ravne, d.o.o., Ravne na Koroškem 3. Elektro Celje, d.d., Celje 4. Telekom Slovenije d.d., PE Maribor 5. Petrol, d.d., Ljubljana 6. Kocerod, družba za ravnanje z odpadki d.o.o., Šmartno pri Slovenj Gradcu Ce se v postopku priprave SD OPPN ugotovi, da je treba pridobiti tudi mnenja drugih nosilcev urejanja prostora oziroma udeležencev, ki niso navedeni v prejšnjih odstavkih, se le-ta pridobijo v postopku. 7. člen (način vključevanja javnosti) Sodelovanje javnosti bo zagotovljeno skladno s 121. členom ZUreP-3 in sicer s postopkom javne razgrnitve in javne obravnave dopolnjenega osnutka SD OPPN ter obveščanja o postopku priprave OPPN na spletnih straneh Občine Ravne na Koroškem. 8. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) Za pripravo SD OPPN mora investitor zagotoviti pripravo naslednjih podatkov oziroma strokovnih podlag:  geodetski načrt  geološko geomehansko poročilo  druge strokovne podlage na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora Vse stroške v zvezi z pridobivanjem strokovnih rešitev OPPN, izdelavo OPPN, vodenjem vseh z zakonom Stran 773 Javna razgrnitev traja 30 dni, v tem času se izvede javna obravnava 15 dni po predaji zbranih pripomb v času javne razgrnitve 10 dni po sprejemu stališč do pripomb Zakonski rok za izdajo mnenj je 30 dni po prejemu poziva 10 dni po pridobitvi mnenj Redna seja Naslednja številka uradnega glasila zahtevanih upravnih postopkov ter pridobivanjem smernic in mnenj prevzame investitor prostorskega posega. 9. člen (izvedba celovite presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti na varovana območja) V skladu s 1. odstavkom 128. člena ZUreP-3 se za spremembe in dopolnitve OPPN celovita presoja vplivov na okolje ne izvede. Na podlagi mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave st. 3563-0274/2022-2 z dne 22. 11. 2022, presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ni treba izvesti. 10. člen (objava in začetek veljavnosti sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Ravne na Koroškem ter začne veljati naslednji dan po objavi. Identifikacijska številka akta v zbirki prostorskih aktov: 3450 Številka: 3500-0003/2021-32 Datum: 28.3.2023 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan OBČINA VOJNIK 491. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Vojnik Na podlagi 230. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP3; Uradni list RS, št. 199/21), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOPA in 80/20 – ZIUOOPE), 21. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19) in 16. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/11) je Občinski svet Občine Vojnik na 4. redni seji dne 23.3.2023 sprejel Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO ZA OBMOČJE OBČINE VOJNIK 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/21). 2. člen (opredelitev pojmov) Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: »Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka.« 3. člen (računski faktor površine) V četrtem odstavku 5. člena se zbriše besedilo: »F p znaša 2,5« in na istem mestu nadomesti z »Fp znaša 1,5«. 4. člen (faktor namembnosti objekta) V petem odstavku 9. člena se zbriše besedilo: »in za druge gradbene posege«. 5. člen (obročno plačilo) V 17. členu se dodajo tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: (3) Komunalni prispevek se lahko v primeru odmere komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča odmeri kot obročno plačilo na največ 24 obrokov, vendar mora zavezanec za plačilo to ustrezno označiti na vlogi za odmero komunalnega prispevka ali še pred pravnomočnostjo izdane odločbe podati na občino pisno prošnjo z navedbo števila obrokov. V tem primeru zavezanec za plačilo in Občina Vojnik skleneta pogodbo, v kateri so opredeljeni plačilni rok, število obrokov in zavarovanje plačila. (4) V primeru obročnega plačila znaša minimalni obrok 100 EUR. Ne glede na določilo tretjega odstavka tega člena lahko temu primerno občina prilagodi število obrokov. (5) Občina potrdi plačilo komunalnega prispevka po plačanem celotnem komunalnem prispevku oziroma v primeru obročnega plačevanja po plačilu prvega obroka in predložitvi zavarovanja za plačilo preostalih obrokov.