GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA MIHAMA JARCA NOVO ME3T0 T O LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna j00 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 1200 din oziroma « ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 23 (533) Leto XI. NOVO MESTO, 9. JUNIJA 1960 UREJUJE urednišfc : - NASLOV UREDNI! _ iz Dilar.čeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave >t. 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje *Delo* v Ljubljani 1. junija dopoldne je bilo na Bazi 20 vse živo. Od tu je ob pol dvanajstih krenila na skoraj tritedensko pot štafeta Bratstva in enotnosti. Slovesnosti so se razen mladine udeležili številni predstavniki, med katerimi smo opazili predsednika zletnega odbora Nika Belo-pavloviča, podpredsednico OLO ing. Vilmo Pirkovič, člana Izvršnega odbora »Partizana« Slovenije Tomaža Savnika. in Viktorja Hojkarja kot tudi predstavnike okrajnih zletnih pripravljalnih odborov, OLO, OK ZKJ, odborov SZDL, Partizana in športnih društev iz okrajev Ogulin, Sisak, Banja Luka, Prijedor, Gospić, Karlovac, Bihać in Novo mesto. Potem, ko je godba na pihala straške Svobode odigrala himno, je ljudska poslanka ing. Vilma Pirkovič spregovorila zbranim gostom in mladini (njen govor je uvodnik današnje številke). Uči-teljiščnik Franci Sali je nato prevzel iz njenih rok zletno štafetno palico ter obljubil, da bo mladina spoštovala, razvijala in krepila velike ideje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Takoj nato je štafeta krenila v dolino, pionirski pevski zbor topliške osemletke pa je zapel nekaj partizanskih pesmi. Štafeta je še isti dan cbiskala Belo krajino, nato pa je zavila na ozemlje bratskih okrajev, ki sodelujejo na zletu. V ne-delio, 19. junija, jo bomo znova pozdravili na novomeškem stadionu pred glavno zletno prireditvijo. Jugoslovanskimi narodi. Da bi potrdili to bratstvo, smo se zbrali danes na istem mestu, da ponesemo plamenico te velike prireditve po zgodovinskih krajih Slovenije, Hrvatske in Bosne, kjer so se borili naši borci dolga štiri leta in izbojevali mižim narodom svobodo ter položili temelje nove socialistične Titove Jugoslavije. Na teh temeljih, ki so zacementirani s krvjo naših narodov, gradimo novo domo-vino, v svobodni skupnosti vseh naših narodov. namen, da tradicije skupne borbe prebivalstva teh področij ohranjajo in jih posredujejo mladim rodovom, ki neposredno ne poznajo krvave borbe, preko katere se je kovalo bratstvo. Velikega pomena je medsebojno spoznavanje mladine s teh področij An prenašanje izkušenj na tovariše iz drugih krajev. Prav področja Like, Korduna, Banije, Bosenske Krajine, Bele krajine in Dolenjske so bila v preteklosti znana kot pasivna in zaostala po- Pozdrav junaškemu prebivalstvu sosednih partizanskih pokrajin Zbrali smo se v temnih roških gozdovih, na slavni Bazi 20, da bi zaželeli srečno pot štafeti Bratstva in enotnosti, ki odhaja tu preko okrajev Ogulin, Gospič, Bihač, Banja Luka, Prijedor, Sisak, Karlovac in Se vrača na glavno zletno Vireditev zopet v Novo mesto. Baza 20 je bila v letih na-roln^osvchodilne borbe pri- zorišče velikih odločitev. Tu je bil sedež Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, tu se je nahajalo vodstvo Osvobodilne fronte Slovenije in drugih množičnih organizacij. Od tu so bile razpredene zveze v vse slovenske pokrajine in mesta, na celotno osvobojeno in neosvobo-jeno področje, v vse partizanske enote v Sloveniji, kakor tudi do političnih vodstev Hrvatske, Bosne in drugih narodov, vie do Vrhovnega štaba in tovariša Tita. Celotno usmerjanje vseh važnih političnih in vojaških akcij »> Sloveniji je potekalo s tega zgodovinskega mesta. Koliko Letos, ko proslavljamo 25-letnico osvoboditve Jugoslavije, imamo vso pravico, da s ponosom naredimo bilanco našega dela po osvoboditvi. Nove tovarne in podjetja ki smo jih zgradili in dali v upravljanje delavnim kolektivom, že ustvarjajo ogromno dobrin in, nam omogočajo dvigati življenjsko raven našega prebivalstva hitreje kot katera koli druga država v svetu. Materialna sredstva, ki jih ustvarjajo delovni ljudje Jugoslavije, nam omogočajo, da hitro razvijamo w\r ustvarjalne dejavnosti. Izgrajujemo šolski sistem od najnižjih do najvišjih znanstvenih ustanov; mladini so odprta pota v prav vse šole in poklice; ;odprta ji je bleščeča bodočnost izobraženih, samostojnih ustvarjalcev in upravljavcev. Pri vseh naporih v povojni izgradnji naše domovine ima ob ZLETNE PRIREDITVE V TEM TEDNU SOBOTA, 11. JUNIJA 1960: 9.00 uri pričetek šahovskega tekmovanja šola na Grmu ob 16.00 uri: pred tekmovanja v veslanju Novo mesto—Loka ob 18.00 uri: otvoritev razstave »Mladina v borbi in graditvi« — DOM JLA Novo mesto ob 20.30 uri: noč na Krki Novo mesto—Loka NEDELJA, 12. JUNIJA 1960: ob 7.00 uri: ob 9.00 uri: ob 9.00 uri: ob 10.00 uri: ob 11.00 uri: ob 14.00 uri: ob 15.00 uri: tekmo.anje gasilcev Novo mesto—Loka nadaljevanje šahovskega tekmovanja gasilska razstava plavalne tekme gasilska vaj« veslaška regata konjske dirke Glavni trg Videm—Krško Novi trg Novo mesto—Loka Šentjernej vilik&h zanv-sli in odloči't v mladina in ki jo tudi uspešno so v teh barakah, zakritih i ogromen delež prav naša mla- skalami in stoletnimi drevesi dina. Spomnimo se samo ve- zasnovali tovariš Kardelj, Ki- like in odgovorne naloge, ki drič in drugi najodgovornejši jo je prevzela jugoslovanska ljudje! izvršuje — izgradnjo avtomo- Ena izmed največjih pfido- bilske ceste Bratstva in enot- bitev narodnoosvobodilne bor- "osti od Ljubljane do Djev Ljudska poslanka inž. Vilma Pirkovič izroča učiteljlščniku Francu Saliju štafetno palico na Bazi 20 be je bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, ki se je kovalo v krvavi vojni. Prav na tem mestu je naše politično vodstvo kovalo bratstvo slovenskega naroda z drugimi POZDRAV XI. MDB »JANKO BR0DARIČ«! Prejšnji četrtek zvečer se je v Novo mesto vrnila XI. novomeška MDB »Janko Brodarič«, ki je delala dva meseca na odseku avtomobilske ceste v Srbiji in v tem času postala petkrat udarna in enkrat posebno pohvaljena. Brigada je imela 25 udarnikov in 35 pohvaljenih. Brigado ao sestavljali pretežno kmečki mladinci, ki so obiskovali traktorski tečaj, razen tega D» se vrsto drugih tečajev. Končni resultat je bil zadovoljiv, * brigadirji so s precej truda uspeli napraviti eelo vliji trak torski tečaj, 30 mladincev pa nižji tečaj. Nudila se Jim bo možnost, da opravijo zdaj le višji traktorski tečaj In dosežejo kvalifikacijo traktorista. Precej brigadirjev je uspešno dokončalo tečaj za moped in motorno kolo, za fotoamaterstvo, kino-°Peraterstvo Itd. djelije. Na stotisoče mladin, cev iz vse soočili z odgovornimi nalegam:, ki jih postavlja pr;d njih prihodnost. Čeravno je bilo v reftratu tovariša Rada Kozoleta in v razpravi udeležencev precej govora tudi o dosedanjih uspehih in napakah org?n;zacij ZK n;i rudniku, je bil vendarle poudarek na prizade- vanjih za odkrivanje novih možnosti pri nadaljnjem ra-zvotju gospodarstva senovske občine. Udeleženci konference so ugotovili, da zaloge se-novskega rudnika pojemajo, zaradi česar bo treba dovolj /godaj poiskati nove vire za zaposlitev delovne sile. Ena izmed takih možnosti bi bila tovarna cementa, za katero obstajajo v senovski občini ve- Naši na lesnem sejmu V nedeljo, 29. maja, je bil v Ljubljani zaključen Tretji mednarodni lesni sejem. Na njem se je zbrala vsa elita jugoslovanske lesno-prectelovalne industrija. Med ra-zstavlijalci smo opazili tudi štiri podjetja i* našega okraja: Novoleg Novo -ae-sto, Mizarsko produktivno zadrugo Sevnica, Mizarsko delavnico Brestanica in Tovarno pohištva Brežice. Novolet je razstavljal razne tipe stolov in obešalnikov, dve Si mizici, bridž mizico, t, embalažo in drugo. Novost na sejmu je bila vsekakor šivana embalaža (zaboji), ki jo je začela izdelovati tovarna letos. Takih zabojev ne proizvaja že nobena naša tov-/na, kljub temu. da Imajo ogromno prednosti. So veliiko lažji, prožnej-^ si in trpežne j šl kot drugi, precej cenejši, mogoče jih je večkrat uporabiti, predvsem pa je' važno, da jih lahko dobavljamo « razstavi j ene in je zato transporti cenejši. O izredni kakovosti inj ekonomičnosti teh zabojev priča tuci. dejstvo, da so dobili na raz?'a vi embalaže jugoslovan-t' a Oskarja za embalažo 195? Tovarna Novoles svoje pror.-ode v glavnem izvaža. Za c..mačl trg pa izdeluje predvsem le parket, vezane plošče in luščen furnir. Mizarska produktivna zadruga s« le predstavila z reprezentančnim kabinetom, o katerem za nase bralce ne bi povedali drugega kot to, da Je res lep In res reprezentančen in da staine 756 tisoč dinarjev! Posebno zaaimanje ljudi sta vzbudili zakonika spalnica in samska soba. Zastopnik podjetja na sejmu nam je povedal, da sta spalnica Ip samska soba le razstavna jjjpdeia. kl sa, ju_ prjj}ffay^ zato. da bi ugotovili, kakšno bo san'manje zanju in bi Šele potem lahko prešli na serijsko » T 0 P E R « CELJE 0 i z d e I u j e najkvalitetnejše moško perilo, prešite odeje in volneno trikotažo. ZAHTEVAJTE IZDELKE #»TOPER«! OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA CELJE POZDRAVLJA ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI, KI BO 16. JUNIJA V NOVEM MESTU! ZDRUŽENA KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE SE PRIPOROČA IN TOPLO POZDRAVLJA ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI V NOVEM MESTU! NUDIMO VSE VRSTE £ tekstilnega blag: £ volno, kratko in 0 ph.teno blago O IZBIRI se prepričajte sami! MANUFAKTURA CELJE CANKARJEVA 1 V NASl POSLOVALNICI vam nudimo vse vrste tekstilnega blaga po zmernih cenahl TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM t »»VOLNA« CELJE proizvodnjo. Zanimanje Pa J« bilo zaradi njune lepote in preproste lzvectoe veliko. Mizarska delavnica Brestanica, se je predstavila s pisalno mizo (27.500 din), trodelno omaro (69.000 din), knjižno polico (67.800 din), kaučem (28.500 din) ln z mizico (4.900 din). Vsekakor, kljub nekaterim malenkostnim pomanjkljivostim 1*P uspeh za delavnico, ki je bila ustanovljena pred letom in pol, ki se je borila z raznimi težavami, se postopoma razvijala, začela zaposlevatt ln učiti nove delavce, kupovati nove stroje — skratka: ki 1« zrasla Iz zelo skromnih začetnih sredstev In iz treh ljudi. Tovarna pohištva Brežice je vzbudila zanimanje obiskovalcev s svojo garderobno omaro, ki je dobila tudi na natečaju v Ljubljani Januarja letos prvo nagrado. Sestavljena je 1* večih elementov, ki jih lahko razstavimo. Tovarna bo začela s serijsko proizvodnjo teh omar takoj, ko bo zadostno povpraševanje. Razstavljali so še spalnice, opremo *a otroško sobo ln drugo. Vsako leto vidimo Pri nas nove modele pohištva, letošnja leto In letošnji sejem pa sta pokazala največjo izbiro. Vs* to nam dokazuje, da naša proizvodnja vedno bolj opušča tn da bo kmalu popolnoma opustila razne modele pohištva, ki eo izdelani po 30 tn več let starih nemških katalogih. Naši lesni proizvodi so Iskani gkoro do vsem svetu, potruditi pa se moramo,' da bodo še lepši ln boljši, da bo po njih še večje povpraševanje. Rfni? za sprejem v Kmetijsko Šolo v Sevnici Kmetijska lola sactjarako-vinogradniške -smeri v Sevnici spre- iema prijave za vpis v prvi letnik. Sprejetih bo 30 učencev. Pogoj Je končana osnovna šola. Rok za vlaganje prošenj Je do 30. 6. 1960. Profnji. kolkovani s 60 din, Je treba priložiti spričevalo o dokončani osnovni šoli, rojstni list, zdravniško spričevalo, potrdilo o vzdrževanju in življenjepis. Vzdr-ževalnina bo znaSala okoli 5.000 din. Razpisna komisija like zaloge laporja in apnenca. Razvijati pa bi bilo treba seveda tudi druge dejavnosti, saj glede tega še daleč niso ikoriščene vse rezerve v obrti, turizmu, kmetijstvu in na drugih področjih. Konferenca je kritično ocenila dosedanje ideološko - politično vzgojno delo, ki so ga sicer ovirale nekatere objektivne težave, bi pa vseeno lahko bile uspešnejše, če bi komunisti bolj čutili v sebi neizogibno potrebo p© vsestranskem izobraževanju. Rudniški komite ZK bo v prihodnje posvetil več skrbi ideološko-po-litičnemu delu. Razen tega si bo prizadeval organizacijsko in politično izboljšati delo nekaterih osnovnih organizacij ZK, ki doslej glede discipline, študija in drugih vprašanj ravno niso bile za vzgled. Nasprotno pa so nekatere osnovne organizacije ZK dobro delale, saj so bili rezultati njihove dejavnosti vidni tudi v sindikatu, organih delavskega samoupravljanja ln proizvodnji. Udeleženci konference so posvetili precejšnjo skrb potrebi po učinkovitejšem strokovnem Izobraževanju članov rudniškega delovnega kolektiva. Rudnik namerava graditi svoj Izobraževalni center, v katerem bo mogoče sistematično izobraževati kadre, ne samo za potrebe rudnika, temveč občine kot celote. Ne preveč dolga prihodnost genovskega rudnika narekuje delovnemu kolektivu, da se ne zapira sam vase, temveč da skupaj z ostalimi činitelji v komuni rešuje problem vseh občanov. —nc Nabirajte zdravilna zelišča Cvet: rmana, rdeče deteljice, bele deteljice. List: gloga, gozdne jagode, jeternika, melise, ozkolist-nega trpotca, regrata, pekoče koprive, verbene. Rastlino: hribovske rese, dišeče perle, kopitnika s korenino, krvavega mlečka, smol-nice, melise, navadne kislice, čmobine, ženiklja, grenke ram-šele. navadne ramšele. Korenine: Črnobine, arnilce, repinca. Smarnice, trobentice, srčne moči, male norice, medvedovih tac. Lubje: češminovih korenin, češminovih palic, krhlike. Seme: jesenskega podleska. Razen navedenih zdravilnih zelišč odkupujemo le razna druga zelišča; vsa pojasnila in cene dobite pri vasi zadrugi ali pri GOSAD, skladišče Novo mesto, Slakova ul. 8. ČASOPISNO PODJETJE »CEUSKI TISK« — CELJE CELJE — TRG V. KONGRESA 3 Telefoni: uprava podjetja in tednika ter tiskarna 23-75 in 20-89 uredništvo Celjskega tednika 25-23 in 24-23 Izdajamo Celjski tednik, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva celjskega okraja. List vas seznanja z družbenim življenjem tega področja. Oglasi, čestitke in razne objave v Celjskem tedniku so vedno uspešne. V tiskarni izdelujemo knjige, revije, kataloge, brošure, tiskovine in plakate. V knjigoveznici vežemo vse vrste knjig ln Izdelujemo knjigoveško-galanterijske Izdelke. V kartonažnem oddelku izdelujemo najrazličnejšo karbo- nažo in embalažo. V klišarnl Izdelujemo vse vrste raster in črtne klišeje za enostavni in večbarvni tisk. % Z našimi. Izdelki In solidnimi cenami skalimo zadovoljiti vsakogar! RAZPIS ŠTIPENDIJ Komisija za štipendije tekstilne tovarne N0V0TEKS, NOVO MESTO razpisuje v smislu 10. člena »Pravilnika o štipendiranju« naslednje štipendije: 1. 4 Štipendije za predilski oddelek srednje tekstilne lole 2. 2 štipendiji za tkalski oddelek srednje tekstilne lole 3. 3 štipendije za apreterakl oddelek srednje tekstilne iole 4. 2 štipendiji sa strojni oddelek srednje tehnične šole 5. 1 štipendijo sa elektrlčarski oddelek srednje tehnične šole 6. 2 štipendiji za tekstilno fakulteto 7. 1 štipendijo za ekonomsko fakulteto 8. 2 štipendiji- is višjo komercialno lolo 9. 4 štipendije za ekonomsko srednjo lolo 10. 2 štipendiji is administrativno lolo Podjetje bo sprejelo v nk tudi vajence sa naslednje poklice: 11. 7 vajencev za predllce 12. 5 vajencev za tkalce 13. 2 vajenca za apreterje 14. 2 vajenca za ključavničarsko stroko 15. 1 vajenca sa elektrlčarsko stroko Pogoj! za sprejem: pod točko 1., 2., 3., 4., 3., 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. 8 razredov osnovne šole sli njej enake šole; pod točko 6., 7. in 8. popolna srednja šola. Prosilci morajo predložiti naslednje dokumente: 1. prošnjo s kratkim življenjepisom, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. rojstni list, 4. potrdilo o premoženjskem stanju, 5. potrdilo o projemanju otroškega dodatka. Prošnje vlagajte na naslov: NOVOTEKS. tekstilna tovarna, Novo mesto, Foersterjeva ulica 10, poštni predal 36. Predsednik sovjetske vlade Nikita H ruš če v je predlagal nov sovjetski načrt o razorožitvi. Gre za spremenjen vrstni red ukrepov, ki jih je predlagal prejšnji sovjetski načrt. Ta je določal, da se v prvem obdobju izvede predvsem zmanjšanje klasičnih ali navadnih oboroženih sil, v drugem obdobju dokončno odpravi te klasične sile in oborožitev ln šele v tretjem obdobju naj bi uničili vse vrste atomskega orožja kot rušilnega sredstva in vseh raketnih orožij, ki so dejansko prevozna sredstva za prenašanje teh rušilnih orožij. Glavni ugovor Zahoda je bil ta, da hoče ZSSR, ko predlaga najprej ukinitev klasične oborožitve, obdržati svojo prednost medcelinskih izstrelkov in atomskega orožja, ker bi to odpravili šele v zadnjem obdobju. Ironično je to, da je bil položaj pred nekaj leti Se popolnoma zasukan. Zahod je bil tisti, ki se je čutil varnega predvsem za svojim atomskim ščitor in je videl največjo nevarnost v številčni premoči sovjetskih divizij in njihove klasične oborožitve, Ce je zdaj sovjetski premier Hruščev ta vrstni red postavil na glavo, se je predvsem približal francoski zahtevi, ki prvi, da je treba najprej odstraniti oziroma uničiti vsa sredstva za prenos orožja ln atomsko orožje samo. Najnovejši sovjetski načrt dejansko predlaga v prvem obdobju uničenje vseh sredstev za prenos atomskega orožja, hkrati pa likvidacijo vseh vojaških oporišč na tujih ozemljih oziroma v tujih državah. V drugem obdobju naj bi prepovedali atomsko, biološko in kemično orožje, v tretjem obdobju (po prejšnjem načrtu v prvem obdobju) pa naj bi izvedli popolno razorožitev klasičnega orožja in obsojenih sil. Sovjetska zveza bo po svo- jeir delegatu v razorožltvenem odboru de vtorice uradno predložila ta sv*j n; črt F ezgodaj je še, da bi lahko pisali o zahodn' reakciji na najnovejši sovjetski predlog. Toda če nič drugega, dokazi i ta predlog vsaj to, da neuspeh pariške konference ni zavrl pomembne izmenjave predlogov in zamisli med Za-hc lom in Vzhodom. vjuju dejal, da so mladi častniki že pred petimi leti mislili na ukrepe za zboljšanj s socialnega položaja v Turčiji. Po njegovem tudi republikanska stranka ni dosti boljša od demokratske, ker je bila tudi pod njeno vladavino korupcija. -Sedemdeset odstotkov prebivalstva je nepismenega,« je nadaljeval polkovnik Turkcls, »in nič ni bilo storjenega, da bi ga izobrazili. Medtem ko sc je privile- NOV SOVJETSKI PREDLOG V Turčiji se po vojaškem državnem udaru 27. maja položaj ni dosti spremenil, čeprav se pod površjem vsakdanjega življenja dogajajo zelo pomembni procesi. Začasna vojaška vlada generala Ce-mala Gursela še zmerom uradno vztraja, da bo razpisala splošne volitve čez tri mesece od državnega udara. Vendar je slIKtI glasove, da se utegne vse skupaj nekoliko zavlečl. Po nekaterih poročilih, ki prihajajo iz Ankare, so častniki, ki so Izvedli državni udar, razdeljeni v tri skupine. Prvi se potegujejo za to, da bi bile volitve Čimprej, čeprav bo to lahko pomenilo silno zmago republikanske stranke nad oslabljeno ln diskreditirano demokratsko stranko. Druga skupina bi rada še nekoliko počakala, da bi se demokratska stranka malo opomogla in nudila dovolj močno protiutež republikanski stranki, medtem ko bi rada tretja skupina (baje za zdaj najšibkejša) ustanovila tretjo veliko politično silo, —kakšno stranko »narodne enotnosti*-. Polkovnik Turkels je v nekem inter- ginma manjšina obdajala z neverjetnim razkošjem, je ogromna večina prebival-stv živela v bedi. Zaradi pomanjkanja demokracije si niso mogle utreti poti socialne reforme...