PROSVETNI
St. 1	Ljubljana, 6. januarja 1955	LETO VI.
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo in oprava Nazorjeva 3/L Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 300.—% Štev. ček. računa 604-»T«-140. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca«
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNI H DELAVCEV
O JEZIKU
in jezikovni kulturi
Kadar govorimo o jezikovni kulturi, mislimo na tisti odnos, ki bi ga moral imeti vsakdo, predvsem seveda izobraženec do svojega jezika. Tu gre v prvi vrsti za knjižni jezik, ki je, kot bomo videli, taka tvorba, ki stoji nad ljudskimi govori, je sicer od njih različna, a jih vendar povezuje v viž jo enoto. Seveda gre tu tudi za pravilni odnos do ljudskih govorov^ do naših narečij, ki so starejša od knjižnega jezika in temu osnova.
Ljudski jezik je proizvod ljudskega duha, ki ustvarja po intuiciji, pridobljeni v tisoče in sto tisoče let trajajočem razvoju. Je dobrina, ki nje vrednosti ne moremo dovolj preceniti. Knjižni jezik pa so zavestno in smotrno razvili kulturni delavci, ki so izšli iz ljudstva, zato dojeli duha ljudskega jezika, da so ga mogli dvigniti na višino kulturnega govora, ki je povezal in združil posamezne ljudske govore ter postal enoten za ves narod. Knjižni jezik je torej kulturna dobrina, vredna in potrebna najskrbnejše nege.
V vsakdanjem življenju v borbi za pridobivanje tega, kar nam je potrebno za naše fizično življenje, najdemo le malokdaj priložnost, da bi se zamislili nad Čudovitim izumom, ki ga imenujemo artikulirani govor ali kratko jezik. V stotisoče let trajajočem razvoju naših prednikov je med najpomembnejšimi tisti trenutek, ko je iz ust prazgodovin-dtega človeka prišla prva beseda iz artikuliranih glasov, to se pravi takih, ki nastajajo s soudeležbo govorilnih organov: ustne in nosne votline, jezika, zob in ustnic. V tistem trenutku je naš prednik postal res človek, stoječ vsioko nad živaljo, ki zmore le neartikulirane glasove.
Govor z artikuliranimi glasovi je po razvoju, trajajočem najbrže več stotisočletij, pobudil novo iznajdbo: abecedo, iznajdbo, o kateri je dejal veliki Galilej, da je med temi iznajdbami najčudovitejša, ker nam daje čudovito moč, eru^oriti s pomočjo različnih variacij in 25 znakov tudi tistim, ki se še niso rodili.
Vsaka beseda je združitev oziroma pravilneje sinteza misli in zvoka. Domislek zapisati besedo, ki je majhen organizem, s preprostimi znamenji, in ugotovtiev, da je za vsak artikulirani, t. j. Človeški govor potrebno le skrom. no število znakov, ki jih imenu-iemo čiike — je gotovo čudovit. Čudovita je ta iznajdba, dasi se njene pomembnosti tako redko Zavedamo. Otrok, ki se ob spretnem učiteljevem vodstvu igraje nauči brati in tudi pisati, se te-8a gotovo ne zaveda: tudi odrasli se nad to čudovito iznajdbo je redko zamislimo. In vendar je iznajdba abecede tako pomembna ^ razvoju človeške misli, vse nase civilizacije in kulture. Pomembnejša je od velikih iznajdb, ki so danes še predmet splošnega občudovanja: od iznajdbe smodnika, električnega stroja, različnega pre-suosa energije, atomske energije.
Nastanek človeškega artikuli-ranoga govora in iznajdba abe-cede sta potemtakem mejnika izredne važnosti v zgodovini. Iz-najdiba abecede in dalje zapisova-nie govora v obliki, razumljivi tudi drugim, pa je imelo za nasledek še drugo stvaritev člove-"teSa duha: zavestno preobliko-vaaje in likanje ljudskega govo-ra y višjo enoto, ki jo imenujemo knjižni jezik.
. Prvotna oblika knjižnega jezika I® pravzaprav ljudski govor. Za knjižno slovenščino to vsekakor yelja. V prvi razvojni fazi je naš Jezik v glavnem narečje prvega slovenskega pisatelja. Pozneje je fniižna slovenščina začela čedalje bolj uvajati v svoj sestav tudi oblike iz drugih narečij. P.riza-devanje izoblikovati knjižni je-Z'« tako, da bi bil razumljiv Iju-boui, ki govore sicer vsi slovensko, a vendar razilična narečja, [e ^naravnavala razvoj našemu knjižnemu jeziku v občeslovensko Srner, dasi so še vedno prevlado-Va'i vplivi določenih ljudskih govorov. Podlaga knjižnemu jeziku >e torej ljudski govor. Po svojem ostanku, razvoju in namenu dru-' kot kulturno narečje vse Ijud-• bjRovore, stoji pa nad njimi in ‘ bogatejši od njih. Zavestno so gladili in bogatili naši največ-P kulturrl; delavci. Da pa se ne rodi in ostane sposoben, zdru-„ Vit’ vse pripadnike slovenske-,i rodu v celoto, ki ii pravimo venski narod, ne sme zatajiti °,snov®. iz katere je izšel - Ijud-&ov°ra. Res je, da se tak, 0r. S? danes pišemo, nikjer ne dar°ri- m se.-tudi nikjer in nik-
šem smislu besede tudi pravilni odnos do ljudskega govora. Prav ta pa je zelo pogosto zgrešen. Tudi ljudje, ki znajo le svoje narečje, razumejo sicer knjižni jezik, a ga aktivno sami ne morejo pisati, ocenjujejo svoj govor največkrat čisto napačno. Kadar hočemo n. pr. od takega človeka izvedeti, kako se to ali ono v njegovem govoru imenuje, nam utegne n. pr. takole odgovoriti: »Pri nas pravimo temu tako in tako; kako pa je pravilno, ne vem. Zanj je pravilno le to, kar je zapisano, njegov lastni govor mu je manj vreden. Dru» primer! Učitelj razlaga v šoli v
knjižni slovenščini, učenec se uči knjižne izreke. Pa se zgodi, da učenec v svojem odgovoru uporabi izrazito narečno obliko z značilno narečno izreko. Ves razred bruhne v smeh. Ni dvoma, da je to nepravilen odnos do pristnega ljudskega govora, pojav, ki ga je treba ob vsaki taki priložnosti pobijati. Ljudska govorica je tvorba ljudskega duha, bila je pred knjižnim Jezikom in mu je podlaga. Prav nič manjvrednega, še manj pa smešnega je na njej. Danes skrbno proučujemo ljudske govore. Med vzroki, zakaj to delamo, je ne med zadnjimi tudi ozir na knjižni jezik. Lahko trdimo, da je bil odnos izobraženih ljudi do ljudskega govora, nekoč pravilnejši kakor je danes. Naši klasiki so se učili jezika pri nešolanem ljudstvu. Tako sta delala n. pr. Levstik in Jurčič, da omenimo samo dva, ki sta s tankim posluhom dojela značilnosti pristnega slovenskega izražanja. Posnemali so ju vsi, ki so hoteli pisati lepo slovenščino.
V času, ko smo živeli v tuji državi, je bil naš jezik eno izrried poglavitnih sredstev samoobrambe. Boriti smo se morali za upoštevanje slovenščine v javnem življenju, v uradu in šoli, za slovenske ulične napise itd. itd.
Nič ni čudnega, da je bila takrat jezikovna kultura pri zavednih Slovencih razmeroma visoka. Kdor je v javnosti nastopal, je bil, ali vsaj hote1! biti nekaj jezikoslovca. Jezikovni kulturi teh mož smo dolžni hvalo za to, da se je naš knjižni jezik razvijal v skladu z ljudskim načinom izražanja in da je premagal vse tiste nezdrave težnje, ki so mu hotele vsiliti tujo, neljudsko smer.
Ko smo dobili lastno državo in se nam ni bilo treba več boriti za rabo našega jezika v javnem življenju, se ie nekaj bistvenega izpremenilo. To, za kar smo se morali prej boriti, nam je kot zrel sad samo padlo v naročie. Razumljivo ie, dasi neopravičljivo, da je naša skrb za pravilnost in lepoto jezika popustila, da smo celo mimogrede dovili kvarjenje knjižnega jezika, poplavo ne samo nepotrebnih tujk, temveč, kar je hujše, dopustili, da se je v naše izražanje začel utihotapliati tuj duh, tuj način izražanja. Tu ne mislimo toliko na leposlovno književnost, kot na vso drugo rabo knjižnega jezika v javnosti, v uradih, dopisovanju, pri napisih tid. Tu opažamo stvari, ki ne pričaio o jezikovni kulturi, vredni kulturnega naroda... Mislimo, da ni preveč, če trdimo: vsak jezikovno nepravilen napis, oglas, vsaka taka javna objava v časopisu, na iavnem prostoru in podobno priča o naši pomanjkljivi jezikovni kulturi.
Prej smo rekli, da se kniižni jezik tak, kot ga danes pišemo, nikjer ne govori. Za seboj ima že razvoj več sroletij. V tem času se je že močno izpopolnil, ogla-dil in .obogatil z najrazličnejšimi novimi besedami. Zato je nujno, da se ga moramo učiti. Seveda skrbi za to šola, včasih z večjim včasih z manjšim uspehom — to je odvisno najpogosteje od učiteljeve spretnosti in pa — povej, mo kar naravnost - od njegove je-
zikovne kulture, to se pravi v smislu naših izvajanj ne samo od njegovega znanja in učne spretnosti, temveč tudi od njegovega intimnega o-dnosa do rodnega jezika. Zal se spominjamo, kako nam je bila slovnica včasih eden najzopernejših predmetov. V rokah nespretnega učitelja utegne biti slovnica, čeprav slovnica materinščine, nekaj, kar učenec le težko prebavlja. Seveda ni naš namen, razpravljati o metodah poučevanja materinščine v šoli. S tem hočemo le poudariti, da je dolžnost šole, pospeševati pri mladini jezikovno kulturo. Tu ne gre le za znanje, temveč za nekaj bistvenejšega. Da je vbijanje v glavo pustih slovničnih vzorcev za to malo pripravno, so pokazale izkušnje.
Jezik nam ne sme biti le sredstvo, s katerim se sporazumevamo, jezik ni zgolj socialno občilo. Sam ena največjih umetnin je umetniško gradivo za. besedne umetnine. V nobeni drugi umetnosti nista oblika in vsebina tako v .enoto zliti kot v resnični poeziji. V umetninah naših velikih pesnikov, ki so sami ustvarjali
Šolska reforma
in odročno podeželje
V	tisku in na sestankih prosvetnih delavcev se iz dneva v dan množijo glasovi, ki pričajo, da stojimo pred šolsko reformo. Zdaj pa zdaj bo na široko razplamtel kres reformnih idej. Eden izmed najobčutljivejših živcev šolske reforme je obvezna šola v odročnem podeželju.
V	mestih in v večjih krajih bo reforma sorazmerno lahko izvedljiva ter uspešna, če se nam le posreči, da točno določimo, kaj naj učencu da obvezna in kaj vsaka nadaljnja šola, ter ugotovimo, kateri šolski sistem bo za raše prilike in potrebe najprimernejši. Ze po ustavi je določen kot edino dopusten takšen šolski sistem, v katerem so vse šole enako dostopne vsej mladini. Ce pa hočemo, da bo
in bogatili knjižno slovenščino, je	solstvp zasnovano na na-
čelih najširše in najdoslea-nejše demokratičnosti, nastane problem,, kako nuditi mladini brez ozira na to kje ona živi, to je v kakšnih terenskih, socialnih in gospodarskih prilikah, ter kakšnega porekla je, enake pogoje in enake možnosti, da pride do predpisane obvezne in tudi tudi nadaljne izobrazbe. Ne moremo dopustiti, da bi tudi samo le manjši del naše mladine imel slabše izobrazbene možnosti, ker živi v odmaknjenem pasivnem kraju, ker je morda delavskega porekla, pa mu zato dom ne more nuditi zadostne pomoči pri učenju doma, ker je kmečko-bajtarskega izvora in ga dom prezgodaj vključuje v gospodarsko produktivno delo, da nima dovolj časa za učenje.
