Danes vsi v Bazovico na proslavo za počastitev spomina bazoviških junakov!
ra
PBIH0HSK1 DNEVMIK
   , „ m—■IIHIHIIMMIIIII III I ■»—»»»-»TimBBTffT Tli—TFT1HHMIII  H   ——1^——■nnTTTm—- ut—wiw
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
o V - ^toir 01 H /1	Poštnina platana
bb.— Ote V. Z IV (loUU) Spedizione in abb<
v gotovini abbon. post. I. gr.
TRST nedeljo k. septembra 1949
Cena 20 lir - 2.50 din
Proglas odbora za proslavo bazoviških žrtev
IIIMUIMII nMBlii UBŠMnMBI MIJI
polama del comitato per le onoranze in memoria degli ero/ di Basovizza
Ufiu linju«šlmn El ThS lEiitili ^ Ssif
Sa 02^ne množice Tržaške-~—	se klanjajo spominu
" Junakov ob 19.obletni-
bazo'
v
'Uanske d Slovenske in ita-
vjjo J!m.okl:atižne množice ču-
' sn °Vanje do bazoviških ; sDomi:
irttr,:
našjjj	se	v svoji da-
f1ar°dne n -za demokratične in
i« nasilja ?vi?e fašističnih grozot
®°kratičn’ 'e bote!o uničiti de-
PrizLS,ibanje in -ie po' fjtere»a ,	slovensko ljudstvo,
Miloš M=.Vs?l' sinovi so Bidovec,
ti	^SlČ	in	Val^nrir.	Pn	no-
jvan;
5°viških
junakov je prišla
“3jSt tat
tev s pinko- ^ne,*e slcupina bor*
Vsi s©. Tomažičem na čelu.
I,1*Pčevatin°Vi naroda, ki ni hotel
II,11 ie upr('mperialis{om in ki se
"ie jeBl az°yjških herojev in tež-»iso i2p3. ra<Knega ljudstva se še «>l0 .,mie Bazovica, prepojena ^na, p '6nskih sinov, še ni svo-
* anska pesem, ki zah-!;evanje Bazovice, je še
V b0,na pesem-
S 'n imperialisti še gospo->i d "?ši zemlji. Kakor v fa-i^tičn 1 *ep'ai° f'Jd: danes de-• s la” ,!ravice našega Ijud-J‘Hi so finimi zakoni, 5 kate-^diilto S00il' na stnrt bazoviške J* Drayi’ 'C danes kratijo narod-,!ti j5j,'Ce slovenskemu ljudstvu. » NiiL', ie,nUeio slovenskemu j ^ivapt 1, u demokratičnemu , (fe s. -u *“di vse pravice, za
loš, Marušič e Valenčič sono figli degnissimi. La strada su cui si in-camminarono gli eroi di Basovizza fu battuta dodici anni dopo da un gruppo di combattenti con alla testa Pino Tomažič. Tutti sono figli di un popolo che non volle es-sere servo degli imperialisti.
Gli ideali degli eroi di Basovizza e le aspirazioni del popolo de-mocratico non sono State ancora raggiunte. Basovizza, intrisa di sangue dei migliori figli del popolo sloveno, non e ancora libera. L’inno partigiano che chiama ven-detta per Basovizza e ancora sem-pre il nostro inno di lotta.
Gli stranieri e gli imperialisti dominano ancora sulla nostra ter-ra. Come nelTera fascista, anche oggi vengono calpestati i diritti del popolo sloveno. Con le leggi fasciste, con cui condannavano a morte i ribelli di Basovizza, vengono menomati anche oggi i diritti nazionali del popolo sloveno.
j Le stesse leggi tolgono alla popo-; lazione slovena e ilaliana anche j tutti i diritti per i puali esse hanno 1 combattuto nella lotta vittoriosa ; contro il fascismo, lotta che ha j forgiato la fratellanza e Punita di j entrambi i popoli qui conviventi, la piu grar.de conquista della vit-toria sul fascismo. L’imperialismo ed il neofascismo, non sono riusci-ti a rompere ouesta fratellanza combattiva. In loro aiuto sono \e-nuti i traditori e gli affossatori della combattivita delle massc de-mocratiche, i quali preparano la strada al clero-fascismo italiano. Essi vogliono strappare dai cuori dei democratici sloveni ed itaiiani i piu preziosi ricordi di un pe-| riodo storico in cui il popolo de-mocratico, seguendo 1’esempio de-gli eroi di Basovizza, combatt* eroicamente per i propri diritti.
Gli eroi di Basovizza sono i pre-cursori della lotta di liberazione nazionale. La loro lotta e esempio chiarissimo di lotta per la liberta.
II nostro popolo ha risposto al loro appeilo e, iniziando una lotta ancora piu conseguente, ha fatto croilare il fascismo e ha creato le condizioni per un avvenire miglio-re sulla base della fratellanza fra il popolo sloveno e quel!o italiano - garanzia, questa, della vitto-ria finale.
Sulla memoria degli eroi di Basovizza il popolo sloveno e ouello i ilaliano fanno il giuramento di lot-lare fioche il neraico non sara ! vinto e non sara conquistata la j piu completa liberazione. j Anche oggi gli eroi di Basoviz-: za chiamano a raccolta tutte le : forze democratiche perche raffor-I zino la lotta contro Tiraperialismo e la lotta per una fraterna con-vivenza fra i popoli.
Gloria a Bidovec, Miloš, Marušič, Valenčič!
Morte al fascismo - liberta at popoli!
IL COMITATO PER LE ONORANZE IN MEMORIA DEGLI EROI DI BASOVIZZA
• •
FERDO BIDOVEC
VEKOSLAV VALENČIČ
ZVONIMIR MILOŠ
FRANC MARUŠIČ
f ,	“Ji	|/I	f.	< IVv, «.«
bojevalo v zmagoslav-iL* sko n‘*0?i I?šizmu, v boju, ■ h nar Val bratstvo in enotnost
ki
> priri našega ozemlja-naj-Im	zmage	nad	fašiz-
N “^rializmu in novemu fa-Uspelo razbiti tega bor-J^fciJfsiva. Na pomoč so mu tr*1 C]r' in razbijači borbe-^toc^kratičnih množic, ki P°t italijanskemu kle-it,V, srca demokratičnih dob'	Italijanov hočejo iz-
bo >’1(0 js?tencjše spomine na bof^'% .^Tokratično ljudstvo h 0 ts. »»Zoviških žrtev šlo v
»at.
pravice.
Vj ^OojvJ^ski so predhodniki sVoh ^ ii»	borbe.	Njiho-
• \’2-Ve*al vzgled borbe za "»slS? kljpf* 'iudstvo se je nji-in '»Hejjj “ odzvalo in šlo v še w » Itn.,. rbo, zrušilo fašizem in jU bratstva med slo-I« Vi »bjansktm ljudstvom, nsšo dokončno zrna-T»0st 0 Pogoje za srečnejšo
V ljud!Cno 5*ovensko in ita-prisega spominu do’K|°kltr ’er°.iev, da se bo bori-C »t tf **.° sovražnik strt in folje ° ’2vojcvano popolno
Si ** tlfr, ?rlve še danes kli-»!a hor^,altratiene t*,e’ t,a I!°-» ho,s " proti imperializ-Sb^rodi ° za bratsko sožitje
"»»g gj."
Sfc '»U!°VtU' Mil°šu, Marušiču
Pred nadaljevanjem procesa /troti „PRiMORSS€EtV!U DNEVN/Klf"
SPIOŠIUO flCDRČIlUJI m PREDIVAISTVA
proli telim nhrepom anglo-anieriške vojaške uprave
Kot smo že včeraj javili se bo moral naš odgovorni urednik že tretjič zagovarjati v sredo pred višjim vojaškim sodiščem zaradi ((nespoštljivega in škodljivega pisanja' v škodo ahglo-ameriških oboroženih sil». Rrva obsodba pred tremi leti je bila: globa 200 tisoč lir; druga obsodba lani pa: nezaslišano ogromna vsota, ki je brez dvojna imela namen finančno uničiti edini slovenski dnevnik na Tržaškem ozemlju, v znesku dveh miljonov in osem sto tisoč lir. Kri-
vičnost te edinstvene globe je občutilo tedaj vse demokratično tržaško ljudstvo in akoro ves znesek za njeno plačanje' dobrovoljno prispevale.
Nobenega dvoma ni, da prav naš dnevnik zaradi tolikih glob, ki jih je bil od vsega tiska na Tržaškem ozemlju v tako obilni meri deležen, dobro pazi in pretehta vsako besedo, ki jo je napiše v zvezi s postopanjem anglo-ameri-ške vojaške uprave in anglo-ame-riških oboroženih sil. Kljub temu
Pritisk na Anglijo
naj zniža življenjski standard delavcev
Ameriški tisk ne goji nobenega upanja, da bo finančna konferenca rešila finančne težkoče Velike Britanije
Ob U " svob,)(,a narodu!
Ra?R ZA proslavo
*Z0VISKIH ŽRTEV
{(l»l jiCja " * *
htjjjoro Pp-°vesin:o anniversario C* dg!Tte’ ‘e ma-sc demo-»i h?"i»n0 al,errltorio di Trieste
ch( j,s°yiZ2a “a memoria degli ■
ina:: e democi a»iiSlover,e i« rba V»1dra*11
eroi
jS democrati-iiano ve-iqsj er°i di Basovizza,
V!,S«r i ’rt R®lla ,oro lolta at_ JhiK !(1i, a. ,ri^l nazionali e de-S i.^sciua 1 Prr°ri e della vio-
'h» hi JNvimSL V?!eva an,iien-
e.. In. modo soeciale il > di cui Bidovec, Mi-
h" »'ovimCbc v°!cva annien \|5 c°*nit0 'fomocratico i
NEW VORK, 3. — Na podlagi trditev ameriškega tiska v zvezi e pogajanji med predstavniki Z,DA Anglije in Kanade o angleški finančni krizi ja razvidno, da tisk ne goji nobenega upanja, da bode ta pogajanja trivedla do obširnih važnih ukrepov za rešitev financ nih težkoč V-Iike Britanije. Čeprav smatrajo nekateri krogi ameriške ga tiska, da ni ZDA lahko podvzc le določene ukrepe postranskega značaja, da deloma olajšajo položaj ir.- zaščitijo air.doamcriško politično in vojaško ((enotnost« in atlantsko vojaško zavezništvo, ne pričakujejo, da bodo ti ukrepi uspešni za rešitev vedno ostrejše finančne krize v Angliji.
List ((Nev/ York World Telegram« smatra, da predstavniki držav, ki se bodo udeležili razgovorov, ne bodo mogli nv.praviti drugega nego preučiti to vprašanje. Isto stališče izraža tudi «Now York
I Times«, ki piše: Malo upanja ie, j da se bo med pogajanji posrečilo najti kakršno koli naglo in tispešn', sredstvo. Nasprotno se lahko pri čakuje, da bo morala Anglija kljubovati r.ovim ležkočam. Ameriški tisk ne nakazuje možnosti za ZDA, da bi dovolile znatne kredite, ker je kongres odločno nasproten vsakim dodatnim izdatkom, v trenutku ko tudi ZDA grozi velik primanjkljaj v bilanci.
«Wall Street Journal« pravi, da ni govora o obsežni ameriški pomo či Veliki Britaniji ali pa področju šterlinga v zvezi z iskanjem sredstev za preskrbo dolarjev. Hkrati izjavljajo listi, da so se ameriški poslovni krogi izrekli za dovolitev simbolične apomoči« Velik: Britaniji ob istočasnih poizkusih, da se prepričajo britanski predstavniki, naj bi pristali na zr.ižanje življenjske ravni angleških delavcev.
pa se nahaja že tretjič pred istim vojaškim sodiščem. Kaj je torej naš dnevnik zgrešil?
Namenoma smo bili zelo skopi s poročili v zvezi s postopanjem vojaške policije s civilnimi delavci v zvezi S preiskavo o kraji bencina. To nam je narekovala predvsem previdnost, kajti pojma ((spoštljivosti« in ((škodljivosti« sta zelo raztegljiva. Po drugi strani pa zaradi tega, da ne bi prejudicirali dognanj, do katerih bo na procesu, ki se v sredo nadaljuje, brez dvoma prišlo.
Vendar pa kljub vsemu ne niore-jno preko tega, da ne bi -e danes ugotovili nekaj dejstev v zvezi s celo zadevo, ki je vzbudila v vsem Trstu ogromno zanimanje, zlasti pa veliko ogorčenje vsega prebivalstva proti težkim ukrepom vojaške uprave, ki je postavila dva tržaška dnevnika pred višje vojaško sedišče. tretjemu dnevniku pa za 30 dni prepovedala širjenje v coni A.
Poglejmo, kaj je tisto ((nespoštljivo ir/ škodljivo«, kar je naš list v inkriminiranem članku dne 30. avgusta t.l. napisal!
Predvsem se v članku trdi, da je vojaška policija pretepala nekatere delavce, ki so uslužbeni pri anglo-amerikih vojaških edinicah. V svojem obvestilu trdi VU, da to ni res. Toda medtem je ugotovljeno, da obstajajo pismene izjave, objavljene te dni v tržaškem časopisju, da so bili nekateri delavci med zasliševanjem na sedežu vojaške policije v uradu S.I.B. v palači liceja «Dante» 25. avgusta pretepeni. Gre za šoferje Saulija. Goatina ir/ Zupančiča. Tepli so j;/ s pestmi v želodec, z brcami v noge, s pestmi v obraz, s klofutami po licih, s pestjo v oko... Delavci so se zdravili v tržaški bolnišnici in o njihovem zdravstvenem stanju obstajajo službeno izdana zdravniška potrdila. Kljub vsemu temu pa službeno obvestilo vojaške uprave,
ki so ga objavili dne 2. t.m. trdi, da je ((stroga preiskava ugotovila, da r.-iti C.I.D., niti vojaška policija ni nobenega osumljenca surovo pretepala«.
Dalje je v inkriminiranem članku našega dnevnika rečeno, da so bili pretepeni delavci po krivici obsojeni tatvine bencina. Službeno obvestilo VU pa trdi, «da so bile obsežne tatvine bancina brezdvom-no ugotovljene, in da so dobljeni dokazi proti nekaterim nameščencem, ki bodo izročeni sodnim oblastem v primerr/o postopanje«. In res, nekateri nameščenci so bili postavljeni pred vojaško sodišče, ki pa jih je predalo rednemu sodišču. Toda med njimi ni omenjenih treh delavcev, ki so bili pretepeni, iz česar sledi, da so bili zares po krivici osumljeni.
Glede dolga raznih zavezniških poveljstev bolr/iški blagajni . za zdravstveno zavarovanje, pa je ugotovljeno, da obstoji uradni dopis bolniške blagajne same raznim ustanovam kot n.pr. združenja trgovcev, sindikalne organizacije itd., v katerem je rečeno, da nekatera poveljstva zavezniške vojske dolgujejo institutu 95,545.857 lir in sicer od 16. septembra 1947 do 30. junija 1949.
Ugotavljamo dalje, da so zaradi pretepanja protestirale obe tržaški sindikalni organizici.ii, t. j. ne samo Enotni sindikati, temveč je bila prisiljena protestirati celo delodajalska Delavska zbornica, ki je svoj protest včeraj celo ponovila.
Proti težkim ukrepom vojaške uprave pa je «La Federazione Nazionale della Starnpa Ital/ana« zahtevala, naj italijanska vlada posreduje pri vojaški upravi cone A, da svoje ukrepe proti svobodi tiska takoj ukine.
Ugotavljamo tudi, da o zadevi govori in razpravlja vse prebivalstvo Trsta po javnih lokalih in ogorčeno komentira težke ukrepe
vojaških oblasti. Končno naj omenimo še tiskovno konferenco Leopolda Gasparinija, ki so se je u-deležiii predstavniki' vsega lokalnega. kakor tudi predstavniki inozemskega tiska. Gasparini je poleg že znanih ugotovitev povedal, da je vsemu skupaj kriv — Tito. No, o tem pa smo objavili že v včerajšnji številki členek, v katerem smo povedali, v kakšno vrsto logike spadajo podobni zaključki, ki z zdravo pametjo nimajo nikakršne zveze.
K gornjim ugotovitvam iz že omenjenih razlogov nočemo napisati nikakršnega komentarja. Pridružujemo pa se ogorčenju vsega tržaškega prebivalstva in proti težkim ukrepom vojaške uprave ponovno protestiramo ter zahtevamo njihovo ukinitev.
(Omenimo naj še, da so celo včerajšnje demokristjanske «Ultimis-sime« opazile, da «imajo vtis« da je to pot ZVU zašla na zelo slabo izbrano pot« ter da je vsa zadeva ((antips.tico episodio«. Nastane torej vprašanje: Ali bo vojaška uprava postavila pred sodišče tudi to demekristjansko glasilo, ali bo postopanje proti ostalim trem dnevnikom ukinila?)
Neresnične vesti
o namenih Jugoslavije
BEOGRAD, 23. (Tanjug) - Agencija ((United Press« je včeraj objavila vest ((jugoslovanskega uradnega izvora«, češ da jugoslovanska vlada preučuje tako imenovane «možnosti vdora y Jugoslavijo s strani sovjetskih čet«. Tanjug je pooblaščen izjaviti, da vest. v kateri je rečeno, da so jugoslovanski uradni krogi podali tako izjavo, ni nič drugega nego navadna in fantastična izmišljotina beograjskega dopisnika ((United Press«.
((Glas Amerike« je včeraj javil, da je jugoslovanska vlada protestirala pri mednarodni komisiji za Donavo zaradi, navzočnosti sovjetskega oboroženega čolna, ki so ga pretekli mesec opazili na Donavi. Tanjug je pooblaščen izjaviti, da je vest o zatrjevanem protestu jugoslovanske vlade netočna.