« Mr 3 tem pa prihajajo na dan podrobne/i o dragocenostih in velikih vsotah denarja, ki so si ga nagrabili člani prejšnje v'ade, med katerimi najbolj obtožujejo nekdanjega predsednika republike Bayarja in zunanjega ministra Zorlu-ja. Ta je tik pred aretacijo skušal spraviti pri svojem prijatelju kovček, poln zlaia ln nakita. Slišati je še bolj grozljive podrobnosti o truplih študentov in Irugih državljanov, ki so jih skrivaj pomorili v demonstracijah od 28. aprila d«' 27. maja in njihova trupla zakopali na sUvnih krajih, pometali v vodnjake ir podobno. Vse kaže, da imajo člani prejš nje vlade precej grehov nad seboj In zat„ morda tudi ni tako zelo nenavadno če je prejšnji notranji minister GedU; st« H samomor, ko je skočil skozi okn-vojaške akademije v Ankari. Razpis Industrijske rudarske šole v Zagorju ob Savi Industrijska rudarska Sola v Zagorju ob Savi razpisuje vpis učencev v I. letnik Sole sa Šolsko leto 1960/61, ln sicer: RUDARSKI ODSEK: 70 učencev za poklic rudarja-kopača: KOVINARSKI ODSEK: 40 učencev in 10 učenk za poklic strojnega ključavničarja, kovača, strugar-Ja in rezkarja: ELEKTRO ODSEK: 15 učencev ln 10 učenk za poklic obratnega elek-tričarja, elektromehanika in navi-jalca električnih strojev. POGOJI ZA VPIS: 1. dokončana osemletka. V rudarski odsek bodo »prejeti tudi kandidati z manjšo Šolsko izobrazbo, vendar z izpolnjeno šolsko obveznostjo; t. starost od 15 do 17 let, za rudarski odsek od is do 18 let; S. da je kandidat telesno in duševno zdrav. Kandidat mora predložiti za vpis naslednje listine: 1. prošnjo, kolkovano s 50 din; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; .»„ 3. zadnje Sovino spričevalo; §. mnenje osnovne šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata, če prosi za vpis neposredno po končani osnovni šoli V prošnji obvezno navedite točen naslov (mesto, kraj, hišno številko in pošto) ter stroko in poklic, katerega se želi kandidat izučiti. V primeru velikega števila prijavljen-cev za posamezni odsek bodo morali kandidati opravljati sprejemni izpit lz slovenskega jezika ln matematike. V času šolanja prejemajo učenci redne mesečne nagrade v znesku od 2500 do 4700 din ter poseben jamski dodatek. Sola nudi učencem vse šolske potrebščine ter za Izvajanje praktičnega pouka po- trebno delovno obleko, rudarskim učencem pa tudi delovno obutev ln perilo. Pouk je teoretičen ln praktičen. Sola ima lastne delavnice oz. de-lovišča. Pri šoli Je Internat, ki nudi učencem popolno oskrbo. Kandidati, ki žele stanovati v internatu, morajo to v prošnji posebej navesti. Oskrbnino v Internatu krije gojenec z nagrado, otroškim dodatkom (v kolikor ga prejemaj • Šti- pendijami ali s podporo rudniku v kolikor sklene odgovarjajočo po godbo. Pri sprejemu v Internat Ima.u prednost učenci rudarskega od seka. Vpis učencev bo vsak delovni dan od 8. do 12. ure od 15. Junija do 31. julija. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti. Ravnateljstvo Industrijske rudarske Sole ZAGORJE OB SAVI II Vpis v 1. letnik Učiteljišča v Novem mestu Letos bo Imelo učiteljišče v Novem mestu v L letniku 2 oddelka v Novem mestu s 60 učenci ln 1 podružnični oddelek v Črnomlju s 30 učenci. Kandidati naj oddajo prošnje na ravnateljstvo učiteljišča v Novem mestu (kolkovane z drž. kolkom za 50 din) do 23. junija 1960 ln naj navedejo, ali hočejo študirati v Novem mestu ali Črnomlju. Prošnji naj priložijo: 1. Spričevalo o uspeSno dokončanem 8. razredu osnovne šole. 2. Izpisek iz roj. matične knjige. 3. Zdravniško spričevalo. 4. Mnenje šole. Pogoji za sprejem: a) Telesno zdravje, kar Je razvidno lz zdravniškega spričevala. b) Glasbeni preizkus, ki ga obvezno opravijo kandidati Razpisna komisija za sprejem ▼ L letnik učitelj- Novo mesto 1 CENJENIM ODJEMALCEM £ se toplo priporoča PEKARNA NOVO MESTO! EKONOMSKA SREDNJA SOLA, NOVO MESTO — ADMINISTRATIVNA SOLA, NOVO MESTO — EKONOMSKA SREDNJA SOLA — ODDELEK ZA ODRASLE, NOVO MESTO — ADMINISTRATIVNA SOLA, ODDELEK ZA ODRASLE, NOVO MESTO Prošnje za sprejem, kolkovane s 50 din, oddajte do 25. junija 1960. Na ESS bomo sprejeli 60 dijakov oz. dijakinj s končano osnovno šolo in, ki bodo uspešno opravili sprejemni Izpit lz slovenščine, matematike in tujega jezika. Na AS bomo sprejeli 30 dijakov oz. dijakinj s končano osnovno .šolo In, ki bodo uspešno opravili sprejemni Izpit lz slovenščine ln matematike. Sprejemni izpltr^Sodo, če bo presežen plan vpisa, 28. in 29. junija ob 8. url. Na ESS ln AS v oddelkih za odrasle bomo sprejeli po 30 vpisnikov s končano osnovno šolo. morajo pa biti v delovnem odnosu. Dokončni vpis bo 2. septembra ob 8. url. Ravnateljstvo TOVARNE EMAJLIRANE POSODE — CELJE vodeči proizvajalec In izvoznik emajlirane posode — po-kosltrene posode — pocinkane posode — higiensko tehničnih predmetov — jeklenih kotlov — jeklenih radiatorjev — jeklenk za butan-propan plin. Posebno priporočamo naše nove izdelke: Econom lonec, alu-pekač, sokovnik, lonec za pranje perila i vložkom. Naše Izdelke zaščitnim znakom »dva leva« l zadovoljstvom uporabljajo po svetu! I IZ 1AZNIH STRANI II Na povabilo grškega kralja Pavla je prispel na uradni obisk v Grčijo predsednik Združene arabske republike Naser. Po obisku v Grčiji bo Naser prišel za nekaj dni na obisk tudi v Jugoslavijo. ■ v Ženevi se je pravkar nadaljevalo delo paritetnega odbora desetih držav za razorožitev. Po prihodu v Ženevo je sovjetski delegat Zorin dejal, da pomenijo novi sovjetski predlogi dobro podlago za nadaljevanje dela paritetnega odbora. B V Tokiu In drugod na Japonskem se nadaljujejo demonstracije proti ratifikaciji japonsko-ameriskega varnostnega pakta In proti obisku predsednika Eisenhowerja na Japonskem. Rezidenco minl-strskesa predsednika KlUja -Se zmerom straži na stotine policajev, ker demonstranti vsak dan prirejajo pred poslopjem bučne demonstracije. ■ Britanski ministrski predsednik Macmlllan je v nekem govoru dejal, da ga neuspeb pariške konference ni niti najmanj omajal v prepričanju, da Je treba vsako mednarodno vprašanje urediti po miroljubni poti. Upa, da bodo v Ženevi dosegli napredek, kar zadeva opustitev atomskih poskusov In razorožitev. ■ Indonezijski zunanji minister Subandrio je Izjavil, da Indonezijska vlada v celoti podpira zamisel, naj bi se sestali voditelji nekaterih držav, ki Izvajajo tzvenblokovsko politiko. ■ V grškem parlamentu Je bila zelo ostra obravnava zaradi poročila Italijanskega generalnega štaba Atlantskega pakta, ki Izraža dvorno glede grške narodnosti prebivalstva v Eplru. Ta trditev je zelo razburkala grško Javno mnenje. ■ v Južni Koreji se je spet položaj zaostril po begu prejšnjega predsednika Sing Man RIJa. Ljudje se sprašujejo, zakaj Je vlada dovolila temu Človeku, da Je zbežal. Hkrati so množice nezadovoljne s tem, da sedanja vlndn tako počasi izvaja čistko med nekdanjimi prlstnšl prejšnjega režima ln njcunvlml visokimi funkcionarji, i RAZPIS ŠTIPENDIJ PODJETJA »NOVOLES« — Dolenjska lesna industrija — NOVO MESTO Upravni odbor podjetja »NOVOLES« — Dolenjska lesna Industrija — Novo mesto, razpisuje štipendije za študij na naslednjih šolah: 1 štipendijo m študij na FILOZOFSKI FAKULTETI (Industrijski psiholog) 1 štipendijo za študij na EKONOMSKI FAKULTETI 1 štipendijo sa študij na GOZDARSKI FAKULTETI 1 štipendijo za študij na PRAVNI FAKULTETI , 1 štipendijo is študij na FAKULTETI ZA ELEKTRONIKO IN STROJNIŠTVO, elektro oddelek 1 štipendijo sa Studij na VIŠJI SOLI ZA SOCIALNE delavce 2 štipendiji sa študij na TEHNIČNI 8REDNJI SOLI, lesno industrijski oddehk 1 štipendijo za študij na TEHNIČNI SREDNJI SOLI, elektro oddelek 1 štipendijo sa študij na ADMINISTRATIVNI SOLI Prednost pri dodelitvi štipendije imajo prosilci z območja občine Novo mesto. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim življenjepisom, potrdilom o premoženjskem stanju ter zadnjim šolskim spričevalom aH potrdilom o zadnjem opravljenem Izpitu je treba podati na direkcijo podjetja »NOVOLES« — Dolenjska lerna industrija — Novo mesto, najkasneje do 1. avgur'!;i 1060 Upravni odbor podjetja »NOVOLES« GIP »GRADIŠ« UPRAVA CENTRALNIH OBRATOV V LJUBLJANI Šmartinska cesta 32 razpisuje naslednja prosta učna mesta vajencev sa stroke: AVT0MEHANIČN0 ELEKTR0MEHANIČN0 KLJUČAVNIČARSKO STRUGARSK0 in KLEPARSKO Pogoj: ustrezna šolska Izobrazba za posamezno stroko, toda najmanj 7. razrediv osemletke Kandidatom nudi podjetje stanovanje ln celotno oskrbo. — Pismene prošnje z življenjepisom Je treba poslati n* gornji naslov. Btar. 23 (533) DOLENJSKI LIST Stran 3 Dragocene izkušnje celulozarjev VSE OKROG Z L E T A V SLIKAH T tovarni papirja in celuloze »Djuro Salaj« v Vidmu-Krškem bo v torek, 10. maja, izvolili nov delavski svet. Na predvolilnih sestankih so pregledali in ocenili tudi razvoj delavskega samoupravljanja v razdobju preteklih desetih let. Ko ocenjujemo delo samoupravnih organov v videmski Celuloid, ne moremo mimo dejstva, da so ti organi v času desetletnega delovanja ne samo uspeino gospodarili, temveč hkrati razvijali tudi liroko miselnost vestnega gospodarja med članstvom kolektiva, saj Je ilo skozi samoupravne organe v tem času 152 ljudi, članov kolektiva. Vloga delavskega sveta -n Upravnega odbora se je danes, bistveno spremenila od takratnega posvetovalnega organa vodstva podjetja, ki j« bil prvi« izvolrjem 9. septembra 19<>0. Jeta. To nam najbolj nazorno potrjuj« podatek, da so samoupravni organi leta 1851 upravljali le z dvema milijonoma dinarjev, medtem ko upravljajo danes že z okoli 350 milijoni dinarjev sredstev. Prav tako s* iz leta v leto veča proizvodnja, v nemajhni meri na račun produktivnosti dela, saj se le-ta letno povečuje za več kot 10 odstoi.'.ov. V vseh obratih težijo za čimboljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti. Tako pri že ustaljeni proizvodnji še vedno odkrivajo nekatere skrite rezerve, ki iz meseca v mesec povečujejo proizvodnjo. Stalno naraščanje proizvodnje pa več ni tako kot pred leti. temveč je plod načrtnega dela organov delavskega samoupravljanja kot ostalih političnih in družbenih organizacij v Podjetju. Za čim boil obenem pa tudi z najvažnejšimi gospodarskimi predpisi. 0T°re tudi v dolžnostih In pravicah samoupravnih organov, j^zpravljajo o načelih socialističnega nagrajevanja no delu itd. ■Orlstne seminarje organlzln jo ponekod delavske univerze boramo reči, da so prav uspeli. Clanl takih delavskih svetov bodo neprimerno hitreje znašli pri izpolnjevanju nalog skratka, primopredaja ne more In ne sme biti samo flnan-■ akt, ampak pregled vseh aktualnih problemov kolektiva. m vedno vsako prvo četrtletje slabše, ker komaj začnemo delati serije, katere dokončamo šele po nekaj mesecih. Norme delavci dosegajo, presežejo pa jih ne za veliko. Ob polletju nameravamo spremeniti tudi tarifni pravilnik, zato si bomo prizadevali, da bomo dosegli polovico letnega plana. V podjetju so napeljali povsem novo električno instalacijo, kar jih je stalo nad milijon din, kupili so novo sušilnico, ki je stala z montažo vred 1,7 milijona din, septembra bodo dobili nov rez-kalni stroj, ki je vreden 800 1.000 din in nabavili bodo še več manjših strojev. Delavski svet, upravni odbor in sindikat imajo še lepe načrte za razvoj podjetja, vendar jim za njihovo uresničitev primanjkuje denarja, saj še vsi sedanji računi niso plačani. P. EKONOMSKA FAKULTETA bo začela delovati še to jesen v Tito-gradu, tako je bilo sklenjeno na zasedanju Izvršnega sveta LR Crne gore. To bo sploh prva fakulteta v te.] republiki. Njeno ustanovitev terjajo potrebe gospodarskih organizacij, saj je v republiki zasedena le slaba tretjina delovnih mest. predvidena za ekonomiste, z ustreznimi kadri. vilu partizanski borcj na Dolenjskem. V tem mladem kolektivu, kj je šele Pred dvema letoma začel sestavljati uvožene avtomobilske dele, izdelujejo zdaj že nad 60 % sestavnih delov za originalno vozilo KOMBI. Časopis hvali model IMV 1000 TURIST, ki je odlično vozilo za skupinske izlete. Prav tako omenja vozili KURIR In SANITET, ki predstavljata nov domači tip udobnega avtomobila z najsodobnejšo opremo. Vsi del j za avtomobile IMV - 1000 ro proizvod i domače indu Lri je — razen motorja, ki pa pred-. stavlja , le 15JVq vrednosti celotnega' avtomobila. Zelo pohvalno je ocenil avtomobil IMV - 1000 tudi Heri-bert Lechner v reviji »Motor-welt«s ki je uradno glasilo najvecjeg i nemškega avtomobilskega kluba. V šesti številki zanimivo revije opisuje pisec v čla ' i »Jugoslavija — dežela nasp.ot'j*. lepot^ naših republik. Jugoslavijo je prevozil s »Turistom-«, izdelkom novomeške IMV, ki ga je zelo laskavo ocenil in pohvalil kot odličen iztdelek avtomobilske industrije. Pisec trdi, da so ga lastnosti vozila in njegove sposobnosti na naših cestah prijetno presenetile. V članku opisuje tudi druge načrte kolektiva IMV in izraža na koncu mnenje, da bo lepo oblikovani in-praktični prvi jugoslovanski model avtomobila, ki ga je y poldrugem letu razvil kolektiv IMV, predstavljen tudi na velesejmu avtomobilov v Ljubljani od 10. do 16. junija. Pisec izraža v tej največji zahodnonemški reviji avtomobil isto v celo mnenje, da bo model IMV - 1000 TURIST naletel na odmev tudi v tujini. Ob tako laskavih ocenah domačega in tujega tiska lahko kolektivu IMV samo ponovno čestitamo in želimo, da bi kar najbolje uresničeval svoje načrte nadaljnjega razvoja! Cesto od odcepa pri bolnišnici do novega stadiona so znatno razširili in ublažili dosedanje ostre ovinke. V petek popoldne so novo urejeno cestišče že penetrirali z asfaltom Nova slačilnica na stadionu bo te dni Izročena uporabnikom Obok no. ^.i mostu čez Težko vodo pri bolnišnici so zbetonirali v preteklem tedna. Čeprav lms SGP Pionir s tem delom precejšnje objektivne težave, si kolektiv prizadeva z vsemi močmi, da bo tudi most izgotovljen do postavljenega roka Komuna odloča o vsem (Prenos s 1. strani) jujejo. kako izpolnjujejo plane, hkrati pa reševati probleme šolstva, zdravstva, komunale ln vseh ostalih služb. Komuna mora torej jasno določati politiko na svojem področju. Instrumenti za preHv sredstev iz podjetij v komuno so določen., komuna pa dobiva razen tega še delež od osebnih dohodkov prebivalcev. Prebivalci se bodo zato zanimali, kako jih komuna uporablja in prav zate bodo določali njeno politiko. Ckraji izgubljajo svojo doseda-rjo vlogo, sredstva 6e zbirajo v komuni, osnovni celici družb«?, ckraji pa delajo le še sp^ra-nmno z njo. »POMOČI IN MILOŠČINE« VEČ NE BO Nerazvite občine so le še otočki v razvitih področjih, zato bomo dotacije zamenjali g pravičnejšimi oblikami pomoči. Nerazvitim občinam bo^o pomagale razvMe s kr:d' tirtmjerr. aH pa s prelivanjem sr*dit»v Probleme .^mo -tš^ih odpr-■,o. i pomočjo projj-amov. Ne z dotacijo, ampak z direktnim vlaganjem v goS(.oćr.rsivo, k; bo tako povečevalo narodni d.hodek. Takšn* investicije hode mn!»ne in 30 bodo hitro vračale 'vr mer obrata l«kre v rv .n ški • e,,al . ustvarjamo ne v tiv-komuna. Od vega dela niso odvisni govi prejemki, tudi odno*,: kolek-prolzvajalia-le nje-njegov standard v komuni je odvisen od proizvodnje. Ce bo naredil več, bo plačilo večje, hkrati pa bo več od vedel komuni. Zato bo več stanovanj, šol, bolnišnic, nasadov in kulturnih ustanov. Zlvel bo torej udobneje. KRAJEVNI ODBORI IN STANOVANJSKE SKUPNOSTI Za oboje moramo skrbeti boli kot doslej. KO so organ ssmodejavnosti prebivalcev nekega področja. Z njimi rešujejo prebivalci skupne težave l samoprispevkom, iz svojih žepov, redkeje pa tudi s pomočjo dotacij. Zato imamo krajevnih odborov še vse premalo. Obrati družbene prehrane ln oni v stanovanjskih skupnostih so namenjeni koristnim prebivalcem. Zato jih ne smemo vzdrževati z dotacijami. Pomagajmo jim le pri nabavi potrebne opreme, občina jih lahko oprosti družbenih dajatev, sicer pa jih naj vzdržujejo tisti, ki imajo od njih korist. VLOGA SOCIALISTIČNE ZVEZE Komuna je skupnost proizvajalcev in potrošnikov, občinska organizacija SZDL je zato osnovna organizacija. Ker je občina velika, so v njej KO in stanovanjske skupnosti. Oboji rešujejo vsakodnevna vprašanja. KO morajo biti zato razporejeni tako, da kot samoupravni organ prebivalcev res delajo za ljudi. Socialistična zveza pa mora ljudem tolmačit! naloge, jim odpirati oči in delo organizirati. Prav zato je sestavni del samoupravljanja. Najpomembnejše spoznanje državljanov pa naj bo: dobili smo oblast, ne zato, da bomo vlekli sredstva od drugod, ampak pametno upravljali to, kar imamo. Miloš Jakopec Izredne občinske konference SZDL V nedeljo so bile prve izredne občinske konference Socialistične zveze v Žužemberku, Vidmu-Krškem in na Senovem rzPOPOL'^rjr.Mo Dr: l.i rvK SISTEM Merila za delitev osebnega dohodka mva do-.es«: pro'/va-lalec sam v tarifnem praviln -ku. Zagotjv'.t; mu moralo dohodki po /'.ož»i.er.i delu, hkrati :>a ;e to .10 ■ >, tud: po deležu, ki g;- ujefedv kolektiv prispeva t narodni dohodek. S slednjim MAM OGLASI V DOI i:N|SKf'M I ISTI' ZANI-SIJIV USPKIIJ Na vseh Je bilo že na prvi pogled čutiti velik in ugoden odmev V. kongresa Socialistične zveze. Delegati so povsod z izrednim zanimanjem sodelovali v razpravi. Pogumno, sproščeno in brez obotavljanja so načeli vrsto problemov, ki* jih žulijo. Poročila (poročamo o konferencah v Vidmu Krškem, Žužemberku in Senovem) niso bila najboljša. Pomalo sn nakazala stvarne na loge, ki jih kongresno urarih o In sklepi obdelujejo. Bila »>r polna neprestano ponavljani!* podatkov z vseh področij življenja komur e. Prav je, da prebivalce z njimi seznunjn-mo, podatki pl ne sinejo biti sami sebi itnuicn. koristni so le, če služijo kot osnova ?.i iskanje pravilnih poti v bojo s težavami Jutrišnjega dne. Prav tega pa smo v poročilih pogrešali. Na vseh treh konferencah je izzvenela misel, da je komuna osnovna celica naše družbe. Zato moramo nenehno krepiti njene materialne osnove. Pri tem nam bosta najboljši, pomočnik delavsko samoupravljanje in vse popolnejše nagrajevanje po učinku. Vse to je bilo najbolj čutiti na senovškl konferenci. Tam so v poročilu in razpravi pogumno načeli vprašanje krajevnih odborov ki bodo kot samoupravni organ in hkrati področje dela SZDL odigrali pomembno vlogo. V Žužemberku so se v razpravi lotili številnih drobnih težav in ugotovili, da jih bodo odpravljali najuspešneje s pomočjo. Socialistične zveze. V Vidmu-Krškem so mnogo razpravljali o gospodarstvu Ugotovili so tudi, da so sekcije kot nova organizacijska oblika SZDL zelo primerne. O njih so vneto razpravljali, saj bodo Člani SZDL v sekcijah »aže reševali vse probleme, ki so se dozdaj odmlkali. Na koncu še splošna ugotovitev: povsod je prevladala misel, da je bodoči gospodarski razvoj vsake komune odvisen predvsem od njenih lastnih naporov. Na vseh treh konferencah so se delegati podrobneje seznanili z delom kongresa in ponekod že oblikovali naloge, ki iz zaključkov kongresa izhajajo. Pred vsem« organizacijami Socialistične zveze pa je resna zadolžitev: organizirati študij kongresnega gradiva tako. da ga bo predelal kar najširši krog državljanov. Sele nato bomo -\hko v.se naloge kongresa res uspešno i cvali. % Učiteljišče r Novem mestu bo imelo letos v prvem letniku 2 oddelka v Novem mestu s G0 učenci in 1 podružnični oddelek v Črnomlju za 30 učencev. O zan:mi-vi novici lahko berete danes kaj več v uradni objavi učiteljišča v tej številki. j$ Cetst« čez Gorjance žte razširjajo. Dela vedi Tehnična, sekcija Uprave za ceste LRS iz Novega mesta ki je odprla v zadnjem času vzdolž ceste več kamnolomov. Novo vozišče bo široko 6 m, zato cesto razširjajo, nekatere najostrej-še ovinke pa bodo ublažili. Pri polaganju tolčenca in asfaltiranju bo cesta kasneje začasno zaprta. Kakor smo zvedeli, bo obnov'jena cestia pokrita z asfallnim betonom, ki ga bo polagal finišer še v tem poletju. $ V Adlešičih pripravljajo 100-letn:co tamkajšnje šole, ki bo 28. junija. Takrat bo nastopilo tudi 8 folklornih skupin iz raznih belokranjskih krajev z najmanj 160 udeleženci. trov pred mostom in se zapletli v pogovor z delavci pn naftnem vrtalnem stolpu. Razložili so nam, da vrtajo 1700 m globoko, da ne smejo kaditi itd. Predsednik OLO Sisat Širno Todorovič je bil ob našem prihodu na bolniškem dopustu, vendar nas je sprejel skupno s sekretarjem Okrajnega komiteja ZK Vel j kom Deanovićem in še z nekaterimi. Najprej nam je povedal nekaj o zgodovini: — Precej pred našim štetjem •o imeli na ozemlju sedanjega Siska naselje Iliri, kasnem pa Rimljani, ki so smatrali ta kraj za ključ Panonije. 