Kar zavedajmo se, da popolnoma enakih pogojev ne more v tem pogledu ustvariti nobena reforma, da jih pa
postala ta dragocena posoda naj-
mo,
brina, ki jo
plemenitejših misli. Ali ni že samo to dejstvo dovoli, da doume-da je naša materinščina do-moramo skrbno negovati?
Ze v vsakdanji govorici je nešteto rečenic, ki so prave poetične metafore. Te dajejo že vsakdanji govorici večjo izrazno moč. Poiplemenkeni knjižni jezik pa je sposoben izraziti najtanjša čustva in najgloblje misli. Ker je ta izšel iz ljudskega govora, ga tudi v nadaljnjem razvoju ne smemo od njega preveč oddaljiti, da bo ne samo ohranil izrazno _ moč ljudske govorice, temveč jo še okrepil. ...	. .
Izobraženi knjižni jezik ie vrednota vsake višje kulture. Ker pa je hkrati tudi nujen pogoj za kulturni razvoj naroda, mora biti naš odnos do te vrednote intimnejši kot je do ostalih. Od tod naša zahteva: več jezikovne kulture.
Ivan Tominec
(fildl Ujmfcteiii)© dl® Stofgtfe
v . govoril, a je vendar ostal 8o *'!'	z živimi ljudskimi
&n.Teo.:«ična in .o rak tiču a *ika "'j’	se knjižnega je-
reširi	po navadi pravilno
ta e 0n upoštevanju liudske-*pada0"r°r-a' .ri'at0 srno trdili, da v jezikovno kulturo v na-
(glej tudi Prosvetni delavec št. 20,1954)
V	BEOGRAJSKIH ŠOLAH
Natančneje smo si ogledali tri
velike beograjske šole. Osemletka Veljka Drugoševiča je novo, veliko poslopje, ki so ga zgradili v zadnjem času — saj še zidarji oz. inštalaterji dovršujejo zadnja dela. ^ Tudi vrt in dvorišče šele urejajo in bo verjetno uporabno komaj sredi pomladi. Zgradba je velika, ima 14 učilnic z vsemi pripadajočimi kabineti in pisarnami in je trenutno v njej natlačenih 33 oddelkov s 1186 učenci — povprečje na oddelek je torej 33. Samo poslopje me ni navdušilo, imel sem občutek nečesa kasarniškega, ki ga delajo najbrž zelo dolgi in po mojem mišljenju preozki hodniki, ki jih skušajo poživiti dolge vrste otroških risb.
Šola je izven mestnega središča, ena tistih, ki jih navadno kažemo obiskovalcem, ki se zanimajo za naše šolstvo. Dela pa po novem, takozvanem oglednem planu. V čem so značilnosti tega načrta? V prvem in drugem razredu imajo predmet spoznavanje prirode in družbe (naš stvarni pouk), ka-kor_ v hrvatskih šolah, ki se v trenem razredu nadaljuje kot isti predmet (zemljepis in poznavanje prirode) toda brez zgodovine in se še ne poučuje predmetno temveč povezano, do neke mere kom. pleksno, Šele v četrtem razredu se priključi tudi zgodovina. 2e v osnovni šoli pa imajo posebne predmetne učitelje za risanje, fiz-kulturo in petje.
Posebnost v tej šoli pa je, da so že v tretji razred uvedli pouk cuiega jezika — obvezno. Jezik lahko starši izbirajo (angleški, nemški, francoski, ruski) — v kolikor so seveda na razpolago strokovnjaki. Seveda pa tukaj pouk tujega zezika ni takšen, ka. kor ga poznamo iz naših srednjih šol. Vrši se v skupinah, kjer učitelj uporablja samo konverzacijo, brez pisanja in učenja slovnice, uporablja -gramofonske plošče in podobno. Razen tega poučujejo otroke tudi v manjših skupinah, največ do 20 otrok. Šele v petem razredu začneio potem po »normalni metodi«, kakor io poznamo tudi pri nas. Veriamem pripovedovan ju tovarišev, da so starši za ta in takšen pouk navdušeni in da dosežeio z učenci lepe uspehe. Najbolj v modi sta trenutno tudi pri njih angleščina 'n nemščina, zadnja še vedno pod vplivom okupacije.
V	7. in 8. razredu imajo uveden predmet »priroda i domačin-stvo«, ki ima dve smeri industrijsko in poljedelsko. V praksi pa ima pouk precei toretičen
in formalen značaj, ker nimajo za uspešno delo niti strokovnjakov, niti primernih delavnic.
Sploh se borijo s težavami najbolj pri vprašanju politehnične vzgoje otrok. Imajo sicer dve ka-binetski učilnici, v celoti pa imajo premalo kabinetov, učil in delavnic, ki tudi niso zadostno opremljene. Do neke mere skušajo to nadomestiti z obiskom tovarn, delavnic itd. Šola prireja vsako leto razstave in prireditve (med letom in zlasti ob koncu leta), za katere vsi učitelji tekmujejo, ker se hoče vsak postaviti s svojim razredom in delom. Šola je ozvočena. Petje imajo v vseh razredih po 2 uri tedensko, lepopis samo do četrtega razreda. Ker ima šola pouk v treh izmenah, ima upravitelj tudi svojega pomočnika in tainika.
Pri hospitacijab me je posebej zanimal predmet »priroda i društvo«, ki mi je zvenel nekam pri. rodnejše, kakor naš stvarni pouk. Nikakor ne bi hotel omalovaževati dela učiteljic v osnovni šoli, saj so se potrudile, da bi delale kar najbolje. Venoar sem odšel s šole z občutkom, da prav v pogledu prirode in družbe dajejo naši — dobri učite! ti seveda — v stvarnem pouku več, kakor sem mogel ugotoviti v predmetu »pri-roda i društvo«.
Moralni pouk na šoli imaio, vendar pa so ga ysaj v višjih razredih spremenili v nekake »razrednikove ure«, ter s tem postavili verjetno na stopnjo siu-čajnostnega in priložnostnega. Ura, pri kateri sem hospitiral, mi je to ugotovitev potrdila, ni pa seveda veljavna za celoto, saj o moralnem pouku nismo dobili natančnejših pojasnil.
Na osnovni šoli »Starine Novaka«, ki je staro poslopje z osmi. mi učilnicami in 21 oddelki (736 učencev) in kjer upravitel juje predsednik beograjskega UD, nas je presenetila čistoča in domačnost, katero skuša učiteljski zbor vnesti v šolo. Hodnik v prvem nadstropju je prav za prav sprejemnica, skorai malo preveč načičkana z rožami, slikami, zavesami in naslonjači, toda — in morda prav zaradi tega — ljubko domača, s tendenco, da otroka vzgaja tudi estetsko.
Posebnost Beograda in skoraj bi lahko rekel njegov ponos pa je osemletka »Brača Ribar«. Poslopje' je sicer staro, toda že zunanji izgled velike, vabeče vile, je name napravil dober vtis. Ta se je še povečal, ko sem stopil skozi velika vežna vrata, pri katerih nam ie želela dobrodošlico upraviteljica šole.
Načrte za to šolo je delala ženska in vse — od hodnikov, stopnjišč do razredov in delavnic
diha neko posebnost. Morda je za današnji čas celo nekoliko staromodno in ne odgovarja vsem zdravstvenim predpisom, toda je nekaj drugega, kakor si predstavljamo, ko govorimo o šoli. Skoraj bi rekel, da ie v vsem nekaj družinskega in materinskega, nekaj, kar v resnici daje vsemu domačnost in toplino. To pa je prav tisto, česar v, naših, starih in novih šolah pogrešamo in kar bi tako radi vnesli oz. ^imeli v svojih šolah, za katere želimo, da^bi bile čim bliže otroku. Kar zaželel sem si, da bi imeli več arhitektov žena.	_ v
Najprej so nam pokazali šolsko delavnico, v kateri so dekleta vezle gn šivale, dečki pa so bili zaposleni pri deškem ročnem delu. Toda delavnica! Na^ električni pogon imajo žago, žagice, luknjač, nadalje preprost Morse-jev brzojav, električno strugalni-co in Še vse polno strojev in strojčkov poleg številnega orodja. Lahko njim, ko imaio vse na raz-
del prirode s hribi in dolinami, reko in potoki, rastlinami, cvetjem, nagačenimi živalmi v določenem prirodnem okolju itd. Ob stenah so omare z zbirkami rudnin, slik, okostij, živali (ki jih je tovariš nagačil sam), aparatov. V tem kabinetu se vrši prirodopisni pouk.
Pa geografski kabinet! V velikosti 4 krat 4 m je sredi sobe relief Jugoslavije, v sredi je velikanski telurij, pod stropom zvezdnato nebo. Luči ugasnejo, telurij se premakne in v luči posebnih reflektorjev lahko učenci opazujejo gibanje zemlje okoli sonca, lunino gibanje, spremembe na zvezdnatem nebu. Razen tega je v tem kabinetu tudi velikanski globus, številne zemljepisne in zgodovinske karte, skice in grafikoni, skratka vse, kar je potrebno za dober tn zanimiv pouk. Si ga lahko zamišljate, ko sedijo učenci v klopeh okrog velikanskega reliefa, pod zvezdnatim nebom
polago - od kredita do strojev, m sredi kart, globusov in gra-bo reke! ta ali oni. Starejšega Lkonov? tovariša, za katerega sem sodil, da vodi delavnico, sem vprašal, kje so dobili strok in vse ostalo.
Z nekoliko priiemi ie odprl stružnico in žago. »Poglejte dobro!
To so sami stari kosi raznih strojev. To je del starega kolesa, ta dinamo sem sestavil iz raznih delov, 'ki sem jih našel pri »Odpadu«. To me ie stalo 150 dinarjev, to 200, za spoj sem dal 50 dinarjev itd. Vse sem očistil, predelal .Zložil in — dela. »Pa otroci?
Popravljajo električne kuhalnike, likalnike, stikala, same praktične stvari, ki jih potrebujejo v življenju in pr! katerih se naučijo o elektriki najbrž več, kakor pri vseh učnih urah.
Potem nas je tovariš vodil v sobo, v kateri ne veš, ali je namenjena igranju ali pouku, pa je vse obenem- Tukaj imajo mlin na vodo, miniaturno hi-drocentralo, ognjenik,_ maketa tovarn, mlatilnico, relief Beograda, Srbije, model Postojnske jame itd. Hidrocentrala daje lastno elektriko, ognjenik bobni in bruha lavo, mlatilnica mlati, Postojnska jama se blešči v lučkah, katero daje »domača elektrarna«.
Ko smo se nagledali, nas je tov. upraviteljica peljala v prirodopisni kabinet, Spotoma mi je pripovedovala, da je tovariš Vrabovič, ki vodi vse te stvari od delavnice do kabinetov, učitelj, bolehen na pljučih in ima na šoli edino nalogo, da urejuje in bogati kabinete, uču-a in uči ostale tovariše, kako si lahko izdelujejo preprosta učila. V tem smo prišli v prirodopisni kabinet. Dobra polovica sobe je urejena kot
Za dopolnilo pa še to: šola ima 33 oddelkov in samo 11 učilnic, pa se ji ni zdelo škoda kar tri šolske sobe preurediti v kabinete oz. delavnice. Ker so imeli za kabinete in delavnice letos na razpolago »samo« 230.000 dinarjev, potrebovali pa so skoraj milijon, so se o tem pogovorili s starši na roditeljskem sestanku. Starši so v nekaj mesečih zbrali prostovoljno pol milijona dinarjev. Na šoli imajo posebne učitelje za fizkulturo, petje, risanje in ročna dela. Ce se ne motim, imajo za 33 oddelkov 46 učnih moči!
Nazadnje smo se v zbornici razgovarjali o šolski problematiki v Beogradu. Prišli so namreč nekateri upravitelji in ravnatelji osemletk. Naj povzamem nekaj iz razgovora.
Za 650 oddelkov imajo v Beogradu samo dva inšpektorja, ki seveda ne obvladata problematike na posameznih šolah. Zaradi tega delata predvsem z upravitelji oz. ravnatelji. Imajo svet upraviteljev in svet ravnateljev s katerimi imajo inšpektorji enkrat mesečno sestanke oz. konference. Na konferencah razpravljajo o pedagoško-vzgojni problematiki in pripravljajo predloge, oz. dajejo iniciativo za delo na šolah. Učiteljsko društvo organizira v počitnicah tečaje za režiserje, ročno delo, dramatiko, lutkarstvo in podobno. Tečaji so dobro obiskovani. Poskusili so tudi s tečajem za psihologijo, za katerega pa niso mogli dobiti primernih predavateljevi
(Nadaljevanje na 2. strani)
lahko bolj ali manj izenaču-je.