NEW YORK, 3. — Mednarodni sindikat pristaniških delavcev je javil, da bo 30. septembra stopilo v pristaniščih vzhodne obale ZDA v stavko 65.080 pristaniških delavcev, če jim ne bodo zvišali mezde.
Spored za počastitev
spomina bazoviških junakov
Danes 4. septembra ob 10
na kraju ustrelitve je na sporedu:
cerkveni obred, petje, govor v slovenščini in italijanščini, recitacija in polaganje vencev.
Popoldne ob 15.311 v Bazovici na trgu pred cerkvijo je na sporedu :
petje združenih zborov, godba, recitacija igralcev SNG, govor v slovenščini in italijanščini.
Une 5. septembra ob 17. uri bo počastitev spomina padlih junakov na grobu pri Sr. Ani.
Urnik avtobusov objavljamo na drug; strani
Programma Mie onoranze
in memoria degli eroi di Basovizza
Uggi 4 settembre alle or e 10,
sul postu della lucilazione, avra luogo una funzione religiosa, discorso in italiano e sloveno, recitazione e deposizione delle ghirlande.
Alle ure 15.30 pom. a Basovizza sul piazzale davanti alla chiesa:
canto dei cori riuniti, banda, recitazioni eseguite dai membri del Teatro nazionale sloveno, discorso in sloveno ed in italiano.
II giurno 5 settembre, alle nre 17, la
commemorazione degli eroi alla tomba al ci-mitero di S. Anna.
In seconda pagina pubblic hiamo l’orario del!-« autocorriere
Mladina Jugoslavije
i/ pri/ih borbenih vrstah
Simpatije demokratične mladine sveta do jugoslovanske mladine
cV^la	vloga t n
hC'ie» ine antifašistične A‘ faa) ' «TiSr» (Trst. Istra njenih vo-VaU °Vva’ Marušiča, V °lnvnem
&\$irob»osUh ■ ne morda v »bA, °*ti in lH, P0 vsch stra' 0° o, ^Sa -n naio,Ja zgodovine
Naliti lT^ka * “biek-
»AsOrtnOC|<ilnen',f tl 111 kotičke
VNinino bol? k0 Povezano-t it; ‘Joca po.Pko se iia hočejo
N to Bo ,‘Cna OtUanja po-4'» «*? ,,^o^o•••|.aVa.,1 1n zlorab-dr,ik£°8edu- itc ali odfcri-«H<5b« JI let e,	Res
^ P08r>k e!0l> V, 1 UQS l°Či Od «!„ « ?a bhe,Ja tr ,n'-si,ee» fašisti-
»I'i«f°tv«b(in ,iuia - ni prav
ko ro*n Prednost, da ^ '°(ioh neheiJ!iC-° '"lotavlja iz
•>“ (lo, °J.iv m pni,
BEOGRAD, 3. — Glavni odbor Ljudske mladine Jugoslavije je poslal pozdravno, brzojavko II. kongresu Svetovne zveze demokratične mladine v Budimpešti, v ka-terj izraža odločnost jugoslovanske mladine, nadaljevati borbo v prvih vrstah napredne mladine sveta za mir, svobodo, narodno neodvisnost in enakopravnost vseh r.arodov ter proti vsem tistim, ki škodijo neodvisnosti in svobodi drugih narodov.
V brzojavki se izraža upanje, da bo kongres pripomogel k razširitvi vrst Zveze, ter se obsojajo diskriminacijska dejanja madžarskih oblasti, ki so preprečile predstavnikom jugoslovanske mladine udeležbo na kongresu. Od tega se zahteva, naj protestira pri madžarskih oblasteh.
Brzojavka pravi med drugim: Glavni odbor Ljudske mladine Jugoslavije izraža v imenu vse jugoslovanske mladine svoje največje obžalovanje in zgražanje, ker se jugoslovanska mladina ne more udeležiti kongresa zaradi odklonitve vizuma s strani madžarske vlade.
Delegacija napredne mladine u-niverze v Cambridgeu, ki se je udeležila svetovnega mladinskega festivala v Budimpešti, se je ustavila nekaj dni v Zagrebu. Delegacija je obiskala številne ustanove in prisostvovala koncertu folklorne skupine «Joze lahovič«, ki se je
imela udeležiti festivala v Budimpešti. Angleški študent Arthur Porter je izjavil, da bi jugoslovanska mladina tudi to pot dobila prvo mesto, če ji ne bi bili preprečili udeležbe na festivalu. Dodal je: «Na žalost ni mogla v Budimpešto, ker so se organizatorji festivala bali resnice o vaši državi in verjetno tudi vašega dobro pripravljenega programa«.
Voditelj delegacije Denis Rošem je med drugim izjavil:	»Jugoslo-
vanska mladina, katere uspehi so znani angleški mladini in vsej napredni mladini sveta, je uživala kljub temu na festivalu simpatije vseh udeležencev. Ko je napovedo* valeč napovedal prihod jugoslovanske folklorne skupine, ni bilo aplavzov ne konca ne kraja. Vendar je šlo za pomoto, ker v tistem hipu sq je pojavila poljska delegacija. To je dokaz, da se udeleženci festivala niso strinjali z odločitvijo izvršilnega odbora, ki vodi do razkola v enotnosti demokratične mladine sveta. Malo dni, ki smo jih prebili v vaši državi, so nag prepričali o neresničnosti vsega, kar o vas pravi propaganda Informbiroja. Videli smo vse, kar se pri vas gradi in smo se prepričali, da vi v resnici gradite socializem. To je edina resnica in mi bomo seznanili z njo našo mladino in vse tiste, ki želijo spoznati resnico o vaši državi.
'" 1,1 Housl Ve in /•tetin.,sr> se doslej
io vili: i po
\S ž ‘e, o mdtln h borb k OkH	*'.0l‘eti*!-e, pri.
NičitiNed«'*-	mo,'“-
ci 7
jQnj<j Wi in soustvarjali
Ji l,ai:i po Gretih,u	-n idejne
V::J! > <tdnka Porodno.
ra
,	■ii	lil	Ul	11-
sp 'c<i) i oglobiti rn° gibanje po-
staviti v njegovo realno zgodovinsko sredino in v razvojno povezanost. Poleg ostrine fašističnega razredno-ekunomskega izkoriščanja ter političnega in narodnostnega zatiranja moramo pri nas ugotoviti in upošteva ti predvsem še dva čimtelja kot soodločujoča-
Slovenci smo v teku prve svetovne vojne dokončevali svojo meščansko demokratsko politično revolucijo za združenje in osvoboditev skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi. Vojaški upori slovenskih polkov v Judenburgu, Codraipu, Radgoni, obširno pihanje za t. zv. »majsko deklaracijo«, snovanje skupnega vseslovenskega narodnega sveta ter krajevnih narodnih svetov in narodne straže, »to trditev že na zunaj dovolj dokazujejo.
Po razrutenju Avstrije, po predhodnih narodnostnih borbah, posebno v Julijski krajini izredno ostrili, je primorsko ljudstvo težilo in smatralo ob sebi razumljivo, da se združi v slovensko državo skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi in se je zalo ostro potegovalo. Mladina, ki je doraščala v lem ozračju si je te težnje za politično narodno osvoboditev in združitev osvojila in jih po načelu o samoodločbi narodov smatrala za ob sebi razumljive.
Drugi činitelj pa je bila ruska socialna proletarsko razredna revolucija, ki je na široko in globo-
.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiii''
BAZOVICA
l,l,li,Ul|i.*1' 11111' 1111111 i i11111 n 11111111111 •
'iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii'
ko vplivala s svojimi socialno-go-spodarskimi pridobitvami ter politično idaolosk,mi nauki ter gibanje utrjevala v oster in načelen antifašizem. S tem v zvezi je učinkovala tudi z leninsko-stalinskim načelom o pravici narodov do odcepitve od zatirajoče države.
Oba ta dva činitelja sta soodloča joče vplivala na ves naš mladinski podtalni pokrel. Naj se m-kdo ne zgraža nad okolnostjo, da je bilo torej takrat to gibanje za priključitev Julijske krajine (vključno s Trstom, ki smo ga smatrati tudi takrat za geografski in gospodarski sestavni del njegovega slovenskega zaledja) k Jugoslaviji, k stari meščanski Jugoslaviji. Priključitev k meščanski Jugoslaviji, ki takrat ni bila zdaleč toliko fašistična kol Italija, poleg tega je pa kot težnja za združenje s celotnim lastnim narodom po načelu samoodločbe narodov pomenila v takratni zgodovinski fazi progresiven političen čin.
Tega značaja gibanja kot težnje za priključenje k Jugoslaviji ne more resen človek zanikati. V oporo temu ni treba, navajati le vseh obsodb fašističnega Posebnega tribunala, ki nas je obsojal, ker smo hoteli odtrgati Julijsko kraji-
no od Italije ter jo priključiti Jugoslaviji. To ve vsakdo, kdor je imel le najmanjši stik z našo ((Organizacijo » ali s poedinci; zadostuje citati ves naš tisk, kar smo ga izdajali, bodisi tajni list »Borba« ali lepake in zidne napise. Res je, da smo bili v stikih z vsemi italijanskimi antifašističnimi skupinami, tolik os «Concentrazione anli-fasdsta» v Parizu (ta je združevala stranke od socialistov do republikancev) kot s KPI in z njimi tudi prav iskreno sodelovali, z voljo, da bi to čimbolj poglobili. Toda nikdar se nismo mogli s kakršno koli skupino pogodili za kako daljnosežnejše sodelovanje na temelju vzajemnega priznanja po-edinih političnih postulatov ■Pri raznih kongresih «Concentrazione antifascista« v Parizu oziroma »Le-} ga per i diritti delTuomo«, so zaupali referat o narodnih manjšinah redno najbolj desničarski skupini, republikancem, ki se niso hoteli točno opredeliti niti za neko točno kulturno avtonomijo fv okviru Italije seveda). Niti se nismo mogli sporazumeti s poedini-mi delegati PCI, ki so v jedru vztrajali na status quo-ju takratnih političnih mej, četudi s kakim nejasnim blažilom o samoodločbi,
plebiscitu in podobnem. Jz diskusije pa je sledilo njih vedno eno-dušno stališče, da je edini revolucionarni razred delavski, medtem ko so ma kmečkemu sloju to odločno zanikali in s tem tudi nam Slovencem pod Italijo, ki so nas smatrali izključno le za kmečko Prebivalstvo. Torej tudi kot narodna skupina brez vsake revolucionarnosti, torej tudi o bodoči proletarski Italiji obsojena na popolno brezpomembnost.
Medtem pa nas je izkušnja z ita. lijanskimi antifašističnim, skup i. nam; učila nekaj čisto drugega. Mi smo izvrševali točno vse naše obveze in dogovorjene akcije in se znašli povsod v prvi vrsti, medtem k0 smo mnogokrat zaman čakali na odziv na italijanski strani.
Po drugi strani pa smo imeli najtesnejše sodelovanje s slovenskimi skupinami do eksponentov slovenske KP na temelju antifašistične borbe in za samoodločbo.
A v tem pogledu je tudi treba, da točno označimo odnose. Od'očno demokratski anti("s‘ični značaj organizacije, ali če hočete levičar-ski, pod o,.’, . ,.t ,usk i volncije, nam je branil tesno sodelovat z desničarskimi skupinami. Zato smo
naše gibanje tudi morali skrivati pred. uradnimi zastopniki stare reakcionarne Jugoslavije, da nas niso preganjali ali vsaj ovirali v svobodi izkavanja naših antifašističnih namenov. In v nešteto primerih je jugoslovanska reakcija preganjala naše člane in sodelavce, ko so se zatekali na njeno ozemlje.
V^ tej brezobzirni odločnosti po izvrševanju svojega programa je bilo jedro in žarišče, da se tako-izrazimo, programa samega. V tej mladinski odločnosti je bila vera in silnost prepričanja o nujnosti in pravilnosti dela, zato se ni dala nikdar zavajati na stranpotice oportunizma, gnilega kompromisarstva pod vplivom kogar kol:. Ko je. ostati primorsko ljudstvo razočarano po podpisu Rapalske pogodbe nad programom, »majske deklaracije« ali kasneje, ko je začel fašizem razbijali eno našo organizacijo za drugo, za političnimi kulturne in gospodarske, so se desničarske skupine vdajale fatalizmu in pasivrosti ter težnjam k oportu.
nističnemu kompromisarstvu, tiho .misleč na svoje gospodarske' koristi. Takrat se je mladina pripravljala, da se v tajni organizaciji še
odločneje, še bolj nepopustljivo bori za narodno osvoboditev in za uničenje fašizma. Pa naj bi to stalo kar koli.
V tej brezobzirni premočrtnosti njene delavnosti je veličina lega gibanja, posebno njenih vodečih zastopnikov. Tu ni lilo govora o odstopanju, o oportunističnem zavijanju na stranpota, pa naj je bilo z. gleda za «realne» uspehe ali ne, brez ozira na to, če se je bi; med• tem fašizem okrepil do svoje največje vojaške moči.
Brezobzirna odločnost njenih akcij, neprestanih podvigov prot, fašistom in fašističnim ustanovam je zmedla fašiste in marsikoga pobu-di la, da se je oportunistično umaknil v brezdelje — a po drug, strani vhla vedrega zaupanja v bodočnost našemu ljudstvu jn sveže borbeno, sti brez obzira na zapreke. Ko so pa.^i mučeniki padli pod svincem fašističnih rabljev sredi mobilizacije vseh pokrajinskih fašističnih sil, vera v osvoboditev v ljudski zave-sti ni umrla. Spremenila se je v zskro moralne obsodbe, zaničeva-nja in odpora proti osovraženemu fašističnemu režimu ter v moralno °bveznost^ da se borcem hvaležno oddolži za njihovo veliko žrtev. Po njihovem vzgledu se je naše ant i-fašistično ljudstvo učilo boriti se, se žrtvovati in umirati za narodno s°dalno svobodo. S tem svojim bleščečim zgledom so postali htč,
»veliki in močni, ki delajo pota goščavo»,	predhodniki narodu
osvobodilne borbe, ki je elementa no buknila na dan iz potlačene z( vesti našega ljudstva, iz zavesti 1 s-J jo oni zbudili,
S tem so postavili našemu Ijui stvu program, natančen, premočrte m nepopustljiv borben prograt za popolnega uresničenja naroi ne osvoboditve, združenja s spoji: narodom, uničenja vsakega fiši ma. Ta program jC natančno m spi otje in borba proti vsakenv.
opoitumzmii, kompromisarstvu. m• lodušnemu odstopanju in mrtvih da niti ne govorim o popolnem it zavednem izdajstvu nad tem pri gramom.
Z njihovim delom je pr ogrni narodne osvoboditve postal -im resnična borba, ne ra hinavsko zi vajanje ljudstva in sleparjenja Praznim govoričenjem 0 bobneči programskih zahtevah.
Vaša imena, Bidovec, Maruši, Miloš in Valenčič, kličejo najem hudstvu:
V borbo do zmage njihovega prt grama!
. Onim pa, ki nimajo čistih rok i čistih namenov, pa:
Roke stran od našega preizkušt nega ljudstva!
Zato:
Večna slava našim bazoviškit junakoml
J. Z.
L
0Jelo u mSih olgcmiticicijak =
Sestanek članov OF I. okraja, center mesta
V četrtek 2. t. m. je bil sestanek aktivistov in pristašev OF iz centra mesta. Sestanka se je udeležilo lepo število članov, po večini ženskega spola, kar pri čada se tovarišice mnogo bolj zanimajo za stvar in so bolj aktivne kot moški.
Politični pregled je podal tov. Ravbar, ki je prikazal, kako je borba, ki jo vodijo kominformi-stiine dežele proti Jugoslaviji, prešla na gospodarsko polje. To dejstvo postaja jasno tudi onim, ki niso predvidevali spočetka, kam bo ta gonja privedla in kaj se je prav za prav skrivalo za resolucijo Informblroja. Omenil je še noto, ki jo je poslala vlada SZ vladi Jugoslavije zaradi postopanja proti belogvardejcem, kateri so bili vedno sovražniki socializma, prej in tudi sedaj. Dejal je, da Jugoslavija ne zanika SZ vodilnega mesta niti dejstva, da je SZ braniteljica miru in socializma, priznati Pa ne more krivičnih obtožb iznesenih od SZ proti nji. Omenil je tudi, kako nas opazuje in napada reakcija in kominformistiina internacionala. Čeravno trdijo, da nas je le peščica, se te peščice vCndar bojijo. Pojasnil je še nekaj drugih stvari, nakar je sledila diskusija.
Za tem je tov. Kalin podal kratko organizacijsko poročilo o sestavu in junkcijiah novoizvoljenega odbora OF J. okraja in delo, je veliki pomen komemoracije bazoviških žrtev, ki bo v nedeljo 4. t. m. v Bazovici. Pozval je prisotne, naj se vsi udeležijo te komemoracije in povabijo na udeležbo tudi svoje znance in prijatelje. Sledila je diskusija o pevskem zboru, o prevozu z avtobusi v Bazovico in drugo. Po sestanku so nabrali prisotni L 4.455 za vtnec, katerega bo položila delegacija 1. okraja v nedeljo na spomenik bazoviških Žrtev.
Skupščina OF III. okraja
Dne 31. avgusta se Je vršila glavna skupščina OF za III. o-kraj, na kateri so zbrani člani soglasno odobrili predloženi dnevni red, ki je obsegal; 1) politični referat, organizacijska vprašanja in slučajnosti. Prvi ie spregovoril tov. Ravbar, ki je podal obširni politični pregled, v katerem je med drugim razpravljal o blatenju in klevetanju Jugoslavije, ki ga že več kot leto dni vodijo demokratične države s Sovjetsko zvezo na čelu. Hitra gradnja industrijskih objektov v Jugoslaviji nikakor ni po volji raznim demokratičnim državam, ki imajo že razvito industrijo in bi zato hotele, da bi ostala prav Jugoslavija še v naprej agrarna država, ki bi vse svoje surovine izvažala v te države ter nato od njih kupovala t« izgotovljene Izdelke, seveda po diktiranih cenah, ki nikakor ne bi bile v skladu z gospodarskimi odnosi med socialističnimi državami.