1593. je bila pri Sisku velika bitka o kateri ve tudi vsak Slovenec, k> je »Hasan paša mrtev plavVi* po Kolpi... Prvi partizanski odred v Jugoslaviji je bil ustanovljen 22. Junija 1941 v Brezovici pri S<-sku. Do oktobra so bili na ozemlju okraja že štirje partizanski odredi, iz katerih je bila ustanovljena proleterska četa. ki ima sama 13 narodnih herojev, kasneje pa se je razvila iz teh enot sedma divizija ln še nekateri deli. Avgusta 1941 so ustanovili tudi že prve narodnoosvobodilne odbore, ki so opravljali po vaseh in zatočiščih (zbegih) razne funkcije. Skrbeli so za hrano, nabavljali orož e, stražili, mobilizirali, vodili delavnice itd. Tudi v tem okraju so ustaši klali prebivalstvo, kar je zakrivila predvsem frankov Sčina (frankovci so bili ustaška stranka v stari Jugoslaviji). Največji pokoli so bili v Glin-ski cerkvi, kjer so leca 1941 poklali dva do tri tisoč ljudi, v Grabovcu, Bavči jami. Starem gradu, Krečanih, Mrclni-štu, Strumištu, Sisku, Martin-ski Resi in drugod. V okraju ni niti hektara zemlje, kjer ne bi bil kdo Jbit. kjer ne bi kdo padel. V nad polovici okraja ni hiše, iz katere ne bi vsaj po eden padel v NOB. Precej pa Je hiš in celo vasi, kjer so vsi popadali v borbi ali pa kot žrtve fašis-H--nega nasilja. Veliko je vojnih spormi-cv še svežih, veliko pa se jih jc že izgubilo. Ljudem, Ki so preživeli grozote vojne, se to ni zdelo nič posebnega, saj je vsak doživel kaj podobnega težkega, pomembnega. Prav zaradi tega ni nihče zbiral te ga zgodovinskega materiala. Precej se ga je že izgubilo za vedno, ostalega pa so prav zdaj začele zbirati organizacije Zveze borcev ln organizacije ZKJ. Mladina raste, o vojni ne ve dosti. Stari borci umirajo. Nič več ne bodo pripovedovali dogodivščin sami. Vse to je treba zbrati, bodočim rodovom v spomin in opomin. Most na Kolpi jard dinarjev na 54 milijard, v kmetijstvu od 12 na 14 milijard, v prometu ln obrti za 27 odstotkov in v trgovini za 47 odstotkov. Skupno se je povečal bruto proizvod od 59 milijard na 78 milijard dinariev. Okraj ima še eno posebnost, ki je značilna tudi za nekate- JUNAŠKA BANIJA Okra) SISAK ima Se danes približno 6000 živih vojnih invalidov, družinskih in osebnih, v partizanskih enotah pa je padlo oziroma bilo pobitih po fašističnih nasllnikih približno 28.000 prebivalcev s področja sedanjega okraja, štirideset narodnih herojev je dala junaška Banija. Ogromne so bile žrtve tega področja za mir, za svobodo in naše bratstvo... Velika nasprotja Kakor v vseh ostalih okrajih, tako smo opazili tudi v okraju Sisak velik gospodarski napredek. V zadnjih treh letih (1957 do 1959) se je povečala v okraju bruto proizvodnja v Industriji od 37,6 mili- Trg narodne vstaje v Sisku Kot šopek rož... Sekretar občinskega odbora SZDL Dušan Zupane o urejanju Novega mesta za velik. zletne dni Občinski odbor SZDL je pred nedavnim v proglasu pozval Novomeščane, naj urede in olepšajo svoje mesto, tako da bo v dneh zleta dostojno sprejelo goste in obiskovalce. Sekretar občinskega odbora Socialistične zveze tovariš Dušan Zupane nas je seznanil i dosedanjimi uspehi. Prostovoljno delo za ureditev mesta in Kletnega stadiona se je začelo letos 11. aprila in je po prvem načrtu trajalo do 31. maja. Razen šolske mladine so sodelovali tudi člani sindikatov in člani SZDL lz osnovnih organizacij. O številu opravljenih ur ste že poročali, zato se tokrat pomenimo raje o tem, koliko je narejenega. Odziv Je bil na splošno dober, zadovoljni smo, čeprav so se posamezni kolektivi, na srečo le redki, odzvali tako slabo, da se niso pokazali v najboljši luči. No, tudi o tem ste le pisali. Stadion bo pravočasno dograjen in urejen. Na nJem dela dopoldne mladina, popoldne pa pomagajo tud) člani kolektivov. Zlct se pa ne bo odvijal samo na stadionu, saj bodo nastopajoči ln gledalci v glavnih zletnih dneh Novo mesto in okolico dobesedno preplavili. Zato je naša dolžnost, da za sprejem tolikega števila ljudi mesto olepšamo. Na sestanku predstavnikov stanovanjskih skupnosti, Socialistične zveze in sindikata smo se o tem podrobno pogovorili. Mnoge stavbe v mestu že kar vpijejo po beležu, trava ob zidovih se jc bohotno razrasla, nasadi po krivdi obiskovalcev niso v najlepšem redu ii tudi premalo Jih jc. Dogovorili smo se, da bodo travo ob hišah očistili lastniki in stanovalci ter prebelili nekatere stavbe, nekaj hiš pa bo prcbellla stanovanjski, skupnost. Clanl sindikata ln SZDL bodo s prostovoljnim delom urejali nasade In čistili travno rušo po ulicah. Vse našteto že delamo, tudi površen opazovalec je že lahko opazil nekaj uspehov. Do zdaj smo očistili okolico prosvet/ega doma, Muzejsko ulico, Partizanske ulico, Trdinovo ulico, Jenkovo ulico, Cesto talcev, Kettejev drevored, Cesto herojev in Cankarjevo ulico. Uredili ln splanlrali smo smetišče ob Ljubljanski cesti. Komunalna uprava hiti urejati parke in nasade ln povsod postavlja nove klopi. Obnovili so otroško igrišče in nasad pred stavbo OLO, uredili novo zelenico pod smrekami pred železniško postajo, čistijo in olepšujejo kopališče na Loki, položili so nove lesene mostnlce na pločnikih glavnega mostu, popravljajo leseni most Loka-Kandija in onega v Ragov log in pleskajo vse železne Ograje ob prehodih za pešce (na Partizanski ulici in na Ljubljanski cesti proti železniški postaji). V Kandiji nekatere stavbe že belimo; tam jih bomo na Zagrebški cesti in na Partizanski ulici prebelili 12, nekaj PS tudi v mestu na levi strani Krke. Opravili smo torej ie precej, nalog pa je navzlic temu še vedno dovolj. Novo mesto je s sodelovanjem meščanov v maju močno izpre-menllo lice. Cas heži. dnevi glavnih zletnih prireditev se naglo bližajo. Se moramo hiteti in se truditi, da bo naše ttesto v zletnih dneh sprejelo vse goste, nastopajoče In ■atfalce, prenovljeno, okrašeno ln res takšno kot šopek tveftih rož! ra druga obiskana področja, skoro vsa industrija je v okrajnem centru, v Sisku, v drugih občinah pa žive ljudje v glavnem od kmet istva. Velikansko razliko vi-i'mo še bolje, če pogledamo narodni dohodek občine Jabukovac (kjer je najnižji), leta 1957 na prebivalca 43.000 dinarjev, lani pa 54.000 din, v Sisku leta 1957 na prebivalca 374.000 dinarjev, lani pa celo 600.000 din! Vedno bolj postavljajo industrijske objekte tudi po dragih občinskih (bivših okrajnih) centrih, ker morajo dobiti tudi te občine materialno osnovo za svoje samostojno poslovanje. Občina Sisak in naš okraj Približno dve tretjini celokupne proizvodnje okraja odpade na občino Sisak. V številkah znese to za lansko leto kar 54 milijard in 141 milijonov dinarjev. Povprečni mesečni dohodki zaposlenih so bili v občini predlanskim 14.700 dinarjev, lani pa 18.000 dinarjev. Po še nepopolnih podatkih so dohodki prebivalstva porasli za 500 milijonov dinarjev na leto, kar znese na prebivalca 15.200 din. Razen tega so se dvignili za 120 milijonov dinarjev tudi potrošniški krediti. V občini in okraju dijeta najvišji bruto produkt podjetji Rafinerija, ki je dala I mi 22 milijard 300 milijonov dinarjev, in Železarna — 20 mili-jad 500 milijonov. Druga podjetja in industrijske panoge močno zaostajajo. Kemična industrija daje po 720 milijonov bruto produkta na leto, tekstilna po 360 milijono/ lesna 850 milijonov, lesno predelovalna 973 milijonov, prehran-ska eno milijardo 780 milijonov dinarjev, opekarna Odra 111 milijonov dinarjev itd. Izmed ostalih gospodarskih panog so pomembnejše Še trgovina, kmetijstvo In promet. V prometu je zelo znano podjetje »»Dunavski Lloyd« Sisak, ki opravlja prevoz blaga po Donavi in Savi ter njunih pritokih doma in v inozemstvu. V gostinstvu je vse bolj in boli opaziti, da ljudje trosijo vse manj za alkoholne pijače, ved-i o več pa z? hrano in druge isostinske uslige. V Sisku Je les precej industrije, zato razmišlja okraj o tem, da bi tudi v drugih občinskih centrih postavil veono več industrijskih objektov. Da napravimo še majhno primerjavo. Samo dve najmočnejši podjetji občine Sisak (Rafinerija in Železarna) sta imeli lani večji bruto promet kot ga bo Imel predvidoma letos ves Dovomeški okraj. Industrijsko proizvodnjo bo občina Sisak povečala letos za 5 odstotkov, podobno pa tudi pri ostalih gospodarskih panogah. Za komunalno dejavnost Imajo predvidenih nad 1 mi-jardo 100 milijonom dinarjev. Od tega bo šlo 715 milijonov dinarjev za 389 stanovanj, ostalo pa za kanalizacijo, vodovod, ceste, parke, športne objekte, elektrifikacijo, šolsko gradnjo, za zdravstvo in druga J02E PRIMC Kakšna prireditev bo to? Kako bo potekala ta zadeva, tako se vprašujejo številni radovedneži. Z odgovori nam je postregel Stane Zupančič, poslovodja delavnice v kurilnici na novomeški železniški postaji. Ze dolga leta je gasilec, zato so mu gasilci zaupali skrb za prireditev -Noč na Krki«, ki bo pojutrišnjem v soboto 11. junija zvečer v Novem mestu. — Približno 25 čolnov bo sodelovalo v sprevodu. Nekaj jih bomo preuredili v splave. Oboje, čolni in splavi, bo okrašeno z zelenjem In s cvetjem, z raznobarvnimi lampijončkj In osvetljeno z žarometi. Na enem izmed splavov bo pršel vodomet v obliki petokrake. Na njem bodo razen tega še osvetljena gesla, znak VII. kongresa ZKJ in člani folklornih skupin, oblečeni v narodne noše vseh osmih okrajev, ki na zletu sodelujejo. Na drugem splavu spet bo z vodometom prikazan Triglav, simbol Osvobodilne fronte. Od podjetij sodelujejo ln tudi največ pomagajo Novoteks, Pionir ln Novoles. Novoteks bo pripravil za sprevod en čoln ln na njem prikazal velik jugoslovanski grb, Novoles pa bo na čolnih predstavil svojo fir-rr-. Ves sprevod bomo iolnov osvetljevali z raznobarvnimi žarometi. Za sodelovanje smo zaprosili tudi veslaški klub Krka. Nočno nebo bo žarelo v tisočih barvnih odtenkih raket In bengaličnega ognja. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da ne bo manjkalo ne petja in ne glasbe. Gledalci bodo prišli na račun povsod, saj bodo videli sDrevod z vseh strani. Vsi čolni in splavi se bodo zbrali na Krki pri Novoteksu zn^Mlo. Upamo, da se vodostaj Krke ne bo j/ovečal ter bo lahko ves sprevod nemoteno plul pod lesenim mostom Kan-dija—Loka ln se nato za glav- nim mostom obrnil ln vrnil nazaj. . Upajmo le še, da bo tudi vreme naklonjeno tem lepim načrtom! Tekmovanje v narodnem mnogoboju v Trebnjem Priprave Ja bližnje tekmovanje v -Narodnem mnogoboju«, na katerem bo nastopala mladina lz vseh naših občin, Je bilo tudi tekmovanje v Trebnjem, na katerem so nastopili tekmovalci lz Trebnjega, Štefana, Velike Loke, Mirne, Sentlovrenca ln Vrha. Skupno Je tekmovalo 20 mladincev ln mladink, ki so pokazali precej atletskih sposobnosti kljub temu, da so nekateri nastopili prvič. Doseženi rezultati obetalo, da se bodo mladinci lz trebanjske občine resno potegovali za mesta v okrajni reprezentanci, ki bo nastopila na zletu. Rezultati: Moški 60 m: l. Grmovšek Rud) (Treb.) 7,5, 2. Ostanek Božo (Sent-lov.) 8,0, 3. Burnlk Viki (Treb.) 8,0, 4. Opara Franc (Treb.) 8,1. 5, Kamin Štefan (Vel. L.) 8,2. Krogla (5 kg) moški: 1. Opara Franc (Treb.) 12,70 m, 2. Grmovšek Rudi (Treb.) 11,90 m, 8. Kamin Šte- fan (V. L.) 11,75 m, «. Mežan Ivan (Sefan) 10,92 m, 5. Udovlč Tine (Steian) 11,58 m. Skok v daljino z mesta - moiKi: l. podpadec Janez (Stef.) 2,98 m, 2. Grmovšek Rudi (Treb.) 2,82 m. 1. Burnlk Viki (Treb.) 2,80 m, 4. Kamin Štefan (Stef.) 2,70 m. 5. Udovlč Tine (Stef.) 2,65 m. Tek na 60 m - ženske: 1. Sko-porc Justl (Mirna) 8,9, 2. Stari« Zora (V. L.) 9,4, 3. Pangerc Mara (V. L.) 9,5, 4. Gerden Vida (Stef.) 9.6, 5. Jaklič Lojzka (Vrhe) 9,8. Met žogice (250 gr): 1. PangerC Mari (V. L.) 37,00 m. 2. Starlč Zora (V. L.) 33,40 m. S. Gerden Vida (Stef.) 33,25 m 4. Jaklič L. (Vrhe) 30.40 ure. 5. Skoporc Justl (Mirna) 25,80 m. Skok v daljino z mesta: t. Skoporc Justl (Mirna) 2,12 m, 2. Pangerc Mara (V. L.) 2,11 m, 3. JakliC Lojzka (Vrhe) 2,08 m, 4. Starč Zora (V. L.) 2,08 mi S.Gerden Vida (Štefan) 1,95 m. sd Dol. Toplice, Žužemberk, Dvor in Vavta vas — odlično pripravljeni! V soboto popoldne smo obiskali šolo v Dol. Toplicah ln zvedeli, da smo zamudili dopoldanski sektorski nastop. Pionirji ln mladinci osnovnih šol lz 2užemberka, Dvora, Vavte vasi in Toplic, skupno kakih 300 otrok, so nastopili pred okrajnimi zletnlmi Inštruktorji ln pokazali, kaj so se naučili za skorajšnji zlet. Vadili so že od jeseni, pri čemer so s svojimi učitelji vred pokazali za zlet izredno zanimanje .navdušenje ln veselje. Tovarlšlca Janja Sitar nam je o tem povedala: »Težko je red kdo je najboljši. Mladinke so se še posebno trudile. Prav s temi vajami smo zadnjič nastopili z godbo tudi na krajevnem prazniku. Vsi se veselijo glavnega zletnega nastopa, sprašujejo nas, koliko bo vseh v Novem mestu ln podobno. Naša šola bo poslala na zlet 68 pionirjev, 48 pionirk, 12 mladink ln 8 mladincev. V Novem mestu bo nastopilo tudi 8 članic Partizana 12 ln odpluli od .tam, ko se bo Toplic. 12. in 13. junija bomo imeli šolsko razstavo, nato pa bomo Sa vadili vse do zletnega dneva. Dopoldne so si naš nastop ogledali tovariši Jože Glonar, Ruža Kovači« tn Marjan Dobovšek; zdi se nam, da so bili z delom naših pionirjev zadovoljni.« V Novem mestu smo v ponedeljek naprosili avtorja zletnlb' vaj za mladince prof. Marjana Do-bovška, da nam je povedal, kako ocenjujejo sektorski nastop v Toplicah. -Na pregled v pol. Toplice sem šel z bojaznijo, da bodo vaje s hlodi površno naučene. Zato sem bil še posebno presenečen, ko sam videl že pri prvem poskusu, kako delajo nastopajoči z navdušenjem tn z veliko prizadevnostjo. Po kratki predelavi smo poskusili z glasbo ln mladinci so Izvajali vaje s hlodi ^ako dobro, da so 00-želi navdušenjo ploskanje druge mladine, ki je bila zbrana na te-lovadišču. Prepričan sem, da se bodo mladinci iz Dolenjskih Toplic in tamkajšnjega okoliša izkazali na nastopu 19. Junija.« Tg. Težave in načrti »Krke« Darka L u t m a n a , tajnika veslaškega kluba -Krka« Novo mesto, smo vprašali predvsem o pripravah za zletno tekmovanje, o vzgoji vealačev ter uspehih ln problemih društva. Prisluhnimo odgovorom: - V nedeljo ob dveh popoldne se bo začelo v Novem meetu tekmovanje veslaških klubov -Krke« in -Korane« lz Karlovca. Ostali okraji, ki nastopajo na zletu, nimajo veslaških klubov. Veslaškega tekmovanja ' se' bodo udeležili, seveda Izven zletne konkurence, še klubi Branik, Bled, Savica lz LJubljane in Argo lz Izole, se pravi klubi, ki so sodelovali na vsakoletni Dolenjski regati. Vsa druStva bodo lahko tekmovala v disciplinah skif, četverec, s krmarjem in doubl scool. V vsaki izmed naštetih disciplin bodo lahko nastopili člani, članice, starejši mladinci, mladinke in mladinci. Ce bo za posamezno disciplino več prijav kot 4 (na pr, za skif člani), bodo v soboto 11. Junija, ob 15. uri izločilna pred-tekmovanja. Tekme bodo na Krki od Novoteksa do kopališča Loka Za izvedbo tekmovanja smo bih dolgo v skrbeh, ker nismo imeli splava za spu£«čanje čelnov v V> do, vendar ga bomo dobili. S pripravami kluba za zlet sl tesno povezani nekateri problem: Naši veslači trenh-rjo od ?utra do večera, vendar samo z enim čolnom, ker nimajo za ostala dva vesel. Naš klub v šestih leUh obstoja ni Imel trenerja, niti posebnih trenerskih čolnov, z novim 1> tom smo ugotovili, da so naši član) v klubu najdalj 2 loti. Klub je navezan na vajeniško in ostalo mla dino, ki gre kasneje drugam n;. delo ali pa v višje šolo. Dotaelir dobimo 15 tisoč din na leto, par vesel pa stane 18.000 din. Lani se nismo udeležili zaradi tega niti enega tekmovanja niti priredili tradicionalne Dolenjske regate, če tz- čolne, ki so precej (tudi 11 m) dolgi. 15.000 din dotacije in 10.000 din» ki smo jih dobili od Tovarne zdravil, smo porabili za nakup laka. Zdai grade mladinci s prostovolj- N A OBISK »»Zlet«« — veliko doživetje ...«« V zuezi 8 pripravami na Zlet bratstva in enotnosti smo v toboto obiskali še predsednika sevniškega TVD Partizan, tovariša Draga BIZJAKA. Našli smo ga sredi dela, med kopico drobnih vijakov, ur in uzmeti v njegovi delavnici. »Za zlet se resno pripravljamo,* je dejal tovariš Bizjak, »posebno vadi. mo štiri ekipe za zletne vaje. Nastopilo bo 24 članic, 20 članov, 24 mladincev in 16 mladink, kar je več kot naj bi prispevali mi. Pričakujemo množičen odhod vsega Članstva na zaključni dan zleta. V drugih disciplinah ne bomo nastopili razen v mnogoboju. Redno vadimo dvakrat na teden, zadnje dni pa bomo vadili kar vsak dan. Generalka na zletu mladosti, ki je bil prejšnjo nedeljo, je pokazala dobre in šibke strani, prav te pa zdaj »pilimo«. Med probleme društva bi lahko vStell predvsem našo gradnjo stanovanjske hiše. Zdaj je že pod streho, obrtniki pridno delajo in do zgodnje jeseni bo go- tova. O kinoprojektorju ne bi govoril, vemo pa, da ga bo vsak čas konec. Zlet bo brez dvoma resnično merilo sil in napredka in nam bo veliko koristil. Veselimo se srečanj s športniki sosednjih republik, vsekakor pa bo za vse udeležence zlet takega obsega Jutro na Krki tudi veliko doživetje.« Nismo ga več hoteli motiti, stranke nenehno prihajajo. Sobota je in dela dovolj. Videli se bomo na zletu pa ne samo z njim, temveč še z množico drugih Sevničanov. vzamemo enega veslača, ki se je udeležil državnega prvenstva v Zagrebu. Ta mladinec — Mnrkovič - je tekmoval s skifom ln dosege) med 35 tekmovalci Urugo mesto. Povedati moram, da je vseh osta-lth 84 tekmovalcev imelo tekmovalne čolne, ki so za približno 20 kg lažji od Solskin, samo Markovi* Je vozil težkega šolskega. Vse to dokazuje, da ima Markovi« Izreden talent ln Izredno mo« ter vzdržljivost, manjka pa mu trener ln tekmovalni čoln, da bi dosegel še več v jugoslovanskem ln morda tudi evropskem merilu. O uspehih kluba pred kakim letom še ne bi mogel govoriti, saj smo doživljali na tekmovanjih le poraze. V zadnjem letu se J» stanje krepko spremenilo. V Ozlju so naši mladinci zasedli v ekipnem plasmanu prvo meslo pred moč-, niml zagrebškimi klubi. O tem uspehu smo pl-rnli obširneje že v eni prejšnjih številk. Vsi naši čolni so na startu v Ozlju zamudili, ker veslači ntmn|o izkušenj. Kljub temu smo dosegli lepe uspehe, kar priča, da imamo tiientlra-ne člane. Vso zimo so naši mladinci strugali ln nanovo lakirali tekmovalne nlm delom splav za spuščanje čolnov v vodo. V načrt bodočega dela smo dali tudi povečanje članstva. — Danes imamo 30 aktivnih članov, a ne moremo ustreči njihovi želji po veslanju, ker nimamo dovolj čolnov ln vesel, nimamo čolna za vadbo pa tudi trenerja ne. Prvi« imamo letos v klubu dovolj Članic ln mladink. V načrtu Imamo Se zbiranje finančnih sredstev za nove čolne. Naše člane nameravamo pošiljati na tekmovanja, ker bodo le potem z veseljem delali v klubu. Tušev tudi nimamo, da tn se preznojenl veslači lahko umllL -Verjetno nam bodo dovolili, da se bomo posluževali onih, v novi Partizanov! zgradbi. Kongres telesne kulture v Beogradu Je sprejel med ostalim tudi sklep, da preidejo vsi športni ob-JekU v komunalno upravljanje. V skladu s tem sklepom bi lanko tudi naša občina že prevzela čolnarno, ker Je klub res ne more vzdr-ževaU. Pa še to zapišite, dn breg za na-So čolnarno ni smetišče, kakor misli bolnišnica, ki odmetava tu škatle ln druge odpadke, da vse smrdi.