Razgled. — Kaj je s Sienkiewiczem? Poročali smo, da je ruska akademija znanosti izvolila Sienkiewicza za svojega člana. »Riječ« z dne 11. decembra 1914 pa piše tem povodom: »Sienkiewicz ni samo pesnik Poljakov, marveč pesnik vsega slovanstva. Peterburška akademija je Sienkiewicza dvignila v vrste ruskih klasikov. V njegovih delih bo ljubezen do materne ruske zemlje in kar iz tega sledi, vseslovansko čuvstvo, še bolj kot dozdaj izraženo.« — Knjigotržec Holder utnrl. Kakor poročajo z Dunaja, je tamkaj umrl znani knjigotržec in založnik komercialni svetnik Alfred vitez Holder. Dosegel je visoko starost 90 let. — Oton Herraan. Iz Budimpešte javljajo z dne 27. pret. m., da je umrl Oton Herman, znani prirodoslovec in bivši poslanec. — Zaprt ruski učenjak. Ruske oblasti so zaprle v neko trdnjavo znanega ruskega učenjaka Baudoina de C«urtenai, profesorja na petrograjskem vseučilišču. »Soča« piše o njem: Učeni starček je dobro znan tudi v naši deželii, kjer je živel prvič leta 1871. več časa in se ie pozneje večkrat vračal, da je proučaval naša narečja. Pisal je izvrstno slovenskf. Tudi v »Soči« je pri~ občil več podlistkov. Govoril je n. pr. solkanskr, cerkljanski dialekt kakor vsak domačin.,— Izvrstno je govoril rezijanščino. Zanimivo je, da je on prvi spisal malo rezijansko slovnico in majhen rezijanski katekizem. — Biil je po rodu Poljak, kar ga je najbrže spravilo v zapor. — Hrvatski učenjak Ujmrl. Na svojem posestvu pri Jakinu (Anconi v Italiji je umrl odlični hrvatski učenjak Pero Budmani. Pokojnik se je rodil dne 28. oktobra 1835 y Ehibrovniku, kot sin ugledne dubrovniške rodovine. Njegov oče je bil pomorski kapetan. Ljudsko in srednjo šolo je končal v svojem rodnem mestu. Kot dijak se je poleg laščine in latinščine še naučil francoskega, nemškega in angleškega je- zika. Ko mu je bilo 17 let, mu je umrl stric ter mu zapustil svoje posestvo pri Jakinu. Leta 1853. je odšel nia Dunaj, kjer je štiri leta kasneje končal svoje juridične študije. Poleg teh študij se je bavil tudi z matematiko, jezikoslovjem in godbo. Leta 1858. mu je umrl oče. Za svojega bivanja v Jakinu leta 1859. je naletel na Vukovo zbirko narodnih pesmi, ki so ga tako navdušile, da se je popolnoma posvetil proučavanju hrvatskega jezika. Kot plod tega proučavanja je leta 1867. izdal na Dunaju v italijanskern jeziku svojo gramatilko »Grammatica della lingua serbo-croata (ilirica)«. Leta 1869. je bil imenovan za suplenta na du-brovniški gimnazi}k Leto kasneje je napravil izpit iz slovanskih iin klasičnih jezi1kov, nakar je bil imenovan za profesorja. Leta 1870. je bil izvoljen za poslanca v dalmatinskem deželnem zboru, ki ga je dvakrat poslal v dunajski parlament. Budmani je napisal celo vrsto znanstvenih razprav. Navajamo samo nekatere: »Dubrovački dijalekat, kako se sada govori«, »O postanku slova »z» u slavjanskim jezicima«, »Pogled na historiju naše gramatike« itd. Leta 1887. je napisal »Praktično gramatiko ruskega jezika«. Po smrti Daničiča je bil Budmani leta 1883. poklican v Zagreb za urednika akademičnega besednjaka hrvatskega ali srbskega jezika. Od črke »d« je z največjim uspehom uredil 14 zvezkov, s čimer se je ovekovečil v narodu. Budmani je bil pravi član Jugoslovanske akademije v Zagrebu, dopisujoči član ruske akademije v Petrogradu, član srbske akademiije v Belgradu in častni član »Matice Srbske« v Novem Sadu. Leta 1884. je stopil v stalni pokoj, leta 1906. pa se je stalno preselil na posestvo v Jakin, kjer je sedaj tudi umrL Slava njegovemu spominu! — Angleški dijaki in vojna. Noben kraj vAngliji ni doživel take izpremembe kakor Oxford in Cambridge. Komaj je vojna izbruhnila, je bil glavni stan kar preplavljen z dijaki. Neštevilno mladih ljudi je odhitelo, kakor poročajo »Times«, iz gimnazije namesto na vseučilišče kar direktno na fronto. Rezultat je bil ta, da je štev.ilo dijakov na imenovanih vseučiliščih padlo na polovico. In število pada še vedno. Cambridge je izgubil tekom zadnjega semestra 230 dijakov. Mnogo jih je odšlo na bojišče tekom božičnih praznikov, in za prihodnji seme^ ster računajo v Cambridge samo še s 50 slušalci, v Oxfordu pa s 25. Oni, ki ostanejo, se omejujeio večinoma na vojaške vaje in čakajo na imenovanja. V študijskih namenih se mude le še dijaki nevtralnih držav in pa Indijci. Razehtega še dijaki, ki so prišli v Oxford in Cambridge zato, ker so jim vrata nemških vseučlišč zaprta, im pa medicinci, ki jim je bilo priporočeno, naj dokončajo svoje študije, ker morejo tako najbolje služiti armadd in domovini. Vsa mladina Anglije je pohitela pod orožje, a nikjer ni opaziti tega tako jako, kakor v Oxfordu in Cambridgu. Ceste niso več polne mladih dijakov, ki hite na vseučilišče. Motorna kolesa so bila odposlana na fronto, igrališča izpremerajena v vojaška vežbališča. Nogometna tekma vsak teden enkrat, to je že jako velik dogodek. K izpitom prihajajo dijaki v uniformah, in morda  prvikrat, odkar obstojita imenovani dve  vseučilišči, zahajajo slušatelji k predava njem v vojaškinh oblekah.