Obravnaval je tudi vprašanje koroških Slovencev, ki so ostali e pristankom Sovjetske tveze ie vedno v državi, ki jih je toliko let zatirala.
Omenil je na kratko tudi vprašanje nekaterih belih Rusov, ki bivajo trenutno v Jugoslaviji, v katero so pribežali še za časa oktobrske revolucije in ki so izrabili sedanji trenutek za sabotažna dejanja proti novi Jugoslaviji. Njih danes na vse mogoče načine ščiti Sovjetska zveza, ki jih brani kot resnično iskrene in prave demokrate.
Demokratičnim državam s Sovjetsko zvezo na čelu pride prav pač vsaka laž *n vsaka kleveta, samo da služi enemu samemu namenu — blatenju nove Jugoslavije, Pri tem seveda pozabljajo in zamolčijo vsak tak argument, ki bi jim lahko škodil. Tako se na primer prav nič ne spotikajo nad tem, da ponuja današnji poveljnik demokratičnih sil Grčije sporazum monarhofašistični vladi v Atenah ter na ta nailn sam likvidira osvobodilno gibanje grškega ljudstva in daje obenem. ukaz, do se strelja vsakdo, ki bi se Izrazil proti sedanji politiki voditeljev KP Grčije. Prav
tako se tudi ne spotikajo nad uradnimi izjavami Albanije, ki pravi, da bo razorožila vse vojake demokratične Grilje, ki bi prestopili albansko mejo.
Toda kljub vsem klevetam, ki jih širijo zgoraj omenjene države se bo Jugoslavija kot doslej tudi v bodoče borila za neodvisnost, enakopravnost In za spoštovanje teh načel med svobodnimi narodi ter gradila socializem.
Takoj za tov. Ravbarjem je spregovoril tajnik tov. Babič, ki se je pred dnevi vrnil iz Jugoslavije, kjer je obiskal ter si o-gledal razne tovarne. V kratkih in jedrnatih besedah je orisal delo in življenje delavcev v eni največjih tovarn v Litostroju. Videl je na stotine modemih strojev, ki bodo pričeli obratovati čim bodo v novi zgradbi dograjeni betonski temelji. Zanimalo ga je predvsem vprašanje, kako delavci tam žive; lahko se je sam prepričal, da skrbi ljudska oblast za svoje delovno ljudstvo, ki živi in dela v zdravih delovnih in življenjskih pogojih. Obiskal je tudi hidroelektrično centralo, ki jo jugoslovanski delavci z vsem navdušenjem hite graditi v Žirovnici. Čeprav povsod primanjkuje delovne moči, bodo delavci izpolnili svoje obveze ter pripomogli k uspehu prve petletke.
Na enako navdušenje pri delavcih je naletel tudi v Jesenicah in v železarni Javornik. Obiskal je tudi slap Savič«, kjer grade hidrocentralo v nekoliko manjšem obsegu. Prav tako si je ogledal kmetijsko zadrugo v Goričah in počitniški dom v Martuljku.
Po poročilu tov. Babiča je sledila Zelo živahna diskusija, v
kateri so navzoči tovariši iznesli več vprašanj, ki bi jih bilo treba v čim krajšem čatu rešiti. Tov. Babič je ob koncu sestanka povabil vse navzoče, da se polno-štemlno udeleže komemoracije bazoviških žrtev.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Delodajalci se sicer izgovarjajo, da svojih uslužbencev niso odpustili, temveč da so jih samo suspendirali - Pogajanja na uradu za delo še vedno brezuspešna
Montažni oddelek Tovarne strojev je še vedno popolnoma za.
puščen. Delavci tega oddelka, ki so stopili že pred časom v protestno stavko, se nočejo vrniti na delo, dokler delodajalci ne1 bodo preklicali svojega krivičnega ukrepa ter ponovno sprejeli na delo odpuščene uslužbence. Vsa pogajanja, ki so se do sedaj vršila na Uradu za delo, za rešitev tega spornega vprašanja so ostala brezuspešna. Delodajalci vztrajajo pri svoji trditvi, češ da tukaj ne gre za odpuste z dela, pač pa da so bili nekateri delavci samo začasno odpuščeni. Videč vztrajnost stavkajočih delavcev, so delodajalci izjavili, da bi bili pripravljeni sprejeti določene pogoje svojih uslužbencev, a to žele tedaj, če bi se ti ponovno vrnili na delo. Delavci montažnega oddelka so takoj spregledali manever, ki se je skrival za predlogom delodajalcev ter so odločno odklonili razpravljanje o vprašanju pod temi pogoji.
Medtem ko stavka delavcev mon. tafaiega oddelka Tovarne strojev še traja, je vedno bolj vidna solidarnost vsega delavskega razreda s stavkajočimi delavci. Delavci montažnega oddelka, ki so stopili v stavko v obrambo svojih najosnovnejših Pravil, prejemajo dnevno pisma delavcev raznih tovarn, ki jim pošiljajo tudi denarne prispevke. S tem da so se delavci Tovarne strojev tako odločno uprli krivičnim ukrepom vodstva tovarne, so tudi dokazali, da se hočejo z vso silo upreti poostreni ofenziv, delo-dajalcev, ki so mislili, da lahko izrabijo ugodni trenutek ter pri-
SEO MAPAM H na slovenske šole
Ko sta se pisca člankov o slovenskih šotah v ((Giornale di Triesten In tl »1’Emanclpaziones, zaletela v nepravilnosti, ki naj bi vladale na slovanskih šolah', se nehote človek vpraša:
Ali ne bi bilo bolje, ko bi ta dva gospoda in podobni pornaga-It iskati pot, ki bi slovensko šolo pripeljala do res dobrg šole Z zdravim učnim načrtom na novi in sodobni podlagi, kakor p« da s solzami v očeh vlečeta staro, v smeteh ležečo fašistično šaio na dan in z njo kitita -(krščanske Ijubeznls polno italijansko časopisje'/
Ali ne bi bilo prav tako bolje, da bi ntkattrlm slovenskim šolam raje iskušali najti boljše prostore, če to jih že tako polna usta o neki »krščanski ljubesnin do bližnjega in o demokraciji?
Ali ne bi bilo prav tako po lati «ljubezni» krepko in sočustvujoče, ko bi raje svojo žalost izlili pred vrati tukajšnjih oblasti in jih pridobili zato, da bi pomagale revnim dijakom pri študiju, da ne bi bilo treba «ti-tinski beraški Jugoslaviji» in iz »pribitkov« cen za šolske knjige ustvarjati neke »fonde« za zdrže-vanje le teh?
Ali se ne bi prav tako zavzeli raje za to, da bi iz šol izginila vsa šovinistična navlaka in miselnost ter pomagali sestaviti sistem, ki bi se po eni strani bližat italijanskim zahtevam, i» na drugi strani zahtevam slovenskih šol, ki nikakor ne smejo biti in ostati posnetek italijanskega šolstva — pomagali, da se ustvarijo na teh tleh pogoji za mirno sožitje dveh narodnosti.
Ali ne bi rajli poskrbeti, da pride na slovenske šole kvalificirano in narodno zavedno učno osebje, ki mu bo kulturni in prosvetni lik učeče se mladine prva skrb, ne pa samo počivalna doba pri urnfku iz domovine. Ali ne bi bilo bolje, da bi dosegli znižanj« šolnin, izboljšanje pogojev. za nazorni pouk, primerne
šolske stavpe in sploh vsega, kar je v zvezi s šolo in njenim dvigom?
To so vprašanja, o katerih bi bilo treba pisati, zanje delati in se zanje boriti do popolnega uresničenja, če hočete, da bo vsaj malo popravljano zločinsko preganjanje zadnjih petindvajsetih let. Tudi vi, pisci zadnjih dveh člankov in podobni, se morate zavedati, da je nam Slovencem šola prav tolika svetinja kakor vam, in da si je ne damo ne po vas in ne po nikomur blatiti in uničevati, temveč da si jo dovoljujemo le dvigati in zbnljševatil
Sola je prvi in temeljni kulturni dom vsakega naroda, in kdor nanjo pljuva in izliva ve« svoj bes, ni vreden, da nosi me človeka.
tisnejo še bolj na svoje uslužbence in jim odvzamejo še tiste pravice, ki so jim po dolgi in težko borbi še ostale.
Uslužbenci montažnega oddelka Tovarne strojev n£ bodo popustili, četudi bodoča pogajanja ne bodo privedla do zaželenega uspeha, bo. do stavko nadaljevali, vendar s to razliko, da sj bodo tej priključili tudi delavci ostalih oddelkov in drugih tržaških tovarn.
S KASACIJSKEGA SODISCA
Potrjena obsodba zaradi »sequ8stro di persona»
Danes se je vršil pred kasacijskim sodiščem proces proti Kvintu Ben-
ciju, ki ga je sodišče 22, junija ob-
sodilo na eno leto in dva meseca zapora zaradi «sequestro di per-
sona». Obsodba mu očita, da je 2. maja 1945. leta odpeljal carinskega 'inšpektorja Notarija, za katerim je pozneje izginila vsaka sled.
Pred kasacijskim sodiščem je Bencija branil odvetnik Bologna, ki je poudaril, da je obtoženi izvrševal samo navodila svojih predpostavljenih, da ie treba premagati nacifašizem.
Wondrich Gefter odvetnik zasebne stranke pa je vztrajal pri sveg-i trditvi, da je Benci napravil to dejanje Sz nizkih maščevalnih namenov,
Po kratkem sestanku je sodišče potrdilo obsodbo in ga obsodilo še na povračilo strošikov.
l/pisovanje in izpiti
na shii/enskih srednjih šolah
Slovenska nižja srednja šola v Irslu
Vpisovanje v 1. 2 in 3 razred se vrši od 1. do 25. septembra, (za učence s popravnimi izpiti je vpisni rok podaljšan do 30. septembra.)
Vse podrobnosti glede vpisa so razvidne na oglasni deski Slovenske nižje srednje šole v ulici del-le Scuole Nuove 14-11.
Popravni izpiti za prvi in drugi
razred se pričnejo v -etrtek 15. sep-ljen na oglasni deski.
Popravni izpiti sa sprejemni izpit se pričnejo v petek 16- septembra po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. Isti dan se pričnejo tudi sprejemni izpiti 7« zamudnike.
Popravni izpiti za nižji tečajni izpit se pričnejo v sredo 21. septembra po razporedu objavljenem na
oglasni deski Slovenske nižje srednje šole v ulici delle f, cuole Nuove 14, II. nadstropje.
Slovenska Irgovska akademija,
e in
višja realna gimnazija v Trstu
Vpisovanje novih in dosedanjih učencev na slovenski višji realni gimnaziji s klasičnimi paralelkami, trgovski akademiji in učiteljišču traja od 1. do vžtetega 24. septembra t, 1. Prijave sprejemajo Šolska tajništva vsak delavnik Od 10 do 12. V prvi razred teh šol smejo vstopiti gamo učenci z dovršenim nižjim tečajnim izpitom. Vsi novi učenci morajo priložiti prošnji za vpis izkaz o istovetnosti (attestato
Začela se je predsezona
Slovenskega narodnega gledališča
Ob zaključku gledališke sezone
1948—1949 smo brali marsikaj o burnih usodah Slovenskega narodnega gledališča v pretekli sezoni. Dne 1. septembra se je začela za naše gledališče sezona
1949-1950. Režiserji in člani gledališča so vsi spet na delu in pripravljajo nov« igre.
V predsezoni, med vajami za prvo premiero, se ponavljajo pred našim občinstvom igre, ki se niso mogle še povsod igrati ali se niso mogle zadostikrat ponoviti. To velja posebno o zadnjih treh igrah prejšnje sezone: Carla Goldonija »Mirandolina«, Mire Pucove «Ogenj in pepel* in D'Usseauja in Gowa «Globoko so korenine».
Zelo zaželena je »Mirandolina*. ki s« je po premieri ponovila samo enkrat.
Goldonijeva umetnost je ustvarila v Mirandollni nesmrten Uk
zdrave, dobre, bistre in pametne ženske, florentinske krčmarice, ki ji dvorijo številni moški; samo eden kaže nedovzetnost in neotesanost in žali s svojim omalovaževanjem žensk ves lepi spol. Mirandolina se prevejano ponorčuje z neresnimi, prismojenimi ali stlskaškiml častilci in se nedolžno maščuje nad neotesancem s tem, da vzbudi in podžiga njegovo zaljubljenost, na zadnje pa se pametno poroči z možem svojega sloja, ki jo resnično in globoko ljubi.
Igra j« živahna kritika družbe 18. stoletja, vsebuje pa tudi toliko občečloveških prvin, dg se je občinstvu prikupilo kakor nobena druga Goldonijeva igra in si je priborila stalno mesto tudi v modernih repertoarjih. Goldonijeva umetnost je zmeraj mikavna, osvežujoča in zabavna.
A. B.
dhdentita) s fotografijo. Te izkaze izdajajo občinski uradi.
Razredni popravni in privatni izpiti se začnejo 15. septembra po razporedu, ki je na oglasni deski. Matura (matura in popravni Izpiti) se začne 1. oktobra. Kandidati za vse vrste izpitov naj pridejo točno n® določeni dan k izpitom, ker izgubi zamudnik pravico oo nadaljevanja izpita in j« a tem odklonjen za eno leto.
Oni učenci, ki ne morejo telovaditi iz zdravstvenih razlogov, morajo že ob vpisu predložiti prošnjo za oprostitev od telovadbe In navesti v prošnji natančno razloge. V*a potrebna pojasnila dajejo tajništva ustnp ali po telefonu 43-61.
Slovenska induslrijska slrokovna šola v Trslu
Vpisovanje v Slovensko državno nižjo industrijsko strokovno šolo v Trstu (Rojan, ul. Montorsino št. 8-HI.) Za šolsko leto 1949-50 se prične v četrtek dne 1. septembra 1949 in traja do vštete sobote dne 24. septembra t. 1., vsak delovnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki morajo še opraviti V Jeien«kgm roku popravne izpite, se bodo lahko vpisali do 30. septembra.
Popravni izpiti čez 1. in II. razred se prlčno v petek dne 10' septembra, popravni izpiti za nižji tečajni izpit pa V petek dne 23. septembra t. 1-Podrobnosti tn pogoji so razvidni na razglasni deski v Slovenski industrijski strokovni šoli V Rojanu.
Ravnateljstvo
Slovenska državna
Irgovska slrokovna šola v Trslu
Ravnateljstvo Slovenske državne trgovske strokovne šole v Trstu, ul. Lazzaretto Vecchio 11-11 obvešča, da se vpisovanje za šolsko leto 1949-50 prične 1. septembra 1949 In bo trajalo do 23. septembra 1949 vsak dan od 10 do 12. Učenci, ki imajo popravne izpite v Jesenskem roku, se lahko vpišejo do 30. septembra 1949.
Popravni izpiti čez I. in II. razred se bodo pričeli 10. septembra 1949. nižji tečajni izpiti pa 21. septembra 1949 po urniku, ki Je razviden na oglasni deski v šoli.
RAVNATELJSTVO
Vozni red za jutrišno proslavo v Bazovici
(nekoliko spremenjen)
Odhodi iz Trsta: Ob 8 izpred
avtobusne postaje in prav tako ob 8 z Garibaldijevega trgp, popoldne od 13 dalje izpred avtobusne postaje vsakih 20 minut.
Odhod iz Plavij-Skofij: ob 13 (2 avtobusa); iz Doline ob 13 (za pevski zbor); iz Bol junca ob 14; iz Boršta ob 14.15 (za pevski zbor, z Opčin ob 14 (Ljudski dom); s Proseka ob 14; s Cola-Veliki Repen ob 14.30 do 15 ure; z Nabrežine ob 13.30; iz Devina ob 13.30; iz Sa-Ieža ob 13.30; iz Sempolaja ob 14.45; izpred cerkve v Skednju ob 13 uri (za pevski zbor); iz Barkovelj (pod mostom) ob 13 uri (za pevski zbor); z Garibaldijevega trga ob 14.30 (za pevski zbor «1. Cankar*); izpred svetoivanske cerkve ob 15 (za pevski zbor «Skamperle»).
Orario del servizio trasporti per la commemorazione dei caduti di Basovizza
Partenze da Trieste:	Nella
mattinata alle ore 8 dalla Sta-zione Autocorriere e da Piaz-z.a Garibaldi.
Nel pomeriggio dalle ore 13 in poi dalla Stazione Autoeor-riere viaggi continuati ogni 20 minuti.
Partenze da Plavje-Skofije alle 13 (2 autocorriere); da Dolina alle 13 (per il coro); da Boljunec alle 14; da Boršt alle 14.15 (per il coro); da Opčine alle 14 (Ljudski dom); da Prosek alle 14; da Col-Veliki Repen alle 14.30 fino alle 15; da Nabrežina alle 13.30; da Devin alle 13.30; da Salež alle 13.30; dg Sempolaj alle 14.45.
Inoltre partirk una corriera davantl alla chiesa di Servola alle 13 (per 11 coro).
Da Barcolal sotto il ponte) alle 13 (per il coro); da Piaz-zh Garibaldi alle 14.30 (per II coro «1. Cankar*): davanti alla chiesa di S. Giovanni alle 15 (per il coro «8kamperle» di S. Glovanr.-i).