* j. p. Mladinski mnogoboj v Brežicah Dohod k novemu stadionu bo olajšan: 6ez Težko vodo bodo te dni dogradili nov ielezobetonski most, nevarno ožino pri internem oddelku bolnlinloe pa so še naredili pregledno in precej Uršo. Tudi tu teko zdaj zadnja dela Na mladinskem mnogoboju v Brežicah je nastopilo kar 12 mladinskih aktivov s 124 mladinci ln mladinkami. Tekmovanje Je vsekakor dobro uspelo in doseženi rezultati 10 dobri. Najboljši aktivi so prejeli žoge za odbojko, ki Jih Je prispeval Občinski komite LMS Brežice kot organizator občinskega tekmovanja. Najboljši tekmovalci bodo nastopili v Novem mestu na okrajnem tekmovanju. Doseženi so bili naslednji rezultati: rek 100 m - moški: 1. Poček (Dobova) 12,8 sek 2. Držič (Dobova) 12,6 sek 3. Zolner (Brežice) 12,7 sek 4. Tomše (Skopice) 12,8 sek 5. Veble (Dobova) 13.0 sek Skok v daljino z mesta - moški t 1. Poček (Dobova) 2.73 m 2. Savnlk (Dobova) 2.70 m 3. Tomše (Skopice) 2.03 m 4. Veble (Dobova) 2.62 rh 5. Zolner (Brežice) 2.60 m Mel krogle (5 kg) - moSki; 1. Tomše (Brežice) 13.30 m 2. Banjac (Čatež) 13.00 m 1. Poček (Dobova) 12.95 m 4. Jurkas (Dobova) 12.10 m 3. Veble (Dobova) 12.10 m rrk 60 m - ttoskei 1. Veber (Sela) 9.3 sek 2. Gerjevlč (Brežice) 9.3 sek 5. 9tefanl« (Cerklje) 9.4 sek 4. Slak (Sela) 9.S sek 6. Turk (Dobova) 9.6 sek Skok v daljino z mesta - ženske« 1. Veber (Sela) 2.15 m 2. Kozole (Brežice) 2.00 m 3. Balon (Blzcljsko) 2.00 m 4. Vegelj (Cerklje) 1.95 m 5. Stefanlč (Cerklje) 1.90 m Met toglee MO g - ženske t • 1. Stefončlč (Cerklje) 36.00 m 2. Vegelj (Cerklje) 34.00 m 3. Veber (Sela) 33.30 m 4. Urbančlč (Cerklje) 33.30 m 5. Seler (Sela) 30.50 m Sd. Trgovsko In proizvodno podjetje »VELE2ITAR« CELJE #priporoča maloprodajni mreži in ostalim korlstnlkom, da svoja naročila za mlevske izdelke poverijo obratu v Sevnici in v Brežicah © PROIZVAJALO] 7.IT! Zamenjujte žita v menjalnici Brežice! 7949596909165950594159491575940 ^7^373^4293429157316301597^85^ KULTURA IN PROSVETA I Ze zdaj mislimo na prihodnjo sezono Minuli teden je bila v Novem mestu redna seja predsedstva okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev. Po uvodnem referatu predsednika sosveta za izobraževanje Dušana Muca »O nalogah Svobod in PD pri kulturnem in estetskem izobraževanju« je predsedstvo izčrpno razpravljalo o dosedanjem delu na tem področju ln o novih nalogah. V preteklem obdobju je to delo potekalo premalo načrtno, čeprav je bilo zajeto v splošni program dela. Ni pa mu bilo dano tako mesto, kot mu mora biti v bodoče. Občinski sosveti za izobraževanje, ki morajo skrbeti za kulturno in estetsko izobraževanje, niso razvili svoje dejavnosti, premajhna pa je bila tudi povezanost s sveti za kulturo pri občinskih ljudskih odborih, ki morajo prav tako skrbeti za izvajanje te obširne naloge. Pomanjkanje klubov, v našem okraju jih je še vedno samo pet, je tudi močan razlog, da se estetsko izobraževanje ni bolj razvilo, saj so klubi najbolj primerno mesto, klubska oblika pa najbolj uspešna pri izvajanju programa kulturnega in ostetekega izobraževanja. Sosvet za izobraževanje pri okrajnem svetu bo še pred zaključkom letošnje sezone sklical širši posvet o Izobriževalni dejavnosti Svobod in PD. Na seji je predsedstvo analiziralo tudi uresničevanje celotnega programa dela na vseh področjih Svobod in PD. Načrtno delo je dalo zelo dobre rezultate: sistematično delo skozi vso sezono, veliko skrb za vzgojo kadra, vključevanje novih članov v društva in pestrost oblik dela. Vendar je delo samo pokazalo v programih vrsto pomanjkljivosti, ki jih bo treba v novi sezoni odpraviti. Zato bodo občinska vodstva že v tem mesecu sklicala ple- nume občinskih svetov, kjer bodo na osnovi dosedanjih Izkušenj pripravili programe dela že za novo sezono. Tako bodo društva, občinski in okrajni sveti v jeseni takoj pričeli izvajati program, kar bo omogočilo še hitrejši in širši razmah kulturnoprosvetne dejavnosti v nažem okraju. Občinska vodstva bodo na osnovi smernic, ki jih je sprejelo predsedstvo okrajnega sveta na svoji seji marca letos v Vidmu-Krškem, upoštevaje stvarne potrebe in finančne zmogljivosti komune, pripravila večletni perspektivni program gradenj in adaptacij kulturnih domov in klubov. Predsedstvo je tudi sprejelo sklep o organizaciji vsakoletnih rednih revij s treh osnovnih področij dejavnosti. Priprave za letošnji festival mladinskih pevskih zborov v Celju, kjer je nastopal tudi zbor iz našega okraja, so pokazale, da imamo veliko število kva- litetnih pevskih zborov, da zbore vodi požrtvovalni glasbenopedagoški kader, ki pa mu moramo nuditi občasno strokovno izpopolnjevanje. Program okrajnega sveta obsega široko akcijo vključevanja pionirjev in mladine v pevske zbore, potrebno pa je zborom omogočiti tudi javne nastope na občinskih revijah in najboljšim na okrajni reviji. Tak zbor mladih pevcev našega okraja bo maja 1961 v Trebnjem. V Brežicah bo okrajna revija gledaliških skupin, predvsem mladinskih gledališč, ki bodo ustanovljena v vseh večjih občinskih centrih, ker le tako bo zagotovljena vzgoja mladega Igralskega kadra. Bela krajina pa bo na reviji v* Črnomlju pokazala svoje folklorno bogastvo že letos septembra. Prav tako bodo folklorne skupine sodelovale tudi na zaključnih zletnih prireditvah. J. G. Akcija Triglav filma Prva tonska kopija petnajstega slovenskega filma do vsak čas končana in bo to eden izmed obeh fimov, s katerim bo Triglav film sodeloval na letošnjem puljskem festivalu. Scenarist Marjan Ro-žanc, novo Ime v naši scenaristiki, je v tem filmu gradil na ideji, da mora biti vsak človek aktiven ln da človekova aktivnost ne sme riantah. V filmu je okrog 15 vee ali manj enakovrednih vlog. Zanjo je režiser Jane Kavčič, ki mu je -Akcija-" prvi celovečerni igrani film, izbral igralce iz Ljubljane* Maribora, Celja, Trsta, Beograda in Zagreba, večinoma gledališke ljudi. Od znanih Imen srečamo Lojzeta Rozmana, Staneta Potokarjaj Branka Plešo. Milana Srdoča, Va- GOSTOVANJE OSREDNJEGA SLOVENSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA PO DOLENJSKI Visok obisk: »Dvanajst porotnikov« V goste pridejo znani slovenski gledališki in filmski umetniki Drama Slovenskega narodnega gledal išJa, ki kot osrednje gledališče slovenskega naroda že dobro desetletje velja Janez Cesar v vlogi porotnika štev. 3 za eno najboljših gledališč v vsej Jugoslaviji, bo po uspešnih, lahko rečemo zmagoslavnih gostovanjih v drugih jugoslovanskih republikah in v tujini (v Franciji, Italiji, Avstriji In na Poljskem) v drugi polovici junija letos obiskala Dolenjsko. Umetniški zbor Drame SNG, ki pride v goste na Dolenjsko, sestavljajo naši najpomembnejši gledališki umetniki, ki jih kulturno občinstvo izven Ljubljane pozna tudi kot radijske, televizijske in filmske ustvarjalce: Janez Cesar, Stane Sever, Edvard Gregorin, Pavle Kovdč, Maks Furijan, Ivan Jerman, France Preset-nik, Lojze Dreriovec, Jože Zupan, Boris Kralj, Jurij Souček, Andrej Kurent in Aleksander Valič. Drama SNG prihaja na go-stovalno turnejo z eno najbolj uspelih predstav letošnjega repertoarja, z znamenito igro ►Dvanajst porotnikov Regl-nalda Rosea in Horsta Budjuh-na v režiji ravnatelja Drame SNG Slavka Jana in v sceni Vladimirja Rijavca. »Dvanajst porotnikov« je presenetljivo izvirno, nemara najbolj uspešno ln učinkovito gledališko delo zadnjih let, napeta sodna drama z globo- kim in pristnim moralnim jedrom, človeško topla in pretresljiva umetniška Izpoved. Kritik »-Primorskega dnevnika- je po gostovanju Drame SNG v Trstu pod naslovom ••Se nismo videli hkrati na odru tako številnih odličnih igralcev« zapisal: »Roseova igra » Dvanajst porotnikov«, se nedvomno uvršča med najboljša dela sodobne ameriške dramatike. Humana poslanica, ki izhaja iz njene osrednje misli, je popolnoma enakovredna znanstveni dovršenosti dramaturške tehnike. Motiv je že sam na sebi dramatičen in neizbežni zaključek učinkuje na vse gledalce brez izjeme kot odešujoča, čeprav pričakovana katarza. Gledalec ima celo vtis, da ne prisostvuje gledališki igri. Zdi se mu, da gleda skozi ključavnico porotniške sobe in da s hipnotično močjo svoje volje sam pomaga reševati vprašanja, ki ob srečanju dvanajstih različnih značajev nastajajo v razvoju debate... Ljubljanska Drama jc Roseovo delo podala mojstrsko. Tako Intenzivnega umetniškega uŽMka nismo že dolg doživeli... Umetniki kot Sever, Cesar in Kovic se ne rodijo vsak dan. Njih odrska osebnost je tako velika, da že ob prvem nastopu priklenejo g.edalčevo pozornost in je ne izpustijo niti po končani igri. Priznamo, da še nismo videli hkrati na odru tako velikega števila dobrih igralcev.« Gostovanje Drame SNG po Dolenjski se bo začelo 16. junija s slavnostno otvoritveno predstavo turneje v Novem mestu, nato pa bodo gostje obiskali še naslednje kraje: 17. junija Črnomelj, 18. junija Kočevje, 19. junija Ribnico, 20. ju- junija Kostanjevico in 21. nija Brežice, Prvič po osvoboditvi bodo tokrat gledališki ljubitelji Dolenjske dobili v goste vodilne slovenske gledališke in filmske umetnike. Prijateljska srečanja, na katerih se bodo kulturni delavci Dolenjske seznanili z gledališkimi umetniki našega osrednjega gledališča in izmenjali izkušnje, naj bi pomenila začetek rednih in tesnih medsebojnih sfkov. Gostovanje v Karlovcu, Vinici in Gradacu Kostanjeviško gledališče bo v soboto 11. junija v okviru jubilejnih slovesnosti nastopilo ob 20. uri v karlovškem gledališču, v nedeljo, 12. junija, ob treh popoldne na Vinici, isti dan pa ob 20. uri zvečer Še v Gradacu s Korenovo igro Vohunka. Prireditelji vabijo k udeležbi. Kostanjeviško gledališče je v zadnjih mesecih nastopilo že na 20 odrih. Prizor iz novega filma nikdar prenehati. Seveda pri tem pogosto pridemo v položaj, da moramo nase prevzeti večji ali manjši riziko. Zakon življenja pa je, da nagradi take ljudi. Rožanc je svojo zamisel uresničil na vojni tematiki. To je naredil v nameri, da da svoji ideji največjo možnost izraza. Po njegovih lastnih besedah je vojna katalizator, ki omogoča, da pride do čistejšega izraza človekova vsebina. Zato Je reagiranje ljudi v izjemni situaciji obdelal v v^čih va- šentjernejčani vztrajajo: HOČEMO NOVO ŠOLO! Prizor iz uprizoritve »Dvanajstih porotnikov« v izvedbi drame SNG. Režija: Slavko Jan, scena: Vladimir Rljaveo Šentjernejčani so zelo navdušeni za gradnjo nove šole, ki se bo kmalu začela. Ljudje so do 1. junija podpisali, da bodo dali za novo šolo 108 kubičnih metrov iglavcev, 132 dni voženj, 111 prostovoljnih delovnih dni, 28 kub. metrov hrastovih hlodov, 380 metrov drv za kurjavo in hlodovine ter 29.000 dinarjev. Upoštevati pa moramo, da so do zdaj nabirali prostovoljne prispevke le v 18 vaseh, skupno pa jih bodo nabirali kar v 59 vaseh. Računajo, da bodo zbrali skupno 350 do 400 kub. metrov iglavcev, 800 prm drv, nad 100 kub. metrov hrastove hlodovine, okoli pol milijona dinarjev, precej drugih prostovoljnih prispevkov, voženj in delovnih dni. Ljudje samo čakajo začetka gradnje, da bodo začeli voziti ves ta material. Načrti za gradnjo šole bodo gotovi v kakem mesecu dni; že letos bodo zabetonirali temelje in pripravili ves material za gradnjo v naslednjem letu. Solo bo predvidoma gradilo novomeško gradbeno podjetje Pionir. Do zdaj sp se s prostovoljnimi prispevki za gradnjo šole najbolj izkazale vasi Gradišče in Ostrog, pohvaliti pa moramo tudi voznike iz Dolnje Stare vasi, ki so že pridno vo-7Mi material za novo šolo. njo Dracha, razen njih pa £e Ješka Lukeža, Aleksandra Valiča^ Silvija Kobala, Frana Blaža in druge, same moške igralce. Ker v filmu skoraj ni zunanje akcije, je bila glavna režiserjeva naloga ujeti na filmski trak atmosfero. Pri tem delu je sodeloval scenograf ing. areh. Niko Matul, šef fotografije pa je bil France Cerar. Cerarjeva naloga je bila posebno odgovorna, saj se vse dejanje odigra v noči. V tej noči Je partizanski bataljon doživel nemško hajko in od njega je preostalo samo sedem borcev, ki so se skrili v neki ropotarnici v mestu. V istem mestu so zaprti tud! njihovi tovariši, ki jih čaka samo še strel. V stalni grožnji, da Jih Nemci, ki patruljirajo po mestu ln preiskujejo, lahko vsak čas odkrijejo, sklenejo partizani drzen načrt: preko paznika Slovenca, ki se je že nekajktat izkazal s sodelovanjem s parnzani, priti v ječo, dobiti orožje tn osvoboditi ujete tovariše ter skupno z njimi doseči pot v svobodo. Režiser Jane Kavčič je dozdaj zrežiral okrog 50 kratkih filmov in -Obzorniških« točk, razen tega pa -Slovo Andreja Vitužnika«, eno izmed zgodb filmskega omnibusa -Tri zgodbe«. Snemali so v ateljejih -Filmservisa« in na ljubljanskih ulicah, kjer Je bilo okrog 30 odstotkov zunanjih posnetkov. Snemali so 41 efektivnih dni. Franc Severkar DVE iz METLIKE Delavska univerza v Sevnici je upravičila svoj obstoj V nedeljo, 22. maja je v Metliki gostovala igralska1 družina črnomaljske gimnazije, ki Je v režiji prof. Vračka postavila na oder živahno komedijo »Pero«, delo dveh sodobnih francoskih dramatikov. O delu samem je bilo v našem listu že napisanih nekafl besed, zato naj tu omenimo le še dokaj posrečeno zasedbo vlog v tej razgibani, pikri komeddjL Režiser Je namenoma diktiTal v vseh dejanjih nagel tempo, kar Je dalo igri potrebno živahnost, na drugI plati pa je prav ta režiserjeva poteza igri škodila, ker mladi, neizkušeni igralci niso bili vselej kos nagli artikulaciji. Tako so neredko ostali celi dialogi me- Pisati o mladi ustanovi, ki nima niti eno leto obstoja, res ni lahko. Toda v tem primeru nI tako. Oglejmo si nekatere podatke o delu te delavske univerze, pa bomo videli, da je dosegla tako pomembne uspehe, da je vredno o njih pisati. Od lanske Jeseni pa do sedaj je bilo deležnih pomoči organiziranega izobraževanja kar 8.271 odraslih državljanov v tej občini. Torej manj kot vsak drugi občan Je bU na enem izmed predavanj ali seminarju, ki Jih Je organizirala delavska univerza. Poglejmo nekatera osnovna področja, kjer je delavska univerza delovala. Največ dela so vsekakor zahtevale daljše večerne lole in seminarji. Na tem področju Je bilo do sedaj opravljeno naslednje: delo so že zaključili v petih I. tečajih večerne osnovne lole, v Štirih II. tečajih ln v večerni politični Soli, medtem ko ekonomska srednja Sola ln tehnična srednja Sola Se de- Muzejske prireditve v časr zleta Zdaj že tradicionalni Zlet bratstva in enotnosti, ki povezuje mladino sosednjih slo-vensko-hrvatskih okrajev, presega meje mladinske manifestacije. Zletne prireditve so tako na široko zasnovane, da segajo malone na vsa področja družbenega življenja in dejavnosti. Med prireditvami zletnega tedna od 12. do 19. junija v Novem mestu bodo imeli tudi muzeji svoj delež. Tesna povezava in strokovno sodelovanje med posameznimi našimi muzeji bosta zdajle prišla do izraza. Tako bosta Zavičajni muzej v Bihaću in Dolenjski muzej v Novem mestu skupno priredila razstavi PRVI IN DRUGI KONGRES USAOJ ter GRADITELJI AVTOCESTE BRATSTVA IN ENOTNOSTI 1958-59. Gradivo za prvo temo U zbral Zavičajni muzej iz Bihaća, medtem ko so za drugo razstava prispevali gradivo investicijska grupa za izgradnjo avtocesto, Dolenjski muzej in Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije v Novem mestu. Obe razstavi bosta nameščeni v prostorih Doma JLA v Novvm mestu. Otvori-Mj bo v soboto U. junija ob •Oti uri zvečer. Uvodne bese- de bo spregovoril tov. Branko Bokan, direktor muzeja v Bihaću. Za .udeležbo pri otvoritvi razstave ne bomo pošiljali posebnih vabil, pač pa vabimo po časopisju in s pomočjo plakatov na otvoritev vsakogar, ki ga zanimata borba in delo naših mladih ljudi. Posebno so seveda vabljeni razni delovni kolektivi in organizacije 8 svojimi predstavniki, pričakujemo 'številno udeležbo zlasti naše mladine. Potem bo razstava odprta v vsem zlet-nem tednu vsak dan od 8. do 12. ure in popoldne od 16. do 20. ure. Hkrati si boste lahko ogledali v prostorih Dolenjskega muzeja RAZSTAVO PARTIZANSKE GRAFIKE, ki jo ta ustanova tudi pripravlja v čast Zleta bratstva in enotnosti. Na razstavi sodelujejo akademski slikarji Božidar Jakac, France Mihelič in Dore Klemenčič-Maj. V muzejski veži bodo razstavljeni listi iz grafične mape akad. slikarja Nikolaja Pirnata iz leta 1944. Vstop na vse muzejske prireditve v čast Zleta bratstva in enotnosti v Novem me-mestu od 12. do 19. junija je prost. Želimo, da bi si ogledalo razstave kar največ ljudi! lujeta. Vseh obiskovalcev so imele te Sole 134. V Sevnici so bili organizirani tile seminarji: za knjižničarje, za odbornike LO, člane zadružnih svetov, upravnih odborov ter za mlade aktiviste In novosprejete člane ZK. Teh seminarjev se Je udeležilo 137 ljudi. Izven občine je DU posredovala Izobrazbo 34 ljudem. Tečajev, ki trajajo dalj časa, Je bilo organiziranih kar osem. Dva sta bila kuharska (Tržišče ln Šentjanž), eden plotiljsko-šivilski v Loki ter tečaji RK v Zabukovju, Sevnici, Šentjanžu, Tržišču ln Loki. Vseh tečajnikov je bilo 219. Brez dvoma Je dobro organiziran tečaj te v naprej kronan z uspehom, zato so se udeleženci na teh tudi pohvalili in jim bo pridobljeno znanje koristno služIlo pri vsakodnevnem delu. Največje uspehe je Imela DU ob pomoči SZDL in drugih družbenih organizacij pri Izpeljavi obsežnih predavanj s področja kmetijstva, naravoslovja, zdravstva in poljudnih znanosti ter potopisov. Teh predavanj Je bilo 78 s 7.747 udeleženci. Največja udeležba Je bila pri potopisih in narodopisnih predavanjih v Sevnici, Krmelju in Šentjanžu. To mrežo predavanj bodo v bodoče le bolj razširili, saj 4.200 poslušalcev samo priča, da si ljudje zelo želijo takih oblik izobraževanja. Zelo pomembno vlogo Je DU odigrala tudi na 43 kmetijskih predavanjih, ki Jih Je ob- iskalo 1.200 poslušalcev. Verjetno je marsikakšen poslušalec na 12 zdravstvenih predavanjih pridobil dragoceno znanje o najaktualnejših zdravniških problemih. Zelo dobra so bila tudi predavanja za mlade zadružnike, aktualna so bila v del. kolektivih, lep obisk pa je bil tudi na petih predavanjih o družinski vzgoji. In nadaljnji načrti? Tovariš Franc Perme, upravnik sevnlSke Delavske univerze pri občinskem odboru SZDL pravi, da čaka še veliko dela. Predvsem gre za organizacijo izobraževalnih centrov v večjih podjetjih ln za skupne centre za več manjših podjetij. Dejavnosti ln smeri, ki so jih ljudje z veliko udeležbo osvojili, bodo morale postati Se bolj pestre in poučne. Razumevanje kolektivov ln predvsem delavskih svetov Je dobro, saj o tem pričajo dotacije univerzi. Tudi Ob LO je