Že današnji šolski sistem, čeprav nam povsem ne ustreza in je zato potreben reforme, je vkjučil v srednjo šolo neprimerno več mladine, kakor je je bilo vključene v predaprilski Jugoslaviji, V šolskem letu 1937-38 je bilo v Dravski banovini v meščanskih šolah 17.898, v gimnazijah in realkah 12.135 ali skupno v nižjih in višjih splošno izobraževalnih srednjih šolah 30.035 dijakov, t. j. po 25 na 1000 prebivalcev. Na istem teritoriju so imele v šolskem letu 1952-53 nižje in višje gimnazije skupno 52-045 dijakov, kar da 40 gimnazijcev na 1.000 prebivalcev. Pri tem niso vštete strokovne šole, katerih število se je po osvoboditvi izredno dvignilo.
Z vključitvijo mladine v srednjo šolo vedar še ne moremo biti zadovoljni:	prvič
zato ne, ker naši dijaki v srednji šoli ne uspevajo in ne napredujejo, kakor bi morali; drugič zato ne, ker zajemajo naše srednje šole v glavnem le dijake iz ožje okolice. Ko govorimo, da gresta 2/5 učencev po dovršeni osnovni šoli v 1. r. gimnazije, ne smemo pozabiti, da so to učenci iz naših mest in iz večjih krajev, v katerih gredo vsi 100 odstotno v gimnazijo. Iz odročnih in pasivnih krajev še vedno ni zadostnega dotoka učencev, zlasti ne na višjo gimnazijo.
V črnomeljskem okraju, ki šteje 25-272 prebivalcev, imajo le eno popolno gimnazijo in to v Črnomlju. Na njej je v nižjih razredih 330. v višjih razredih 90, torej skupno 4-20 dijakov, ki imajo odprto pot do gimnazijske mature. Značilno pa je, da je od teh 93,8% doma iz črnomaljske občine, ki šteje 5.594 prebivalcev, in da je iz vseh o-sin-lih sedmih belokranjskih občin. ki imajo 19.678 prebivalcev, komaj 6,2% dijakov.
Prav te stvari silijo k reformi našega šolstva- Pripeti se nam pa lahko, da pridemo tudi po drugi poti do enakih, neuspehov pri vključevanju mladine v srednjo 'solo. Zato se mi zdi, da bo treba v zvezi s šolsko reformo vprašanje podeželske šole obravnavati še prav s posebno pozornostjo.
Slovenci govorimo že od leta 1869 o splošni 8-letni šolski obveznosti. Reforma nam v tem pogledu zaenkrat ne bo prinesla nič novega. Izpopolniti pa bomo morali naše šolstvo tako, da bomo teh 8 šolskih let prav povsod izpolnili do dane mere. do nekega maksimuma z enako izobrazbeno vsebino.
AH bo mogoče tudi v najmanjši kraj odnosno v njegovo bližino postaviti obvezno šolo, ki bo dajala mladini enakovredno izobrazbo, kakršno bo dajala obvezna šola v mestih in v večjih podeželskih centrih? In če toga ne bo mogoče, kaj tedaj? Ali smemo računati z možnostjo preselitve vse šoloobvezne mladine, ko doseže določeno stopnjo šolanja, t- j. dovrši določeni razred, v kraj s popolnejšo obvezno osemletno šolo?
Za javno diskusijo bi rad povedal nekaj misli najprej v zvezi s prvim in nato v zvezi z drugim vprašanjem.
Na vsak način bo treba stremeti za tem. da vključimo čim več mladine v normalno razviti tip obvezne 8-letne šole direktno, t. j. z obiskom šole od doma. Razvitejšim šolskim tipom se bomo bližali na eni strani z otvarjanjem novih oddelkov na niže organiziranih šolah. Treba bo doseči. da bomo lahko organizirali drugi oddelek že na šoli, ki bo imela nad 20—25 učencev, tretji oddelek na šoli s 40—50 učenci, četrti na šoli s 70—80 učencev itd- Za otvarjanje oddelkov na niže organiziranih šolah morajo obveljati vsekakor posebni kriteriji. Razumljivo je, da bo tako šolstvo dražje. Če že govorimo o pomoči pasivnim krajem, te prav gotovo, da je lahko tudi razvitejša šola ena izmed oblik take pomoči.
Na drugi strani pa bo treba, v kolikor bodo dopuščale terenske prilike, združevati še nadalje niže organizirane šole in tvoriti više organizirane. V kolikor se ne bi dali vključiti v razvitejši tip šole vsi razredi neke niže organizirane šole, bo treba uvajati
sistem dvojnega šolskega o-koliša t. j. učenci bodo obiskovali nižje razrede (katere in koliko, bodo narekovale krajevne prilike) v domači niže organizirani šoli, medtem ko bodo višje razrede obiskovali v nekoliko bolj oddaljeni šoli normalnega tipa.
Pri popolnem ali delnem združevanju šolskih okolišev bo treba poznati pravo mero, da ne napravimo iz učencev popotnikov' in vozačev, ki bodo izpibljali na potovanju najlepši čas dneva. Oddaljeni učenec in učenec vozač študirata pod subjektivno težjimi pogoji, kakor učenec blizu šole, zato je njuno šolanje problematično.
S takšnimi in še drugačnimi načini bomo znižali število niže organiziranih šol odnosno ustvarili na njih znoslji-vejše delovne pogoje. Upam, da bomo kmalu lahko likvidirali enooddelčno šolo z osmimi razredi močno pa dvomim, da bi bilo mogoče odpraviti niže organizirane šole sploh- Zato se mi zdi, da je mogoče odgovoriti na prvo vprašanje le delno, ne pa v celoti pritrdilno. V nekaterih krajih bodo nujno le še ostale šole, ki zaradi izredno nizkega števila učencev ne bodo imele dovolj učiteljev, da bi mogle predelati predpisano učno gradivo v normalnem obesgu. V takih primerih se odpira pred nami drugo izmed navedenih vprašannj.
Domača niže organizirana šola bo uspešno rešila haloge nižje in tudi še naloge srednje stopnje obvezne šole. Če bosta na njej le dva učitelja ali celo en sam (enooddelčna šola bo pač s sprejemanjem novincev vsako drugo leto morala doseči strukturo dvo-oddelčne šole), ne bo mogla taka šola na višji stopnji dati učencem enakovredne izobrazbe, kakršno bo dale višja stopnja obvezne 8-letne šole normalnega tipa. Problematičen bo tedaj prehod učencev iz take šole na višjo gimnazijo in na strokovne šole- V tem primeru bo treba najti rešitev, ki ne bo vnaprej diskriminirala mladine v odročnem podeželju.
Kako v takem primeru o-mogočiti mladini enotno pot navzgor v šole?
Zase vidim zaenkrat dve možnosti:
1.	Učenca na višji stopnji lahko iztrgamo iz domače niže organizirane šole in ga preko internata vključimo v normalno 8-leino šolo, da na njej dobi zaključno obvezno izobrazbo in z njo pogoje za prehod v nadaljnje šole.
2.	V kolikor bi učenec moral ostati doma tudi na' višji, t. j- zaključni stopnji 8-let-nega šolanja, bi na eno- in dvooddelčni šoli kljub nizkemu številu učencev v oddelku le ne dobil polnovredne izo-brazbee, ki bi mu omogočala prehod v nadaljnje šole. V tem primeru bi govorili lahko o zasilni višji stopuji obvezne 8-letne šole v posameznih odročnih krajih podeželja v nasprotju z normalno višjo stopn jo v večjih krajih in v mestih.
Prav ta zasilnost zaključne stopnje obvezne šole v majhnih krajih podeželja govori za preselitev učencev v internat in za njih vključitev v obvezno šolo normalnega tipa. Vprašanje je le. v koliko bi bilo mogoče to realizirati. Ob strani puščam investicijska sredstva za zgraditev odnosno razširitev internatov, kakor puščam ob strani investicijska finančna sredstva za šolske prostore, napraviti hočem samo približen račun v zvezi z rednim vzdrževanjem učencev v internatu odnosno v domači šoli- Če računam stroške za vzdrževanje enega učenca v internatu povprečno 4.000 dinarjev na mesec, izplačamo z vzdrževalninami petih učencev učitelja tudi z najdaljšo učno prakso Če računam ie vzdržeevalnino šestega učenca za materialne izdatke, pridem pravzaprav do zaključka, da stane že šest učencev v internatu prav toliko, kakor stane novi oddelek z učiteljem vred na domači šoli. Pri tem nisem upošteval tega, da bo moral tudi preseljene učence nekdo učiti, pa bo zato treba več učiteljev in večjo kapaciteto učilnic v krajih, kamor bomo učence preselili.
Mislim, da bomo z manjšimi izdaki lahko odprli novo
(Nadaljevanje na 2. strani). ,
©dl (LMOta® dl® SIkopOiiD
(Nadaljevanje s L strani)
Zanimivo pa je stališče, da se UD ne bavi s stanovskimi vprašanji, niti z materialnimi vprašanji šol in učiteljstva'. Svojo nalogo vidi v boju zai strokovni dvig kadra, v razpravljanju o ideološko-stro-kovnih vprašanjih in podobno.
Povezava med šolo in domom je dobra, roditeljski sestanki so v Beogradu večinoma razredni. Šolski odbori pa se šele snujejo. Nimajo še razčiščenih osnovnih pojmov o raznih vprašanjih, niti določenih kompetenc. Zdaj razpravljajo o tem, ali naj odbor ureja samo materialna vprašanja na šoli, ali se lahko> zanima tudi za učno-vzgojno in socialno-zdravstveno problematiko. Pač pa zaenkrat sodijo, da starši, ki imajo v šoli. otroke, naj po možnosti ne bodo člani šolskega odbora.. Zanimivo je tudi to, da v Beogradu nimajo vadnice na učiteljišču, ker smatrajo, da mora biti vadnica normalna, učiteljišču najbližja osnovna šola.
Na obisku pri Pedagoškem
društvu Srbije
Redkim učiteljem pri nas je najbrž znano, da izdaja Pedagoško društvo Srbije svojo pedagoško revijo- s Nas tava i va-epitanje«. Prve številke, letošnjega letnika so nam dali za spomin na obisk. Kakšno problematiko obravnavajo? Navajam vsebino 1. in 2. številke 1954. Praksi (razmena iskustva) je posvečeno 9 člankov, psihologiji 2, diskusiji in anketam 5, zgodovini šolstva 1, šolstvu na tujem. 1, ocenam 3, pedagoški kroniki 2, ostalemu 4 članki. Vsaj po naslovih
—	zelo pestro. Revija izhaja v 400 izvodih — približno toliko naklado ima tudi naša »Sodobna pedagogika«! Toda, Srbija ima nad 5000 šol, preko 17.000 učiteljev in profesorjev, a večina naročnikov so po izjavi tovarišev — šole. Samo Pedagoško društvo Srbije pa ima le 200 članov, v primerjavi z nami, kjer ima Pedagoško društvo Ljubljana-mesto okoli 150 članov, izredno malo. Pač problem, ali pa odprto vprašanje za nas in še večje
—	zanje.
Nekaj prosvetne problematike Srbije
Organizacija šolstva je v primerjavi s Hrvatsko zaradi objektivnih pogojev pestrejša, do neke mere pa tudi manj dograjena, kakor v Hrvatski, ali pa n. pr. pri nas. Tudi Srbija pozna štiriletne šole, največjo pažnjo pa je v letih po osvobodiivi posvečala osemletkam. Poleg teh imajo tudi ne-kaj_ šestletk, ki pa niso privlačne in jih ljudje odklanjajo. Kdor se je odločil, da nudi svojemu otroku več kakor štiriletno šcianje, ga pač pošlje v osemletko, ki ima isti rang, kakor nižja gimnazija in iste možnosti za nadaljnji študij. Kot zanimivost so nam navedli neko šestletko v leskovač-kem okraju, katero obiskuje iz vasi, kjer stoji šola samo en učenec, vsi ostali učenci iz te vasi pa obiskujejo oddaljeno osemletko v drugi vasi.