35. žrebanje obveznic tržaškega posojiia iz leta 1914
Občina javlja, da je bilo pri 35,
žrebanju obveznic tržaškega posojila iz leta 1914 izžrebanih po amortizacijskem načrtu sledečih 22 serij; 447,	363,	490,	635,	239,	796,
197, 178, 343,	830,	566,	379,	846,	897,
276! 749| 63)!	298.	254,	401,	621,	334.
Obveznice izplačujejo v roku šestih mesecev po izžrebanju pri občinski blagajni ul. Aurello in Fabio Nor-dlo St, 11 po tečaju 60 Ur za vsakih 100 kron nekonvertiranih obveznic in v razmerju «a pari* (1:1) za konvertirane obveznice.
Seznam obveznic, ki &o bile izžrebane popreje, pa imetniki še niso predložili	v plačilo, je sledeč:
124, 149, 187,	183,	206,	280,	284,	363,
439, 509, 512,	531,	607,	685,	779,	809,
832, 852, 920,	924.	928,	929,	976,	992.
Cesta z Opčin skozi Trebče bo dones odprta za promet
Vse udeležence bazoviške komemoracije opozarjamo, da bo dane6 ob času avtomobilskih dirk izjemoma odprta za promet cesta, ki gre z Opčin mimo trebenskega pokopališča skozi Trebče in Padrlče. Ta cesta j« v popravilu in je bila začasno zaprta. Ves promet iz na-brežlnskega o/kraja naj se usmeri po tej cesti.
Nove grobnice
na pokopališču pri Sv. Ani
Uprava občinskega pokopališč?, pri Sv. Ani obvešča, da bo v najkrajšem času pripravljen za nove pokope prostor št. XXXI na oddelku II, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 30. julija do 25. avgusta 1939.
Kdor bi hotel posmrtne ostanke prenesti v drug grob, se mora obrniti do 15. septembra na odsek za pokopališča v ul. T.eatro 5-III, soba 43. Po tem roku ne bo več dovoljen prekop.
Nagrobne plošče in druge pogrebne znake pokopanih lahko dvignejo svojci proti potrdilu omenjenega urada. V nasprotnem primeru ostanejo last občine.
tfMtp m chtaite
iPlimol&ki dimmih l
MIOM
SPOMINSKI DNEVI
& M'
1834 je bil rojen v Ljubljani FRAN ERJAVEC, prirodoslo-vec, potopisec in pripovednik. U-mrl je 12. ja-narja 1887 v Gorici. Erjavec je zelo prikupna osebnost našega slovstva, v katerem si je pridobil s povestmi, še bolj pa s slikami iz narave, potopisi in klasično prozo odlično mesto. Poleg Levstika je najodličnejši prozaist starejše Glasnikove dobe. Priredil je tudi prve slovenske šolske in za šole porabne knjige iz prirodopisja: Prirodopis živalstva.
1852 je bil rojen na Brdu pri Lukovici pisatelj Janko Kersnik. Umrl je 28.8.1897 v Ljubljani.
1941 je bil ustanovljen Štajerski bataljon-
1944 je bilo drugo zasedanje aktivistov OF.
l>ijaki, pozor!
Dijaki nižješolci, kr so bili na počitniški koloniji na Viču, so vabljeni, da se zberejo danes v nedeljo oib 14 pri zadnji postaji trolejbusa (filovie) na ulici Fabio Severo. V primeru, da bi bila cesta za promet zaprta, naj se zberejo isto tam col ure kasneje.
MIH RADIO II
JUG. CONA TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc)
NEDELJA 4.9.1949
7.00: Jutranja glasba. 7.15: Poročila (v ital. in slov.). 7.45: .Jutranja glasba. 8.30: Slavni solisti. 9.00: Kmetijska ura (v slov. in ital.). 10.00: Pesmi raznih narodov. 10.30: Wagner: Uvertura k operi Tann-haeuser. 10.45: Življenje Hrvatov v Bujščini. 11.15: Uganite, kaj igramo? 11.50: Našim ženam (v slov.). 12.00: Za vsakega nekaj. 12.45: PO-rcčila( v ital in slov.). 13.15: Glasba po željah (v slov. in ital.). 14.15: Pionirska ura (v slov.). 17.45: Pester popoldanski spored. 18.15: Oddaja za podeželje (v slov.). 19.00: Polke in valčki. 19.15: Poročila (v ital. in slov.). 19.45: Slov. narodne pesmi. 20.00: Veseli večer (v ital.). 20.45: Politični komentar (v ital.). 21.00: Reportaže v počastitev bazoviških žrtev — nato borbeni pesmi. 21.30: Prenos kolesarske dirke po Hrvatskl in Sloveniji — 21.40 lahka glasba. 22.00: Športni pregled (v ital.). 22.10: Zabavna in plesna glasba. 23.00: Zadnje vesti (v ital. in slov.). 23.15: Večerna glasba.
PONEDELJEK 3.9.1949
6.30: .Jutranja glasba. 6.45: Poro-Čila (v ital. in slov.). 12.00: Opoldanski koncert: Mozart — Klavirski koncert v D-molu. 12.30: Priljubljene melodije. 12.45: Poročila (v ital. in slov.). 13.15: Pester spored orkestralne in solistične glasbe. 13-45: Športni pregled (v slov.). 14.00: Orkester radia Ljubljane. 14.30: Pregled svetovnega tiska in poročila (v ital. in slov.). 17.45: Plesna glasba. 18.00:	Beethoven:
Violinski koncert v D-duro op. 61. Nato lahka glasba. 18.45: Glas mladih (v ital.). 19.00: Stojan Stenovič s svojo kapelo. 19.13: Poročila (v ital. in slov.). 20.00: Zabavna orke-stralna glasba. 20.50:	Sindikalna
vprašanja (v slov.). 21.00: Iz zakladnice Slov. skladateljev. 22.00: Življenje jugosl. narodov (v ital.). 22.20: Veder večerni spored. 23.00: Zadnje vesti (v ital. in slov.). 23.15: Romance.
TRST II.
7.15: Poročila. 7.30; Koledar. 7.35: Jutranja glasba. 8.15:	Poročila.
11.30: Za vsakega nekaj. 12.10: Sodobna Anglija. 12.10: Orkester Me-lachrino. 12.45: Poročila. 13-00: Slo. vanska narodna glasba. 13.30: Stavki iz koncertov za violino. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled tiska. 14.28; Popoldanska glasba. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Naša povest. 18.15:	Komorna glasba.
18.45: Češka lahka glasba. 19-00: Gospodinjska oddaja. 19.15: Pester koncertni spored. 19.45: Poročila. 20.00: Šport. 20.10: Zabavna glasba 20.30: Okno v svet. 20.45: Ritmična glasba za klavir. 21.00: Wagner: «Tristan in Isolda*, opera I. dejanje, nato večerni koncert. 23.15: Poročila. 23.30: Citanje sporeda za prihodnji dan. 23.35:	Polnočna
glasba.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIlllllllllllllllllll>IIIIIIIIII|llldil|lllll||||lllll|ll|lll|l||,||ii,ir|,|||l|ll,l|,l||tl,|||||ll |||l|||||||||||l|U,,||l||l||||l|1ll,||ll|l||||l|,||||,||MI|||||l||ll|l"|||||||||||| 11 i 11!! t i!! I i 11 i i i i ISI i!! 11! I i 111111111 i I i I! I i! I! i i i 1 i I i! I i!1 i1 i1 > UHlUUIHHUUUUHUMUUUUIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||l||||||||||||||i
M
SPISAL:
ILUSTRIRA M. RAMRIČ
51
Sedi bliže, sin nesreče! Pogovoriva iepelaje. Sicer je visok krog mojega vrta, toda lizancu so uSesa vohunov na-njena tudi tukaj gori, v tere-tovih vrhovih.«
Gospod, na trgu si upam za-čati, da Jo ljubim. Sloveni lju-10 glasno!«
Sloveni ljubite glasno — zame poslušaj. Pomni: Bolj ka-• Irena te ljubi — despojna!« ztok Je onemel.
In njena ljubezen je tvoja po-lel in pogibel Irene!« iDespojna verolomna žena? Ha! >veni obešamo sramotno zname-s na dom verolomnice. Kdor t mimo take hiše, se obrne in lune. In jaz sem Sloven, go-
Zato nisi drevo, ki bi pogna-
lo korenine v naši zemlji. Drago ral Je tvoje življenje, kakor je drago tvojemu očetu. Zato ti pravim: lezi in počlj. Opolnoči te Čaka najboljši konj, osedlan in nakrmljen. Težko mošnjo zlata tl poda sužanj Numida in v srebrni cevi podpis samega Upravde. Svobodna tl pot skozi mestna vrata In klanjali se tl bodo gori do Donave. Otmi se in heži domov. Tako tl svetuje on, ki te ljubi!«
Ko bi bil reke! Epafrodit Iztoku, naj plane v morje In potopi ladjico, ki se Je zibala na valovih, planil bi bil brez pomisleka. Ko pa mu je velel, naj beži, preden je prišel do ciljev, katere je menil pokloniti domovini, naj beži, preden je dosegel njo, katero je ljubil z vso strastjo, naj beži prazen domov, prazen, brez nje, tedaj se
je z vso silo uprlo v njem. Skrčil je pest, oči so se mu zabliskale, ponosno Je dvignil šlem ln odločno odgovoril;
«Ne, gospod, nikoli brez nje!«
Grk Je umolknil. Naslonil se je zopet na svileno preprogo in ponavljal polglasno Evripidove stihe:
eKdor ljubi, Je blazen... ne ot-mo ga bogovi...«
Po dolgem molku se dvigne Epafrodit in mu veli skrivnostno In odločno;
«Centurio, Epafrodit odpušča mladi krvi. Toda molči kakor zid! Čuvaj se Azbada, čuvaj de-spojnel Daj Kristus, da bi ne bilo treba, da vrača Epafrodit tebi isto, kar sl ti njemu storili Pojdi!«
Iztok se je priklonil in odšel. V senceh mu Je kovalo, pred očmi se Je dvigalo resno Ilce Epa* frodltovo, čigar besede so trkale kakor kladivo na njegovo dušo; čutil je sline udarce, ponavljal je iiAzbad — despojna — pogibel« in zdelo se mu Je, da so Irenine oči vse solzne in da kričijo na pomoč.
Epafrodit Je takoj tlesknil z rokami. Izza akacij so se pojavili sužnji, odpeli gugalnico od tere-blnt in ga odnesli v vilo.
Vendar ni šel v spalnico. Sedel je k mizi, vzel pergament in pisal pismo prvemu skopljencu v carlčini palači.
(sEpafrodtt, najponižnejšl hlapec despojne, posestnik prstana njegove svetosti, vzgaja velikemu
jr*
despotu v prid vzornega barbara Iztoka. Ker je barbar — barbar, naj pazi tvoja nedosežna službena vrlina; če slišiš o Iztoku govor na dvoru, iz katerega bi sklepal, da se je vedel nevedoma nepravilno ln tako žalil sveti dvor, naj naznani tvoje bistroumje to nemudoma semkaj, da ga posvarim, poučim in tudi strogo kaznujem. Za to prijazno uslugo ti pošilja vrečico bizantincev, a za vsako sporočilo jih da še enkrat toliko
Epafrodit.«
Pismo je zapečatil, pripravil cekine ln naročil sužnju, da odnese zjutraj zarana pismo ln denar v carsko palačo evnuhu Spi-ridionu.
Nato se je Epafrodit odpravil v spalnico. Ko se je slačil, Je klel Teodoro:
aPrekletal Igra se, da se nasiti, dekla satanova! V areno naj gre, v beznice, ne na prestol. Prekleta!«
Brza jadrnica je priplula tistega jutra iz Italije s poslanstvom Amaiasunte, matere umrlega gotskega kralja Atalariha. Ker se Je mati kraljica zamerila Gotom, si je skušala pridobiti Upravdo. Ju-stinljanu je bilo poslanstvo kakor nalašč. Njegova nenasitna želja po novi zemlji, zlasti po Italiji, je dobila po tem poslanstvu kosti in mozeg. S poslanci Je občeval sam, hlinil največje sočutje do preganjane Amaiasunte ln obljubil izdatno pomoč. In tako se je
pridružila skrbi za denar, ki ga je trosil za drage stavbe, nova skrb, kako bi čimprej zbral in založil vojsko, da bi jo poslal v Kalijo. Njegovi kabineti so bili poslej kar nepristopni za vsako uro zabave in kratkočasja. Prihajala sta Bellzar ln Mundus, prva vojskovodja, stavbenika Antemlj in Izidor, tajni svetniki in zaupniki carjevi v palačo. Utrujeni so se vračali, le Upravda ni bil nikoli truden. Ko se Je znočilo, Je sedel in skladal himne, nato je zadremal komaj za uro ln takoj po polnoči Je že reševal sodne akte. Narava Je združila v njem silno telesno moč divjega barbara in duhovitost velikega genija, ki je objemal ln vladal vse stroke tedanje znanosti, vodil vse državne posle, reševal vse pravde, poleg pa bil sam še arhitekt, pesnik, filozof in bogoslovec.
To Je bil Teodori neizmerno ugoden veter v Jadra njene lahkožive barčice. Včasih se je ob takih prilikah celo dolgočasila. Tedaj je posvečevala ves čas lepoti svojega telesa. Spanje, dehteče kopeli, najboljše jedi, izpre-hodi ob morju, mir in sladko brezdelje Je zabrisalo vse sledove njenega prostaškega življenja, da Je cveta kakor dekle v naj-lepšl dobi. A sedaj so ji dajali Azbad, Irena in Iztok zadosti snovi, da se Je mogla naigrati in naspletkariti, vtem ko se je Ju-stlnijan trudil za kupi pergamentnih odlokov.
(Nadaljevanje sledi)
Nedelja 4. septembra
Rozalija, Nedan#g Sonce vzide ob 5.28, zsl® ob 18.39. Dolžina 13.11. Luna vzide 1 zatone ob 1-4»- j
Jutri ponedelječ 5.
Lavrencij, Nedeljk*
Naš uredniški tovariš JOŽE LAVRENČIČ in tovarišica VIDA VOUK se danes poročita.
Uredništvo in uprava
ns® \
listov jima iskreno Trst 4.IX.1949.
čestitata-;
SLOmSKO
ivasujiiNO j GLEDALI”
za Tržaško ozeffljjZ
ni'
Jutri 5. t. m. 06 gostovanje v kinodvorani1
Škednju
z Goldonijevo komedijo
Mirandolint
Prodaja vstopnic pri ^ v Skednju v ponedeljek do 13 in od 16. ure dalje-
DAROVI IN
PRISPEVS
Za Dijaško matico na Milkovič iz Gropade “ počastitev spomina pokoj mine Cok.	■
Za Dijaško matico d*i'*“ bar Aloijz 200 lir.	jp
Za počitniške kolonij* Gorkič' L. 300: Guštini 2* jH
F. 200; tov. Dora in t
Geržina Pavla 300; N. N-N. 100; Zafred Marija 7« f 10; Maicen Josip 200; Se ^ Milovnik 200; Kuštrin *Pp |ji. Pavlo 500; Uršič 250;
Košuta 70; Fonda Ivai*» tot 100; Mahnič Rudi D
Anna 100; Gerdol 200;
Kali«
da 1000; Irma in Zono 100; Alič Ivanka 300;	f
1000; Pertot Stana 100; Albert 100: Mrak Mara JT# bec Ivanka 1000; Trombe- ^ 200; Mcmtedura Lina I®®’ j(K)' Lojzka 200; Slavec Ant««0 Skupaj 10.400.
Nočna služba
Depangher, ul. Sv. Jufta ,i f.
Giulia T j
94155; Gmeiner, ul. -	.	„...
6108; Tamaro-Neri, ul. £)al? j t
7623; Sigr.-ori, trg OsPe.^a.',C|j^
93006; Harabaglla v Bark°vjjif
5728 in Nicoll v Skednju, imata stalno nočno s^u Zaradi počitnic so do mš zaprte sledeče lekarne: Dtf burg, Godina Enes. Picnor te, Serravallo, VielmettD#
= KINO
ROSSETTI. 16:	«2a	seda
p
morja*. T. Povver, A-EXCELSIOR. 16.30:	«D0V°
ljubezen*, Van Johnson-	(j
FENTCE. 16.30: «CagllOStrW' VVelles, Mary Gulld. FILODRAMMATICO. Zapr*	|l*
ITALIA. 15: ((Pesem pUŠČaVP' Manmlng, Denis Morga”-ALABARDA. 14.30: «CilJ j* Erol Flynn.	m*
IMPERO, 14.30: «M02Je 12 ®
kov*, Spencer Tracy.
VIALE. 14: «Velika bela c Pow«r.	oil'
GARIBALDI. 14: «Dian* 1
bodo!*, Shirley Tempi*- ^
MASSIMO. 15: »Tatovi v hj? > Cavvfl«#
kavicah*, Joan Payne.
ARMONIA. 14.30: «Klic 2*0»' rlna Berti, Andrc-a OheC j) NOVO CINE. 14.30: «Nezn*n nadstropja*, Peter Lorrr- p SAVONA. 14: ((Upornica Z i Tierney, Randolf Scott. Jš ODEON. 15:	«lzgubljena
Jean Kent.	)f
IDEALE. 14.30: .Prepoved*11 D.Kaye, V. Mayo.	.
MARCONI. 14,30: «Noč v -tt KINO OB MORJU. 14.30: «
t
sprevod v Moskvi*. e 1*1 RADIO. 14: »Mestna ženaiootl' f
VENEZIA. 14: »Tarzan Pr nima.	uiv*	*
VITTORIA. 16: «Nepon>>/ Stvo», R. Young, R.	g*
AZZUHHO, 16: «Passatore»(
Brazzl.
GRAD SV. JUSTA. 21
tve», T. povver, G. Tleh"!# AUSONIA. 312.30: »Velik« (, Irone Dunnc, Charles KINO V LJUDSKEM V" g1 ((Kalifornija*, D. Dufb"''06 SKOLJET. - na prostem j «Usodna ura*.