pridal kar lep znesek k potrebnim sredstvom, tako da se z gmotne strani ne pojavljajo posebne težave. Seveda pa Je Se mnogo sodobnih sredstev in tehničnih pridobitev, ki bi vse po svoje prispevale k nazornejšemu pouku ln lažjemu dojemanju snovi. Pridobivanje tehničnih pomagal gre počasneje, nekoč pa se bodo pojavili tu tudi magnetofoni. dlaprojektorji ln filmske aparature. Potem bo šlo izobraževanje veliko laže In hitreje, -ok »R0KSI« na odru v Vidmu-Krškem V naši kulturno-prosvetni dejavnosti se pozna, da v toplih poletnih dneh ni več prijetno med štirimi stenami. Res se ne moremo pohvaliti, da smo v minuli sezoni pritegnili ljudi, saj smo pred kratkim naštudirali le veseloigro -Roksi«. Se tu so sodelovali sami mlajši igralci, vendar so s trudom, ki so ga vložili v igro, dokazali, da se da marsikaj storiti z dobro voljo. Igrico Je režirala Desanka Kerinova, ki je žrtvovala mnogo prostega časa, upamo pa, da bo kmalu spet zbrala okoli sebe mlade ljudi in nas presenetila z novim delom. _ Naši najmlajši so v istem tednu gledali lutkovno predstavo »Ca-rovnl klobuk«. Lutkovni oder, ki je last DPM Videm, je prevzel tovariš Zemljak. Obe popoldanski predstavi sta bili dobro obiskani. Radovedne oči naših malčkov so bile živo uprte v lutke, ki so zaživele na odru. MARIJA PIRNAT dli, neizraziti ln Je gledalec bolj uganil kot slišal pogovor na odru. KHub temu pa je, kakor rečeno, komedija tudi v Metliki dosegla lep uspeh, h kateremu so prispevali glavni delež Marta Skubic v vlogi mlade, nenadno zablestele pisateljice, Silvo Mlhelčič kot njen oče in mali Toni Muc v vlogi dijaka. Kot je Mihelčič dovolj prepričljivo podal vlogo starega, zagrenjenega, a vendar ambicioznega pisatelja, tako sta bila Skubčeva in Muc v svojih vlogah neprisiljeno sproščena. Janez Kure je svojo vlogo založnika rešil prav zadovoljivo ln prav tako Marjetka Pali--kova, ki pa Je bila v maski za staro mamo nekoliko premlada. Dobro so podali svoje vloge tudi Anica Klemenčeva, Tine Jaklič, Janez in Matija Novak. Skratka: komedija je v celoti dosegla lep uspeh. V četrtek, 2. Junija, so v Metliki nastopili mladi harmonikarji iz Črnomlja in Metlike, in sicer učenci od 3. do 7. razreda osnovne šole. Tako na glasbeni šoli v Črnomlju kot na šoli mestne godbe v Metliki poučuje harmonikarje tov. Silvo Mihelčič, ki Je ta večer številnemu občinstvu predstavil svoje učence. Vsega skupaj je nastopilo 21 harmonikarjev - 11 iz Črnomlja ln 8 lz Metlike - bodisi skupaj ali posamezno. Nastop sta poživila še 2 mlada metliška klarinetista. Medtem ko so Crnomalj-ci v glavnem nastopili dokaj samozavestno, je bilo pri nekaterih Metličanih opaziti malo treme. Na željo gostov je za zaključek Silvek Mihelčič, dijak II. letnika gimnazije, zaigral tri skladbe, od tega dve svo-11 originalni kompozlcijL Pokroviteljstvo nad tem večerom mladih muzikantov, ki so pri nastopu pokazali zelo lepe uspehe, je prevzel predsednik metliškega ObLO Franc Vrviščar. Ta Je ob tej priložnosti poklonil glasbeni šoli v Metliki 25.000 din, za zaključek pa je še vse nastopajoče povabil na majhen prigrizek. Učitelja glasbe tov. Silva Mihel-čiča so se spomnili tudi nastopajoči in mu za njegov trud poklonili lepo darilo. Vse mesto je vznemirjeno Tais je ljubila Lolliusa z vsem žarom domišljije in z vsemi presenečenji nedolžnosti. Na dnu srca prepričana, da govori resnico, mu je pravila: »Se nikoli me ni imel nihče drugi, kakor ti.« Lollius ji je odgovoril: ^Nobena druga ženska ti ni podobna.« Car je trajal Sest mesecev in se je razpršil v enem samem dnevu. Iznenada se je Tais začutila prazno in osamljeno Nič več ni prepoznala Lolliusa in premišljala je: »Kdo me je v hipu tako spremenil? Kako se je zgodilo, da je zdaj tak, kakršni so vsi drugi moški in da ni več podoben samemu sebi?« Zapustila ga je z zatajevanim hrepenenjem, da si j' kom drugem poišče Lolliusa, ker ga v njem samem ni več mogla najti. Premišljevala jc tudi, da bi bilo manj žalostno liveti z moškim, ki ga ne bi bila nikoli ljubila, kakor živeti z fkoškim, katerega ne ljubi več. V družbi slado-strastnih bogatašev se je kazala na tistih svetih slavnostih, kjer je bilo mogoče videti zbore napfh devic, plešočih v1'tempi jih, in krdela blod-nic, ki so plavale čez Orontes. Ude' leževala se je vseh zabav, ki jih je razgrinjalo elegantno in neznansko mesto; zlastt je vztrajno obiskovala gledališče, kjer so spretni glumci, prihajajoči od vseh vetrov, nastopali ob ploskanju množice, željne predstav. Skrbno je opazovala mirne, plesalce in igralce, a še posebej ženske, ki so v žaloigrah predstavljale bogi nje — ljubice mladih moških in umrljive ženske ki so jih ljubili bogovi. Ko je odkrila skrivnosti, s katerimi so igralke znale očarati mno-Hco, si je rekla, da bi, ker je lepa lahko še bolje igrala. Sla je torej in prosila vodjo igralcev v pantomi-mah naj jo vzame v svojo družino. Zaradi njene lepote in naukov stare Maroe jo je sprejel in nastopila je na odru v vlogi Dirke. Dosegla je le povsprečen uspeh, ker ni imela izkušenosti in tudi zato, ker gledalcev dolgotrajni hrup hvalisanja še ni bil navdušil do občudovanja. Toda po nekaj mesecih skromnih poskusov je moč njene lepote zablestela na odru s tolikšno silo, da se je vse mesto vznemirilo. Vsa Antiohija se je navdušila v gledališču. Visoki cesarski uradniki in prvi meščani so zahajali tjakaj, ker jih je vlekla moč javnega mnenja Nosači, cestni pometači in pristaniški delavci so si pritrgavali pri česnu in kruhu, da so plačeualt vstopnino za svoje sedeže. Pesniki so ji na čast skladali epigrame. Bradati filozof je so grmeli proti nji po javnih kopelih in po gimnazijah, ob srečanju z njeno nosilnico so se krščanski duhovniki obračali vstran Prag njene hiše je bil ovenčan s cvet- jem ln poškropljen s krvjo. Od ljubčkov je jemala zlato, ki ga niso več šteli, temveč so ga merili na škafe in vsi zakladi, ki so si jih bili nagrmadili varčni starci, so pritekali kakor reke in se izgubljali ob njenih nogah. Zato ji je bila duša vedra. Z mirnim ponosom se je veselila javne priljubljenosti in do-brotljivosti bogov in ker so jo tolikanj ljubili, je ljubila tudi sama sebe. Ko je že več let užiuala občudovanje in ljubezen Antiohijcev, jo je prevzelo hrepenenje, da bi spet obiskala Aleksandrijo in pokazala svojo slavo mestu, kjer je kot otrok blodila v revščini in sramoti, lačna in suha kakor kobilica na sredi prašne ceste. Zlato mestto jo je sprejelo z veseljem in jo obsulo t novim bogastvom. Ko se je pokazala na gledališkem odru, je žela zmagoslavje. : A^+/+/^/.^+//+/$+/+6++/$+/+///++22/:+/+.+^/+8++^^/4^++/++//.++//+$+/4++///++/:+/////42^^+++/+4+^^++//++4^A ^55734 ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * §PQRT * TELESNA KULTURA Šahisti pred zietom Tajniku Okrajne šahovske zveze Novo mesto tov. Francu M 1 k c u smo zastavili nekaj vprašanj v zvezi z pripravami in t zletnim tekmovanjem šahistov, vzgojo šahovskega naraščaja, uspehi naših šahistov v republiškem merilu, s problemi društev ln z načrti. Na prvo vprašanje, kako bodo na Zletu bratstva in enotnosti sodelovali šahisti in kdo bo vse nastopil, smo dobili odgovor: — Posamezne okraje bodo na tletnem tekmovanju zastopale štiričlanske ekipe. Razen Gospića so se prijavili za nastop vsi na zletu sodelujoči okraji, se pravi, da se bo pomerilo med seboj sedem ekip. Tekmovali bodo na izpadanje, ena ekipa— določil jo bo žreb - pa bo prišla v polfinale brez borbe. Tem- fo Igranja bo 50 potez v dveh urah. ahovska tekmovanja, ki bodo v prostorih grmske -cmetijike šole, se bodo začela v soboto, n. junija, ob devetih dopoldne, popoldne bodo polftnalna srečanja, v katerih se bodo pomerila štiri zmagovalna moštva, v nedeljo dopoldne bo pa finalni dvoboj, ki bo dal prvaka in dvoboj za tretje in četrto mesto. Borba za prvo meno oo verjetno med ekipami Banje Luke, ki je po moči druga v BiH, Siska, ki je med najboljšimi hrvatskimi moštvi, ln Novega mesta, seveda če ne bo žreb določil, da se srečajo favoriti že v prvi izločilni tekmi. V novomeški ekipi bodo nastopili predvidoma Penko, Sila, Sitar, Skerlj in Radovanović. O vzgoji šahovskega naraščaja je tov. Mlkec povedal: - Za vzgojo pionirjev in mladincev - šahistov skrbimo v našem okraju bolj malo. Izjemi sta Senovo in Brežice, kjer imajo vadbo dobro urejeno, zato so mladi šahisti teh krajev zasedli na okrajnem prvenstvu prva mesta, pa tudi v republiškem merilu so se dobro odrezali. - Včasih so prirejali boljši novo-, meški šahisti po šolah v okraju simultanke, pa tudi teorijo so učili šolarje ;kako Je zdaj s takim načinom vzgoje mladine, k' je pred leti pokazala uspth? - Tudi danes se nekateri nail šahisti žrtvujejo, da gredo poučevat po šolah in ne dobe za to nobenega honorarja, pač pa le povrnjene stvarne stroške Toda takih šahistov je malo. Ostali hočejo imeti vse usluge dobro plaćane. -Kljub vsemu bomo spet skušali uvesti tako vzgojo mladih šahistov, seveda brez honorarjev vaditeljem, ker dobi naše društvo letne dotacije le 10.000 din, drugih dohodkov pa nima. - Nekaj zadnjih usDehov naših šahistov v republiškem merilu? - Četrto mesto na brzopoteznem AMD Trebnje je zaživelo V Trebnjem je že pred vojno delovalo avtomoto društvo, ki je nekajkrat organiziralo dirke na Čatež. Kmalu po vojni je bilo društvo ponovno ustanovljeno. Delovalo je le nekaj časa. nato pa je bilo razpuščeno. V zadnjem času je zanimanje za motorizem spet močno naraslo. Občinski odbor LT je organiziral dva tečaja za šoferje amaterje, sedaj p« Je v teku že tretji tečaj, ki ga je organiziralo AMD Šentvid pri Stični. Povečano število šoferjev amaterjev in motornih vozil je narekovalo ponovno ustanovitev avtomoto društva. Pred tremi tedni je bil ustanovni občni zbor, katerega se ie udeležilo 96 članov. Sprejeti sklepi so bili tehtno premišljeni in nalagajo novemu odboru pod vodstvom tovariša Franja Bulca z Mirne obilo dela. R»zen organizacijske utrditve Je društvo že organiziralo ocenjevalno vožnjo Trebnje—Šmarješke Toplice. To nalogo so speljali konec aprila. Organizacijo ocenjevalne vožnje so vodili domači kadri, kot gostje pa so se vožnje udele- Slaba nedelja za novomeški šport Kot je bila nedelja 29. maja zelo uspešna za novomeške športnike, saj so zmagali skoraj na vseh tekmah, tako je bila pretekla ne-della zelo neuspešna. Skoraj vse novomeške ekipe razen košarkarjev so bile poražene. Odbolkarji so doživeli težak dvojni poraz v Kamniku, tenisači so Izgubili z ljublianrko Olimpijo in le košar-karii £o deloma izjema, vendar neodločen rezultat z Litijo na domačem igrišču ni uspeh. V tenisu se Elanova ekipa nI mogla uspešno upirati boljšim igralcem Ollmplle, ki so favoriti za naslov prvaka LRS. Hren in Mikec sta podlegla obema Ljubljančanom'! z 2:0 - v tekmovanju posameznikov in dvollc. Poraz s 3:0 smo pričakovali, zato pa Imajo Elanovci precej več upanla na uspeh v nedelo, ko se bodo na domačih icr'Sčih pomerili s tenisači lz Kamnika. Košarkarji tudi niso zadovoljili. Vsi smo pričakovali zmago, zadovoljiti pa smo se morali le z neodločnim rezultatom, ki je v koša-'-' e redkost Rezultat tekme: 46:46 {polčas 23:17 za Novo mesto). fm Strelska tekmovanja organizacij ZR0P V nedeljo, 3. Junija, so se pomerili v streljanju z malokalibrsko puško člani organizacije ZROP Novo mesto, desni breg. Od 254 članov jih Je streljalo 110. Prvih 10 najboljših strelcev je doseglo naslednje število krogov: Jože Prlmo 68, Alojz Stih 64, Stane Arko 62, Stane Mamic 62, Ivan Bele 62, Jože Crtalič 61, Anton Mavsar 60, Savo Avsec 59, Franc Gačnik 58, Peter Luzar 57. Teh deset strelcev bo tudi zastopalo organizacijo na občinskem tekmovanju ZROP, ki bo konec tega ali v začetku prihodnjega meseca. Streljanje so že končale naslednje organizacije: Novo mesto -levi breg, kjer je streljalo 52 od 192 članov, v Mirni peči Je bila BO-odstotna udeležba, v Skocjanu 100-odstotna, Birčni vasi 70-odstot-na, Bršljlnu 50-odstotna, v Stopicati 70-odstotna, Dolenlsklh Toplicah 60-odstotna, streljali pa so tudi Se v Kronovem. Strelskega tekmovanja še niso imeli v Straži, Brusnicah in Šentjerneju, in to kljub temu, da bi ga že morali imett. Dopisujte v Dolenjski listi žili tudi člani AMD Šentvid pri Stični. Tekmovalo je 12 mopedl-stov, 25 motoristov in 13 avtomobilov. Večina voznikov je dokazala, da obvladajo vozila, saj ni bilo nobene nezgode. Trije tekmovalci so prispeli na cilj brez kazenske točke in so se nato pomerili v spretnosti zaviranja. Vsak je moral z največjo brzino prepeljati 50 m dolgo progo in ustaviti tako, da so bila zadnja kolesa na ciljni črti. Janez Bule z Mirne je pokazal, da je mojster v zaviranju in je osvojil prvo mesto. Rezultati: 1. Janez Bule, Mirna; 2. Stane Kolenc, Trebnje; 3. Božo Zaje, Mokronog; 4. Viktor Grmovšek, Trebnje; 5. Stanko Vodoplvec, Mirna; 6. Marija GrmovJek, Trebnje; 7. Branko Mežan, Trebnje: 8. Dušan Zaje, Trebnje; 9. Ivan Lon-gar, Trebnje; 10. Slavko Rus, Šentvid. Nace Bukovec J. G. prvenstvu slovenskih mest (za LjuBljano, Mariborom in Kranjem ter pred Celjem, Jesenicami in Radovljico), delitev tretjega in četrtega mesta na prvenstvu Slovenije-za pokal maršala Tita (z LSK smo igrali neodločeno 2:2) in prijateljski dvokrožni dvoboj - igrali so vsak z vsakim - z LSK, ki se je končal 31:19 v korist naših šahistov. - Problemi novomeškega društva ? - Prostori! Rečeno je bilo. da Jih bomo imeli v mladinski sobi, vendar je ta že z mladino— brez mladih in starih šahistov - tako zasedena, da jo bomo lahko koristili le za šahovska tekmovanja, ne pa kot pravo šahovsko sobo ali klub. -Naši iahisti so se zbirali in se še vedno zbirajo po obeh novomeških kavarnah, v domu JLA in hotelu Kandija, kjer imamo še vedno turnirje, dvoboje, prijateljska srečanja in kjer tudi sicer vadijo. Drugi problem je; kako naj bolj pametno porabimo tistih 10 tisoč din. - Bližnji plan ln program okrajne zveze? - Organizacija zletnega tekmovanja. Sledi kvalifikacijski turnir za prvenstvo Slovenije, ki bo od 25. junija do 15. julija v Novem mestu. Na njem bo nastopilo nekaj mojstrov in mojstrskih kandidatov, od naših pa Igor Penko. ki je okrainl prvak, in Tone Sker.i. -Ustanovili bomo še šahovske sekcije v Mirer.ski dolini ln Sentlov-rencu, za kar bo poskrbel trebanjski šahovski klub, sekcijo ali klub v Metliki in Vidmu-Krškem (v Sevnici in na Senovem sta sekciji že ustanovljeni), poživili bomo pa delo klubov v Brežicah in Straži. Predvsem za mladino bomo organizirali čimveč simultank po manjših krajih tn če se le da. ustanovili po vseh šolah šahovske krožke, ki kljub nekaterim nasprotnim trditvam, po mojem mišlienju le niso preživela oblika dela z mladino. Simultcnka Radovanovlča v Sevnici Okrajna šahovska zveza Novo mesto bo skušala v prihodnjih mesecih oživeti šahovske sekcije v vseh večjih krajih okraja. V ta namen bo organizirala več propagandnih nastopov, največ pa simultank. Tako simultanko je pretekli mesec igral prvokategornik Radovanovič v Senovem, pretekli teden pa jo Je Igral v Sevnici. Na simultankl Je nastopilo 25 sevnišklh šahistov. Simultanka Je bila končana po treh urah in pol, rezultat pa je bil 18 in pol: 6 ln pol za Radovanovlča. Prvokategor-nika Radovanovlča so premagali: Ludvik Zuraj, Rajko Košar, Pero Rupert, Vojko Dvojmoč in Alojz Vidlc, remizirall pa so Jože Mav-rer, Maks Zemljak in Edi Ravter. Finale v nogometu: 15. junija v Črnomlju Ker preteklo nedeljo v Črnomlju ni bilo mogoče izvesU finala zletnega tekmovanja v nogometu, ker so bile na sporedu kvalifikacijske tekme za vstop v II. zvezno ligo in redne tekme II. zvezne lige. Je Zletni odbor sklenil, da se finalna nogometna tekma zletnega tekmovanja odigra v sredo 15. Junija v Črnomlju ob 16. uri. V predtekmi se bodo pomerili nogometaši domače -Bele krajine- in novomeškega "-Elana-. Znana sta oba finalista zletnega tekmovanja v nogometu. Prvi Je član II. zvezne lige - BORAC iz Banje Luke, v katerem igra tudi priljubljeni državni reprezentant Knez, drugi pa je prvak zapadne bosenske cone - JEDINSTVO iz Bihaća, ki se poteguje za vstop v II. zvezno ligo. Tekma bo prav gotovo zelo zanimiva, zato nanjo vse ljubitelje nogometa že sedaj opozarjamo. Ce bo zadosti prijav, bo Zletni odonr v Novem mestu organiziral prevoz gledalcev iz Novega mesta v Črnomelj. Prijave sprejema Zletna pisarna. Zdravstveni dom. JURIŠ ATLETOV NA PRVO MESTO Kot Je znano, so lani novomeški atleti ln atletinje prvič nastopili v -B- programu zvezne atletske lige in poželi zelo lep uspeh. 2enska ekipa je bila prva, moška pa tretja. Letos sta obe ekipi še močnejši, zato se bodo oboji potegovali za prvo mesto. V prvem kolu atletske lige bodo Novomeščani gostovali v Karlovcu, Telovadna akademija v Straži V nedeljo, 29. maja, Je priredilo TVD Partizan Straža-Vavta vas telovadno akademijo v dvorani Zadružnega doma. Spored je vseboval 13 točk, v katerih Je nastopilo 90 telovadcev in telovadk. - Najmlajši so zarajali ringa-raja, pionirke, pionirji, mladinke in članice pa so izvajale zletne vaje, ki so zelo lepo uspele. Mladinci so pokazali nekaj lepih preskokov čez švedsko omaro in dokaj spretnosti pri talni telovadbi. črn dan za odbojkarje OK Kamnik : TVD Partizan (ženske) 3:0 (15:4, 17:15, 15:8) OK Kamnik : TVD Partizan (mofiki) 3:2 (15:8, 11:15, 15:10, 14:16, 15:12) V nedeljo so novomeški odboj-karji in odbojkarice gostovali v Kamniku in v obeh srečanjih zgubili. Po prikazani igri so ženske zasluženo izgubile, tega pa ne bi mogli trditi za moške. Ce bi obe ekipi pokazali malo več požrtvovalnosti, bi bil rezultat lahko obraten. Tako pa smo s prikazano igro bili razočarani. Razen tehničnega znanja, s katerim brez dvoma razpolagajo naši odbojkarji. Je potrebna tudi požrtvovalnost ln umirjenost v kritičnih trenutkih. Tako pa po nepotrebnem Izgubljajo živce, hkrati pa tudi dragocene točke. Ob tej priložnosti naj pohvalimo požrtvovalne domače Igralce, ki so se borili za vsako žogo in se uspešno upirali tehnično boljšim gostom. Zmago so zaslužili, seveda so jim precej pomagali navijači. Po dragoceni zmagi so jih na ramenih odnesli z igrišča I Sd. Posebno lepo sta uspeli točki mladincev in mladink z vajami na orodju. Tudi mali cicibani so se potrudili in želi precej aplavza. Brata Hrovat in UroS- Dular so pokazali nekaj prijemov tako malo znanega juda in jiuiltsa. Vse točke je občinstvo toplo sprejelo. - Za uspeh gre zahvala predvsem Meliti Darovec, Majdi Salijevi, Francu Saliju, Francu Zamanu, Branku Senici, Štefki Gruden in Jožetu Hrovatu. Opazili smo že, da se straška mladina za šport zelo zanima. Na akademiji so se nekateri zelo postavili in bi bilo res škoda, če bi nadaljnje udejstvovanje v športu opustili. -nI kjer se bodo pomerili z ekipo tamkajšnjega AK -Karlovac-. Dvoboj bo v soboto, 11. junija ob 16. uri v Karlovcu. Obe ekipi sta zelo izenačeni, zato pričakujemo ostre borbe in dobre rezultate. Moško ekipo Partizana Novo mesto, ki bo dejansko okrajna reprezentanca, bodo sestavljali: Zaletelj, Maznik in Pavlin (100 m), Grmovšek, Maznik in Mavrin (400 m), Derganc, Vereš, Brajer in Lukšlč (1500 m), Macedoni, Lah in Tratar (3000 m), Zaletelj, Zurc in Spilar (daljina), Potrč, Jovan in Koncilja (višina), Penko, Potrč, Pučko in Hrastar (krogla), Jovan in Gabri-jelčič (troskok), Penko, Potrč ln Pučko (disk) in Spilar, Bele, Penko (kopje). Žensko ekipo Partizana Novo mesto bodo prav tako sestavljale najboljše atletinje okraja, tako da jim