V	šolskem letu 1952-53 je od vseh šoloobveznih otrok v Srbiji (vseh je ca 900.000!) imelo možnost nadaljevati šolanje v osemletki do 63% učencev, ki so dovršili 4. razr. osnovne šole. Po vojni so dobili novih 1168 osnovnih šol in pride danes na 1400 prebivalcev po ena šola (nad povprečjem v FLRJ). Osnovne šole imajo danes v ca 5000 vaseh oz. naseljih, ca 1000 naselij pa še svojih šol nima in obiskujejo njihovi učenci pač najbližje šole. Zanimiv je podatek, da je v šol. letu 1952-53 dokončalo 4. razr. osnovne šole 69% od vseh učencev, ki so začeli obiskovati osnovno šolo, da pa v osemletki dovrši osmi razred 50 do 60% otrok, ki vsto-pijo v prvi višji, to je peti razred.
Sploh so statistični podatki, ki so jih navajali tovariši na republiškem svetu mnoge od nas začudili zaradi izredne preciznosti (v koliko so realni, seveda nismo mogli ugotoviti). Samo nekaj številk iz njih-
V	republiškem merilu dajejo od družbenega plana za prosveto:
v letu	1952	28%
v letu	1953	31%
v letu	1954	29%
V republiškem merilu gre pa za učila komaj 1% od skupnih sredstev v proračunu, v bogatem Boru n. pr. samo 0,3%, v Trsteniku samo 0,05%. Posebna komisija ugotavlja, koliko in kakšnih učil manjka šolam na terenu. Tako so ugotovili v štirih okrajih, da od 117 šol nima 87 šol stavnice, 39 šol nima računala, 109 šol je brez tehtnice, 64 šol brez metrske palice itd. — in samo 3 šole nimajo svoje delavnice. Podobne primere so nam navedli tudi za gimnazije, za katere pa je v okrajih največje zanimanje in se tudi zanje največ žrtvuje. Saj so primeri, ko ena sama gimnazija v okraju dobi več sredstev, kakor vse ostale šole skupaj! — Na drugi strani pa so po osvoboditvi zgradili 1244 (po nekaterih podatkih celo 1400 ali 1600) novih šolskih poslopij, to je več, kakor imamo v Slo veniji vseh osnovnih šol.
Težko pa je tudi v Srbiji vprašanje kadrov. V osnovnih šolah, kjer bodo z novim šol. letom dobili okoli 2000 novincev, bo stanje normalizirano v toliko, da bodo lahko imeli v oddelku povprečno 40 učencev, Ker pa je 80% vseh šol oz. oddelkov kombiniranih, so postavili zahtevo, da se mora kombinirani oddelek, ki ima nad 35 učencev — deliti. — Mnogo težja pa je situacija na osemletkah, v nižjih in popolnih gimnazijah. S tem, da so prenesli skoraj vse kompetence navzdol, t. j. na okraje, je marsikje nastal tak kaos, da je stanje nevzdržno in mora republiški svet administrativno premeščati ljudi. Vendar pa pri tem ne uspeva dobro, ker od ca 100 premeščenih odhaja na novo službeno mesto komaj 5 ljudi. S tem, da so odprli nove višje gimnazije, se je stanje poslabšalo tudi tam. Za primer so navedli, da v Titovih Užicah na višji gim naziji poučuje 14 osnovnošolskih učiteljev.
Naj navedem še pripombe o organizaciji republiškega sveta in okrajnih svetov za prosveta Okrajni sveti za pro-
sveto so samo posvetovalno telo, o republiškem pa se vodijo razgovori, če in v koliko je sploh potrebno, da obstoji. Odprli so namreč vprašanje, kdo oz. kateri organ naj se bavi _ in uravnava prosvetno politiko: republiški svet za prosveto ali odbor za prosveto pri ljudski skupščini. Kakor rečeno, tega vprašanja še niso razčistili do kraja, vendar pa o njem razmišljajo zelo resno.
Posebno pozornost in skrb posvečajo fizični vzgoji otroka. Statistike, ki jih je navajal pomočnik sekretarja (podobne bi verjetno dobili tudi pri nas) jim namreč kažejo, da je ca 56% učencev podhranjenih. Sedaj se borijo za mlečne kuhinje, ki bi jih radi ustanovili na vseh šolah. Tudi druge statistike, ki jih je navajal, kažejo potrebo po večji skrbi za otrokovo telesno rast. Med drugim so ugotovili, da je fizična sposobnost naše mladine mnogo nižja in slabša, kakor v inozemstvu, n. pr.: naš mladinec vrže bombo 30 metrov, v Zahodni Nemčiji pa 45 metrov. Prav tako naš mladinec skoči v višino ca 15 cm manj, kakor v inozemstvu itd. Zaradi takih ugotovitev pritegujejo vse mlajšo učiteljstvo v obvezne, toda krajše (3 do 7 dni) fizkulturne tečaje, tovariš pomočnik pa se je tudi osebno ogreval za misel, da bi uvedli samo 5-dnevni tedenski pouk.
Na koncu še nekaj zanimivosti. V Srbiji dobijo v osnovnih šolah učenci spričevala šele, ko uspešno dovršijo četrti razred osnovne šole. Razen tega nimajo nobenih dnevnikov oz. priprav, niti »Tednikov«. Učitelj vpiše ob koncu ure snov, ki jo je obravnaval v razredno knjigo, kakor vpisujejo pri nas v srednjih šolah. Seveda je na tak način kakršnakoli kontrola vsaj otežkočena, če že ni nemogoča, naše bivanje v Srbiji pa je bilo prekratko, da bi lahko objektivno presodil in ugotovil efekt učiteljevega dela in otrokovo znanje v osnovni šoli.
Cvetko
Ura moralne vzgoje
Ob tehtnem članku tov. Koncilje sem se zamislil. 2e dolgo ni bilo nikogar, ki bi dregnil ob tako občutljivo točko naše vzgoje.
Ko je minulo šolsko leto poročala sindikalna grupa profesorjev na Velenjski gimnaziji matičnemu celjskemu društvu, je signalizirala veliko potrebo po priročniku za poučevanje družbene in moralne vzgoje.
Menda ni predmeta, ki bi bil po podajanju tako pisano pobarvan kot je pouk moralne vzgoje. Če ne bo priročnikov in ne kakih drugih konkretnih poijasnil k pouku družbene in moralne vzgoje, bo le ta z vsakim dnem kot predmet vse bolj anarhičen. Razrednikova ura? Brez vsake orientacije bi bila mnogokrat tudi prazna.
Učni načrt za družbeno in moralno vzgojo naj kar ostane. Na vsak način pa naj bo razredniku dovoljena svoboda, da
Kako bi podrobni učni načrt koristil šolski reformi
Ze tolikokrat obravnavana šolska reforma ne bo dosegla vidnejšega uspeha, dokler ne bo našla dejanskih reformatorjev v učilnicah samih.
V teoriji so nam že znane smernice, ki jih naj upoštevamo pri pouku. Glavna zahteva je v tem, da se ves pouk nasloni na življenjsko stvarnost in uporabnost. Prvi korak je že storjen. Pred sabo imamo nov učni načrt za gimnazije in višje razrede osnovnih šoL Naša naloga pa je, da ga pre-kvasimo, pregledamo in izpopolnimo.
prepričevalno in aktivno zaživela v naši šolski mladini, bi bilo treba storiti še en korak. Ko smo brali napoved, da bo sledjl »podrobni« učni načrt, smo si nekateri predstavljali brošuro, v kateri bo snov podrobno razdeljena in razvrščena po časovnih obdobjih in učnih skupinah, kakor to vajeni
naj bo prepuščeno učiteljevi spretnosti in iznajdljivosti.
Za tako delo so potrebne žrtve. Te žrtve pa morajo biti primemo nagrajene, kakor je nagrajen vsak rokopis, ki se spremeni v knjigo. Poleg tega bi morala biti še razpisana nagrada za najboljša dela. Prepričan sem, da bi se zanjo potegoval marsikak vzoren metodik.
Delo bi bilo kolektivnega značaja in bi opozorilo na marsikako učilo, ki ga danes še nimamo ali pa je že pozabljeno. Ob takem delu bi nastajali najrazličnejši in najtehtnejši predlogi za sestavo
boljših ta bolj praktičnih' učbenikovč Šolska reforma bi se s tem že začela.
Omenim naj samo še to, kakšna naj bi bila organizacija tega dela. Zelo enostavna. Nekaj strokovnjakov za vsak predmet naj izbere teme za učne slike, izdela norme (velikost, oblika, izdelava) za priloge ter razpiše natečaj, postavi rok ter prevzame redakcijo. Finančno plat si naj delita založba in SPK LRS. Nič ne bi škodilo, če bi vsak učitelj dobil tako knjigo zastonj, šolska inšpekcija pa naj ugotavlja rezultate novega pouka
-k
JANEZ TOMŠIČ:
M”**
Metodika prirodopisnega pouka v osnovni šoli
sodobno življenje v družbi. Tudi na naši šoli delam večidel tako.
Če bi bila le razrednikova ura, bi jo vsak vzel čisto individualno — ob reševanju oziroma opravičevanju zamud in sličnega bi naši vzgojni cilji zvodeneli.
Zastavili smo dobro. Manjka nam le metoda dela. Zato bi ne bilo napačno, če bi izmenjali mnenja s hospitacijami med kraji in okraji. To in pa vsaj en priročnik z znanstvenimi in metodskimi napotki!
Naročnikom »Savremene škode«
Prosimo naročnike, da obnove naročnino za 1. 1955.
Naročnina znaša:
Za šole in ustanove: celoletno	600 din
polletno	300 din
Za učitelje in profesorje:
celoletna
polletna
500 din 250 din
Plenum združenja učiteljev LRS
Pred občnim zborom, ki bo konec januarja v Kopru, se je 25. dec. 1954 sestal še plenum Združenja učiteljev Slovenije. Plenum je razpravljal o reformi šolstva, o družbenem upravljanju in o nekaterih materialnih vprašanjih.
O delu komisije in podkomisij za reformo šolstva je poročal tov. Peče Oskar. Diskutanti so se ob tej točki dnevnega reda dotaknili še mnogoterih problemov, ki so bolj ali manj povezani s šolsko reformo in se končno tudi zedinili v naslednjem: Plenum soglaša z izjavo republiškega odbora, ki je bila objavljena v Borbi; plenum zahteva, da delajo vse komisije in podkomisije za reformo šolstva ob pritegnitvi najširše zainteresirane javnosti in njenih organizacij; plenum zahteva skorajšnji prelom z načinom izobrazbe učiteljskega kadra in mnogo več dela pri strokovnem izpopolnjevanju tistega kadra, ki že poučuje; s tem v zvezi naj bi se pospešila organizacija izobraževalnega centra; plenum svari pred prenagljenim delom na celotnem področju šolske reforme; v Sloveniji bo treba posebno pozorno obravnavati niže organizirano šolstvo, ki ga pa ne smemo reševati z internati, ampak s kvalitetnim in kvanti-tetnim dvigom učiteljstva na teh šolah in z oslguranjem materialnih sredstev.
Pri vprašanju najuspešnejših poti, ki vodijo do resnično družbenega upravljanja (uvodne besede je govoril tov. Zdešar), so sodelovali prav vsi člani plenuma. Diskusija je pokazala, da je to upravljanje že zaživelo v vseh okrajih, da pa so prijemi dokaj raznoliki. Zastopnike staršev vse ponekod volijo na roditeljskih sestankih (kar je po mnenju plenuma edino pravilno), drugod pa na zborih volivcev. Nekako splošen pa je pojav, da
šolski odbori nimajo nobene besede pri šolskih proračunih, ki jih občinski tajniki krojijo po svoje. Nujno je, da bi s šolskimi proračuni upravljali šolski odbori. V zvezi s celotno diskusijo pa so bili sprejeti tile zaključki: Šolskim odborom je treba dajati konkretne naloge; učitelji naj bodo pri tem le poročevalci in iniciatorji, ker je nujno, da se odbori čimpreje afirmirajo. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da šolski odbori niso edini organ družbenega upravljanja v šolstvu, še vedno bodo morali bdeti nad šolstvom tudi politični forumi in družbene organizacije, saj bi v nasprotnem primeru pomenilo, da smo v družbenem upravljanju zašli v neko ožino.