GOSTILNA unOCCHET' ((Zaljubljenci*.
KINO NA OPČINAH.^ 5
na prostem ob 20: «T*k
vojno*.
DUA. 1(	_____
BELVEDERE, 18,30:
ADUA. 14: «Verlge notlo kot vojaška n« uš
kriv®«!;
KINO V NABREŽINI.
punčka*.
VVVVAVMAVVi
pri Gorici Izvršuje
vse vrste
tovornih za avtom0*7 J
r O«0' •
v najkrajšem času. V9^Bpo',>* informacije daje «Avt°
Poter pri Gorici.
V***
Krojaška
VAh^1
oU
TR.ST ULICA
izdeluje mošK® ženske pl*sC
OBRAČA. POP«
PO IZREDNO
ff. ■
ISTRSKI DNEVNIK
t°&*UZNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU
ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70
I Im prijazna Izola še lenša
ljudstvo pomaga s prostovoljnim delom pri obnoyi
® naBisIVda nism° do seda* ie
obnov. I1 v nažem «stu o delih « m lepšanja v Izoli. Prizna-“ « Je naš ' iro vet
vlekel tisti' dirkaški ofaai'njyI 23 n°vicami y bujski ta® smo
Sto dJe naša krivda v toliko, da kadar vedno šli mimq Izole — Vqj ^ ^ ^ Vlekel -tisti riirlrašlri
okraj oh 4a	—
% krt5	Smo	Se vrnili s pol-
‘‘Mlin in?1 <aIi note!ora) beležk, ‘te v l ivPOtem razvijali in poši-
»Itebnr f n°'. Smatra’* smo 2a vasi in 2vat* se pozivu tistih teer <„ .6st buJ'skega okraja, od ATe U. m Poslali povabila:
tsksno
Pisati o naših delov-
nih uspehih, ker so roke ie vedno trde in jezik okoren. Pišite vi, ker ste zato postavljeni.))
Ali smo mogli tako občutenemu povabilu reči: ne?!
Mislimo, da nam bodo tudi Izo-lani pritrdili, da smo prav napravili, če smo šli — mimo njihovega mesta. S tem pa ni rečeno, da ne cenimo njihovega dela. Nikakor ne! Le to smo vedno upali, da nam bodo sami kaj poslali ali sporočili, ker znajo bolje pisati kot v Buj-ščini; ker pa tudi tega ni bilo, bomo za danes mi nekaj povedali. V
Mi gremo naprej in se ne oziramo 'itee. hi nas gledajo ob strani
vzgoja delavstva v gradbenem podjetju „Edilit"
Heije in
a.devj ^2° Boslovanje ni lahka ‘te in w av^a5> išžeš, nabav-du, urlfn.-nik“ž> da je stvar v re--ives. n8 *raditi in se pri tem 'inianjk le VSe narobe, da vsega te. In Va da *ako ne moreš na-
te tai(0 i’-3pet ,SŽ1> spet l,osre'
tetejiT”''03 Postane gradnja te-* navadno^ ** Predvideval. To je
ki Vani. *
»tja.
in rekli bi logično 1 Poslovanju novega pod-
m?.. Pripovedoval, kaj so
‘i občutni
f teelovaf- tehniki takrat, ko S'I prr-fii1 .aa31'te sedeč na poste. teva»«_ "tirali objekte na hrbtu
10»atiša ,. .
- - >ki ie med tem,
'teuesH obn
vrag si
ačunaval sedeč na
1 Ji
jtei ne jn° *ab*ico nq kolenih. Ce » ®tee epSmele» ie vprašajte na-
w “EDlLITC A NE », tehnike \ Slal viča' Svablja, Coka, a m še mnogo drugih, /vEjj' 3rn bodo kaj prav zani-3| j. .tIn *'i onem. Človek, ki za delo
It,	.---------•	nC d0 1iUd‘
4^0 ih	n^i do zadoščenja
d"*1 ‘b tiO(l-Sp^ov’ ne bi se mučil
li,*® tonJ? ,e,sn*> Pusti sobici. To-tei, j,. 641 ljudje, preizkušeni in '»te. ®°znajo dolžnosti svoje
teetav.» delovne sile je bilo ,7 tako ve °d vseh ostalih. Ni uj', 0 £i izbira delavec de-,J ‘r>lju B ?• ga navadno izbere v J1 kaje ‘“tj®, ki je najinočncj-. blttl ptl takem je delo gotovo .M« bii !.edna- Pred letom in pol k,6W	težak, naša oblast
% 4>i utirala not. Res. da sn
utirala pot. Res, da so « organizacije že zelo
v 'Uit; j
uiso mogle poslovati pomoči In podpore, ^.^inančne stiske. Blaga denarja nekaj več, p.. To so bili pogoji,
J,
<oya ’že leta prej), da edi
. 'o. p koralo podrediti naše ...jtetjjtiali pa smo jim (ln
podpora,
^V%!sestranslca - - • ‘i i» 'ezav, katerim gremo
bodo
- 7 «0i7'™orno delo,
% n 3raki standard naše-, te to, kar smo ta-teo’tej6?. *’ res, imamo dokaz teti' *n vn em° uspehe naših na-Oboji.ra.*amm kdo da je vi
V x,Ia tečen, brezposeln ali prav nihče. O res.
'e {ftehče, teteeejamruh, toda naš je in ga ■Hj HlOrgi 0 2a onega belega, ki . ■ Plačevati s koncesi-
Iflj
vse to razume in vi-
j,
?.e more prepričati, da W °as. v.11? vladanja boljši ne-lW,t Usta,,02 vtdi, da je naš sin-tej ’ dn v^0V*ten, da de'. avcu po. iMoT^Ves !’ da Pr* delu ni su-V,. ftn.,.	graditve	boljše
našega okrožja
JU testi ii7fan graditve teJtei, h» tva našega o
A
Vl ie lttekt>u
K‘,ežC,,iasniujemo pojme de-‘ 'Vu Pri tem ter govorim,,
’a kol.°dn°si med vodstvom, ''kva’3*' tov? °rgaaa so delavstvu V>- Da?Ute in polni razu-n Je to res, nam pričajo ln < 4 *nd*alnih sestankih,
d.11*	yoJasnii,;  e.
naših
š?'‘fteUg naSih ciljih, tek tej (j. pravicah in ga vpra-\,ava, Ji,0 .tem misli, ali nam 1 !lr'. )e to, kar delamo
'»tjteiva ■
jfadeva o uvajanju d»lk * TpŽVm v.11^
«»VsVn
SN maamrež ba“ so se’ da bl ' ar|h., d,1J zaslužil "1
H s tel
H
koristi normira-
li. češ, da ie
j
k t?^Ubi]a"tVse te bojaznj pa so
*p«.- te nll0 se Poprijeli de-'da ?a del. naravna stvar te Če].a'/Ca ,in samo zahte-Ni? te, p0 njej ravna. Izka-''i j.telm a.,?0 Zas|uge večj
“ s , dl rtni '■d;"uge večje z A ? aVec .'>m nego z dnevnim. v-*l|i teip d„, nnrmi tHko misli: et bnPo lomr10 2as,už*ti, moran detlarja; VeS bom narcdi* \’ tako ie ; ,
H ’	Zginilo	«zabušant-
n9 )e pa d,
\teki’.t„, VE«ko gradillšče
v'3 /e ‘?5n)1 d‘«*p*i
! "
1. s lr " Je nvx n,8C1Pune kot
r;r.2i vž?.:
vite: -*t. deu
K. — UPI-	"Cm	d01'
iiSle‘*‘nlne ,0te	M V<Xiin STU'
Ti 6 v KoPri’ tovari-80 Se res pokazali
izkoriščevalca, temveč gradijo zase in za one, ki nam bodo sledili. Ponosni smo s tem ljudstvom, vzgojili smo ga tako kot zahteva nov družabni red. Naučilo se je ljubiti svojo zemljo in spoštovati načela na katerih sloni naša ljudska oblast in ne bo dopuščalo nikomur, da bi poteptal ono, kar se je zgradilo in kar se še bo..
Mi gremo naprej in se ne oziramo na one, ki nas gledajo ob strani,
Furlan Juri
tcr zmožn \ JteflJttje ’ } l'm Jih Je za tem k,)vnl sahva'iujoč se nji k ,0 , ,n<>čern Pns°bnosti. vte instate grar!1!!!.,1'i daleč reči. Hjtejg I3 «0 'v V“> nedisciplini-v Plh strokovna iz-na svetu
»kn«kate*	'I sc dvlg'
v te V L° teh n	npie- drugi
tei	n	3	SPm	prepričan,
■‘V e o ne pro-
In vendar gradijo socializem!
Zahvalno pismo piranskih delavcev, ki so obiskali Jugoslavijo
Skupina delavcev iz Pirana, ki je bila zadnje dni na obisku po Jugoslaviji, je naslovila na glavni odbor ES Jugoslavije naslednjo zahvalo:
»Glavnemu odboru Enotnih sindikatov Jugoslavije — Beograd.
Piranski delavci, ki smo bili zadnje čase na obisku raznih tovarn v novi Jugoslaviji, smo se na lastne oči prepričali, kako se v tej novi Jugoslaviji z veliko naglico gradi socializem, in to kljub neprestanim klevetam od strani držav ljudske demokracije. Kar nas najbolj boli, prihajajo te klevete tudi iz domovine socializma - Sovjetske zveze.
S tega mesta pošiljamo toplo zahvalo vsem voditeljem in delavcem vseh tovarn, katere smo obiskali, za res prav tovariški sprejem.
Prepričani smo, da bo vse ljudstvo Jugoslavije nadaljevalo gradnjo socializma z enakim delovnim elanom, kot do sedaj.
Pozdravljamo vas, tovariši, z mislijo, da nas veže skupna pot za izgradnjo nove človeške družbe — za izgradnjo socializma.
Živelo slovensko-italijansko bratstvo! Živelo bratstvo in edinstvo! Smrt fašizmu - svobodo narodu! Podpisani: Saitz Jurij, Benedetti Aleksander, Medvešek Virgilij, For-nassaro Marij, Lignani Armand. Chervatto Jordan, Tamaro Aleksander, Vidali Franc, Spadaro Edvard, Muiesan Marij, Bartole Ferruccio, Tule Atilij, Coronica Ferruccio, Tamaro Armand.
Piran, 2.IX.1949.
Razglas o sprejemu olrok v gluhonemnico v Portorožu
Ob pričetku šolskega leta 1949-50
se bodo na prošnjo staršev ali njihovih namestnikov sprejemali v gluhonemnico v Portorožu gluhonemi otroci novinci.
Pogoji za sprejem so sledeči:
a) gluhonemnost citroka ali tolika stopnja gluhote, da se ta ne more šolati v ljudski šoli in ne s sluhom naučiti govora;
b) Izpolnjeno šesto leto starosti;
c) primerna telesna in duševna sposobnost in zmožnost za izobrazbo. Od sprejema so izključeni neozdravljivo bolni in oni, ki imajo hude telesne hibe,
Prošnje je treoa nasloviti na ravnateljstvo gluhonemnice v Portorožu.
Prošnji je treba priložiti: rojstni list otroka, potrdilo o cepljenju koz, zdravniško spričevalo ter potrdilo o premoženjskem stanju staršev. Prošnja in priloge morajo biti kot-kovune po predpisani uredbi.
Vse otroke, ki se bodo javili za sprejem, bo. vodstvo zavoda poklicalo v ' pričetku šolskega leta k preizkušnji. Dan preizkušnje bo staršem javljen pravočasno.
Staršem, ki imajo svoje otroke že v zavodu, ni treba vlagati ponovnih prošenj za sprejem.
Poleg gluhonemih otrok-novincev bo gluhonemnica v Portorožu sprejemala tudi novince z drugih zavodov, ki žele prestopiti vanjo. Tudi te otroke naj starši prijavijo z dopisom.
Vsa nadaljnja navodila prejmejo starši pri upravi zavoda ustno ali
pismeno.
Havnateljitvo gluhonemnice v Portorožu
prihodnje bi prosili, da bi sami kaj sporočili.
Bo prav tako, Izolani?!
Mestni LO y Izoli je po pregledu cest in jarkov v mestu ugotovil, da bo treba velikih popravil. Brez o-klevanja so pričeli z deli. Do sedaj je bilo popravljenih že nad 1000 m odtočnih jarkov in popravljene ceste. Prav tako ie bil odstranjen tisti kameniti t’ak, ki je tako kvaril estetiko in zunanjo lepoto Izole.
Značilno je dejstvo, da so prebivalci tistih ulic, kjer so se vršila popravila, prispevali pri delih s prostovoljno udeležbo. To je vsekakor v čast in ponos takemu delavskemu mestu kot je Izola.
Obnovitvena dela so bila že dokončana v ulicah: Del Viario, Mas-simo D’Azeglio, Leonardo da Vinci, Marzioli, Dell-e Corti, Dell’Etto-re, Brešan itd. ali pa se dokončujejo. Ljudstvo zelo ugodno komentira ia dela. O. tem se lahko vsakdo prepriča, če vpraša tiste žene, ki se po vhodih hiš z očitnim zadovoljstvom razgovarjajo o teh delih. Vdova Moratto Eliza, ki ima že 77 let, opazuje cele ure novo vodno točilnico, ki stoji lepa in okusna v ulici delle Corti tam, kjer je bil poprej star hlev.
Tovarišica Vascotto Roža prav*: «Končno smo vendar dobili cesto, ki bo vredna imena, ki ga nosi. Ne bo se več treoa bati pode,-m, k\ sc prej kar y tropih silile skozi vhode naših hiš«. Tako pravijo tudi druge žene, ki so zelo ponosne, da so njihovi možje prispevali s prostovoljnim delom pri popravljanju.
Toda to še ni vse. V načrtu je tu-di asfaltiranje glavnih ulic v mestu. Tudi ta dela so se če pričela. Prav tako so pričela dela za izgradnjo šestih stanovanjskih hi£ m delavce. Sedaj kopljejo temelje za te hiše, katerih vsaka bo imela štiri sobe. Vsaka hiša bo imela tudi vrt.
Tako bodo dobili naši delavci, ki ne štedljo svojih naporov za skupnost, spodobna, zdrava in zračna stanovanja. Njihova požrtvovalnost, njihovo prizadevanje, da bi čimprej dosegli če večje izboljšanje, je delovno spričevalo, da jim je treba nuditi Se več.
Tl delavci so del liste velikanska svetovne skupnosti delavnih rok, ki so po tovarnah, rudnikih, cestah ln po polju noč in dan borijo za boljše — borijo za mir na vsem Svetu.
zalili pilili tečaje« v Portorožu
31. avgusta sta bila zaključena oba počitniška tečaja V Portorožu.
Učiteljski je trajal 16 dni, oni za pomožne vzgojiteljice pa 11 dni. Prvega je obiskovalo 17 učiteljev (ie), a drugega pa 8 vrtnaric. Pri učiteljskem tečaju so bila predavanja iz zgodovine, pedagogike in slovenščine. To sp pač glavni predmeti Za strokovno izpopolnjevanje. Učitelji go mnogo pridobili in bodo pokazali svoje znanje tudi pri dopolnilni matur j v jeseni.
Pomožne vzgojiteljice so pa imele sledeče predmete:	slovenščino,
psihologijo, metodiko (ravnanje z otroci), računstvo, zemljepis, zgodovino, risanje, petje *n lepopis. Položile so tudi zaključni izpit iz vseh predmetov. Iz rezultata je razvidno, da so v tem kratkem času veliko pridobile, kar so poka zale tudi s svojimi odgovori. Dobro se znajo že izražati, in je bilo razvidno, da so pridobile. y enoletnem službovanju dovolj izkušenj V svojem poklicu,
Uspehj izpitov so bil j sledeči’ e na je dovršila tečaj z odličnim uspehom, in sicer tov. Marija VELIKONJA, dve s prav dobrim in pet z dobrim uspehom. Predsednica komisije, profesorica tovarišica CESNIKOV A, je ob koncu izpitov izrazila svoje veliko zadovoljstvo nad napredkom v znanju pomožnih vzgojiteljic. Vzpodbujala jih je za nadaljnje uspešno dčlo v šoli. Obljubila je, da bo prihodnje leto zopet tečaj, kj bo pa trajal vsaj mesec dni, na katerem ae bodo še bolj usposobile. Priporočala je te-
čajnicam naj radq prebirajo naše lepe slovenske knjige, kjer dobe mnogo gradiva za šolo in si tudi obogate syoj besedni zaklad.
Na poslovilnem večeru pri «Ri-biču» v Portorožu, pa se je tovariš prof. Veselko zahvalil učiteljem za njihovo veliko pozornost pri predavanjih.
Dejal je, da se je dobro počutil med tako mladino, ki je vedoželjna in sledi besedam predavateljev. Od take mladine smemo mnogo pričakovati. Obenem s« je zahvalil tudi prosvetnemu odseku OLO, ki je omogočili tako uspešen tečaj.
Težko so se ločili vsi tečajniki od morja in lepega Portoroža in šli naravnost na udarniško delo pri cest; Smarje-Nova vas. Zavedajo pa se, da bodo s pridobljenim znanjem uspešneje vršili v prihodnjem šolskem letu svoje poklicno delo.
S.
Tečaj za trgovske pomočnike v Strunjanu
Kot smo že poročali, se bo v Strunjanu pričel trimesečni tečaj za trgovske pomočnike.
Tečaj sg bo pričel desetega septembra.
Vsi tisti, ki bj tečaj radi pose-čali, lahko vložijo prošnjo za vpis, na Istrski okrožni ljudski odbor, personalni odsek, oddelek za strokovno šolstvo v Kopru.