bo to tekmovanje dobra preizkušnja za zlet. Ekipo bodo sestavljale: Hude, Serbec, PicelJ, Gašperšič in Tome (100 m in štafeta), Goršin, Kukman, Žalec in Turk (800 m), Kotnik, Gantar, Zor-ko in Arh (višina). Hude, Serbec, Drčar in Muhlč (daljina) in Kotnik, Vidmar in Bartolj (krogla). fm Šolska mladina pred zietom Na zletu v Novem mestu bodo glavne In najbolj množične točke proste vaje vseh moških in ženskih oddelkov. Najštevilneje bo pri mlajših oddelkih zastopana šolska mladina, saj bo nastopilo več kot 5.000 otrok. Atleti novomeškega Partizana v Celju Meddruštvenega atletskega mitinga v Celju v okviru proslav 10-letnice društva, ki je bil 4. junija 1960, sta se udeležila tudi atleta TVD Partizana lz Novega mesta Joža Goršin in Marjan Potrč. Potrč je bil pri skoku v višino prvi z rezultatom 1,80 m. Goršino-va je bila v teku na 100 m druga z rezultatom 13.9 za rekorderko Slamnikovo lz Celja. Gl. Zletne vaje so pričeli po šolah vaditi že jeseni. Učiteljstvo Je vložilo veliko truda ln tudi mladina Je pokazala veselje do učenja. Večkrat so morali telovaditi v razredih, kjer so odstranili nekaj klopi, da so lahko učenci Izvajali proste vaje. Komaj pa so čakali lepega vremena, da so začeli telovaditi na prostem. Posebna strokovna komisija, sestavljena iz avtorjev zletnih vaj, je že. pregledala na terenu pripravljenost šolske mladine za zlet. Vaje so v glavnem dobro naučene, treba jih bo le vskladltl ln še Izgladiti nekaj gibov. Komisijo so posebno presenetili učenci lz nekaterih oddaljenejših šol s skrbno naučenimi vajami. Potovanje v Novo mesto In nastop pred številnim občinstvom bo zanje gotovo velik dogodek, ki Jim bo poplačal ves trud, ki so ga vlagali v učenje. Presenečenje Prosveta : OLO 3:1 Letošnje tekmovanje za pokal maršala Tita je v Novem mestu popolnoma uspelo, saj se je za tekmovanje prijavilo nič manj kot 16 Štiričlanskih ekip. Tekmovanje je zajelo toliko ekip predvsem zato, ker je to hkrati sindikalno prvenstvo Novega mesta in ker je Občinskemu sindikalnemu svetu uspelo za tekmovanje zainteresirati vse večje delovne kolektive v Novem mestu. Glavna favorita za občinskega sindikalnega prvaka - OLO ln Prosveta sta se pomerila Že v prvem kolu. Čeprav so bili šahisti OLO na papirju močnejši (dva prvokategornlka ln dva drugoka-tegornika!) so zasluženo izgubili z borbeno ekipo Prosvete s 3:1, čeprav je ta imela v svojih vrstah le dva drugokategorntka. Okrajni prvak Igor Penko Je, kot kaže, v zelo dobri formi. V obdobju od zadnjega prvenstva Novega mesta pozna le zmage, porazov pa ne. Sedaj je premagal še Sitarja, tako da Je vrsta zmag nad najboljšimi novomeškimi šahisti že precej dolga. Rezultati dvobojev: Prosveta : OLO 3:1 (Penko : Sitar 1:0, Fink : Doki 1:0, Dobovšek : Kotnik 0:1, Kukec : Prime 1:0) Elektro : TNZ I. 1 in pol: 2 in pol (Jenko : Ma-lešlč 1:0. Ilc i Potrč remi, Munih : Bukovec 0:1, Oven : Kenda 0:1). Ostali rezultati: Novoles I. : KGP n. 0:4, Vodovodno inštalatersko podjetje : Industrija obutve 0:4, KGP I. i Pionir 2:2 (naprej KGP), Vodovodno inštalatersko podjetje: Novoles II. 0:4, DOZ : TNZ II. 1 ln pol : 2 ln pol in Kremen :ObLO l In pol : Z ln pol. V drugem kolu, ki so ga igrali prejšnji teden, so se srečali zmagovalci iz prvega kola. Prosveta Je spet zmagala s 3:1 nad ekipo KGP I. (Penko : Kregar 1:0, Fink : Krašovec remi, Dobovšek : Lukšlč remi, Kukec : inž. Penca 1:0) KGP II. je premagal ekipo Industrije obutve s 4:0. TNZ II. ekipo ObLO z 2 in pol : l ln pol (Pov-še : Verbič remi, Zupančič : Lilija 1:0, Dolar : Mrzlak 1:0 Antončič: Grimšič 0:1), TNZ I. pa je igralo z Novolesom II. neodločeno 2:2, vendar se je zaradi boljJega rezultata na prvih deskah v polfinale uvrstila ekipa TNZ I- V polflnalu se bodo pomerili: TNZ I. i TNZ II. ln KGP II. I Prosveta; finalni dvoboj bosta oba zmagovalca igrala danes ob 19. url v Domu JLA, ob isti url pa se bosta pomerila tudi oba poraženca za 3. mesto. Krajevni odbor ali stanovanjska skupnost Nekaj misli iz razprave tovarišice Vide Tomšič na nedavnem posvetovanju predsednikov OL0 in ObLO o vlogi In mestu krajevnih odborov, .ki ga je sklical Izvršni svet Slovenije Glede vprašanja kdaj in kje ustanoviti krajevni odbor ali stanovanjsko skupnost, imamo sedaj že tudi precej izkušenj. Stanovanjska skupnost je nujna na območjih, kjer je zelo spremenjena socialna struktura v korist delavcev in nameščencev, in predvsem, kjer ženske v večjem številu delajo v družbeni proizvodnji, javnih službah itd. Tu je nujna potreba družin, da se ustvari družbena tehnična baza za opravljanje gospodinjskih del. KRAJEVNI ODBOR KOT ORGANIZATOR USLUG DRUŽINAM Imamo še mnogo družin, kjer so žene večidel doma in opravljajo gospodinjstvo na star način. Taka družina ne more biti v prvi vrsti interesent za menzo, niti ni interesent za razne servisne obrate, pač pa se v takih družinah pojavlja potreba po zadovoljevanju najbolj osnovnih zahtev, zlasti na deželi, kot na primer po gradnji skupne kopalnice, pekarne in podobno, kar bi vendar v dobršni meri izboljšalo način življenja takšnih družin. Take servise pa lahko uspešno organizira in mora Nasveti Surov borovničev sok 3 1 borovnic, Jagod ali drugega jagodičja, 2 1 prekuhane in ohlajene vode, 4 dkg vinske kisline in na 1 liter tekočine 1 kg sladkorja. Jagodičje zmečkamo, prilljemo vodo in dodamo vinsko kislino ter pustimo stati 48 ur; medtem nekajkrat premešamo. Nato precedimo skozi krpo, zmerimo sok, dodamo sladkor in mešamo toliko časa, da se sladkor stopi, nalije-mo v čiste steklenice, zavežemo s tistimi krpami (ne s celofanom aH zamaški, ker sok po pripravi še približno 14 dni vre) ln shranimo na suh, temen in zračen prostor. Borovničev sok ns sokovnik 5 kg borovnic, 1 kg sladkorja. Vroč sok polnimo v pogrete steklenice, dobro zamašimo ali zavežemo z dvojnim celofanom. Borovničev kompot B kg borovnic, 1 kg sladkorja, 5 g konzervansa. V kozico s celim loščem damo plast prebranih in opranih borovnic in potresemo s sladkorjem ter to ponavljamo, da porabimo vse. Kozico postavimo na vročo šteiil-nlkovo ploščo, da hitro zavre; posodo med tem večkrat pretresemo, da se borovnice ne prismodijo in ne primejo dna. Približno v 8 minutah spuste sok in postanejo rdečkaste. Nato jih odstavimo, dodamo konzervans. Se vroče napolnimo v pogrete steklenice, zavežemo z dvojnim celofanom s1! gumijastimi zamaški." Ohlajene steklenice shranimo na suh, zračen ln temen prostor. organizirati krajevni ,odbor. Z vse večjo udeležbo žensk v poljedelski proizvodnji, v modernizaciji kmetijstva pa tudi tu raste potreba po razbremenitvi v gospodinjstvih. Marsikje je zmotno mnenje, češ da stanovanjske skupnosti lahko organizirajo oziroma razvijajo določene dejavnosti za zadovoljevanje potreb osebnega standarda, krajevni odbori pa tega ne morejo. V resnici pa lahko opravljajo oziroma organizirajo enake službe in dejavnosti tudi krajevni odbori, in sicer na podlagi pooblastila zakona o stanovanjskih skupnostih. Kritična pripomba je bila izrečena na težnje nekaterih krajevnih odborov, ki kažejo na njihovo večje zanimanje za gospodarstvo kot pa za probleme človeka oziroma za ljudi. Mi že imamo dovolj drugih ustreznih organov v rokah volivcev, ki so predvsem dolžni urejati številne probleme gospodarstva in med te sodijo v občini poleg OLO predvsem zbori proizvajalcev v občini, delavski sveti, zadružni sveti in podobno. Krajevni odbor pa mora biti predvsem organ za urejanje neposrednih problemov ljudi. To pa hkrati ne pomeni, da bi se spremenil krajevni odbor v nekakšno karitativno družbeno organizacijo, ki naj bi skrbela za probleme človeka, ampak da človek državljan sam skrbi zase prav preko dejavnosti krajevnega odbora. ČIGAVA SREDSTVA NAJ SE ZBIRAJO? Ko je v svojem nadaljevanju govorila o materialni podlagi za dejavnost krajevnih odborov oziroma stanovanjskih skupnosti, je tov. Vida Tomšič to povezovala z interesom gospodarskih organizacij za čimvečjo delovno storilnost. Ta materialna podlaga se lahko krepi s sredstvi iz skladov esebne in družbene potrošnje. Odtod naj se dobe sredstva za ustanavljanje raznih servisov oziroma za organiziranje določenih uslug, ki lahko mnogo pomenijo za razbremenitev delovnih ljudi in s tem povečajo njihovo storilnost na delovnem mestu. Vendar pa tudi teh stvari ne moremo delati v smislu nekakšne socialne akcije, pač pa na podlagi dejanskih potreb prebivalcev in potem ko so le-ti povedali svoje mnenje in hkrati pokazali pripravljenost za neposredni prispevek in za sodelovanje pri organiziranju in upravljanju teh stvari. Tako si bodo pri upravljanju Reaktivci nad Prečno Ko sem v nedeljo S. Junija po kosilu vprašal triletnega Sandlja, kam gre, mi Je povedal: — Daleč, daleč, gledat avione, ta-ke kot so napisani v knjigi. Sel sem z njim Jri prišla sva v Prečno. Tu se Je nabralo ie precej pravih gledalcev ln se več zastonjkarjev, ki so opazovali polete Izven ograr)enega prostora m z okoliških vzpetin. Vzlet Jadralnega letala Roda (poletelo Je s pomočjo vitle na motor) me Je spomnil, kasni »o oili prvi poizkusi Jadralnega letenja po vojni pri nas v Novem mestu. BHo Je na Marofu- Jadralno let«flo smo zvleklt na vzpetino, ga zadaj pritrdili, spredaj pa je novomeška mularija (vmes sem bil nudi Jaz) v teku vlekla ln nategovala1 dve debeli gumlilastl vrvi. Ko »ta Wli dovolj napeti. Je nekdo zadaj pri repu odpel letalo. Id se Je za malenkost dvignilo, poletelo ln le po nekaj metrih spet pristalo. Ta. ko so atarejši letali, dokler se nI neki ,poc*r' med letenjem ustrafeil, da Je preveč visoko ln Je »pustil letalo navpično na tla. Raztoitime »m o potem odnesli, letalcu pa seveda ni bilo nic, ker Je letel le nekaj metrov nad zemljo. Komaj Je b:Ia ura dve (takrat Je bil najavljen začetek), že se Je prvo letalo odlepilo z zemlje, nekaj sekund kasneje pa Je padel prvi dež, ki se Je spremenil v ploho. Navdušena mladina Je sicer zatrjevala, da ta dež ne pomeni nič, »bodo vsaj lasje hitreje rastli«, vendar Je upravnik letališča odgodll polete za več kot eno uro. Po nevihti smo gledali akrobacije letala »W2«, ki je izvajalo tmelmanne, osmice, v Jake In druge umetnlje. Posebno navdušenje Je požel Franc MordeJ, no. silec diamantne C značke, ki Je z Jadralnim letalom Jastreb napravil več lepih akrobacij, na koncu poletel hitro nzko nad letališčem, se na koncu letališči dvignil m obrnil (napravil šan-delo, kakor pravijo letalci) in lepo prl6tal pred gledalci, ki so ga nagradili s plosknnjem, iz množice so se čuli vzkliki: — Čudovito I — Neverjetnol . — Elegantnio raznih uslužnostnih ustanov prizadevali čim bolj znižati stroške in s tem napraviti usluge dostopne čim večjemu številu družin. VARSTVO OTROK JE ŠIROK DRUŽBENI PROBLEM Precej drugačen je problem varstva otrok, ki ga ne moremo postaviti na enak ekonomski račun. Mi smo v Sloveniji glede otroških ustanov sorazmerno dokaj v zaostanku, zlasti še v tem, da nismo znali povsod organizirati pobude prizadetih za boljšo organizacijo varstva otrok. V Sloveniji je od celotnega števila zaposlenih 36 odstotkov žensk, kar očitno kaže na pereče zahteve po ureditvi varstva otrok zaposlenih staršev. Pri tem ni problem le v standardu družine ali pa v tem, da se zaposleni roditelji lahko bolje posvete delu, če vedo. da je otrok med delovnim časom v varstveni ustanovi. Problem varstva otrok zadeva tudi vzgojo teh otrok in je v bistvu širok družbeni problem. Pri tem je tovarišica Tomšičeva poudarila, da so občutne razlike glede materialne podlage za organiziranje raznih oblik varstva otrok. Ustanove, ki so jih ustanovile, občine imajo proračunske dohodke, to«ia enake ustanove, ki jih ustanavljajo krajevni odbori ali stanovanjske skupnosti, nimajo tega. Zategadelj bo treba zagotoviti vsem otroškim ustanovam enake pogoje dela, v večji meri angažirati roditelje in druge družbene delavce za delo v teh ustanovah ln tako odgovoriti potrebam. Glede organizacije dela krajevnih odborov je rekla, da če menijo, da so potrebne tudi določene komisije, kot na primer komisije za varstvo otrok, za vprašanja pomoči starim, bolnim ali podobno, potem naj jih imajo. Te komisije lahko imajo svoje programe ali pa celo pod varstvom krajevnega edbera upravljajo s sredstvi, ki jih občina namensko daje za te zadeve. Dol. list Jerič 10 Model poletne obleke za vsak« danjo uporabo ln Uopmje Ribiči Siska, Ogulina in Novega mesta so namočili trnke v Sušici Takole nasmejani so bili zadnjič mladi planinci iz Susedgrada, Krškega in Sevnice na Lisci. A« bodo prišli sem in tudi drugam bodo Ili »kopaj, tako so sklenili (Foto: Mirko Mohor, Sevnica) V nedeljo, 3. Junija 1960, Je bilo ribiško športno tekmovanje v okviru Zleta bratstva ln enotnosti v Dolenjskih Toplicah na potoku Sušici. Tekmovanja so se udeležile tri ekipe, ki so zastopale okraje Sisak, Ogulin in Novo mesto. Tekmovanja se je udeležilo tudi večje število članov Ribiške družine Novo mesto, ki so nastopili izven konkurence. Vredno je omeniti, da so na tem tekmovanju nastopili tudi mladinci in pionirji. V imenu zletnega odbora Je tekmovalce pozdravil dr. Adolf Spiler in se z izbranimi besedami zahvalil vsem udeležencem tega zelo uspelega tekmovanja. Tekmovali so v disciplini lov ribe s ploveem. 2e v prvih sekundah Je večina tekmovalcev zaklicala svojo Startno številko ln so sodniki morali prijeti za svinčnike (it vpisovati številne ujete ribe, V nadaljevanju tekmovanja smo opazili, da vsi tekmovalci zelo dobro lovijo. Kljub nekaterim pomislekom, da bo lov slab zaradi precej nizke vode, se je pokazalo, da Je bila Izbira Sušice za tekmovanje popolnoma pravilna. Kako so bile borbe zagrizene, Sf je dalo videti iz tega, da »o tekmovalci pustili okrepčlla, ki so Jim v času tekmovanja bila ponuđena, samo da ne bi izgubljali časa. Kar velja za člane, Je še v večji meri bilo opaziti pri naših najmlajših. Stalno smo slišali vpraševanje, kdo ima več ujetih rib. Predstavniki bratskih okrajev lz LR Hrvatske, kar velja posebej za tovariše iz Siska, so nekaj časa zelo resno ogrožali te tradicionalno prvo mesto novomeških -asov-, vendar so se na koncu le morali udati večji Izkušnji ln spretnosti naših znanih ribičev. Rezultati tekmovanja: Novo mesto (Gostiša MIha, Požar Silvo. Suhy Brane): prvo mesto, skupno ujetih 347 rib (v treh urah) 7493 točk. SUak (Plevančič Ivan, Horvat Djuro. Draženovlč Mišo): drugo mesto, skupno ujetih rib 199 (v treh urah) 3360 točk. Ogulin (S:i1opek nil(1"!f. lurlftle Vlado, Tešlč I.a/o> tretje mesto -skupno ujetih rib 94 (v treh urah) 1980 točk. Plasman posameznikov: prvo mesto je zasedel Podrgajs Ivo. Sledijo Berovi<* Ante. Mallč Rajko ln Dju-raševlč Nikola, preseneča z«*o do- ber plasman slednjih treh tekmo-valcev, ker lahko rečemo, da nimajo posebnih Izkušenj, kar »o pa v polni meri nadomestili I borbenostjo. Naša znana tekmovalca Brane Suhy ln Miha G^it!",;« sta Imela nekoliko smole, k'T sta dobila zelo slabi mesti ln je nujen plasman zaradi tefia nrl posameznikih nekoliko slabši kakor njuni prava vrednost ln znani o. Pri mladincih le nastopil same Jerb Jože in je dosegel zelo dober rezultat: ujel je 2« rib ln ir.i.i KO tcek, kar Je pree.M več kot posamezni člani. Naši nalmlalši «o p-> treh urah Izredno ostre bOf1)Q do egM naslednje rezultate: Jakovi J evlč Cedo, prvo mesto: ujel je 86 rib ln Ima PBl točk; Tesar Matevž, drugo me-.to. ujel je 39 rib in trna Ki točk: Suhv Brnnko mlalšl, tretie mp-sto, ujel Je 44 rib skupaj Ho točk To Je nnš nn.lmla.1M tekmovalec, ki Je že večkrat bil prvi med pl<»-nir.ll, vendar Je tokrat imel res veliko smolo, da .-ie mu Je prtboi nekoliko pokvaril In Je za >irprn-vilo tega izgubljal veliko časa. Rozman Rudi je zasedel četrto meatO, ujel Je 29 rib ln ima 470 točk. Pionirji bodo sodelovali tudi na republiškem ribiškem tekmovanju na Bledu, kjer se bodo pomerili 8 svojimi sotovarlšl lz drugih mest naše republike. Za tekmovanje, ki je bilo v okvl-i'u /:< 1.1 ;>r it: tva m enotnosti lahko rečemo, da Je zelo dobro uspelo. Lov rib Je bil zelo živahen ln Je bilo ves čas slišati klice tekmo-vnlrev -sodnik, številka 27, riba-. Lahko pripomnimo, da Je velika k1 In. cl u ,e leknim ,-inJa niso udeležile ekipe vseh okrajev, ki sodelujejo na Zletu bratstva in enotnosti, j. S. $ PRIPOROČAMO SE SVOJIM ODJEMALCEM MESO-fZDELKI MOKRONOG Stev. 23 (533) DOLENJSKI LIST Stran I 1 Praznik rojakov v Karlovcu V polni dvorani karlovškega gledališča so v soboto zvečer Člani kulturnoprosvetnega društva SLOVENSKI DOM -TRIGLAV v Karlovcu počastili 30-letnico društva in 15-letnico osvoboditve. Pokroviteljstvo nad prireditvami, ki bodo trajale do 12. jun:ja, je prevzela SZDL občine Karlovac. Po odigrani koračnici je predsednik društva Adi Gruden pozdravil zbrano občinstvo ln še posebej predstavnike ljudske oblasti, kulturnoprosvetnega življenja druš ev in kolektivov iz Črnomlja, Novega mesta in Metlike, preds; iv nike domačega javnega življenja in prebral pozlravna pisma dr. Aleša Bebler j i, Franceta Bevka, Ivana Regenta, Radka Poliča in drugih, ki se niso mogli slavja udeležiti. Podpredsednik društva, Silvin Jerman, je nato opisal 30-letno udojstvovanje karlovških Slovencev na kulturnoprosvet-nem področju, pri čemer jc zlasti omenjal tesno povezavo med Hrvati, Srbi in Slovenci v tem starodavnem mustu. Iz poročila je bilo čutiti -zreilno močno prizadevnost agilnega društva, ki ima v kuitumem življenju Karlovca vidno vlogo. Hkrati je bilo društvo vsa ta leta čvrsta vez naših rojakov, ki so, kakor ur ivljo sami "•tako kot vsi drugi prebivalci mesta najprej Kani včani, potem pa tudi Slovele!