V zvezi z materialnimi problemi je bilo največ govora o izvajanju zadnjih uredb. Ugotovljeno je bilo, da so kriteriji za določanje težkih mest izredno labilni. OLO Postojna na primer nima niti enega »zelo težkega« mesta, Jesenice pa so
zajele tudi kraje, ki tudi po še tako splošnem kriteriju ne bi spadali v to kategorijo. Svet za prosveto in kulturo bi vsekakor moral predhodno organizirati nekakšen posvetovalni ali koordinacijski sestanek. Glede naturalnih dohodkov je plenum potrdil že znano stališče rep. odbora. Zaključki diskusije so v glavnem naslednji: Znova bo treba proučiti vprašanje učne obveznosti šolskih upraviteljev. Primerjava z ravnatelji nižjih gimnazij kaže prevelike razlike; urediti bo treba razpon pri številu otrok v razredu, ako ti presegajo število 40; plenum odločno zahteva, da se vse veljavne uredbe tudi izvajajo; plenum ugotavlja, da je pereč problem vprašanje odnosa občinskih tajnikov do šolstva, ki predstavljajo marsikje celotno oblast; plenum smatra, da je treba pasivne okraje bolje doti-rati, dokler ne bodo ti mogli razviti svoje lastne gospodarske dejavnosti.
H koncu je plenum še sklenil, da bo na letni skupščini v Kopru glavni referat »Pošolska vzgoja mladine«.
Krivico bi delali sestavljal-cem novega načrta, da tega niso upoštevali, saj so ga opremili s številnimi metodičnimi navodili za posamezne predmete, kar je pri tem učnem načrtu nekaj novega, kajti ta navodila so obširnejša in pre-ciznejša. V tem oziru je načrt res podroben ter kaže velik napredek.
Da odgovorim na naslovno vprašanje, mislim na sestavo še enega načrta, podrobnejšega. Po vsakem novem učnem načrtu je bila’ doslej naloga vsakega razrednega ali predmetnega učitelja, da sl je po okvirnem sam sestavil svoj podrobni načrt za ves razred ali določen predmet. Snov je razdelil na tedne ali na mesece. Ker je tako delo subjektivnega značaja, so bili ti podrobni učni načrti zelo različni. Le ponekod so se takega dela lotili kolektivno in s tem prihranili čas, dosegli pa večjo enotnost.
V tem primeru pa gre za nekaj drugega. Mislim na izdelavo takega podrobnega učnega načrta, ki bi bil opremljen z nekaterimi vzornimi učnimi slikami k nekaterim težjim poglavjem iz vsakega predmeta. Te učne slike bi naj bile opremljene s skicami, načrti, grafikoni, kratkimi opisi, zemljevidi in z navedbo učil in literature, kjer je snov natančno razložena. To bi bila poleg sistematično urejenega načrta še zbirka vzornih učnih slik, ki bi služile učitelju za obravnavo ostalega, metodično neobdela-
Ker je vsaka Izobrazba kompleksen pojem, se je treba enostranske usmerjenosti pouka toliko bolj izogibati, čim nižja je stopnja šole. S tega stabšča je bilo, kolikor vem, precej pomislekov proti uvedbi prirodopisa kot posebnega predmeta že v 3. ta 4. razred osnovne 'šole, posebno še z ozirom na prav detinsko fizično zmogljivost prizadetih učencev. Zlasti učni načrt iz 1. 1946 je zbujal hude dvome o pedagoških in psiholoških sposobnostih njegovih sestav-Ijalcev; saj je zahteval od otrok 3. in 4. razreda, ki še niso dobro odložili igrač, nič več in nič manj, kakor »razumevanje zakonitosti v razvoju organizma in razumevanje osnov razvojne teorije. Učenci naj bi si pridobili jasno predstavo o zgodovinskem razvoju organskega sveta ter o poreklu ta mestu človeka v naravi« (cit. Tomšič, Metodika, str. 36).
Pregled učnih načrtov za prirodopis v 3. in 4. razredu osnovne šole, ki so se po osvoboditvi že večkrat spremenili, nam kaže, kako so prvotno močno pretirane zahteve glede tega pouka odločujoči postopno zniževali Poskusni učni načrt, sprejet za š. 1. 1953-54 po snovi, obliki in razporeditvi gradiva že kar ustreza zmogljivosti 9 do 10 letnih otrok, seveda, če zna učitelj obdržati pravo mero.
Pričujoča Metodika obravnava na 220 straneh najrazličnejšo vsebino, ki je zajeta v glavnem v teh poglavjih; Kratek zgodovinski pregled
bo praksa lahko še to in ono vprašanje revidirala, kot to odkrito ugotavlja konec predgovora. Naj še pripomnim, da se Metodika sicer največ ukvarja z biološkimi disciplinami naravoslovja, vendar pa, v skladu z učnim načrtom, upošteva tudi ostale naravoslovne panoge. Avtor se je odločil, da vse to gradivo imenuje s skupnim izrazom prirodopis.
Razsoden učitelj bo to Metodiko uporabljal predvsem za svojo orientacijo pri delu, dobil pa bo v njej tudi marsikatero pobudo za lastno strokovno napredovanje. Vendar se je bati, da ne bi začetnika prav ta knjiga zapeljala, da bi hotel vse, kar je v njej navedeno, zahtevati tudi od otrok. Saj avtor sam priznava v predgovoru, da nekaterim problemom, ki jih navaja v knjigi, učenci 3. in 4. razreda ne bodo kos.
Tudi sam imam vtis, da je avtorja navdušenje za stroko v marsikaterem primeru zavedlo do prehudih zahtev na-pram našim najmlajšim. Ta in tam navaja probleme, ki sploh še ne segajo v interesno področje takih otrok. Tu pač ne velja njegov ugovor, da šola ne sme capljati za življenjem, ker ga tudi prehitevati ne sme. Pa tudi če smo prepričani, da bodo učenci večino gradiva, ki ga navaja ta knjiga, razumeli, ostane še vedno važen pomislek: preveč dela, preveč dolžnosti in skrbi jim nalaga! Saj zahteva individualni biološki dnevniki- r>riro-
nega učnega gradiva. Te vzor- prirodopisnega pouka v osnov- dopisno mapo, herbarij, pa še
v* r\ T n	rv%/"M« 1	-- Z1—	X ~ 1 ~ to m«- Gl/nttcvm r-il^cvvvv fl	Tl ri 1 Cf O 1 ri — rC O
ne učne slike bi morale biti zajete iz vsakega predmeta. Take vzorne učne slike bi morale obsegati vso današnjo gospodarsko, kulturno in politično stvarnost, prav to, kar od reforme pričakujemo in z njo hočemo doseči. Tak načrt ne bi bil več samo podrobni učni načrt, marveč metodičen kažipot v šolsko reformo. Ver-balizmu bi bil s tem zadan smrtni udarec. Sleherni učitelj bi v njem videl sliko svojega dela.
Komaj sem to zapisal, že slišim ugovor: To je šablona!
Odgovor je lahek. Kaj je bolje: ali nekaj po vseh metodičnih načelih obravnavanih učnih slik ali sedanja ver-balistično podana učna enota? Poudarjam: tak podrobni učni načrt bi obsegal le nekaj najtežjih poglavij v obliki opisanih učnih slik, ostalo gradivo
Šolska reforma in odročno
nih šolah na Slovenskem, Obravnavanje glavnih panog prirodopisa, Učne metode, Učna sredstva. Učiteljeva priprava za pouk, Potek pouka in Delo ob organizaciji priro-dopisne zbirke. Na koncu posameznih poglavij so navedeni izčrpni seznami literature o obravnavani snovi.
Iz celotnega teksta te knjige se odraža avtorjeva velika ljubezen do predmeta in njegova strokovna razgledanost Le škoda, da ni vsebina bolj pregledna in slog bolj zgoščen.
Iz navedenega seznama vsebine, ki niti ni popoten, je razvidno, da je avtor problematiko prirodopisnega pouka v 3. in 4. razredu osnovne šole vsestransko osvetlil; to je posebno važno z ozirom na dejstvo, da je zdaj prirodopisu v osnovni šoli odmerjena dosti večja vloga kot kdajkoli prej. Vendar pa se avtor zaveda, da
domače naloge, in vse to obvezno; kot kolektivno delo pa predvideva biološki koledar, prirodopisni razredni časopis in prirodopisno čitalnico. Razen tega navaja še več drugih zaposlitev, n. pr. dopisovanje učencev, delo ob organizaciji prirodopisne zbirke, ob priro-depisnih razstavah in v krožku, pa celo v ^šolskih počitnicah. — Prepričan sem, da vse to presega moči mladih glavic, posebno še, če pomislimo, da imajo poleg prirodopisa tudi dosti drugega učenja in da so premnogi še trdo pritegnjeni k domačem delu. Čudno, da avtor tega ne upošteva, ko ravno sedaj slišimo od vseh strani zahteve, da je treba šolsko mladino rešiti pretežkega bremena in se ustrezno temu krči delovni program tudi srednješolcem.
To bi bil po mojem mnenju glavni očitek tej sicer potrebni in koristni knjigi. Bufon
podeželje	.Žg:
čujem, da bo v skrajnem pri-ko bo na šoli le
(Nadaljevanje s 1, strani)
oddelke na niže organiziranih šolah in šli pri številu učencev, potrebnem za en oddelek, še pod navedeno mejo. Dražje bo, če iztrgamo učence iz družin, da bi jih vzdrževali v internatih. Lažje bo rešljiv problem vaške šole in vaške prosvete v splošnem, če bomo usposobili dovolj učiteljev in bomo skušali, v kolikor bo le mogoče, reševati vprašanje obvezne izobrazbe na samem terenu z uvajanjem razvitejših tipov obvezne 8-letne šole bodisi z znižanjem števila učencev za en oddelek ali z
•••••««•• •••«••••• •••••« ■•«••• •
:
1
f
f
&
i
*
f
?
* ••••*• »••••• •••••• «••••*«•• «•••••••• ••«••• ••••«•»
jfetHe
»LJUDSKO PRAVICO"
mera, ko bo na sou ie pre-nizko število učencev, potrebno prpšolamje tudi celotne višje stopnje. Vprašanje podeželske šole bo treba reševati zelo prožno.
Praviloma se bo učitelj na niže organizirani šoli prizadeval. da na določeni, bodisi na višji ali celo na srednji stopnji doseže prešolanje tistih učencev, ki so se odločili za nadaljevanje študija po obveznem šolanju. Prešolali se bodo pač v normalno razvito 8-letno obvezno Šolo, ki jim bo dala potrebno osnovo za nadaljevanje študija.
••*••• •••••* •••«•• •••«•• *•««••••••••••■■••
i
:
:
i
i
!
m
t i
t
in obveščeni boste o vseh kulturnih, gospodarskih in političnih dogodkih doma in po svetu
«•«•#••••••••••••• •«•••• •«•••• •••••» *•««•»§•••• •••♦#• •••««• •#•••• ••*••••#• •••«••*#• *••••«
Ne bi se pa mogel sprijazniti z mislijo, da bi zasilna višja stopnja 8-letne šole, kjer bi po sili razmer obstajala, zapirala absolventom pot naprej v občeizobraževalne ali strokovne srednje šole. Nujno se mi zdi, da bi tistim nekaj absolventom zasilne 8-letne šole, ki bi radi nadaljevali študij, morala nuditi skupnost možnost, da bi se v dopolnje-valnem ali bolje rečeno v pripravljalnem razredu v toliko izpoponili v znanju, da bi lahko uspevali v nadaljnji srednji občeizobraževalni ali strokovni šoli. obveznim o-biskom pripravljalnega razreda bi bili taki učenci dejansko prikrajšani za eno leto. ker bi se jim študij za toliko podaljšal. Skupnost bi jih morala za to odškodovati s tem, da bi jim s štipendijami omogočila obisk pripravljalnega razreda za določeno srednjo^ šolo. Terenski faktor je pri šolanju le preveč močan, da bi ga bilo mogoče premagati brez nekih posebnih žrtev. .