Tako napredujejo
•••
Ob razstavi del krojnega in šiviljskega tečaja iz Strunjana v Kopru
V Kopru je bila .v četrtek otvor-jena v. okviru tekmovanja na čast II. kongresa KP STO v dvorani ročnih del gojenk štirimesečnega šiviljskega in krojnega tečaja v Strunjanu.
Ta razstava je nekaj posebnega. Razstavljena dela pričajo, kaj vsega so danes zmožni naši ljudje, ki si polni dobre volje prizadevajo, da bi čimprej dohiteli, kar so zamudili .v dolgi dobi fašističnega suženjstva.
Krojni in šiviljski tečaj je obiskovalo 27 tovarišic v starosti od 15 do 35 let. Od teh je bilo nad polovico takih, ki so ob prihodu na tečaj komaj vedele, kaj je šivanka. Skoro_ da obiskovalec ne verjame, da so se gojenke tečaja mogle naučiti toliko v razmeroma zelo kratkem času. Razstava sama preseneča v okusni in estetični priredbi in prav tako po razstavljenih delih. Tu vidiš ženske plašče, obleke, ročna dela v vezenju, lahke poletne obleke vezene z barvnimi okraski, povzetimi po narodnih motivih, in še polno drugega. Nekatera dela so tako dovršena, da dobiž vtis, kot da so jih dovršile že strokovno vajene roke. Tovarišica Ličen Zora, ki je poučevala na tečaju skupno s tovarišico Ličen Aljno in Jurctič Maro poleg vezenja tudi pravilno slovenščino in italijanščino, je izdelala lepo svileno vezeno zastavo z grbom ES in dvojezičnim napisom: IOLO, Zveza ES, STO. Gojenke pa so izdelale zelo lepo svileno zastavo v velikosti 260 x 160 s trojezičnim krožnim napisom: Zveza partizanov Istrskega okrožja. Sredi trojezičnega napisa je peterokraka zvezda. V levem gornjem
kotu so. italijanska, slovenska in jugoslovanska, zastava, vse z rdečo zvezdo.
Najboljše so bile tovarišice Kran-šteter Gilda, Simionato Ines in Sik Cvetka. Moramo poudariti še neko posebnost tega tečaja. Tovarišica Kocjančič Marija iz Laborja se ie poleg krojenja in vezenja naučila tudi pisati.
Slišali smo oceno neke tovarišice, ki je obiskala to razstavo, kjer' je razstavljenih okoli 90 komadov najrazličnejših delov ženske gornje in spodnje obleke: «Saj znajo ie bolje napraviti kot v Trstu«.
Nič pretirana ocena. To bodo rekli vsi obiskovalci, ki bodo to razstavo ogledali. Le naj dobro pregledajo razstavljene komade na desni strani vhoda. Tam so lahke poletne bluze, jopice, prtički, tako okusno napravljeni in še okrašeni z vezenjem, da se moraš ustaviti in gledati. Tovarišica Zora nam je vsg navdušena pripovedovala, da so nekatere tečajnice proti koncu tečaja delale v učenju kar. cele skoke naprej Vplival je pri učenju tudi estetični okus, ki je zelo razvit Pri mladini. Ko so videle vzorce, jih je tako zanimalo, da je šlo učenje še z večjo lahkoto naprej.
Prav gotovo je bila misel organiziranja tega tečaja zelo posrečena. Naši ženski organizaciji in oddelku za komunalne zadeve moramo samo častitati, da sta ta tečaj organizirala. Prav tako le hvaležno ljudstvo vsega okrožja-in ie posebno tečajnice same tovarišici Zori, Almi in Juretičevi, ki so znale nesebično prenesti svoje znanje na tako praktično in lahko spremenljiv način na tečajnice. Marsikaj
novega, našega, domačega in narodnega bodo lahko uporabile in razširile tečajnice po terenu. Odstranjevale bodo iz mode tisto grdo neokusnost, ki je prihajala iz Trsta. Obnovile bodo lahko domačo nošo, ki je polna lepot, polna barvne poezije v okraskih, ki izražajo naše okuse za vse kar je lepega, dobrega in nepokvarjenega.
Natečaj za vpis
na enoletno šolo za bolničarke v Izoli
Istrski okrožni ljudski odbor, oddelek za zdravstvo, razpisuje natečaj za brezplačno usposobitev za poklic bolniške sestre (bolničarke) v Enoletni notranji šoli za bolniške sestre V civilni bolnišnici v Izoli.
Pogoji za sprejem v enoletno notranjo šolo za bolniške sestre v Izoli so:
a) spričevalo o uspešno končani osnovni šoli;
b) nravstveno spričevalo, ki ga izda krajevni LO, kjer biva prosilka.
Gojenke, ki zadostijo sprejemnim pogojem, se bodo usposabljale za poklic diplomirane bolniške sestre na stroške ljudske oblasti in bodo prejemale poleg hrane In stanovanja ves čas Šolanja ie redno mesečno nagrado.
Prošnje za sprejem na enoletno notranjo šolo za bolniške sestre v Izoli je nasloviti na istrski OLO, oddelek za zdravstvo — Koper rs trg Brolo.
IOLO
(oddelek za zdravstvo)’
kte«?0** 7|°2*u de’
‘*le za nekaj
hi
P.*' t>r, na» n u°udc'U| ki gH !* Vf)jr) vi*D, h. j ni kruha.
in>4Sa«U0?MVCl ',r0daja
‘o >te Z ? naž* m,,i-V'teh bl*i pte delovne sile
* ut?i 'J0- V nsSlh ,r*4ijo zave>t’ dM *» gospoda, za
Cežarji
Prekoračile bodo delovno obvezo
29. preteklega meseca so žene iz Cežarjev imele sestanek ln udarniško delo pri zadružnem domu. Na sestanek je prišlo 27 žena m matere »o pripeljale s »eboj tudi svoje otroke.
Čistile »o ža tri ure stare zidake in med čiščenjem so tudi imele sestanek, na katerem so sklenile, da bodo pripravile kulturno prireditev v čast II. kongresu KP STO. V tekmovanju so že napravile 315 delovnih ur in menijo, da bodo prekoračile ohvezo tromeaečnega tekmovanja,
Opozorilo imetnikom izžrebanih srečk
Ker nekateri dobitki loterije o-krajng ASIEZ niso še bolj dvignjeni, pozivamo vse imetnike, da Se čimprej zglasijo na sedežu v ulici Santorio — pri Taverni in jih dvignejo.
Izžrebane so bile naslednje številke: 03011, 029961, 00973, 00932, 00977, 02930, 01224, 00608, 00502 in 01725.
Dobitki, ki niso še bili dvignjeni: I. servis za pivo, V. moški čevlji, VII. svileno, blago za žensko obleko in IX. blago za žensko obleko.
  ,
Spremenjena vozna reda
Avtobusna proga Koper-Krtiišče Dekani-Trst, Odhodi iz Kopra ob 6 in 15,30, s križišča pri Dekanih ob 6 in 15,45; prihodi v Trst ob 7 in 16.30.
Odhodi iz Trsta v. Koper: ob 13.15 in' 19, s križišča pri Dekanih ob 13.30 in 19.45; prihodi v Koper ob 14.15 in 20.
Ta avtobus vozi samo ob delavnikih.
Avtobusna proga Koper-Sv, Ni-kolaj-Trst in obratno.
Odhodi iz Kopra ob 12 in 19.15; s križišča pri Dekanih ob 12.05 in 19.20; iz Sv. Nikolaja ob 12.10 in 19.25, iz Lazareta ob 12.20 in 19.35, iz Milj ob 12.30 in 18.45, iz 2avelj ob 12.40 ln 19.55, od Sv. Ane ob 12.50 in 20.05; prihodi v Trst ob 13 in 20.15.
Odhodi iz Trsta ob 8.30 in 13.30, od Sv. Ane ob 8.40 in 13.40, iz Za-velj ob 8.50 in 13.50, iz Milj ob 9.14, iz Lazareta ob 9.10 in 14.10, iz Sv. Nikolaja ob 9.20 in 14.20, s križišča pri Dekanih ob 9.25 in 14.25; prihodi v Koper ob 9.30 in 14.30.
Cena vožnje tja in nazaj za kopališče Sv. Nikolaj je 180 lir za odrasle in 120 lir za otroke z odhodom iz Trsta,
Gornji urnik velja od 5. do 30. septembra 1949.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V KOPRU MESECA AVGUSTA Rojstva: Gerbac Silva, Zago Peter, Ilič Todor, Peteros Ines, Surjan Giancarlo, Buonazza Zdravko, Ko-verčič Zvezda, Glavina Roža, Gajč Anica, Vatovec Bojana, Sabadin Sava, Codarin Adellja, Bertok Majda, Perossa Roža, Perossa Ecijo, Kocjančič Klavdija, Spanger Enea, Gregorič Fabio, Gunjač Moreno, Fuflanič Aida, Špehar Neva, Fonda Ugo in Beroblč Nadja.
Smrti; Barcavicchio Simeon star 48 let, Fontanottl Marija 73 let, Porro Marija 47 let, Necor Ivana 84 let, Maral Jurij 61 let Vunjač Ana 47 let in Maršič Lidija 40 let.
Poroke:	Tomat	Silvio,	računo.
vodja, ln Stule Cecilija, šivillja. Marchesi Just, kmet, ln Rojac Mihaela, hišna. Metlica Dominik, šofer, in Raguzzi Ausilla, hišna. Conti Mario, šofer, in Coslan Lidija, delavka. Bonlvento Alojz, delavec, in Serga? Viktorija, delavka. Zorzet Viktor, kmet, in Felician Lidija, hišna. Angelini Bruno, težak, ln Rl-kobon Petrina, hišna. Fraziscomo Marij, tesar, in Stefe Italija, delavka. Prelaz Ivan, kmet, in Fanna Amelija, delavka. Veršič Edvard zaščitnik, in Zobin Vasilija, hišna.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVEIOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
S m e S n e grožnje 1 n prepovedi
Naših listov ne bomo zapustili
Ljudje pri nas niso več tako naivni, da bl nasedali že prav vsaki potegavščini, pa čeprav se prikriva z verskimi čustvi
Te dni se je oglasila pn nas ženska, ki nam je povedala nekaj čudovitega. V nedeljo da je pri njih župnik povedal nekatere stvari, da so ljudje kar strmeli. Ker zadeve nismo ie sami točno preverili, za-to za danes nočemo omenjati, kje se je to zgodilo. Župnik je baje govoril, kakšne cerkvene kazni zadenejo tiste, ki čilajo »brezbožne komunistične* liste. In pri tem je seveda omenil naš Jist in «Sočo».
Tg zadeva s cerkvenimi kaznimi ni v zgodovini nič novega, Ie da je prišla nekoliko iz mode. Zdelo se je namreč, da so se v Rimu nekoliko spametovali ter uvideli, da te stvari niso za novejšo dobo, Kot je videti pa si v Vatikanu zelo žele, da bi se kolo zgodovine začelo vrteti nazaj. In mislijo, da bodo k temu pripomogli s svojimi cerkvenimi kaznimi.
lake kazni so bile več kot 1000 let preizkušeno in spričo Človeške neumnosti uspešno sredstvo za vzdrževanje materialne in politične oblasti cerkve, naj je šlo za
onemogočanje «krivovercev.» ali pa za krotitev preveč svojeglavih monarhov. Zlasti pri zadnji je šlo vedno za vprašanje politične oblasti; papeži so se zatekli h kaki strogi cerkveni kazni in gospod cesar ali kralj se je uklonil; drugega mu namreč ni preostajalo.
Rotem je prišla inkvizicija z mu-Čenji, z »božjimi sodbami*, s coprnicami in sežigi na grmadah. Tudi tisti je moral na grmado, ki je trdil, da je zemlja okrogla. Končno so opustili coprnice in tudi glede zemlje ne učijo več, da ni okrogla. In — glejte napredek — pred kratkim so celo brisali iz seznama prepovedanih knjig dokaj stara dela, ki govore o premikanju zemlje.
Sedanji papež pa se j.e pričel zopet posluževati cerkvenih kazni. Tako je nedavno izdal ukrep, po katerem naj bi bili izobčeni kar na debelo vsi komunisti in menda še celo tisti, ki čitajo ali sodelujejo pri komunističnih listih, pa čeprav pišejo samo o konjskih dir-
V valovih Soče ie izginil
dijak Premron Jurko
Družino Premrou s Svetogorske ceste it. 69 v Gorici je zadela strašna nesreča. V. petek popoldne se je štirinajstletni sin Jurko kopal v Soči pod «$intarjem». Mogoče je bil za svoje še začetniške plavalne sposobnosti nekoliko preveč drzen. Tako se je spustil v tok Soče, kjer je mislil, da je voda še toliko plitva, da še lahko dno doseže z nogami. Toda prišel je na mesto, ki ga je izdalo. Namesto da bi se z nogami odrinil od dna, se je pogreznil. Njegovi tovariši in drugi kopalci so prizor opazili in takoj pritekli na pomoč. Ponovno so se na tistem mestu zagnali v vodo, toda zaradi kalne vode je bil njihov trud zaman.
Pozneje so prišli še gasilci, ki so s svojimi pripravami preiskovali ves predel, kjer bi se dalo sklepati, da se truplo nahaja. Toda do večera utopljenca niso našli. Tudi včeraj nam do večera iz Gorice niso sporočili, da bi Jurka našli.
V nesrečni Premroujevi družini ni to prva nesreča. Jurko je imet še starejšega brata, ki je tudi umrl na nesrečen način. L. 1947 ga je pri vojakih nekdo pri manevriranju z orožjem po nesreči ustrelil.
Težko preizkušeni družini izreka naš list iskreno sožalje.
OB TEŽKI IZGUBI, KI JE ZADELA DRUŽINO PREMROU, KO SO VALOVI SOČE ODNESLI SINA JURKA, IZREKA D F S SVOJE GLO-BOKd SOŽALJE.
Protest zaradi nezakonitega sprejema na delo
V četrtek je odšla skupina brezposelnih na prefekturo, da protestira zaradi petih delavcev, ki jih je sprejela na delo livarna v Pod-gori (SAFOG). Kot se zdi, sprejem teh petih' delavcev na delo ni bil popolnoma zakonit, ker te osebe nimajo niti tukajšnjega stalnega bivanja in niti niso najbolj, po-
trebne. Tvrdka se torej, ni držala predpisov o sprejemanju na delo. Podprefekt dr. Di Pasquale je vzel protest na znanje ter zagotovil, da se bo za stvar pozanimal.
Predsednik zveze upokojencev
glasuje v parlamentu proti njihovim koristim
Za danes bi nas zavedlo predaleč, če bi hoteli natančneje opisovati sindikalno gibanje upokojencev. Ob priliki se bomo povrnili k tej snovi z daljšim člankom
Italijanska zveza ’ upokojencev (Federazione Italiana Pensionati) se je ustanovila septembra 1946. Upokojenci so se zavedali pomena enotne organizacije za vso državo; vedeli so pa tudi, da bo njihova organizacija prej dosegla svoje cilje, če se naveže na močno sindikalno gibanje italijanske splošne zveze dela. Smola pa je hotela, da je takrat postal predsednik novoustanovljene zveze upokojencev demokristjan De Martino, ki je poslanec. Temu gospodu ni bilo do tega, da okrepi organizacijo, temveč šlo mu je bolj za to, da zbere krog sebe krdela privržencev, s katerimi bo lahko manevriral proti demokratičnim načelom v sindikatih in v omenjeni zvezi ter deloval za namene, ki so v prekem nasprotju z živimi potrebami upokojencev. Tako je ta človek, ki naj bi povsod ščitil koristi upokojencev, v parlamentu zaradi «strankarske discipline* glasoval z vsemi ostalimi pajdaji svoje stranke proti predlogu opozicije, po katerem bi se vsaj nekoliko zboljšalo težko stanje upokojencev.
In sedaj dežujejo razni statuti ~ eden bolj nedemokratičen od drugega —- proti tistim sindikatom, ki niso hoteli biti pokorni gospodu predsedniku in njegovemu krdelu. Drug drugemu slede proti-postavni razpusti organizacij z imenovanjem »predsedniških komisarjev*, ki so pobrani seveda iz krdela okoli predsednika Raznih drugih kršitev in krivičnosti danes niti ne bomo naštevali,
kah. Za te ljudi torej ne bi bilo zakramentov, cerkvenega pogreba
— nič. No in o nečem takem je govoril svojim poslušalcem y začetku omenjeni župnik. (Ni znano, če se je dotaknil vprašanja bere, toda od tako »pokvarjenih* ljudi gotovo ne bi ničesar sprejel).
Nam se le nekaj čudno zdi, in to naj bi nam gospod župnik obrazložil v kaki svoji prihodnji pridigi. Kako to, da se je na te stvari s tako strogostjo spravil šele Sedanji papež? Saj komunisti niso od včeraj. Mar prejšnji papeži niso bili tako brihtni? Ra še nekaj je silno čudno. V Italiji bi n, pr. izobčili nekoga, ki bere «Unita», pa čeprav hodi vsak dan y cerkev. Prav nič pa nismo slišali o kakem izobčenju, ko je nacizem in fašizem izvajal svoja zločinstva nad človeštvom. Nikdar nismo slišali, da bi papež povzdignil svoj glas, ko so nacistične horde klale ljudi na Poljskem, v Jugoslaviji, v Sovjetski zvezi. Zakaj papež takrat ni dejal: nemški vojaki, kar vas je katoliške vere, ne boste imeli greha, če odpoveste pokorščino svojim zločinskim zapovedovalcem. Niti takrat ni papež treščil s svojim izobčenjem, ki so se nacisti lotih še prav posebej poljskih katoliških duhovnikov.