-. V resnici jim je treba d it! utr- jevanje bratstva in enotnosti naših narodov v K'.lovcu vse priznanje. Sledili so pozdravi zastopnikov in gostov. Tajnik okr. sveta Svobod in PD Novo mesto Janez Gartnar je topla čestital za jubilej In podaril društvu umetniško uAro Noveg.1 mesta. Tople čestitke so izrekli tudi predstavniki slovenskega KPD Bazovica iz Reke, KPD Slovenski dom iz Zagreba ln zastopnik podjetja »Melodije* iz Mengša, ki je podaril dru- štvu lepo harmoniko. Sledil je pester program domačega okteta, pevskih točk, zbor malih harmonikarjev, zelo uspela haietna skupina rudarske Svobode iz Kani žari ce, recitirala pa je tudi dijakinja Zlata Pestner iz novomeške gimnazije. Z zaključno točko orkestra je bil večer, poln umetniških užitkov, zaključen, nadaljeval pa se je v prijetnem pogovoru predstavnikov društva in gostov na družabnem večeru. PRENOS PO TELEVIZIJI Glavni zletni nastop na stadionu bo v nedeljo 19. s junija prenašala tudi ju-H gostovanj ka televizija. V m enournem sporedu bo tali ko omogočeno vsem lju-H biteljem športa in tcles-m ne vzgoje v Jugoslaviji, HI da si prek televizijskih H sprejemnikov ogledajo ^ velik zletni nastop v No-H vem mestu. Pred nasto-pajočimi pa je seveda = velika in častna dolžnost: H da se z vsemi močmi po-|g trudijo, da bo nastop res p kar najbolje uspel! Umrla je partizanska Angela Badovinac 24. maja je v Črnomlju po daljši bolezni umrla, potem ko je dopolnila 74 let življenja, partizanska mati ANGELA BADOVINAC. Doma iz Priselj nad Radovico, se je mlada omožila na Brezovico k Vuj-čičevim. Ko ji je umrl mož, se je vnovič poročila in se z drugim možem preselila v Rosal-nice pri Metliki. Tu sta si ustvarila nov dom in družino. Iz obeh zakonov se je Bado-vinčevi rodilo sedem otrok, od katerih je sin Ilija padel kot komandant jurišnega bataljona januarja 1944 pri napadu na nemško utrdbo pri Rimskih Toplicah. Za svoje junaštvo je bil ta sin proglašen za narodnega heroja. Pokojna Angela Badovinac je živela trdo življenje kmečke napredne žene. Ze pred vojno ji je umrl še drugi mož, s katerim sta vzgojila svoje otroke v zavestne borce za pravice delovnih ljudi. Trije njeni sinovi so že pred vojno delovali v domačem naprednem društvu Kmečkih fantov in deklet. Ko je v zadnji vojni sovražnik zasedel domovino, se je vsa Badovinčeva družina odzvala klicu Osvobodilne fronte. Trije sinovi so odšli v partizane, zato so 26. julija 1942 Italijani izropali in S šentjernejske police Sindikat *a svoj k< koval izlet Podgorja- pripravlja ktiv dvodnevni stro-Novo Gorico, kjer si bodo ogledali tovarno pohištva. Od tu bodo krenili še do morja. V Šentjerneju Imajo 2 živino-zdravnika, 1 zdravnika in nobenega zobozdravnika. Ljubljanski zobozdravnik Jih obišče le dvakrat na teden, kar pa za Šentjernej ni dovolj. Popis kmečkih gospodarstev na področju krajevnega urada Šentjernej je bil zaključen do 23. maja. Sedemindvajsetim popisovalcem je Slo delo hitro od rok. ker so vaški odbori SZDL ponekod dobro ponekod pa vsaj v grobem seznanili vaščane z, namenom popisa. Vasi Zameško, Vršeča vas, Hrvaški brod In Cisti breg so dobile letos marca elektriko. Za napeljavo je dobil elektrifikacijski odbor 1 milijon dinarjev pomoči od okraja in občine, ostalo pa so prispevali vnščanl sami s prostovoljnim delom in z materialom. Vaščani teh vasi pred leti niso hoteli slišati za elektriko, zdaj pa že vidijo, da jim Je potrebna ln da brez nje ne Rre več. Vendar še ni^j prišlt—rjrt do tega spoznanja, saj,, nekateri se zdaj niso pokazali razumevanja za elektrifikacijo I Cas gre "aprej, prinaša nove spremembe ln nove dobrine; ljudje gredo z njim, posamezniki pa omagujejo. Takim se bomo kmalu vsi smejali, Če bodo še naprej trmasti. Sola v Zameškem je skoraj dograjena. Z novim žolsktm letom se bo začel v njej že pouk. Imela bo dve učilnic!. Tako se bodo otroci rešil: starega, tesnega in neprimernega razreda v privatni stavbi. Krajevni odbori so letos popravili precej vaških in občinskih cest. Sredstva za popravilo so dobili iz občinskega cestnega sklada, nekaj pa so prispevali korlstnlki cest ln poti s prostovoljnim delom, z materialom ln denarjem. Med najboljšimi vasmi sta Gornja Brezovica ln Dobravice, med najslabšimi pa vas Ostrog, kjer se Je odzval akciji le en vaščan. Skratka: kjer so krajevni odbori delovni, so ceste in poti popravljene, kjer pa ne, se vaščani in živina mučijo po slabih cestah ln potih... Pa naj se, dokler jih ne sreča pamet! V Šentjerneju Je 1. Junija na- stopilo Ljubljansko mestno lutkovno gledališče z igrico Načeta Si-monči-Vi Zm.-jšnlava. S. junija Je gostovala tu ljubljanska Opera z Don Pasqualom. Obe predstavi sta bili namenjeni predvsem šolski mladini. 29. aprila Je nastopila na trgu v Šentjerneju 54-članska mladinska godba Litostroja, ki je igrala promenadnl koncert. Vse te prireditve je organiziralo domače prosvetno društvo. požgali Badovinčevo domačijo in vse, ki so ostali doma z materjo vred, odpeljali v internacijo na Rab. Ko so se naslednjega leta Badovinčevi vrnili domov, je mati poiskala streho pri zavednih sosedih v Rosalnicah, nato pa se s hčerami takoj spet vključila v delo za Kom. partijo in Osvobodilno fronto. S svojimi sinovi v boju in s hčerami na terenu je tako Angela Badovinac prispevala velik delež v narodnoosvobodilnem boju, zlasti s smrtjo svojega padlega sina narodnega heroja Ilije. Ko smo pokojno ob 15-let-nici naše osvoboditve položili v belokranjsko zemljo, smo se ob njenem grobu še enkrat spomnili junaštev in žrtev te partizanske matere, žrtev, iz katerih je končno zrasla naša svoboda. Prav zaradi teh žrtev je bilo življenje Angele Badovinčeve bogato in prav zato smo bili ob njenem grobu presunjeni. Naj bo tej partizanski materi v belokranjskih srcih ohranjen lep, hvaležen spomin! V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 9. maja - Primož Petek, 10. maja — Marjeta Sobota, 11. maja - Feliks Nedelja, 12. maja — Cedomir Ponedeljek, 13. maja — Anton Torek, 14. maja — Metod Sreda, 15. maja — Vid ČRNOMELJ: 10. in 12. VI. ameriški barvni film -Reka brez povratka«. 15. VL Jugoslovanski film -Viza zla«. DOL. TOPLICE: 11. ln 12. VI. francoski film -Svet tišine«. 15. in 16. VI. jugoslovanski film -Veliko stoletje«. KOSTANJEVICA: 12. VI. francoski barvni film »Pevec iz Mehike«. 15. VL francoski film -Ulica sanj«. METLIKA: 11. in 12. VI. ameriški film -Ljubi me ali pusti me«. 15. VI. nemški film ljubim«. MOKRONOG: 11. in 12. VI. francoski barvni film -Notredamski zvonar«. SEMIČ: 12. VL italijanski film -Plašč«. SENOVO: ll. in 12. VI. francoski film -Folies Bergere«. 15. in 16. 6 italijanski film -Smo ljudje ali kapljarji«. SEVNICA: 11. in 12. VT. italijanski film -Senso«. Trebnje: ll. m 12. VI. italijanski film -Slepo dekle«. Predstave v nedeljo ob 16. in 18.30 uri. VIDEM-KBSKO: 11. in 12. VI. ameriški barvni film -Dan. ko so delili otroke«. 15. in 16. VI. ameriški barvni film -Med lovci na človeške glave«. ŽUŽEMBERK: 12 do 26. 6. 1960. Med tem časom ne bomo sprejemali žita v mlin. Prosimo, da to obvestilo upoštevate. Kovačlč, mlin, Novo mesto Slngerjevo predstavništvo ls LJubljane prireja šivalni, prikroje- \alni tečaj in pouk o rtmjih. Pcuk bo v dopoldmskih. popoldanski'.! in večernih arih. Zač.Ttek ;e 35. junija 1960. Vpisovanje bo v prostorih tečaja na Cesti herojev 8 -Novo mesto (Okrogllčeva hiša -pritličje). Vpisovanje je vsak dan od 8. do 12. ure tn od 13. do 17. ure. Gospodinje ln dekleti, prijavite se čimprej! V moderno opremljenem lokalu, preseljenem lz Krškega na Vilmin (poleg kolodvora) priporoča sodob- no postrežbo Kreutz Milan, frizer, Videm-Krško. Kdo sprejme šoloobveznega otroka za en mesec na počitnice proti plačilu? Interesenti naj se javijo na odsek j za ziravrlvo in socialno varstvo ObLO Novo mesto. Grubar Alojz lz Šentjerneja 13 se najlepše zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu v Novem mestu za izp.ač.ino zavarovalnino ob nesreči pri delu. Zahvaljujem se tudi dr. Ivu Koler-ju in gozdarju Alojzu Furar.iu, Ta sta mi nudila prvo pontoč. NOVO MESTO V času od 30. maja do 6. Junija Je bilo rojenih 18 dečkov in 17 deklic. Porok nI bilo. Umrla sta: Stanko Mlakar, sin Zato, ker te kmeta lz 2adovinka, star 26 let, in Luka Trentelj, upokojenec s Kamnja, star 76 let METLIKA Maja Je bila rojena ena deklica. Poročili so se: Franc Slane, delavec iz Rosalnic, in Angela Ne-manič, delavka lz Božakovega. Janez Ivanšek, posestnik iz Malin, in Marija Fir, poljedelka lz Be-reče vasi. Stanislav Klemenčič, posestnik s Sel pri Jugorju, in Ana Nemanič, poljedelka s Trnovca. Janez Stefanlč, posestnik iz Pereče vasi, in Marija Deržaj, poljedelka iz Boldraža. Janez Matjan, kmetovalec z Vira, in Slavica Plut, delavka lz Kamnika. Umrla sta: Marija Simonič. užit-karica iz Metlike, stara 69 let, in Umrli sta: Jožefa Hribšek, upokojenka iz Sevnice, stara 71 let, ln Ivana Gregorčič, gospodinjska pomočnica iz Sevnice, stara 71 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Angela V arci ijan iz Dolenjcev — deklico, Slavka Zupančič iz Smihela -deklico, Justt Grčar iz LJubljane-dečka. Darinka Kostanjevec iz DoL Nemške vasi - deklico, Matilda Krnc lz Cešnjic - deklico, Danica Jerše iz Vel. Lipovca - deklico, Milena Juntes iz Kamnice - dečka, Kristina Jeralič iz Mačkovca — dečka, Antonija Hudorovac iz Do-bravic - deklico, Frančiška Pavlin iz Gotne vasi - deklico, Amalija 2vagen iz Brune vasi - deklico, Marija Tratar iz Malih Po-Slavka Stukelj iz ski film -Koncert VT. Jugoslovan- R"dolf Stefanič, posestnik iz Dre- o^ge -^eMicoTMatilda Didovič Sevničani: skrb za promet £ V petek bo v Sevnici že drugo predavanje o varnosti prometa. Za razliko od prvega, ki je privabilo toliko gledalcev, da je bila dvorana nabito polna, bo zdaj na sporedu še posebna zanimivost — žrebanje vstopnic. Medtem ko zelo skrbimo za vzgojo ljudi ob naraščajočem prometu, pa organi LM kršilcem prometnih predpisov kar dobro gledajo pod prste. Poredneži pravijo celo, da je kar nekam laže hoditi po sevniških cestah, odkar se mož z belim pasom pojavlja sedaj tu, sedaj tam. Nekaj grešnikov se je že zelo discipliniralo, odkar občutijo prekrške v svojem žepu ... % Igralska skupina DPD Svobode iz Sevnice je minuli teden dvakrat uprizorila igro »Najlepša roža«. Prva predstava je bila za otroke, draga pa v petek zvečer ia odrasle. Gledalci so bili z igro novo oživljenega ansambla kar zadovoljni. £ Prvi dopustniki sevniških I 'ektivov so že odpotovali na morje. Y Selcah imajo svoje počivališče delavci iz Kopitarne in Jugotanina, v Umagu gostujejo tudi taninci, v Piranu pa se sončijo člani sindikatov Sloge, Lisce in drugi, Ju-gotanin je eno weekend hišico odstopil za letos sindikatu Komunale. # Kopitarna v Sevnici je spet rešila enega svojih dolgoletnih problemov. V stranskih obratih žage so napravili gal-vanizacijsko delavnico, ki jim pomaga prebresti marsikatero Hva!a vam, krvodafalci! Letos so krvodajalci v našem okraju prvič praznovali svoj dan — 4. junij. Na proslavi v Čast krvodajalcev je bilo žal le malo ljudi. Je že tako, da se spomnimo na RK in krvodajalce le takrat, kadar od njih kaj potrebujemo... Jože Moretti. predsednik obč. odbora RK Novo mesto, je v kratkem govorti dejal, da je minilo 15 let, odluir je bila v Ljubljani ustanovljena transfuzijska postaja, kasnejši Zavod za transfxizi)o, leta 1957 pa je bila ustanovljena tudi v Novom mestu. Ze prvo leto je odvzela na?,a postaja 514 osebam 190 1 krvi. Tovariš Mo-Tcttl se je še zahvalil krvodajalcem v imenu vseh, ki so kdajkoli potrebovali kri in ki jim je ta rešila življenje. Darovalcem se je zahvalil še dr. Ljubo Kretič, šef transfu- zijskega oddelka pri Splošni bolnišnici Novo mesto, ki je med ostalim dejal, da bi moral kot zdravnik velikokrat brez še, da so prihajale k nam razne zdravstvene delegacije drugih držav, ki niso verjele, da teče krvodajalska akcija na moči gledati, kako umira člo- prostovoljni osnovi in da da vek, če ne bi bilo krvodajal- rovalec krvi ne dobi plačane, cev. Novomeška bolnišnica je dokler se niso same prepričale pred tremi leti porabila 187 l v razgovoru s krvodajalci, krvi, lani pa že 340 1. Zanimi zadrego, v kakršnih so bili zavoljo zamud prejšnjih dobaviteljev poniklanih pomožnih izdelkov. Odpraviti morajo sicer še neke pomanjkljivosti v higiensko-tehničnem oziru, sicer pa stranski obrat že dobro dela. Drugi novi obrat je n \-stal zraven garaž A M društva. Tam vneto vlivajo aluminijaste nastavke za lesene pete. Tudi dobava teh artiklov je povzročila motnje v proizvodnji. Zdaj so neodvisni tudi na tem področju, razen tega p.i nameravajo znatno poveiati proizvodnjo pet z aluminijastimi nastavki, po katerih je veliko povpraševanje. # Prenekateri šofer tovornjaka je neljubo presenečen, ko hoče nadaljevati pot iz Sevnice proti Celju. Cesta 6kozi Radeče je zaprta zaradi asfaltiranja v Radečah, cesta po levem bregu pa je za tovorni promet zaprta zaradi posedanja mostu v Črnem potoku. Kam torej? Vseeno sicer vozijo skozi Crni potok, toda kdo bo kriv za nesrečo, če se zgodi na tej ozki in neprimerni cesti? Kaj bo z mostom v Črnem potoku, ki ga že skoraj leto dni spodjeda voda in ie nižji že za cel meter? Podjetje Hrast Sentlovrenc n Velika Loka ima na zalogi A2 panje - 9 satov po 6.900 din. Vespo - odlično, ugodno prodam, tudi na ček. Smihel 69, p. Novo mesto. Službo dobi takoj 5 delavcev za delo v skladišču. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe na naslov: Trgovsko podjetje UNIVER-SAL, Jesenice. ,.^.čim ■«*o pomoč v gospo-fesV-eoT1" ov v upravi llsta Vajenca za mizarsko obrt sprejmem takoj z vso oskrbo. Sivlc, il5I^vo ?/ezJe na Gorenjskem! iJSftfm Polnega fanta od 12-16 let, ki ima veselje do konj ln kmečkega dela. Plača po dogovoru. Interesenti naj se zglasijo ali pišejo na naslov: Potokar Ciril, Podlipoglava 11, p. Dobrunje. Prodam tudi skoraj nov zaprav'jiv-ček. Uprava Zdravstvenega doma Novo mesto obvešča prebivalce svojega območja, naj se v času od 17. do 19. Junija 1960 poslužujejo ambulant ln dispanzerjev samo v najnujnejših primerih, ker Je zdravstveno osebje zaposleno pri Zletu bratstva in enotnosti. Oddelek za notranje zadeve Novo mesto obvešča vse lastnike ln upravitelje motornih vozil, ki niso opravili letnih tehničnih pregledov vozil za leto 1960, da morajo do 15. 8. 1960 dostaviti evidenčne tablice tukajšnjemu oddelku. V nasprotnem primeru bodo evidenčne tablice odvzete na račun stranke. Iz pisarne ONZ Novo met to Zaradi popravil, čiščenja mlina !n rednih letnih dopustov bo mlin zaprt ln ne bo obratoval od 13. šlčev, star 39 let. ČRNOMELJ Maja so bili rojeni 3 dečki in 3 deklice. PoroMU so se: Karel Petrovčič, strojni tehnik lz Kopra, ln Jožefa Malerič, trgovska pomočnica lz Vojne vasi. Ivan Ostrelič, miličnik lz Vinice, in Jožefa Stubler,. delavka iz Gribelj. Janez Zupanič, kovinostrugar iz Krasinca, in Marija Klobučar, pletilja iz Kočevja. Umrli so: Angela Badovinac, gospodinja iz Črnomlja, stara 74 let. Marija 2unič, gospodinja lz Buto-raja, stara 66 let. Marija Plut, upokojena učiteljica iz Črnomlja, stara 58 let. Jožef Papež, kmet iz Črnomlja, star 73 let. Matija Jerman, kmet lz Nakla. star 54 let. Ana Grzin, užitkarica iz Gor. Pake, stara 94 let. BREZICE Rojstev maja izven porodnišnice ni bilo. Poročili so se: Jože Žerjav, mizarski pomočnik s Crnca, in Ana Lupšina, delavka iz Krške vasi. Radivoj Vukšič, knjigovodja, ln Ubej-Breberina Ljubica, profesorica, oba iz Zagreba. Danilo Blanu-sa, podoficir in Nada 2erjav, poljedelka, oba iz Cerkelj. Matija Sajn, uslužbenec, in Ljudmila Strucel, frizerka, oba iz Ljubljane. Bojan Odrine, uslužbenec, in Marija Jagovc, delavka, oba iz Brežic. Jože Pavlija, poljedelec s Sel, ln Ivanka 2nideršič, poljedelka s Crnca. Umrli so: Jerica Hiter, upokojenka iz Sentlenarta, stara 80 let. Marjan Bratanič, delavec Iz Buko-ška, star 29 let. Martin Molan, kmet lz Bukoška, star 61 let. SEVNICA Maja Je bil rojen 1 deček ln 4 deklice. Poročili so se: Franc Ivnik, poljedelec iz Podgorice, in Kristina Ivnik, poljedelka s Podgorja. Stanislav Blaznik, strojni tehnik, in Božena Pompe, uslužbenka, oba lz Sevnice. Kari Blaznik, delavec lz Orešja, in Marija Tabor, delavka lz Smarčne. Dominik Kos, krojač iz Pokleka, in Jožefa Zelič, Šivilja lz Zabukovja. Pokažite DOLENJSKI LIST sosedom in znancem, ki ga še ne poznajo! vo je še, da je bilo v začetku krvodajalstva odvzete manj krvi, čeprav so jo dobili darovalci takrat plačano. V imenu občinskega odbora SZDL je spregovoril Zivko Zobec. Tudi on se je zahvalil darovalcem in dejal, da je bila pred vojno Jugoslavija ena najbolj zaostalih držav v vsem, posebno pa v odnosih do človeka. Po vojni se je pri nas vedno bolj razvijalo tovarištvo, socialistični humanizem, na katerem temelji tudi krvodajalska akcija. Povedal je Na skromni a prisrčni proslavi so nastopili še pionirji-podmladkarji RK, orkester Dušana Jereba in pevski zbor podmladkarjev RK gimnazije. Krvodajalci, ki so darovali kri nad 10 krat, so dobili na proslavi zlate značke; tisti, ki so darovali kri 5 krat, srebrne, kolektivi, aktivisti in nekateri krvodajalci pa diplome. OGLAŠUJTE \ V DOLENJSKEM • LISTIH »Pokaži, kaj znaš« v Črnomlju Aktiv LMS gimnazije Črnomelj je organiziral v soboto, 21. maja javno oddajo -Pokaži, kaj znaš«, združeno z oddajo -Vse ali nič«. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano ln z veliko pozornostjo spremljalo nastopajoče recltatorje, pevce, harmonikarje, instrumentalne ln vokalne skupine itd. V prvem delu se Je zvrstilo pred mikrofonom kar 21 posameznikov in skupin. To so bili mlajši pionirji ln pionirke, ki so pokazali Novomeška tonika ln I. Junija dopoldne so se Novčani čudili koloni mopedov otqrJev. ki se Jc kot kača v"a skozi mesto. Podjetje Elektro JJ priredilo ocenjevalno vožnjo za ciane kolektiva. Sodelovalo Je 38 mopedistov, 9 motoristov ln 5 osebnih avtomobilov. N.-imen vož-"J° li' 1)11 p i. .'Mil pogonsko prl-E*fyuenost delovnih skupin, ki Pridno uporabljajo sodobna f.re-. °zn;i sn I tva. Več o tem « pri-n°dn.|| številki. Lju &kl Ped PO bil Nove sprohodne stopnice 7 Janske ceste (pred železni-predorom) proti l.ukl je na-lolna uprava. Stare res že popolnoma rn7pnri- • Mnogim Novnmeščnnom Je pot Zd- skozi prijeten gozdiček - ■ J sk>'.'il'..ui 1. stopnico \m se nam malce previsoke. Me lkjmJi'Vll(> strani;»••• prod novome- 1? tom Je bilo mestu že a v sramoto. Zdaj prvdovodne pipe Toda že pr-n°č zatem so zlikovci pokradli m* ča »letom Ob g strar w- vstavili vse ključavnice ln vodovodne pipe ter potrgali verižice pri tzpiml-nlklh. Kam vodi tako brezglavo uničevanje? ■ Pred kratkim Je Kavarna na Glavnem trgu prebeliln ln preuredila prostore ter kupila nove tapecirane stole, ki so vcllnll 3S0.000 din. Obe stranišči so obložili s ploščicami, dali v predsoblco brisačo, v stranišča pa nove zabojč-ke za toaletni papir. Zi\ '-e ie po-kazalo, da nafti lludje tf niso kulturno dovolj zreli, sni io !>kuui?e M polomili, brisači pa ukradli . . M "si'i V sramoto, sebi v obsodbo. •h Na živilskem trRU v ponedeljek nt bil posebno velik promet. Največ jc bilo na prodaj »cmen ln ra/nlh sndik. nekaj |ajc po l*> dm. solate po 80 din ter češcnl po 100 din ki?. Kot običajno r,o bile tudi tokrat n 11 prodni pletenine, okrasni predmeti, lončeni izdelki ter otroška konfekcija. Gtbanle prebivalstvi: rodite so: Milena Herus lz I'ader^lčeve 25 — dečka. Ko/alija Mudoklln 1/. Foer-stcrleve 11 - deklico, MarllH Hn-dovič Iz Trdinov« 37 - de^ka ter Danica 1' .1 i/ ]'uj:ljeve 3 - dečka. Porok ln smrti ta teden ni bilo. RAZPIS Industrijske rudarske šole Trbovlje za vpis v I. razred rudarskega ln elektro odseka Industrijske rudarske šole Trbovlje v šolskem letu 1960-61. POGOJI: I. Rudarski odsek:. Sprejetih bo 65 kandidatov. Kandidat mora t uspehom dovršiti najmanj 6 razredov osemletke. V koledarskem letu 1360 mora dopolniti 15. loto starosti ln sme biti star največ 17 let. Mora biti telesno in duševno zdrav ter telesno dobro razvit, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Imeti mora veselje do poklica. II. Elektro odsek: Sprejetih bo 20 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti 8 razredov osemletke. Hiti mora telesno in duševno zdrav, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Ako se bo priglasilo več kandidatov, kakor predvideva plnn vpisa, bodo sprejeti oni, ki bodo u-spešno opravili sprejemni izpit iz slovenskega lez.lka in računstva z geometrijo. Šolanji v obeh odsekih traja tri leti. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odselen usposobijo za kvalificirane delavce rudarske stroke - kopače, absolventi eloktro odseka pa za obratne clektricarje. Mladinci, ki se žele vpisati, morajo ravnateljstvu predložiti s 30 din državne takse ln tO din ob- činske takse kolkovano prošnjo in ji priložiti naslednje dokumente: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. Izpisek iz matične knjige rojenih (rojstni list). 3. listino, ki prikazuje potek in uspeh šolanja v osnovni Soli ozir. gimnaziji (Izda Sola, kjer se je kandidat tolal). 4. Mnenje šole o sposobnosti in nagnjenjih kandidata (Izpolni Sola, kjer se Je kandidat šolal). 5. Potrdilo o premoženjskem stanju v letu 1960. 6. potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo tzven Trbovelj), 7. potrdilo o višini otroškega dodatka. Nokolkovanlh prošenj ln prošenj brez zgoraj naštetih dokumentov ne bomo upoštevali. Učenci prejmejo v času šolanja redne mesečne nagrade od 2700 do 4700 din. Kazen teh rednih nagrad so učenci lahko nngraleni Se s posebnimi mesečnimi nagradami, kaVrlh višina Je odvisna od učnega uspeha. Vsako leto prejmejo učenci par delovnih čevljev, delovno obleko, delovno spodnje perilo, kakor vse ostale zaščitne predmete za Izvajanje praktičnega pouka in šolske poirobščlne. Pri soli Je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo, to je prenočišče, prehrano, pranje osobnoga perila In delovne obleke, krpanje perila ter pomoč pri učenju. Prošnje vložite na ravnatelj--.''.') šole najpozneje do 20. avgusta 1960. leta. Trbovlje, dne 3. Junija 1960. Ravnateljstvo šol«. precej volje in tudi talent za izvajane točke. V tem delu je osvojila prvo mesto baletna skupina lz Kanlžarice (60 točk), drugo mesto si delita (37 točk) recltatorka Bogdana Benčič ln vokalni trio Mi-ljena VršcaJ, Jožica Humljnn ter Cvetka Crnlč. Tretje mesto sta si podelili (54 točk) recltatorka Božena Svajger in Mira Jerin, ki Je brala lastne pesmi. DrugI del programa Je občinstvo Se bolj navduSil. Sllvek Mihelčič, ki je na harmoniki zaigral dve lastni skladbi, Je dosegel prvo mesto (60 točk). Točko manj je komisija prisodila vodniku SaSl Ivko-viču, ki Je ob spremljavi vojaškega orkestra zapel dve popevki, 59 točk Je zbral tudi instrumentalni sekstet v izvajanju moderne glasbe. Tretje mesto si delita s 53 točkami dijaka gimnazije Ksenija Vitkovič, ki Je brala lastne pesmi, ln violinist Milan Brnčika. Med ostalimi so od časa do časa odgovarjali na vprašanja iz določenih t$m naslednji dijaki glmn.: Egon Petric o šahovskih dogodkih v zadnjih dveh letih, 2elimlr BoS-njnk ln Tone Marentlč o svetovnem nogometnem prvenstvu na Švedskem, Jože Pavllšlč o letalstvu. Ivanka Koce vse o Plutarhu, Janez Novak in Stanko 2unlč pa vse o tabornlštvu. Vsi so uspeli prebroditi vso tri težavnostne stopnje. Obe komisiji, tako strokovna, ki so jo sestavljali kapelnik metliške godbe na pihala Silvo Mihelčič, prof. Marlpn Skrblnftek in prof. Mira Počkaj, kot tudi komisija iz občinstva,- sta bili zelo strogi In objektivni. Janez Krama-rič, ki Je vodil oddajo. Je ves čas dogodke spretno povezoval. Da Je prireditev tako uspela, gre zasluga vodstvu aktiva LMS, predvsem pa predsedniku Francu Zu-nlču in dijaku Mirku Jelenlču ter nekaterim profesorjem, ki so dijakom ln mladinski organizaciji mnogo pomagali. Mladina črnomaljske gimnazije Je s tem dokn-ziim da pridno dela, saj Je pred tem 'Uprizorila, že dve igri, njena dejavnost pa se kaže tudi na ostalih področjih izvenšolskega delovanja. Tone Omerzel iz Poljan - deklico, Marija Tort lz Malega Cirnika - deklico, Ana Sluga lz Gor. Straže - dečka, Marija Rom lz Ručetne vasi - deklico, Dana Pungartnik iz Trebnjega - dečka, Alojzija Ravbar lz Uršnih sel - deklico, Neža Solen iz Rake — deklico, Stanislava Vidmar lz Kočevja - dečka, Alojzija Žagar jz Jelš - dečka. IZ BRE2ISKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Antonija Gašpe-rin iz Mosteca - deklico, Jožica Pegan iz Osredka - dečka, Anki-ca Kralj iz Radakovega — deklico, Julijana Božič z Rake — dečka, Glzela Jazblnšek iz Jablanice - deklico, Dubravka Jakovina s Ključa - deklico, Terezija Grmovšek s Podgorja - deklico, Lavren-clja Gregelj iz Stare vasi - deklico. kMNIKAONKREt Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Franc Sašek, zidar z Dol-ža, je padel s kolesom in si poškodoval glavo.Franc Kralj, kmet lz Zloganja, Je pri pretepu dobil poškodbe po glavi. Peter Urana, mesarski vajenec lz Sentruperta,' je na travniku padel in pe udaril v levo koleno. Bara Gornik, žena. posestnika iz Brežic. Je na kamenju padla in si poškodovala levo roko. Mijo Vuljanič, sin posestnika lz Peščetka, je padel s kolesa in si poškodoval levo koleno. Illja Crnič, delavec lz Zaloga, si Je pri delu s pločevino porezal levo nogo. BREZlSKA kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ljudmila Hočevar, gospodinja iz Ljubljane, Je oadla ln si zlomila roko. Franca Jelena, delavca iz Krškega, so napadli in mu prizadejali težje poškodbe po hrbtu in glavi. Gregor Bahč, posestnik lz Pleterja, se Je pri delu usekal s sekiro po glavi. Franc Martini, posestnik iz Brezovice, si je pri padcu s kolesa zlomil ključnico. TRGOVSKO PODJETJE »PETRO L«, LJUBLJANA SKLADIŠČE BREZICE sprejme VEČ PRODAJALCEV -TRGOVSKIH POMOČNIKOV za novi servis na Čatežu Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje sprejema PETROL, skladišče Brežice. IZID VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA PREŠERNOVE DRUŽBE DNE 3. JUNIJA 1960 1. nagrada: Televizijski sprejemnik 2. nagrada: Moped . 3. nagrada: Moped 4. nagrada: Moped 5. nagrada: Pralni stroj 6. nagrada: Električni hladilnik za 60 1 7. Moško kolo 8. nagrada: Moško kolo 9. nagrada: Žensko kolo 10. nagrada: Električni sesalec za prah 11. nagrada: Elek. Štedilnik a pečnjakom 12. nagrada: Elek. Štedilnik b pečnjakom 13. nagrada: Porcelanski servis za 6 oseb Radijski sprejemnik Zapestna ura Električni brivski aparat Elek. pekač na dva grelca Elek. likalnik z regulatorjem 19. nagrada: Lonec »Ekonom« 20. nagrada: Sokovnik 1000 tolafcilnih knjižnih nagrad: srečke, ki se končujejo na Lastniki Izžrebanih srečk naj prevzamejo darila najkasneje do 10. avgusta letos, ko bo srečkam veljavnost. 14. nagrada 15. nagrada 16. nagrada 17. nagrada 18. nagrada srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka sreč.ka srečka St. 28.168 št. 1.787 it. 56.182 St. 75.064 St. 2.273 It. 69.586 St. 38.673 St. 41.221 št. 43.843 It. 22.540 št. 43.503 it. 4L045 St. 49.465 it. 40.640 St. 2.932 St. 81.835 St. 43.658 St. 41.608 št. 49.389 St. 43.312 It 67 v upravi potekla 912525250524709591 Moderna tehnika pomaga kriminalistlki Dihanje, pulz, vlaga kože Izdajo Se tako zakrknjenega zločinca Pri pojasnjevanju kakšnega ■ločina to zaslišanja prič, ♦^mljencev ali storilcev glavni sestavni del policijskega poizvedovanja. Smisel in namen •aelisevanj je v tem, da bi izničili resnico ln da bi ugoto-t/tM natančen potek dogodkov. Največ težav pri zaslišanjih povzročajo tisti osumljenci ali storilci, ki trdovratno zanikajo svojo soudeležbo pri zločinu, to se pravi: lažejo. Mnogokrat se morajo zasliševale! polteno namučiti, preden pridejo resnici do dna Med najzanimivejše, toda tudi med najbolj sporne metode dokazovanja resnice sodi tsstiranje z detektorjem laži tn zasliševanje s pomočjo tako Imenovanega seruma resnice. Obe omenjeni metodi posebno pogosto uporabljajo v ameri-ftki kriminalistiki. Detektor laži in serum resnice sodi k zasliševal ni tehniki policije, nima pa p-.--"d sodiščem nobene dokazne ttftv«. Sodišče se pri razsodbi j. ne ozirati na pozitivne aii r:-gativne rezultate detektorja laži ali seruma resnice. Tudi v Evropi uporabljajo preiskovalni organi tu in tam take detektorje, rezultati, ki jih dobe, pa prav tako nimajo veljave pred sodiščem. Znanstveni naziv za tak detektor laži je poligraf, kar bi nekako ustrezalo naši besedi »tnnogopisec«. Ta namreč registrira krvni pritisk (s svojim nihanjem), električni upor kože (suhe ali vlažne kožne površine) in dihanje (hitrejše ali počasnejše). Te organske funk- cije so potem, podobno kot pri EKG, vidne na grafični sliki. V moderni kriminalistiki je profesor psihologije na Har-vardski univerzi v ZDA Hugo MUnstberger že 1. 1904 opravljal prve poizkuse pri zaslišanju z registracijo krvnega pritiska, rnilza in dihanja. Kasne- je* leta 1925. Uporabil ga je prvič, ko je v neki banki izginilo 1800 dolarjev. Keeler je s svojim aparatom preizkusil vseh 60 bančnih uslužbencev, pri dvanajstih pa je z reakcijami ugotovil, da bi lahko bili krivi. Deset od teh je svojo krivdo res priznalo. je se je s temi metodami ukvarjalo še več ameriških znanstvenikov. Poligraf, ki je bil močno podoben današnjemu, pa je prvi sestavil ameriški kriminalist Leonhard Kee- BESTANEK KOLEGIJA »No, kako je bilo na sestanku kolegija, ko ste obravnavali slabosti pri delu?« »Nekolegi jalno!« ZAKONSKA PRIVLAČNOST »Vsak večer sem lepo doma pri ženi.* »No, to je prava ljubezen!« »Kakšna ljubezen! Televi-Ujo ... — Kakšna smola! Kadar srečam zanimivega moža, je vedno poročen on aH pa sem omožena jaz... — EJ, draga snahi, kam pa grel!? PRIPOROČILO "Zakaj ste pa tako uverjeni, da imate talent za film?« »Ker sem se včeraj ločila ie od petega možni« DRAGA ŽENA Hrošč je poročil stonogo in naslednji dan dvignil v banki velik kredit. »Kaj pa boste s tolikim denarjem?" so ga vprošali. »Ženi bom kupil najlonce.« DVOUMNO »Ko prideva do tistega drevesa na robu, vas bom poljubil« »Hm, zdi se mi, da greste malo predaleč!« STEKLENICA IN FLASA »Tele mucke sem vzredila sama, s steklenico,« se pohvali Filomena sosedu. »Eh, kaj to, gospa! Ce bi vi vedeli, koliko ,mačkov' sem že jaz vzredil s ,flašo'!« NAGROBNI NAPISI Zgrešil sem življenje! Lovec Jaka Zmanjkalo ml ie bencina! Šofer Lozič Tako, zdaj je pod mojo streho vendar red! Hišnik Bonifac Ce bi preživela smrt, bi ie živela! Vedeževalha Coper Malo me tišči, pa kar gre! Čevljar Silo rzpoIn.il sem zadnjo luknjo! Zpbar Svedrii Se vedno me iejal Vinko Pivec Kaj pa mi morejo! ReferentiČ Silni Zanimiv primer 26. oktobra 1958 je na neko policijsko postajo v zvezni državi Michigan prišla Patricija Wood in javila, da je njen mož pred tremi dnevi brez sledu izginil. Policijski uradniki so ugotovili, da je pogrešani Bob Wood nosil bel suknjič, da se je večkrat družil z Jackom Griffinom, ker je imel z njim verjetno tihotapske posle. Grif-fina je policija povabila na zaslišanje, vendar je ta tajil vsakršno zvezo z VVoodom. V času, ko so Griffina na policiji zasliševali, je nekaj kriminalističnih agentov preiskalo nje- Rusf — kmalu na Mesecu V nekem češkoslovaškem znanstvenem časopisu je bil objavljen članek sovjetskega akademika Topčijeva, podpredsednika Sovjetske akademije znanosti. Članek je zbudil veliko pozornost astronav-tikov po svetu. Kajti ugledni sovjetski znanstvenik piše v tem članku, da Sovjeti že konstruirajo raketo, ki bo imela okrog 750.000 kg potiska. Dvajset takih raket, trdi akademik Topčijev, sestavljenih v eno petstopenjsko raketo, bo lahko neslo seboj kabino za dva človeka na Mesec in nazaj na Zemljo. Pivo je res redilno V Nemčiji so analizirali razne vrste piva ln ugotovili, da vsebuje pivo precejšnje količine vitaminov iz skupine B. Živali, ki so jim pri poskusih poleg hrane dodajali še pivo, so hitreje rasle kot druge. Sedaj nameravajo še povečati količino B vitamina v pivu, s tem. da bi mu dodajali umetni B vitamin (tiamin). Atomske podmornice Američani imajo čedalje več atomskih podmornic; 5 jih že plove, 1 Je v suhem doku, štiri so pravkar splavili v morje. 12 pa jih bodo do junija prihodnje leto, govo stanovanje. Pri njem so našli revolver kalibra 22, nato pa so preiskali se bližnjo okolico. Na robu bližnjega gozda so našli sicer dobro prikrito, vendar sumljivo mesto, kjer so pričeli z izkopavanjem, Res so v jami kmalu odkrili truplo Boba Wooda, v njem pa pol ducata krogel kalibra 22. Primer je bil jasen: Griffin je bil Woodov morilec. Toda Jack Griffin je tajil. Priznal je, da Je bil Bob Wood na dan umora v njegovem stanovanju, toda v spremstvu dveh poslovnih prijateljev, ki jih Jack ni poznal. Ker ga je Bob naprosil, da bi rad z obema nekaj govoria na samem, se je Jack odpeljal z avtom v mesto. Ko se je čez dobro uro vrnil, je našel Boba ustreljenega. Morilec je streljal iz njegovega revolverja, katerega je imel spravljenega v predalu Jedilne mize. Ko so ga policijski uradniki vprašali, zakaj umora ni že prej prijavil, je Griifftn dejal, da se je bal, ker so bile vse Indicije naperjene proti njemu. Prav zaradi tega je Boba Wooda sam in na skrivnem pokopal. Pri tej svoji izjavi je Griffin vztrajal. Ali je govoril resnico ali je lagal? — so se vpraševali zasliševalci. Ko so Grif-finu predlagali, da bi ga testirali s pomočjo poligrafa, je na to takoj pristal. Če bodo rezultati testiranja šli v njegov prid - in o tem je bil trdno prepričan - mu ne bo treba Več odgovarjati ne -x>licijska v-ašanja. (Konec prihodnjič) Hitlerjev bunker za turiste Zloglasni Hitlerjev glavni stan »VVolfschanze« (volčji okop) v bivši Vzhodni Prusiji nameravajo Poljaki preurediti v privlačno turistično točko. Podzemeljski bunker so Nemci pred svojim odhod6m sicer poškodovali, zdaj pa nameravajo poleg nekdanjega »flrerjevega glavnega štaba« zgradili hotel za turiste ln prostor za camplng. Noš največji predor Skozi največji predor v Jugoslaviji in enega od največjih v Evropi, ki bo prekopan skozi pečine Mosora, bo steklo v sekundi 200 kubičnih metrov vode reke Cetine. Voda bo padala z višine 269 metrov in gnala velike turbine Vodne elektrarne Split. Ta elektrarna bo letno proizvajala nekaj nad 2 milijardi kilovatnih ur električne energije. Predor je dolg 9537 metrov, visok pa 7 metrov. Enajsta slikovna uganka je prinesla 86 pravilnih odgovorov, največ seveda spet iz kraja, ki smo ga zadnjič objavili. To je bila SEVNICA; izmed njenih najbolj znanih podjetij kot so n. pr. Kopitarna, Jugotanln, Konfekcija Lisca, Mizarska zadruga in pod., je bilo treba izbrati dve imeni. Izmed pravilnih rešitev smo izžrebali: 1. nagrada — 1000 din: Zlata Jeler, učenka 4. razreda osn. šole Zabukovje nad Sevnico, medtem ko bosta knjižni nagradi dobila: Franci Poleg, 4. razred, Sevnica, Kolodvorska ulica 29, in Ivan PotoČln, Cesta na grad S, p. Sevnica. Na 12. slikovno uganko želimo odgovor do torka opoldne; tokrat nas zanima: 1. KAJ PREDSTAVLJA DANES OBJAVLJENA FOTOGRAFIJA? 2. NASTEJ VSAJ TRI KULTURNOPROSVETNE USTANOVE V TEM MESTU. V levi spodnji kot kuverte napišite: SLIKOVNA UGANKA. Nagradnih kuponov ne bomo več objavljali, mladim reševalcem pa tudi ni treba izrezovati fotografij iz časnika! Pošljite torej samo čitljivo napisan odgovor, ne pozabite pa na svoj naslov! Konec varšavskega geta' Migotav somrak je navdilj trepetal nad varšavskim getom. Nepopisna lakota in stiska med množ co, surovi ukrepi oblastnikov, zdvo-jena prizadevanja improviziranih židovskih pomožnih organizacij,.a hkrati je SD gojil nekatere nočne lokale v samem getu, lokale, v katerih so vrhovi gestapa, varnostne policije in SS uganjali svoje nočne orgije. Kdor je imel kaj zlata, diamantov, dolarjev ali primerne kupčke zlotov, je lahko vse kupil in so mu bila naga trupla in razcefrani otroci po ulicah in cestah prekleto malo mar in se mu ni tile treba meniti ne za židovsko ne za nemško policijo ne za sklepe židovskega sveta, niti ne za Frankove naredbe. 2idcvski svet je bil nekakšen odbor brez volje in moči, ker so ga postavile nemške zasedbene oblasti; židovska policija Je bila krdelo svojih 2000 mož. ki si je skušala pravico do obstanka priboriti pri Nemcih vsak dan in vedno znova z neusmiljeno okrutnostjo nasproti lastnim sotrpinom. Dvajsetega lilija 1942 se je zasukala usoda varšavskega geta. Ta dan je bilo židovskemu svetu zapovedano, naj zbere in pripravi 60.000 Zidov, da jih bodo odpeljali na delo. To da je potrebno zato, da bodo židovsko četrt »očistili« vseh neproduktivnih elementov. Otroci, bolniki, berači, brezdomci, žene, starci, vsi, ki niso mog' dokazati zaposlitve v oboroževalnih obratih, so se morali zbrati na določenem zbornem mestu, imenovanem »Umschlag-p 1 a t z«. Od tod pa naravnost v tovorne vagone in dalje v taborišča smrti! Prvi čas še niso vedeli, kje bo konec njihove poti. Nemci so rekli krn4ko in malo: »Umsiedlung-, preselitev nekam na Vzhod, v pokrajino Minska. Samo predsednik židovskega sveta Adam Cz- .nlakov. je slutil resnico in si je s strupom končal življenje. Beseda »Umschlagplatz* je grozotno odmevala v varšavski židovski četrti. Židovska policij« in e"esovski leteči odredi so prerešetali ulice, pretepali in streljali, suvali z nogami, udrihali s pestmi, izpraznili sirotišnico. Iztrebili kaznilnico, zgrabili noseče, vlekli rabine za brade na zborno mesto. »Umschlagplatz« - »Umsiedlung- ... pre-kladališče, preselitev. Bernard Goldstein, član židovskega uporniškega gibanja, poroča v svojih Spominih: *Se malo nismo dvomili, da gredo ti transporti nesrečnikov v gotovo smrt. Težavno nalogo, da bi o tem izotkal zanesljive informacije, smo zaupali Zalmanu Friedrvchu, ki je bil med našimi najpogumnejšimi In najprlza-devnejšimi tovariši uporniškega gibanja. Neki poljski železničar, ki Je vedel, kam potujejo vlaki z deportirane! je poučil Friedrvcha in ga napotil na pravo sled. Med velikimi težavami Je Friedrvch naposled prisprl v Sokolov. Tam le zvedel, da so položili Nemci majhen stranski tir proti vasi Treblinki. Dan na dan so porivali vlake, nabito polne Žid<~>v, na novi tir. V Treblinki je bilo veliko taborišče. Prebivalcem Sokolova je prišlo na uho, da se dogajajo v Treblinki strašne reči. kaj več pa niso vedeli povedati. V Sokolovu je Friedrvch po naključju naletel na našega tovariša Azriela VVallacha, in ta je bil nečak Maksima Litvinova (poznejšega sovjetskega zunanjega ministra). Pravkar je bil pobegnil iz Treblinke, groza ga je bilo pogledati, hudo ožgan je bil, krvavel je, oblečen v same cape. Friedrvchu je povedal VVallach, da vse Zide usmrtijo takoj, ko jih pripeljejo v Treblinko. Iztovorili so jih iz vlakov in jim rekli, da s- morajo okopati in očediti, preden jih pripuste v njihova delovna bivališča. Nato so jih spravili v velike hermetično zaprte komore In jih zapllnili. VVallachu je bilo prtza-neseno, ker so ga namestili za čistilca tovornih voz. Tu mu je uspelo pobegniti. S temi informacijami se je povrnil Friedrvch v Varšavo. Tako smo potem lahko seznanili židovsko četrt s poročilom očividca, da so vedel', kai s» v resnici dogaja z vsakodnevnim nakladanjem deportirancev. Toda temu poročilu niso nič kaj verjeli. Večina se je obupano oklepala prividov, da vendarle gre samo za preseljevanje in da pošiljajo Zide nekam na delo. Transporti so drveli dalje in našlo se je celo dovolj prostovoljcev, ki so se zrasli na zbornem mestu, meneč, da bodo n- delovišču na Vzhodu dobili kaj boljšega. Sele polagoma so se razblinile vse te samo-prevare. Geto se Je praznil in lepega dne celo zaposlitev v obratih VValterja Tobbensa nikogar ni več ščitila pred transportom. Esesovski odredi so začeli z zloglasnimi -selekcijami- in spet nam bo Goldstein opisal in poročal, kar je sam videl in doživel. »Skozi ra-:poko v zidu smo opazovali odbiranje na dvorišču. Esesovci so stali v špalii ju, med njimi so stopali delavci. Videli smo, kako so odromali na desno ali na levo, pač tako, kakor je tisti možak tam spredaj nihal s palice sem in tjt. Tiste, ki so bili odbrani za mrtvaški vlak, so takoj zgrabili. Nesrečnike so obstcpill vojaki in policaji so jih odgnali v tovorne vagone na nakladališču. Jok in vpitje vsepovsod. Možje so se skušali pri žet i k svojim Ženam in žene k svojim možem; en sam samovoljen nihaj s palico jih je ločil za vedno«. Zdaj so vsi vedeli: izločeni morajo v zapll-njevalnice. Samo tole je še obetalo nekaj uspeha: pri *elekcl;'i Je treba vzbuditi vtis, da si delazmožen.* »Treba je bilo na pogled biti zdrav, okreten, delazmožen in uporaben,« pravi Goldstein. In Sko za podvodni lov. »Rekli smo. da z nobenim civilistom ne spregovorimo besedice,«