Ključno vprašanje uspešne šolske reforme v podeželju, tako se mi zdi, je izobrazba učnega kadra. Smatram, da je raztegnitev učiteljskega študija na šest let izven diskusije. K učiteljski izobrazbi štejem temeljito splošno in strokovno izobrazbo ter še poseben poglobljen študij neke predmetne skupine. Na tak način bo mogoča smotrna zasedba 8-letne obvezne šole, naj bo z normalno ali zasilno višjo stopnjo, tudi že pri manjšem številu učiteljstva na šoli.	A. Savli r
Proti bolečinam vseh vrst
(glavobola, zobobola, reumatlčnlm bolečinam, nevralgije itd.)
zahtevajte v lekarnah
le originalno škatlico tablet
C0FFALG0L
ali tablete z močnejšim učinkom
PHENALG0L!
Izdeluje: LEK - tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov, Ljubljana
Obenem čestita tovarna

fr
vsem sreero in usnešno novo leto 1955 ij

Ali bomo morali zapreti nekatere strokovne šole in zakaj?
Vprašanje strokovnih kadrov Je danes pri nas prav tako važno, kakor vprašanje materialnih sredstev, da ne rečemo, da včasih še celo bolj. Poznana nam je krilatica:	»Kadri rešujejo
Vse!«. Nekateri vprašanje kadrov podcenjujejo in menijo, da je dovolj, če immao potrebna materialna sredstva. Takšno mnenje je napačno. Danes ne smemo podcenjevati vloge ljudi in precenjevati vlogo strojev, kajti stroji postanejo sijajna stvar šele tedaj, če jih upravljajo ljudje, ki stroje dobro poznajo. Danes, ko so že mnoga podjetja z delavskimi sveti in upravnimi odbori spoznala, da le dober strokovni kader lahko uspešno deluje v proizvodnji, je veliko povpraševanje po strokovnih kadrih. In kje jih dobiti? Iz naših strokovnih šol seveda. Ali so naše 'strokovne šole danes sposobne vzgajati za operativo potreben in dober naraščaj? Na žalost moramo ugotoviti da ne, ker strokovne šole nimajo dovolj visokokvalificiranih, strokovnih učnih moči za vzgojo mladih strokovnjakov. Strokovnjaki iz strokovnih šol beže namreč v operativo in tehnično upravne službe, kjer jih bolje razporejajo in kjer jih v splošnem tudi bolje plačujejo; a strokovne šole ostajajo ali brez strokovnjakov, ali pa obdrže le tiste, ki so v operativi iz različnih razlogov manj uporabni. Zaradi pomanjkanja strokovnjakov grozi nekaterim šolam, da jih bo treba zaprti.
Vzemimo samo primer Gradbene srednje šole (Gradbenega tehnikuma) v Ljubljani, kjer se Šolajo tehniki in mojstri za gradbeno operativo, geometri in cestarji. V kratkem času. je za-pasJlio zavod kar devet inženirjev in šoli grozi, da bodo odšli še drugi. Večina teh je odšla v gradbeno operativo, v teh-nično-upravno službo, a dva na tehnično fakulteto. Ti tehnični kadri so bili strokovno odlični, poleg tega pa še dobri vzgojitelji. Kakor vidimo, beže iz šol predvsem tisti, ki se zavedajo svojih strokovnih sposobnosti in to posebno danes, ko jih opera-tiva zelo vabi in ponuja večje plače, da ne omenimo nekaterih tehnično-upravnih forumov, ki silijo strokovni kader iz šol v tehnično-upravno službo. Kdo naj potem vzgaja našo mladino v tehničnih šolah? Morda tak strokovni kader, ki ga operati-va in tehnično upravni forumi odklanjajo?
Veano poudarjamo, da moramo v vsem našem javnem življenju gledati malo dalje, nego samo do nosa in vendar vidimo samo do nosa, ker bližnji bodočnosti ne posvečamo dovolj pozornosti, ker ne posvečamo vzgoji kadrov dovolj skrbi. Ali nismo s tako personalno politiko, ki omogoča beg iz strokovnih šol, odgovorni družbi, predvsem pa tudi naši mladini, ki bi morala v šoli dobiti mnogo tehničnega znanja, pa ga ne more, ker beže najboljši strokovnjaki in vzgojitelji iz strokovnih šol v operativo?
V naprednih deželah pomeni mesto vzgojitelja v strokovni šoli neko odliko za strokovnjaka, neko čast, ki je ni lahko poseči. Strokovnjaki v strokovnih Šolah so za svoje delo dovolj stimulirani. Zakaj pa pri nas ne bi mogli strokovnih kadrov v strokovnih šolah izenačiti z napredovanjem strokovnih kadrov v upravno-tehnični službi?,. Na gradbeni srednji šoli v Ljubljani so nekateri starejši strokovnjaki razvrščani v VI. plačilni razred, a njihovi kolegi iste starosti, ali celo mlajši, ki imajo manj prakse v operativni službi, oziroma upravno-tehnič-hi službi, pa so razvrščeni v upravno-tehnični službi v IV. sli III. plačilni razred. V pro-svetno-znanstveni službi je VI. Plačilni razred kot zaključni, s katerim stopi profesor — strokovnjak v pokoj. Zakaj ne bi oaogel napredovati profesor — strokovnjak do III. plačilnega razreda? Ali ni nesmisel, da Imajo mladi in celo najmlajši absolventi gradbene srednje šole v posmeh strokovnjakom, ki s» jih učili, 25.000 do 29.000 din mesečnih dohodkov, kadar so terenu?
Potrebno je tudi poudariti, da 80 mnogi predavatelji prišli na
strokovne šole s premeščenjem Iz tehnično-upravne službe ali iz operative, ker je na šolah primanjkovalo tehniških kadrov.
Kdo od dobrih strokovnjakov bo danes odšel iz operative ali tehnično-upravne službe na strokovno šolo? Nikdo, ker nobeden noče imeti nižjih prejemkov. Morda še kak posameznik, slab strokovnjak, ki je v operativi nesposoben, vendar le res samo posameznik. Naše strokovno šolstvo mora napredovati, ne pa padati. Do nedavnega smo vzgajali na gradbeni sred. šoli mlade kadre, katerih strokovni nivo nikakor ni zaostajal za nivojem absolventov pred II. svetovno vojno. Nasprotno njihovo splošno izobrazbo smo celo izboljšali.
Danes je vprašanje strokovnega kadra v strokovnih šolah kritično, zato ga je treba rešiti tako, da bo v korist naši skupnosti.
2e to ni pravilno, da je VI. plačilni razred zadnji, s katerim
stopi profesor — tehniški strokovnjak ali profesor splošne Izobrazbe v pokoj. Zakaj ne bi izenačili napredovanja prosvetnih delavcev z napredovanjem v tehnično-upravnih in drugih upravnih službah, kjer je mogoče doseči IV. in III. plačilni razred? Nadalje je treba profesorje — tehnične strokovnjake na ta ali oni način stimulirati, da bi tudi dobri strokovnjaki prišli v strokovne šole. Zavedati se moramo, da se dober tehnični strokovnjak lahko zaposli tako v opereti kot v šoli, dočim se profesor splošnih realnih predmetov lahko uporabi le v šoli. V tem je razlika med profesorji splošnih in realnih predmetov in profesorji — strokovnjaki. In to razliko moramo upoštevati ter stimulirati dobre strokovnjake, da bodo prišli na strokovne šole, sicer bo strokovni nivo strokovnega naraščaja padal, če se bo sploh lahko šolal zaradi pomanjkanja Vidmar Miroslav
DELOVNA KONFERENCA RAVNATELJEV GIMNAZIJ IN ŠOLSKIH UPRAVITELJEV V KOČEVJU
V dneh 16. in 17. decembra leta 1954 se je vršila v Kočevju uradna konferenca, na kateri je sodelovalo krog 50 ravnateljev gimnazij, šolskih upraviteljev, upravnikov otroških vrtcev in dijaških internatov iz vsega kočevskega okraja.
Na delovni konferenci Je bilo 10 referatov, ki so nakazali nekatera pereča vprašanja vseh tipov šol in mnoge šolske in izvenšol-ske probleme. Referatu so sledile izčrpne diskusije, ki so razčistile senčne in sončne strani vzgojnega dela, zbližale in izenačile misli konferentov in nakazale smernice za bodoče delo.
O uradni administraciji je podal prvi referat tov. Novak Tone, upravni inšpektor OLO. Obravnaval je vse uradne knjige, ki jih morajo imeti šole in podal navodila, kako Je treba iste voditi v smislu obstoječih uredb in pred-plsov.
Vsi konferenti so izrazili željo, naj prosvetne oblasti izdajo nov šolski priročnik, ker je dosedanji že precej pomanjkljiv in ponekod zastarel.
Družbeno upravljanje šol (delo šolskih odborov, Obč. Svetov za prosv. in kult., roditeljski sveti in sestanki) je obrazložil in nakazal glavne smernice tov. Grebenc Jože, šol. uprav, iz Sušij.
Tov. načelnik Mihelič Je k referatu dodal ,da pripravlja zvezna vlada okvirni zakon o družbenem upravljanju šol, vendar nanj ni treba čakati, ampak takoj pristopiti k delu. Družbeno upravljanje je novost, zato bodo začetne težave, kot so bile po podjetjih, ko jih je delavstvo prevzelo v samoupravljanje.
Pri delu šolskih odborov moramo zlasti paziti " na to, da se ne bi pojavili dve škodljivi tendenci in sicer:
1.	da ne bi odbor postal podrejen činitelj šolskemu upravitelju in
2.	da ne bi šolski odbor prekoračil danih kompetenc in hotel v šolah odločati n. pr. o ocenah učnih oseb, o kaznih, odpustih itd.
V diskusiji je sodelovalo več konferentov, ki so osvetlili sestav, vsebino dela in kompetence bodočih šolskih odborov.
O učnih načrtih je referirala tov. Lesar Meta, šol. uprav, v Hoškem potoku. V uvodu je potožila, da se učni načrti prenaglo menjavajo in zato njih vrednost ni mogoče podrobno preizkusiti.
Ravnatelj nižje gimnazije v Ribnici tov. Vanič je tudi kritiziral prepogosto menjavanje učnih načrtov in predmetnikov. Novi učni načrt se mu zdi preobširen in zlasti zahtevam iz slovenščine, učenci ne bodo kos. Premalo časa ostaja učitelju tudi za ponavljanje in utrjevanje snovi. Tudi učna knjiga za pouk nemščine se mu zdi preobširna in preveč zahtevna za to stopnjo.
Kritiku je odgovoril tov. Mihelič. Ugotovil je, da načrt ni preobširen in je odvisno le od učitelja, kako si bo iz pestre zakladnice izbral tehtne in važne teme in Jih potem, v primerni povezavi, obdelal z učenci.
Sol. inšp. Vrabič je objasnil, kako naj se po šolah izvaja pouk iz domoznanstva in kako naj si učitelj priskrbi potrebne vire. Snov za domoznanstvo naj bi zbirale vse učne osebe v okraju, pomagali pa naj bi zlasti geografi z gimnazij. Zbrano snov bi razmnožili in dali v uporabo vsem šolam kočevskega okraja.
Stanje učnih knjig in knjižnic Je orisal tov. Železnik Franc, šol. uprav, iz Ribnice. Takoj v uvodu je ugotovil, da Je mnogo učil in knjig uničila vojna vihra in da so nekatere šole tozadevno zelo revne.
Organizacija in delo v pošolsklh izobraževalnih tečajih je bila tema izvajanj tov. Lavšin Ančke, šol. uprav, iz Dolenje vasi.
Tovarišica je v uvodu ugotovila pomen izobraževanja ljudskih množic in kako se je to delo uspešno izvajalo že med osvobodilno borbo. Ugotovila Je, da Je sedaj v zimskem času v kočevskem okraju precej tečajev za žene in dekleta v pogledu zdravstva, gospodinjstva, ročnih del
itd. Obžalovala pa je, da Je sorazmerno premalo tečajev za moško mladino, ki se zato v precejšnji meri izživlja po gostilnah in v slabi družbi.
Tečaji so imeli doslej lepe uspehe in so mnogo pripomogli k dvigu kulturne in zdravstvene zaostalosti na vasi.
O poslovanju šolskih upraviteljev (šolsko gospodarstvo, strokovna in ideološka pomoč podrejenim. hospitacije) je govoril tov. Andoljšek Ludvik, ravn. niž. g. Dobrepolje.