« 6. člen (občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka) (1) 19. člen se spremeni tako, da se po novem glasi: »(1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se ne plača za gradnjo stavb, ki so enostavni objekti in se štejejo za pomožne objekte na gradbeni parceli ali pripadajočem zemljišču osnovnega objekta.« (2) Plačilo komunalnega prispevka se v celoti (100 %) oprosti za gradnjo objektov, namenjenih zaščiti, reševanju, pomoči ali izvajanju gasilskih dejavnosti.« 7. člen (upoštevanje preteklih vlaganj v individualne sisteme za komunalno samooskrbo) Za 19. členom se vstavi člen 19b, ki se glasi: Stran 774 »19b. člen (oprostitve zaradi preteklih vlaganj v individualne sisteme za komunalno samooskrbo) (1) Pri odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča na območju, kjer predhodno ni bila zagotovljena oskrba s pitno vodo preko sistema v lasti in upravljanju Občine Vojnik, se upoštevajo predhodna vlaganja zavezanca v individualni sistem za vodovodno samooskrbo v višini 50 % odmerjenega komunalnega prispevka za vodovodno omrežje. (2) Pri odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča na območju, kjer predhodno ni bila omogočena priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda v lasti Občine Vojnik, se do 31.1.2024 upoštevajo predhodna vlaganja zavezanca v individualni sistem za samooskrbo iz področja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v višini 75 % odmerjenega komunalnega prispevka za kanalizacijo. Po 31.1.2024 se predhodna vlaganja zavezanca v individualni sistem za samooskrbo iz področja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda upoštevajo v višini:  75 % v obdobju enega leta po pridobitvi možnosti priključitve objekta na novo javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda oz.  50 % po preteku obdobja enega leta po pridobitvi možnosti priključitve objekta na novo javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda. (3) Vlaganje v individualni sistem za komunalno samooskrbo se prizna samo lastnikom tistih obstoječih objektov, ki so stali na območju, na katerem je Občina Vojnik izboljšala opremljenost zemljišča na dan pridobitve uporabnega dovoljenja za komunalno opremo, ki izboljšuje opremljenost in so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 5. odstavka 20. člena tega odloka.« 8. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 351-091/2023-24 Datum: 23.3.2023 Občina Vojnik Branko Petre, župan Št. 19/29.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA BELTINCI Odlok o proračunu Občine Beltinci za leto 2023 Odlok o proračunu Občine Beltinci za leto 2024 Stran 747 OBČINA BLOKE Zaključni račun proračuna Občine Bloke za leto 2022 Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Sklep o določitvi cene predšolskih programov za oddelke vrtca pri OŠ Toneta Šraja Aljoše Stran 756 OBČINA DORNAVA Sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domusocialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe Stran 758 OBČINA NAKLO Odlok o ureditvi javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Naklo Pravilnik o spremembah Pravilnika o plačah in delih plač funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter nadzornega odbora Stran 759 OBČINA NAZARJE Javni poziv za oddajo vlog za sofinanciranje programov športa v Občini Nazarje za leto 2023 Stran 761 Stran 762 488. OBČINA OPLOTNICA Sklep o začasnem financiranju Občine Oplotnica za mesec april 2023 Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ribiški center pri Oplotnici ob potoku Brezničica Sklep o določitvi cen programov vrtca v Občini Oplotnica Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 489. OBČINA ORMOŽ Sklep o imenovanju podžupana Stran 771 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Sklep o pripravi sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko zazidavo Čečovje - jug – enota urejanja prostora RA60 SSE Stran 772 OBČINA VOJNIK Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Vojnik Stran 773 476. 477. 478. 479. 480. 481. 482. 483. 484. 485. 486. 487. 490. 491. 751 757 758 761 763 771 771 Stran 775