In še nekaj bi nam lahko razložili, gospod župnik. Gotovo vam je znano, da so se za časa Paveličeve Hrvatske odlikovali nekateri katoliški duhovniki pri zverinskem uničevanju in klanju pravoslavnih vernikov. Kako to, da taki morilci v duhovniških oblekah niso bili niti izobčeni niti suspendirani «a divi-nis», kot se menda reče?
Na vse to, gospod župnik, bi bil odgovor za vaše poslušalce in nas vse zelo z.animiv. Mogoče vam bo nerodno vse to ljudem kako tako povedati, da ne bodo več razmišljali: Zakaj enkrat tako, drugič pa tako. Razumemo, gospod župnik, s te plpti je nerodno govoriti o zadevi in če bi vi o tem res ne marali več govoriti, bomo pa mi prihodnjič o tem kaj povedali. Ne bo morda tako lepo, kakor če bi vi povedali, a ljudje nas bodo vseeno razumeli.
Za ta čas pa naj naši ljudje kar z mirno dušo bero naše liste.
Nakazila za gorivo
Jutri, ponedeljek 5. t. m. bodo na sedežu EAM-a razdaljevali nakazila za gorivo proste cone vsem imetnikom tovornih vozil. Za prejem nakazila bodo morali prizadeti predložiti vozno dovoljenje za vozilo v dokaz, da so plačali pristojbino za vožnjo za štirimesečje september-december. Tisti, ki žele dobiti nova dovoljenja za blagovno prevozništvo, morajo predložiti dokumente na pokrajinski sedež EAM-a na korzu Roosevelt 1.
Vrnili no jih
Včeraj so jugoslovanski obmejni organi iztočili italijanskim dva italijanska državljana, ki sta prestopila mejo brez potnega dovoljenja in Sicer: 21-letnega Siviero Nata-leja iz Vicolunga pri Novari in 34-letnega Galeozzl Celesta iz Turina. Oba sta morala po kratkem bivanju v tujini v goriški zapor.
* t- ♦
Zaradi varnostnih razlogov je tukajšnja policija včeraj pridržala 23-letnega Sodaticha Angela iz La-terine (Arezzo). Iste usode je bil deležen tudf 19-Ietni Federico Jožef iz Gorice.
Prosvetno društvo nOfon ZUPANČIČ«
v ŠTANDREŽU
ponovi
Žižkovo
danes k. t.m. ob 18.30
na Lutma novem dvorišču Vabimo domačine in okoličane k obilni udeležbi
Iz Krmina
Septembrski živinski sejem
V petek je bil v Krminu običajni letni živinski septembrski sejem, na kateremu so bili naprodaj poleg goveje živine predvsem prašiči domače pasme. Prašiči so se prodajali po 5000 lir glava, in sicer v teži od 10 do 12 kilogramov.
Na zelenjadnem trgu je bilo na ta dan naprodaj poleg vsakovrstne zelenjave in sadja tudi obilo perutnine. V pokritih košarah je bi lo videti od malih piščančkov do starih kokoši, petelinov, puranov, gosk in rac. Na ta dan so na tem trgu postavili svoje stojnice tudi prodajalci suhe robe, poljedelskega orodja in drugih lesenih predmetov.
Na tem sejmu so se dobro odrezali domači pridelovalci, živinorejci pa tudi trgovci. Za njimi seveda niso zaostali tudi njihovi konkurenti iz drugih krajev.
Jutri bo pri nas zabavni sejem, ki ga imenujejo sejem Marije od-puščepja.
Prijava dohodkov hi so podvrženi davkom in pristojbinam
Prvega septembra je občina izdala obvestilo, s katerim opozarja, da se morajo v času od 1. do 20. septembra .prijaviti in morebitno popraviti prijave o virih dohodkov, ki so podvrženi naslednjim davkom in občinskim pristojbinam: Družinski davek, davek na živali, davek na pse, na javna in zasebna vozila, davek na biljarde, industrijski ■ davek, trgovski in obrtniški, gostinski davek, davek na plesne dvorane itd. Prijave in morebitna popravila se morajo izpolniti na posebnih tiskovinah, ki jih je izdal občinski davčni ursd in se bodo morale izročiti temu uradu, nakar bo ta izdal potrdilo.
Ce pa v primeru povišanja dohodkov ne bodo prizadeti v prihodnjem letu popravili prijave, bo županstvo najprej odredilo Uradni pregled za to določene komisije, kar pa ne bo prekršitelje rešilo kazni predvidene po zakonu.
V primeru, da se do naslednjega leta dohodki zmanjšajo, morajo prizadeti prav teko prijavo popraviti. V nasprotnem primeru se bo tudi v tistem letu davek zaračunal na podlagi dohodkov prijavljenih prejšnjega leta.
/Vore knjige
0’Flaherty: IRSKE SLIKE, br, 50 lir; Saltykov:	IZGUBLJENA
VEST.br.50lir; Dedijer: JUGOSLOVANSKO ALBANSKI ODNOSI, 115 lir; Potrč: LACKO in KREFLI, br, 270 lir: Juriševič: KMETIJSTVO, br, 70 lir.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni je bilo od 29. avgusta do 3. septembra t. 1. 10 rojstev, 8 primerov smrti, 10 vknjiženih porok in 4 poroke.
Rojstva: Sulvani Ivanka, Marega Livija, Stanta Alfred, Cochet Andrej, Brecelj Jožef, Ditrich Lucijan, Gregorič Margarita, Pagnotti Marija, Gismano Albert, Sorbara Leonard.
Smrti:	58-letni	slikar	Fantuzzi
Jožef, 91-letna gospodinja Klanjšček vd. Bensa Neža, 51-letni delavec Komic Albin, 44-letni mehanik Marcht Maks, 71-letna gospodinja Rade vd. Stanič Dominika, 52-letni delavec Gregoretti Anselm. 9 ur stara Pagnotti Marija, 81-letni izvošček Pavletič Anton.
Vknjižene poroke: šofer Marinič Milan in gospodinja Venier Tončka, orožnik Puppatto Otavij in gospodinja Fonzari Adelma, trgovski ^ potnik Grapulin Boris in gospodinja Pavšič Elda, orožnik Baiocco Filip in gospodinja Men-carelu Lina, policist Pavlin Anton in gospodinja Kolenc Štefka, orožnik Vernile Rok in gospodinja Testa Adolorata, policist Pavlin Roman in gospodinja Ferrari Elisa, tkalec Kumar Karel in delavka Lasič Jelka, agent javne varnosti Fazion Gino in gospodinja Lipožlč Alma, mehanik Blarasin Oreste in gospodinja Rossi Rozalija.
Poroke: kmet Drufovka Karel in gospodinja Venika Srečka, indu-strijec Colla Severo in gospodinja Pričič Nikla, električar Vellini Leopold in gospodinja Kerševan Marija, mehanik Tuni Marij in gospodinja Calligaris Nerina.
KINO
VERDI. 14.30: «Vrni se, Lassie* R Me Dowall.
VITTORIA, 15: «Crna puščica*, L;
Hayworth.
CENTRALE. 15: «Cudaški Mr. Jones*, J. Blair.
MODERNO. 14.30: «Storžek», W; Dlsney.
EDEN. 14.30; »Levičnik Boscombsj W: Beerjr,
I
OIK 10
Bazovica kliče
llliiilliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillliiiiiiillililliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
dvema
Gluho so odjeknili streli v septembrsko jutro. Nekje sredi bazoviške planote so nehala utripati štiri mlada življenja. Srca štirih mater so zaječala v brezupni grozi in vsako je sprejelo vase sinovo žrtev. Z njimi so zatrepetala srca vseh mater širom po primorski zemlji; bazoviški junaki so bili otroci vsega primorskega ljudstva, glasniki njegovega notranjega upora proti nasilju in njegovih najlepših, najskrivnostnejših sanj o svobodi.
Njih vroča, žehteča kri je omočila tla in pustila na njih velike, temne madeže. Dež jih je izpral in sonce jih je izžgalo. Za njimi ni ostalo sledu. Sled je ostala le v duši ljudi, kamor so se vselili štirje mrtvi bazoviški junaki. V njej so oživeli in živeli dalje s svojo zamislijo o uporu proti nasilju in krivici, ki se je dogodila našemu narodu; s svojimi svetlimi sanjami o svobodi. Njih beseda je bila skozi petnajst let prav tako prepričevalna in bodreča. Nezgo-vorjena in nema je govorila, prosila, rotila in zahtevala dejanj, ki bi jih nihče nikoli ne mogel zanikati.
Terjala jih je tudi od tebe, tržaška žena in mati. Nešteto malih in drobnih, na videzno neopredeljenih stvari je bilo, ki pa so vendar dala otipljivo celoto in z njimi so se skušala približati veliki žrtvi in odpovedi Bidovčeve, Marušiče-ve, Miloševe in Valenčičeve matere. Kolikokrat si sama sebe v trenutkih preizkušnje zalotila pri vprašanju: «Ce so one zmogle tako žrtev, bi jaz ne zmogla te male?« Tako je počasi, toda vztrajno jeklenelo tvoje hotenje, tako si sprejela 1941 leta strele na openskem strelišču in tako si se dvignila v osvobodilnih bojih, čim je komunistična partija dala znak zanj.
Bazovica je postala simbol svobode. Spomin nanjo je glodal in v vseh petnajstih letih ni niti za trenutek zbledel. «Kliče nas, Bazovica nas kliče«, je šlo kot blisk skozi možgane, je mahoma napolnilo srce s poživljenimi nadami. Vse primorsko ljudstvo kliče. Klic partije je klic bazoviških junakov. Padli so v borbi proti fašizmu in njegovim tiranijam za prostost in svobodo Primorske in Trsta. Oboje je videlo v združitvi z Jugoslavijo. Bil je izhod iz neznosnega položaja in ustvarjala je ugodnejše pogoje za doslednost protifašistične borbe.
1941. leta pa je partija postavila temelj novi Jugoslaviji, taki, kot so si ga njeni narodi vsa leta želeli, in taki, ki je prenašalo popolno svobodo temu primorskemu ljudstvu. Kako naj bi bila tržaška antifašistka ostala nekje daleč izven boja zanjo? Izdala bi bila sebe samo in klic lastnega srca, to, kar jo je vsa leta na tihem opominjalo in kar se je vselej izobli-čilo v eno samo besedo - Bazovica. Ne, tega ni mogla, niti hotela izdati. Tako je postala zavesten pomočnik borcev v gozdovih in kot taka tudi sama borec. Hotenje se je v njej kot v duši vsega naroda izkristaliziralo. Bazovica je dobila svojo pravo vsebino. Postala je luč slehernemu tržaškemu demokratu, tistim malim tržaškim ljudem, pa naj so Slovenci ali ItaMia-ni, ki živijo od lastnih žuljev in katerih žulje izkoriščajo. Sleherni je nosil v sebi deželo, kjer si bo ljudstvo samo krojilo življenje, se zanje boril in z borbo rušil umet-
ne pregrade med našima narodoma.
Ta dežela nam je danes, potem kar se je v Trstu dogodilo, po krivdi nevrednih ljudi, ki hlatijo njeno ime in s tem spomin na Bazovico, prav tako draga, kakor nam je bila. Prav tako budi Bazovica v nas ljubezen do nje, kot jo je budila vsa leta doslej. Kliče nas, da nadaljujemo borbo z nezadržno silo, dokler ne bo dosežen zadnji cilj. Svoboda se mu pravi in pravica, tako za posameznika in za narode. Ne trgajmo se od nje, od naše pravične borbe. Bogata bo žetev, ki nas čaka, kajti cesta, katero smo si izbrali, je sicer strma, toda edina prava.
MARA SAMSA
Tragična usoda slovenskega naroda za časa fašističnega terorja je privedla slovenski narod do najbolj junaške veličine svoje zgodovinske dobe. Italijanski fašizem ni izbiral sredstev, kako bi čimprej izbrisal iz Julijske krajine slovenski narod. Ricinovo olje, konfinacije, ječe, brezposelnost, razpustitev kulturnih in gospodarskih ustanov, to je bilo na dnevnem redu za slovenski narod v. času italijanskega gospostva. Pod tem težkim bremenom trpljenja r,o se kovali junaki, ki so subjektivno dozorevali med slovenskim narodom, med katerim se je naglo širil plamen odpora, ko so dnevne bolečine obdale vse poštene demokratične Primorce.
V trpečem molku je dozorevala misel odpora, to, kar ne bi mogel ustvariti noben demagog
in tudi ne nujspretnejia propaganda. Molk je kalil junake. Ideja upora je vzklila pod pritiskom krutega pi-eganjanja in stremita po uničenju zla. V tej smrtonosni dobi za primorski narod so se porodili junaki med tržaško, goriško in istrsko mladino. Ta mladina se je dobro zavedala, da se je treba boriti proti krutemu in odločnemu sovražniku na življenje in smrt. Zavedala se je tudi, da ni izhoda v. noben kompromis. Zadela si je nalogo raztrgati okove in se združiti z jugoslovanskimi narodi za vsako ceno. Borba proti fašizmu, zahteva združitve k naravnemu zaledju za ustvaritev boljših gospodarskih pogojev in stremljenja po uničenju zla, je postala vedno bolj jasna tržaškemu prebivalstvu, v prvi vrsti delavskemu, da je la borba slovenskih
mladincev skupna borba v skladu marksistične leninistične linije — zato se je tržaško prebivalstvo pridružilo herojski borbi. Iz trpljenja in muk so vzklili štirje junaki, ki so u daljnovidnosti začrtali pot borbe. To so bazoviški mučeniki Ferdo Bidovec, F rune Marušič, Lojze Valenčič in Zvonimir Miloš. Njihova odločnost je dala značaj organizaciji, ker niso poznali kompromisov ne omahovanja. Kdor skuša potvoriti resnico, naj bo od katere koli strani, ta bo oskrunil spomin bazoviških žrtev,
V. S.
• • •
V četrtek 31.8. je bil na Opčinah plenarni sestanek ASIZZ. Tudi na teni sestanku je bila u-deležba prav lepa in žene so pokazale veliko zanimanje za vsa aktualna vprašanja.
žeii e
ziiiiiijvuiillsr mfjoffff
v.v.v/.v.v.v.v.v,
V/.V.V
.v. .v.v.v.v,
.v.v/.
Udarnica - tega naziva žene prejšnje Jugoslavije niso poznale in je še danes neznan ženam kapitalističnih dežel. V tistih časih žena ni imela nobenih političnih pravic ter je bila pred zakonom državljan druge vrste. Delavke. ki so večinoma prihajale z dežele, iz siromašnih družin, so bile zaposlene v mestih kot nestrokovna delovna moč, kot perice v delavnicah ali tovarnah (večinoma v tekstilni ali tobačni industriji), največ pa jih je bilo zaposlenih kot gospodinjske pomočnice ter so bile za borih mesečnih 100 do 150 dinarjev izročene na milost in nemilost mnogim. dostikrat naravnost sadističnim kapricam raznih starejših in mlajših «milostljiv». Od skupnega števila takrat v Jugoslaviji zaposlenih žena jih je bilo 75 odst. starih mani kot 30 let, kar dokazuje, da je bila takrat zlasti izkoriščana mlajša delovna moč.
Pp zmagi ljudske-,revolucije se je položaj žene v Jugoslaviji temeljito izpremenil. Danes žena delavka prejema za svoje delo enako plačilo, še bolj pomembno pa je. da ima na razpolago vse možnosti strokovnega izpopolnjevanja in da zavzema tista delovna mesta kakor moški, v kolikor to ne škoduje njenemu zdravju in materinstvu.
V veliki, herojski borbi narodov Jugoslavije za preobrazbo in izkoriščane dežele v industrijsko razvito in na socialističnih osnovah temelječo državo, ki prav zdaj teria izrednih naporov, ker so narodi .Jugoslavije odvisni samo od svojih sil. se v prvih vrstah bore tudi žene.
Kakor v vseh republikah FLRJ je tudi v LR Sloveniji dotok žen in mladine v Drodukcijo z vsakim letom večji. Leta 1948. pa nad 30 odst. V poklicih, ki so še do nedavna veljali za izključno moške, danes žene uspešno nadomeščajo moško delovno silo. V mnogih poklicih dosegajo celo vpčje delovne uspehe kakor moški, kar je postalo zlasti očitno z uvedbo norm.
Leta 1948 je LR Sloveniji povečalo armado junakov dela 800 žen - udarnic. V tej armadi je
2ENE UDARNICE PRED STROJEM
med drugimi Marija Hafnerjeva, ki je bila leta 1948 že tretjič razglašena za udarnico ter je za svoje vestno delo prejela tudi odlikovanje Reda dela III. stopnje. Marija Hafnerjeva z Jesenic je bila delavka že v prejšnji Jugoslaviji, kjer je dodobra spoznala vse izkoriščanje kapitalističnega režima. Toda ona ni nikoli upognila tilnika. Uprla se je, borila se je. Složno z delavci je sodelovala v neštetih stavkah in demonstracijah. Danes, čeprav že na pragu petdesetega leta, je pridna in uma kakor 20-letno dekle. Čeprav delo v železarni' ni lahko .dela z veliko vnemo' in zanosom. «Ce delaš z veseljem, ti ni nobeno delo pretežko«, pravi.
Ali naj še naštevam imena? ali naj pripovedujem o Oblakovi Sonji, udarnici jz Litostroja, o 16-letni mladinki Olgi Crnolovi v Združenih tovarnah svile v Mariboru, ki je že dvakratna udarnica in uspešno vodi proizvodno bri-
gado, ki je najboljša brigada te tovarne, ker dnevno presega normo za 50 do 52 0dst. ter je tudi po kvaliteti izdelkov za zgled vsem ostalim tovarnam. Ali naj vam govorim 0 mladinkah, ki so vključene v proizvodno brigado Mariborske tekstilne tovarne, o njihovih tekmovanjih in uspehih? Ali naj vam pripovedujem o brigadi ((Pohorski bataljon«, v kateri je še do nedavnega delala Za-vernikova Manica, «brigadna mamica«, lii dela v tovarni že 22 let. Zdaj so jo premestili k drugemu stroju, ki ne dela avtomatično jn zahteva posebno izkušenih rok. Toda Zavernikovi mamici se še vedno toži po brigadi.