Za dvig in izboljšanje šolskega dela je priporočal referent pogoste hospitacije med učnimi osebami in skupne učne nastope učiteljstva iz bližnjih šol.
Tov. inšp. Vrabič je v diskusiji poudaril, da si morajo zlasti mlajši upravitelji in učitelji izpopolnjevati znanje in se naj zato pogosto shajajo s starejšimi šolniki in praktiki.
Načelnik, tov. Merčun, je priporočal naj si učitelj okrasi učilnico s cveticami lončnicami. Neokusne pa so take učilnice »z oltarčki« okrog slik in vse mogočo šaro po stenah. Tudi tov. načelnik je priporočal medsebojne hospitacije učiteljstva sosednjih šol in nadaljevanje razredništva od najnižjega do najvišjega razreda, da lahko tako učitelj dodobra spozna duševnost otroka.
Pionirska organizacija Je bila predmet razglabljanj tov. Valjavca Nikolaja, ravn. niž. gimnazije v Vel. Laščah.
O delu v pionirski organizaciji se je razvila živahna debata, ki je ugotovila, da so pionirske organizacije v splošnem delovne in da se v njih mladina pravilno vzgaja za bodoče življenjsko delo in naloge.
o predšolski vzgoji otrok Je poročala tov. Debenjak Pepca, upravnik otroškega vrtca iz Kočevja.
Diskutanti so v svojih zaključnih izvajanjih ugotovili, da so ovire pri ustanavljanju vrtcev predvsem v tem, ker šole nimajo primernih prostorov in kvalificiranih vzgojiteljev.
Upravljanje in gospodarstvo v dijaških domovih Je prikazal tov. Skuta Dragotin, uprav. dij. internata v Ribnici. Najprej je omenil kraje, kjer obstojajo internati, ugotovil subvencije na enega gojenca, in dejstvo, da v mnogih krajih stavbe niso primerne za dijaške domove. Pomanjkljiva Je tudi oprema, zlasti v spalnicah.
Navajal je tudi višino vzdrže-valnine v raznih internatih in ugotovil, da iste ni mogoče več povišati v breme gojenca. Vsako tako manipuliranje bi lahko imelo usodne in nepregledne posledice. Tov. referent je ob koncu svetoval, naj bi del vzdrževalni-ne v dij. domovih prevzela naša družbena skupnost.
Konferenti so odobrili poročilo in izrazili zahtevo, naj se pristojbin v dijaških domovih ne zvišuje v škodo gojenca, ker je med njimi dosti takih, ki so gmotno slabo situirani in ne bi mogli prenesti novih bremen.
Skrb za vojne sirote Je vključil v svoje poročilo okraj. šol. inšp. tov. Vrabič Rudolf. Obžaloval je. da smo takoj prva leta po vojni kazali premajhno skrb za vojne sirote. Na kosteh njihovih staršev je zgrajena naša nova domovina, zato Jim moramo posvečati vso skrb in ljubezen. Približati se moramo duši osirotelega otroka, ga dvigniti in vzbuditi v njem samozavest. Dolžnost učitelja je, da na take otroke še posebno pazi In Jim nudi vso pomoč.
Konferenti so v diskusiji ugotovili, da smo pričeli s sistematično oskrbo sirot res že malo pozno in so zato nekateri otroci zapadli slabim vzgojnim vplivom. Vso skrb moramo vsaj sedaj posvetiti vzgoji in pouku vojnih žrtev, da nadoknadimo vse ono, kar smo zamudili. Te otroke moramo dobro vzgojiti in prekaliti v zavedne državljane in borce napredne miselnosti, da bodo postali to, kar so bili njihovi starši, ki so dali življenje za svobodo in lepšo bodočnost nas vseh.
PJ.
Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem želi uspešno novo leto 1955
Tovarna “Zlatorog,,
MARIBOR

Pedagoški kongres v Pleysteinu
V Prosvetnem delavcu štev. 13 in 14 od 30. septembra 1954 je bila pod člankom; Pedagoški kongres v Pleysteinu, v katerem opisuje edini udeleženec tega kongresa iz Slovenije svoje vtise in opažanja, tele pripomba uredništva: Objavljamo v izvlečku poročilo, iz katerega smo izpustili poglavje o organizaciji šolstva v posameznih državah, o čemer je bilo na tem »kongresu« tudi govora. Objavljamo ga predvsem zato, da bodo naši bralci lahko sami ugotovili, kako borni so v bistvu nekateri taki mednarodni sestanki, čeprav si nadevajo zelo mogočno naličje in kako prav so naša združenja storila, da se lanskega »kongresa« niso udeležila. Le čemu smo se letos premislili?
Na zadnja dva stavka te pripombe, ki mi nista všeč, tole: Bavarsko učiteljsko združenje ie povabilo republiški odbor društva učiteljev Slovenije na mednarodni kongres, ki je bil določen od 29, do 26. julija v Pleysteinu s temo: »Učitelj kot vzgojitelj. Republiško društvo je izbralo mene, ki pa na kongres nisem prav rad šel, posebno še ko sem zvedel, da bom edini iz Jugoslavije. Takoj prvi dan kongresa pa sem bil prav zadovoljen in sem se še bolj zadovoljen in samozavesten vrnil, ker:
1.	sem ugotovil, da je naša revolucija pometla s starinsko malomeščansko miselnostjo, hlapčevstvom, strankarstvom in odvisnostjo, s čimer se še po vseh državah borijo, mi pa imamo že nov družbeni red, ki je dal ljudstvu in učiteljstvu sproščenost in borbenost, enakost in tovarištvo,
2.	sem slišal, kako na sestankih in kongresih še brezuspešno debatirajo o malenkostih, se prepričujejo o potrebi reforme šolstva, o ukinitvi verskih šol, kar je naša revolucija uredila z enim mahom,
3.	sem ugotovil, da nemška starejša generacija še globoko tiči v sponah stare miselnosti, romantičnosti, nadutosti in mentalitete hitlerjeve vzgoje ter da so samo tisti delavci, intelektualci in znanstveniki, ki so veliko potovali in videli več sveta, propagatorji demokratične ideje in prijateljstva med narodi, dočim je pri nas vsak Jugoslovan,
4.	sem videl, da se delavstvo po vseh državah še bori s štrajki za svoje najosnovnejše pravice in življenjski standard, medtem ko imamo pri nas delavsko samoupravljanje tovarn, rudnikov in podjetij ter celo družbeno upravljanje šolstva,
5.	je ugotovljeno, da v večini držav še proučuje učiteljstvo v slabih učilnicah, privatnih hišah, v močnih razredih z visoko učno obveznostjo celo do 6?. leta starosti, da nimajo urejenega socialnega zavarovanja, si morajo popravilo zob plačevati sami in so celo v času bolezni brez plače, ko je pa pri nas izvedeno socialno zavarovanje, zaščita mater in dosežena pokojnina s 35., oziroma 30. leti službe in 50., oziroma 55. starostnimi leti,
6.	so zastopniki raznih držav želeli ravno iz urejene Jugoslavije podatke o šolski mreži, organizaciji in upravljanju šolstva, zakona o državnih nameščencih, socialnem zavarovanju, da bodo na osnovi teh zahtevali tudi zaso pravice, katere že imamo v naprednejših državah.
O vseh teh uspehih in napredku naše države sem zaradi živega zanimanja delegatov tujih držav imel tri predavanja in še veliko razgovorov s posamezniki v seminarju. Spočetka so imeli zelo slaba ali pa prav čudna mnenja o naši državi, kar pa se je potem zelo izboljšalo in so celo prišli po kongresu nekateri na izlet v našo državo.
Res, da so taki mednarodni »kongresi« vsebinsko slabši, kot bi človek pričakoval. Jaz pa sem dobil zavest, da smo v marsičem naprej. Ali ni to tudi za vsakogar prav dobra šola, saj tako radi verjamemo in cenimo vse, kar je tujega.
Kar nič se mi ne zdi prav, da se republiški odbor vsako leto ne odzove takim vabilom. Ne bodimo zaprti v ozke meje, temveč izkoristimo vsako priliko, da se pokažemo v tujini, da nas spoznajo, spoznajo naše delo, napore, dobro voljo in uspehe. Cez 40 je bilo udeležencev, ki so dobili na tem kongresu povsem drugačen pogled na Jugoslavijo, katero so preje samo toliko poznali, da so se me spočetka bali kot rdečega vraga. Tudi na napakah, pomanjkljivostih tujine se bomo učili in s tem znali še bolj ceniti svoje in postali bomo še bolj zadovoljni in samozavestni. Ko bi se bili mogli osebno prepričati o sovjetskem šolstvu, bi ne bili toliko eksperimentirali; zato je veliko več vreden osebni stik kot pa sama literatura.
To je moje mnenje, kot tudi mnogih drugih, ki so me opozarjali na vašo pripombo.
Drago Vončina
(pfanta utednilivu
Prosvetni delavci na podeželju, vsi izven naših večjih mest, pazljivo sledimo poročilom in razpravam o nujni potrebi zasedbe učnih mest v okraju Slovenj Gradec in Sežana. Kaj se pravi delati na šoli, kjer ena tretjina učnih moči manjka, to vemo mi, tega problema Ljubljana ne pozna. In prav zares se čudimo, da je stanje še sedaj tako, ko gremo proti koncu prvega polletja. Res, da so nadure sedaj precej dobro plačane in da mnogi tako zaslužijo še po 5 tisoč in več mesečno, toda kaj to pomaga, ko to človeka izčrpa in utrudi, da nima potem niti časa, da bi prebral časopis ali kako knjigo, pa tudi delo samo pri tolikšni zaposlitvi ne more biti tako uspešno, kot bi bilo to pri normalnem številu ur. Pa ko sem zadnjič čital izjavo sekretarja SPK LRS na seji Sveta za prosveto in kulturo OLO Slovenj Gradec in ko smo se o tem pogovarjali, sem zatrdno sklenil napisati nekaj tega tako, kakor sem z mnogimi tovariši na podeželju govoril. Naj mi tovariši v Ljubljani, pa mogoče še kje drugod, ne zamerijo, če to našo misel zapišem, ker mislimo, da ni res, da je v vseh prosvetnih delavcih malo socialistične zavesti. Res pa je, da je službovanje v Ljubljani v primerjavi z onim na deželi povsem nekaj drugega. Pribijem naj-prvo trditev: kje in kako so si mladi ljudje, k ijih nič ne veže na Ljubljano, pridobili pravico, da izven Ljubljane zanje ni dela in dolžnosti? Večina nas zunaj smo prejadrali Slovenijo od enega konca do drugega in še danes s 25 in 30 let službe ne mislimo na to, da bi morali na vsak način v Ljubljano ali v Kranj ali v Maribor. Res je življenje in delo prosvetnega delavca, ki se zavoda, da je v službi ljudstva, na deželi drugačno. Ko se šolska vrata za-pro, se njegovo delo izven šole šele začenja. Seje, vaje, proslave in zopet seje in zopet vaje! Da, radi bi v gledališče, radi bi v kino, radi bi bili mnogi v kulturnem centru, a vemo, da to ni mogoče. Koliko je bilo dela za Dan republike, koliko za Novoletno jelko, in to gre
celo leto kar naprej Vsega tega v mestu ni. Tam je vse drugače in zato ni čudno, da na podeželje ne marajo. Po potrebi službe se premeščajo vsi državni uslužbenci, tako je bilo vedno. Včasih so premeščali prosvetne delavce z grožnjami in preganjanjem kazensko, tega danes ni nikjer več. Vem, da ni bil predlagan za premestitev iz Ljubljane nobeden, ki bi bil zdravstveno ali družinsko prizadet. Mnenja sem, in tega mnenja so vsi, s katerimi sem govoril, da bi morala biti komisija, ki je prevzela dolžnost namestitev ogroženih šol z učnimi močmi, v svojih premišljenih sklepih nepopustljiva. Kdor raje poda ostavko, mirne duše naj jo komisija sprejme, nihče na svetu ni nepogrešljiv, naše šole se zaradi tega ne bodo podrle! Vsi imamo enake dolžnosti in enake pravice in če eni trdijo, da je zanje samo
Ljubljana, bi mogli z isto pravico tuditi vsi ostali, da morajo dobiti Ljubljano. To seveda ne more biti in danes naj bi pač že biti tudi tisti, ki so ‘v tem primeru prizadeti, toliko uvidevni, da bi doprinesli to majhno žrtev. Res, da bo dela tam zunaj več, da bo treba v drugih, manj ugodnih razmerah več volje, več truda in mnogo več požrtvovalnosti, toda zavest, da si storil s tem za svoje ljudstvo mnogo dobrega, ti bo vsekakor v veliko zadoščenje in plačilo in bolj se boš čutil koristnega člana naše družbe. Končno smo pa takega mnenja: kdor ima družino za šolanje in se je v svojem dosedanjem delu zares izkazal, kdor je vezan na specialno zdravljenje v Ljubljani, ta ima nedvomno pravico, da dobi Ljubljano, če to želi. Zdi se nam, da še vedno preveč dela sila »stricev«, o tem pa je ža Pavliha marsikaj pogruntal.