((Preprosta ženska sem« pravi, «in ne znam lepo govoriti. Vendar eno lahko rečem, še nikoli-nisem delala s takšnim veseljem kakor zdaj. Tam zunaj v svetu govore o nas čudne stvari. Tako smešno in debelo se lažejo, da sem se morala na glas nasmejati, ko smo se na sestanku pomenkovali o
111 llllll!ltlllltlllli!lllilllll!illlltlllllllllll!tllllltllllflll!lllllll!llllll!IIIIIIIIItlltllllllllllllMilll!llllllllllllllllllllllllllllli!l!tltlltlltSllllllltlllllllllll!llllllillllllllllll!l 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111'
Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM
Politika teritorialnega zavojevanja popoln ekonomski nesmisel
90
Sedaj ne bi šlo več za uboge karavane krgških in kranjskih trgovcev, ki jih beneški Koper skuša odtegniti avstrijskemu Trstu. S posvetovljenjem trgovine privlačni sferi obeh luk zadevata druga ob drugo v Srednji in Vzhcdni Nemčiji in v Švici, to je v deželah, kamor težijo bodisi novi projekt turske železnice, bodisi vse že dograjene ali pa še nečrtane ((beneške« proge čez Brenner, skozi Valsu-gano, Cadore itd. Danes borba za tiste prebode in za tista tržišča gotovo ni življenjske važnosti za tržaško trgovino, saj je danes poglavitno tržišče tržaške trgovine v njenem lastnem avstrijskem zaledju.
Toda jutri, ko bi bilo to zaledje izgubljeno, bi Trst in Julijska krajina lahko našli samo na tistih področjih neko relativno in sicer zelo relativno nadomestilo. Tako bi italijanska država v težnji, da bi porazdelila svojo prepičio trgovino med tolikimi zahtevniki, izčrpala sama sebe in svoje jadranske (in v zvezi s tera tudi sredozemske) luke, nasitila pa ne bi nikogar. Naj velja za primer nedavni spor med Barijem in Benetkami zaradi pomorskih konvencij. Niti ne govorim o neki možni konkurenci med Benetkami in Trstom za preskr-bovanje specifičnega italijanskega zaledja. Benetke, ki jih ne bi bilo težko povezati po rečni poti z osrčjem Lombardije in Piemonta, bi bile brez dvoma kos Trstu.
Iz vsega tega torej izhaja, da je politika teritorialnega zavojevanja, v katero bi hotel pognati Italijo italijanski novi nacionalizem, v območju Jadranskega morja popoln ekonomski nesmisel. Naj navedem tele besede, s katerimi Cesare Combi pobija ekonomski iredentizem svojega istoimenskega sorodnika: «Kdor je gospodar morske luke, ki ima neko vrednost za narodno ekonomijo, mora biti tudi gospodar vseh poli, ki peljejo k tej luki«. In tega Italija, kar se Trsta tiče, ne bi zmogla nikdar, razen če bi si anektirala celotno Avstrijo in celo nekaj Nemčije in nemške Švice.
Vse to sio stvari, ki bodo mogoče zadele v živo italijanski nacionalni čut. Toda tisti, ki so poklicani, da ta čut razvijajo in tolmačijo, morajo vse te stvari upoštevati, kajti aneksija, ki bi bila brez ekonomske podlage ali celo v temeljnem nasprotju z ekonomskim činite-ljem, bi bila po vsej priliki jalova tudi v nacionalnejn oziru.
* * *
Ce si hočemo napraviti točen pojem o notranji vrednosti iredentizma ~ tudi v vlogi činitelja, ki naj bi ohranjeval in razširjal italijansko narodnost — ne smemo pozabiti, da Italijani dolgujejo svoje nacionalne pridobitve v Julijski krajini razvoju tržaške trgovine. Trst bi bil ostgl mestece 3.000 prebivalcev, izgubljenih sredi prevladujočega slovanskega podeželja brez vsake asimilacijske moči nasproti njemu in brez vsakega vpliva na druga manjša mestna središča, da zaradi poživljajoče vloge trgovine ne bi bil polagoma vsrkaval in italiam-ziral desettisoče tujcev, ki so sc vseljevali vanj z vseh strani, in po sebno slovanske kmečke množice, ki so tako same po sebi poštah jedro današnjega, italijanstva v Trstu in v Julijski krajini.
Le tako se je lahko osnoval v velikem Trstu 20. stoletja blok — ki je morda dokončen -	140.000 Italijanov domačinov, to je edino
pomembno središče italijanstva na vzhodni jadranski obali. In to središče živi in uspeva od življenja in uspeha trgovine. Toda ka.i bi se zgodilo z njim in torej z Italijani vzhodne jadranske obale, ako bi se tržaška trgovina preselila v neko drugo luko ali pa bi se samo začela oddaljevati od Jadranskega morja? S tem bi resda usahnil pritok slovanskega proletariata in bi bilo konec gospodarskega uveljavljanja Nemcev, toda obenem bi bilo v svoji osnovi izpodrezano množično priseljevanje iz Italije, ki je v zadnjih štiridesetih letih potrojilo število (iregnicolov« (v glavnem proletarcev) v Trstu. V tem primeru ne bi moglo niti v nacionalnem oziru trojno vplivati dejstvo, da bi ti «regnicoli» postali na mah polnopravni državljani.
(Nadaljevanje sledi)
tem. Neki tovariš se je pa res-razburil. To pa presega vse meje, . je razburjeno kričal, jaz bi jim že pokazal. Kar pokaži, je mirno rekel predsednik, pokaži jim s svojim delom. Da, res delo je najboljši, najpametnejši odgovor.
M
Bazovica. Koliko junaštva je zvezano s lem imenom. Prav toliko z Bazoviško brigado.
Poleti 1944. leta je Bazoviška brigada napadala Prvačino. V-darjala je prav za prav po vsej dolini. Naš bataljon je imel nalogo likvidirati postojanko v Volčji dragi.
Ponoči se je vila dolga kolona. Tišina. «Je veza» gre po koloni. «Veza je« prihaja odgovor.
Ze je kolona pred postojanko, komaj sto metrov od nje. Ceta gre na levo, četa na desno, čez progo v odhod. Borci poležejo. Tišina.
Bombaši so že v copatah. Mladi fantje z 'zavihanimi rokavi. Spuste se v jarek, plazijo po trebuhu in zginejo v temni noči.
Kako neprijetna je ta tišina v noči. Čudne misli mi rijejo po glavi, ko se plazim po travi. Cisto blizu smo že, že vidimo stražarja in ga čujemo, ko koraka sem in tja.
Dalje ne1 smemo, opazil bi nas. Zamremo še mi, roka nehote uti-pa bombo. Potegnemo pištolo, čim bo znak za napad, bo stražar prvi padel.
Čez nekaj minut bo tukaj pela smrt svojo pesem. Kar samo se hoče telo povleči nazaj. Silnega napora volje je treba, da ostane na mestu, mirno, nepremično. Se razbija tako glasno, da se zdi, da ga mora slišati oni pri postojanki. Ne, ne sliši; predaleč je.
Počasi se vlečejo minute. Kot cela večnost so. Glava rije v zemljo. Srce postaja polno strahu. Boke in noge so vedno bolj skovane, kot bi bile zalite s svincem.
Pamet fant! Saj nisi otrok Borec si!
Vseh pet pištol bruhne ogenj. Stražar se zvrne. Stečemo naprej naravnost do postojanke. Takrat se z leve oglasi iz skritega bunkerja smrt. Tovariš poleg mene zaječi in pade. Mimo zlovešče plahuta. Padem, zarijem se v zemljo. Poleg mene padeta še dva. Bilo nas je pet. Dveh ni. Niti ječanje ni slišati. Kličemo jih. Ne oglasijo se več.
Prvi napad je odbit. Odbil ga je skriti bunker, za katerega nismo vedeli. Cepimo v majhni vzdolbini. Preko nas žvižgajo naše in njihove krogle. V bunkerju so nas opazili in pričeli obdelovati z bombami. Pričnemo še mi. Posreči se nam zažgati streho. Sedaj bodo morali ven, če se nočejo speči.
Nekaj časa vztrajajo. In potem:	glej potuhnjene postave;
rafali jih prisilijo, da poležejo.
Juriš.
Ze smo pri njih. Bledi, krvavi mole roke kvišku. Goreča postojanka osvetljuje bojišče. Spotaknem se v truplo, sklonim se, njihov oficir.
Boj je končan. Poberem orožje, pripravljeni smo za pokret. Zopet se vije dolga kolona v noč. Tišina. Je veza, veza je...
Tovariš, spomni se teh slavnih dni. Spomni se vseh naših junakov. Spomni se časov, ko si bil sam heroj!
BOGO
Kaj pišejo tržaški otroci iz počitniških kolonij v Sloveniji
Kdor je prisostvoval povratku skupin tržaških otrok iz počitniških kolonij v Sloveniji, se je lahko na lastne,, oči in ušesa prepričal, kako se je godilo tem .otrokom' v gostoljubni Sloven-ji; toda prepričani smo, da je še marsikdo radoveden, kako opisujejo svoje doživljanje ter novo življenje v počitniških kolonijah tržaški otroci svojim staršem. Da ugodimo tudi tem, priobčujemo nekaj odlomkov -z pisem tržaških otrok svojim staršem, ki so nam jih navdušene mamice poslble.
Mala Laura piše svoji mamici v Trst med drugim takole:... «Ko smo se tehtali, sem videla, da sem se že v 14 dneh zredila za 2.5, kg. prav tako se je popravila tudi Grazia... Bilj smo že večkrat na kopanju, v muzeju, na Ljubljanskem gradu, obiskali smo pionirsko progo, v torek pa si bomo najbrže ogledali še Bled in Bohinj. Medtem so nas obiskali tudi koroški pionirji, ki so bili na letovanju v Istri... Draga mama! Sedaj, ko živim sama v Ljubljani, sem res spoznala in se prepričala, da ni resnica to, kar trdijo nekateri Tržačani, ki hočejo prepričati ljudstvo, da je v Jugoslaviji težko življenje in da vodi Tito svoje ljudstvo po napačni poti. Vse to so same laži. Na raznih izletih, ki smo jih priredili po okolici, sem spoznala tukajšnje ljudi, ki z združenimi močmi delajo za boljšo bodočnost... Tudi pionirji so enotni in imajo svoj dom in železniško progo. Veš mama, tukaj je tako lepo, da bi si želela kar tukaj stanovati....«
Možina Klavdij iz Trsta, ki je preživel svoje počitnice v prelepi Sloveniji, se je hotel s kratkim pisemcem zahvaliti Pripravljalnemu odboru za kolonjc, ki ga je poslal v počitniške kolonije, in je napisal:... «V spominu na lepo življenje, ki sem ga imel v počitniški koloniji, in na vso skrb, ki nam jo je izkazovala počitniška uprava, se hočem tudi pismeno zahvaliti. Enako zahvalo izrekajo tudi moji starši,
ki so zelo zadovoljni nad uspehom letovanja v Sloveniji in na moje zdravstveno stanje. V času svojega bivanja v Sloveniji sem se popravil za 2.95 kg; poleg tega sem se vrnil domov rdečih lic in tudi tek imam zelo dober Upam, da bom drugo leto lahko ponovno sprejet v počitniške kolonije, kjer bi hotel še preživeti tako lepe dneve.
Sinko Marjan Vršič se je vrnil iz počitniške kolonije ves navdušen, pripovedovanju seveda ni bilo ne konca ne kraja. «Joj, kohko lepega sem doživel v Sloveniji« je pisal svoji mamici«. Skoraj vsak dan smo šli na izlete: bili smo v Lescah, na Bledu. na Črnučah in v Kranju. Ljubljano sem si letos bolje ogledal. Najbolj me je seveda navdušila pionirska proga. Koliko navdušenja sem čutil za te pionirje. ki tako vestno in disciplinirano opravljajo svojo naloge in obveze- Kako drugačno življenje imajo pionirčki tukaj — kar tukaj bi hotel ostati, da bi postal tudi sam res pravi pionir... V dnevih, ko smo ostajali doma, smo se zabavali z vsakovrstnimi igrami. Imeli smo celo šahovski krožek: zadovoljen sem. da sem se naučil igrati šah, tako bom lahko včasih tudi igral s svojirn očetom...«
Iz življe
ASIZZ
V petek 26. t. m. je bil v Sem-polaju množični sestanek ASIZZ s prav lepo udeležbo. Tovarišica Grozdana nam je podala politični pregled v širšem in ožjem merilu, kar nas je zelo zanimalo. Prav tako nas je zanimalo poročilo tov. Alme od izvršilnega odbora o otroških kolonijah. Matere so izvedele, da so njihovj o-troci v skrbnih rokah. Tedensko imajo zdravniški pregled, hrana je tečna in zadostna, otroci so pod skrbnim nadzorstvom. Li jih uvaja v red in disciplino.
Po poročilih se je razvila diskusija, s katero se je razčistilo to in ono. Na koncu je bil izvoljen nov odbor.
IZLETI
ki jih priredi ADRIA-EXPRESS
v septembru in oktobru
24., 25. 1(1 26. SEPTEMBRA:
obisk velesejma v Zagrebu
Prijave se sprejemajo najkasneje do 6. septembra.
1«. SEPTEMBRA:
v Benetke
Prijave se sprejemajo najkasneje do 10. septembra.
1. in 2. OKTOBRA:
v Celje in Moribor
Vpisovanja se sprejemajo kasneje do 10. septembra.
naj-
Vse potrebne informacije dobite pri «ADRIA-EXPRESS», ul. Fabio Severo 5-b. - Tel. 29-243.
M i z a r ii f kmetovalci T liodjeHiibi •
Deske Kove, srioue ir- (t®
lesov,
trame,
rezane P‘f
šče, furnir, parlcete in dtuanu najugodneje
1
MSI
Viale S'
Dr. GAEfl
zobozdravnik izdeluje proteze v jcJeln,.. _ kavčuku in plastiki. ^a^veC^ Jj ranr.ija. Sprejema od l" in od 15 do 19. (Govori
TRST, UL. TORREBIANCA »j
VOGAL UL. CARDrt®
KINO IVA OPCINAl
nedeljo 4. t. m. z začetke*
„Tako sem dobil vojno1
predvaja samo še DANES V ob 16 uri (ob 20 na prostem) barvani film velehumorizma V glavnih vlogah svetovno zn ani igralci. Dve uri smelia.
Dve uri dobre
volje
Spored prihodnjega tedna obsega samo prvovrstne h1®*'
V PONEDELJEK IN TOREK
V SREDO IN ČETRTEK
»Črni bič Zorrojo’
Prihodnjo SOBOTO in NEDELJO pa nekaj za srce in dušo:
PRIDITE VSI!
»Pomladni vetef
fridite
(Pirnate
Zagrebški
velesejem
IlUllIlllllllllllllllllllllllllUlilllllllllllIlllllllllllllllllllillllljlililltlllllllll*111
17. septembra do 2. oktobra $ ŽELEZNIŠKI PO PUS?1
Informacije pri Gospodarski delegaciji FLRJ Trgovinski oddeiek, ul. Gicerone
0
** ■« Kjk
Kmetovalci, pomnite!
KMETIJSKA NABAVNA in PRODAJNA ZADRUGA
čo.M
ul 3^
Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 - TEL. Prodajalna v TRSTU: UL. S. MERCADANTE 4 - TEL. 8 j Prodajalna v MILJAH: ULICA G. MAZZINI 1.
Tii je giiKpudarsk.T ust umiva kmetov domačinov?? ltii|ilijta pri ujej usu sviijt? kinutijsku potreb*6
CENE UGODNE
BLAGO PRI
Zenski m
TRGOVINA
Oglejte st *d
Ulica Vasari
Odhoo parnikov n motorne iaflrmce 'zpreo pomoia fiB3rnlC? veljaven od 29. avgusta do 30 septembra 1949
VOZNI RED	,1
/VI** 12.3«' 17.45# j 9.0®
OB : Trsta; 8.00* 9.30 11.00* 13.00 14.00*
NEDELJAH:
Iz
Sv. Nikolaja: 12.45*
18.30*
19.00
21.00
OB DE'
Iz Trsta:	Iz	Sv
Gornji red voženj velja v celoti ob lepem vreme,nJ^ t-s<* potrebi, medtem ko velja urnik, označen z zvezdico*-kem vremenu.
Redna avtobusna proga IRSI Sv NIKOLAJ ,R5'
OB NEDELJAH:	Iz	Trsta:	800, 10.00, 13.30, 13.45.
iz Sv. Nikolaja: 12.25, 12.30, 19-00,
OB DELAVNIKIH: iz Trsta: 8.30, 10.00, 13.45.
iz Sv Niknlaia: 12.25. 13 00.
UREDNIŠTVO ULICA	MONTECCH1	štev. 6, 111.	nad. - Telefon štev. »3-808.	- UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 2» - Telefonska Številka 83-51..
OGI ASI- od	8.30-12 in	od 15-18, tel.	83-51. Cene	oglasov: Za vsak mm višine	v širini l stolpca:	trgovski 40,	finančno-upravni 60. osmrtnice 70 lir.
Za FLRJ: Za	vsak mm širine 1 stolpca za	vse vrste oglasov	po 10 Din.
Odg urednik	STANISLAV RENKO. —	Tiska Tržaški	tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska	ul. 42, Tel.	749 - Koper, ul. Battisti 30/a, Tel. 70.
NAROČNINA. Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B in FLRJ: 55, Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.537«. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska
'165,	t(}^-	.
inozemske** f**a
1,/O-Z