Šolska metla je stara in kratka
Ali se kdaj vprašamo, kaj sploh vemo o mladini? Namreč o njenem privatnem življenju, o njenih oblikah ivr-Ijeja, o njenem »izživljanju«, kot se to danes reče? Prav malo, lahko bi dejali, da nič. Vsi ti naši dijaki, ki nam sedijo v klopeh in se boječe prestopajo pred tablo, prav za prav dosti več vedo o nas kot mi o njih, čeprav so nam oni zaupani v vzgojo in ponk, ne pa narobe.
Da, prav ta vzgoja! Koliko lepih besed je bilo že o tem napisanih, koliko vzvišenih teorij je že nastalo o tem na pisalnih mizah strokovnjakov, ki so že pred dolgimi leti izgubili živ stik z mladino v razredu, ali pa morda sploh še nikoli niso učili. No, in poglejmo odkrito na te stvari-Učitelj v ljudski šoli je še v precejšnji meri tudi vzgojitelj toda proesor v srednji šoli je skoro izključno le še »preda-
Doprinos k štndifa našiti vajencev
O osnovnošolski mladini in tudi o gimnazijcih se mnogo piše, o naših vajencih, ki tvorijo danes ogromen kader naše učeče se mladine, pa (prav mialo in še to zelo pavšalno. Vtis imam, da te mladine ne poznamo in da ji posvečamo vse premalo pažnje. Nekateri taki pavšalni članki so me napotili, da sem v vseh teh trimesečnih izmenah preteklega šolskega leta vodil nekako anketo in se potrudil, da sem dobil resnične in iskrene odgovore, ki naj bi mi dali vsaj nekoliko vpogleda v njihovo udejstovanjje ali neudejstvo-vanje v času, ko vajenci niso na delu. Pri tem moram omeniti, da je naša šola v Idriji periodična in da zajema večinoma učence iz trgov in vasi Primorske, Gorenjske in Dolenjske s področja lesne in kovinarske stroke.
Navajam številke, ki pa marsikaj povedo, čeprav je bila anketa vodena na nekoliko svojstven način.
Dnevnike čita vsaj kolikor toliko redno 22 odstotkov, na dnevnik pa sta bila naročena samo dva vajenca.
»Tovariša« čita 9%', telesno-vzgojni tednik »Polet« pa samo 5%. Lokalni tednik 7%, »Kmečki glas« 13%, »Delavsko enotnost« 7%, mladinski list »Mladino« pa samo 5%. To je nizka številka, zato me je zanimal vzrok. Rekli so, da ni zanimiva. Zato pa je »TT« zastopana s 35% čitateljev. Strokovna glasbila so zastopana zopet samo z 2% čitateljev, kar je obupno nizko, »Ljudska tehnika« pa ima vendar 8% čitateljev.
Udejstvovanje po društvih nam je dalo naslednje odstotke: DPD »Svoboda« 7. podeželska prosvetna društva 8, TVD »Partizan« 12, športna društva 7, gasilska društva 17, strelska društva 10, ljudska tehnika 10,
Cenjene naročnike in dopisnike obveščamo, da bo izšla naslednja (dvojna) številka Prosvetnega delavca po občnih zborih združenj, in to 27. januarja. Material za to številko moramo imeti najkasneje do 20. januarja. Prosimo predvsem za krajše člankei, ker smo z daljšimi, studiozni-mi članki preskrbljeni še za nekaj številk. Ce pišete za objavo, pišite samo na eno strani	Uredništvo
Dopisujte v »Prosvetni delavec«
šahovska društva 2 (šah pa zna igrati 39), planinska društva 8, filatelistična društva 2, tabotmaki pa niso imeli niti enega zastopnika.
Politično opredeljenost in aktivnost nam bodo pokazali naslednji odstotki: kandidatov KP je 1%. To je porazno! Kje pa naj rekrutiramo najboljše partijce, če ne iz vrst delovne mladine? In vendar smo imeli med učenci veliko število resnih, požrtvovalnih in delavnih fanttov, da jih je bilo veselje gledati! V mladinsko organizacijo je bilo včlanjenih samo 65%, v sindikat pa 46%. Ti dve številki nam vsaj nekoliko pojasnita prejšnjo številko. Sindikalno vožnjo je izrabilo samo 8% in še od teh trije za prihod v šolo! To nam pove, da naši vajenci zelo malo potujejo, da se držijo večinoma svoje vasi ali najbližje okolice, zato pa je tudi njihovo obzorje zelo ozko.
Knjige vsaj nekoliko redno čita 39%, na vrhu Triglava so bili 4%, morje p« je videlo 72%, kar je razumljivo, ker je nad polovico vajencev iz Primorske, vključno kopenski okraj.
K maši hodi 70%, večinama iz navade in le nekaj pa zaradi prepričanja in »duševne potrebe«.
Skupno je bilo upoštevanih 445 učencev, kar je dovolj visoka številka, ki nam da dovolj zanesljivo sliko.
Logar Srečko, Idrija
Naslova i vaspiicnje
Časopis za pedagoška vprašanja
Vabilo na naročbo
Časopis »Nastava i vaspita-nje« izhaja od začetka tega šolskega leta vsak mesec razen julija in avgusta na 4 tiskovnih polah.
Naročite se na »Nastavu i vaspitanje«.
Letne naročnine za L 1955 so:
1.	za	šole	din	500
in ustanove
2.	za	prosvetne	din	500
delavce
3.	za	učence	din	350
učiteljišč in redne dijake
4.	posamezni izvod din 75
Naročajte po dopisnici, potrjeni z žigom in podpisom vodstva šole ali ustanove.
Naročnine se plačujejo vnaprej, možno pa je tudi kasneje, zadnji rok je ob koncu junija 1955 ali drugi obrok do sredine julija.
Naročnino je treba poslati na naslov: Pedagoško društvo NRS, Beograd Terazije 26. St. ček. računa 103-T-338.
vatelj.« Njegova »vzgoja« sa omeji na priložnostno grajo, na nekaj nasvetov, ija izrekanje ukorov ipd. Ne marana omalovaževati takih vzgojnili ukrepov,, saj se tudi z njimi v določeni meri oblikuje znan čaj mladinca, toda vse to ja še mnogo premalo. Poleg šola in starešev delujejo na mladoletnika mnogo močnejši vzgo; ni vplivi: slučajno izbrana knjige, družba, filmi, cest« itd. Vsak statik mora znati iz* računati vpliv delujočih sil mS opornik nekega mostu. Kateri vzgojitelj - »statik« pa	h®
lahko izračunal rezultant« vseh vzgojnih vplivov	na
tvorbo značaja in svetovnega nazora te mladine, ki nam je zaupana? Ali vemo, kaj premišlja takle Zvonko Bizjak, dijak VI. a razreda, ko gre is šole, kaj ga tare, s kom se druži, in kaj počne v prostem času? Zelo malo, tragično malo!
V zadnji številki Mladine j« izšla pestra reportaža o življenju ljubljanske mladine na sobotni večer: ples, ples, ples, vse dvorane so polne, zlasti še zakotno, blizu Vodnikovega trga in za kurilnico, kjer se zbit ra družba prav posebnih plesalcev. Zakaj vse to pleše? fantje bolj zato, da se seznanijo z dekleti, dekleta pa predvsem iz veselja do plesa samega, nekako »larpurlarti-stično.«
Če greste torej v soboto* zvečer po ljubljanskih lokalih, boste našli največ mladine na plesiščih, precej po predmestnih gostilnah, nekaj na športnih prireditvah, dosti pa v; baru in zelo malo v gledališču, o kinu ne govorim, ker tja že tako hodijo vsi. V gledališču jih je približno dvajsetkrat manj kot drugod-
Kdo naj bi bil odgovoren za to razmerje? Sola, družba, starši, čas? Sola se trudi po svoje, predpisuje »horo legalis«, mladinci pa gredo po svoje, saj dobro vedo, da šolske tipalke le redko sežejo v nočne lokale. Razen tega je v veljavi pravilnik MLO, ki dovoljuje vsakemu šestnajstletnitku vstop v kateri koli lokal. Po tem pravilniku gre torej lahko vsak šcstošolec v bar in noben miličnik ga ne sme motiti, če se »dostojno« napije. Po šolskem pravilniku pa mora celo kakšen 22 leten dijak ob devetih zvečer domov, četudi je morda celo že poročen. Šolski red j.e strog in neučinkovit, javni red pa je širokogruden in učinkovit. »Noč ima svojo moč«, šola pa je nima.
In nekateri mladinci se celo po svoje zabavajo. V Mostah je menda družbica vajencev, ki okoli polnoči ustavlja parčke in fanta kratko malo pretepe, če ni poročen. V Šiški se grejo mladinci »Alaha moliti«. To pomeni, da mešana družba fantov in.deklet igra karte in kadar kdo izgubi, sleče del obleke. Ta napeta in mikavna igra se seveda nadaljuje, dokler ni zastopnik tega ali onega spola čisto gol.
Ogorčeni boste vzkliknili i »Mi smo bili pa že čisto drugačni, hodili smo v gledališče, na izlete in včasih malo »na randi-« Toda zvečer smo bili doma, kajti živeli smo v svetem strahu do šole in staršev.«
Morda res, morda tudi ne. Toda naša današnja dolžnost pa je, da poznamo pota naše* mladine, da skušamo preprečevati pijančevanje, omejevati pohajanje po nočnih zabaviščih in ji odpirati oči zsi vrednejše oblike razvedrila, navajati k sodelovanju v športnih društvih, prikazovati bogastvo kulture, skratkal vzgajati jo.
Toda žal velja tudi tu staral resnica, da je govoriti srebro^ delati pa zlato.
Mirko Horvat,
@d) UdbOflDOD© d® Stepete
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zanimivo pa je stališče, da se UD ne bavi a stanovskimi vprašanji, niti z materialnimi vprašanji šol in učiteljstva. Svojo nalogo vidi v boju za strokovni dvig kadra, v razpravljanju o ideološko-stro-kovnih vprašanjih in podobno.
Povezava med šolo in domom je dobra, roditeljski sestanki so v Beogradu večinoma razredni. Šolski odbori pa se šele snujejo. Nimajo še razčiščenih osnovnih pojmov o raznih vprašanjih, niti določenih kompetenc. Zdaj razpravljajo o tem, ali naj odbor ureja samo materialna vprašanja na šoli, ali se lahko> zanima tudi za učno-vzgojno in socialno-zdravstveno problematiko. Pač pa zaenkrat sodijo, da starši, ki imajo v šoli. otroke, naj po možnosti ne; bodo člani šolskega odbora.. Zanimivo je tudi to, da v Beogradu nimajo vadnice na učiteljišču, ker smatrajo, da mora biti vadnica normalna, učiteljišču najbližja osnovna šola.
Na obisku pri Pedagoškem
društvu Srbije
Redkim učiteljem pri nas je najbrž znano, da izdaja Pedagoško društvo Srbije svojo pedagoška revijo, s Nas ta va i va-epitanje«. Prve številke letošnjega letnika so nam dali za spomin na obisk. Kakšno problematiko obravnavajo? Navajam vsebino 1. in 2. številke 1954. Praksi (razmena iskustva) je posvečeno 9 člankov, psihologiji 2, diskusiji in anketam 5, zgodovini šolstva 1, šolstvu na tujem, 1, ocenam S, pedagoški kroniki 2, ostalemu 4 članki. Vsaj po naslovih
—	zelo pestro. Revija izhaja v 400 izvodih — približno toliko naklado ima tudi naša »Sodobna pedagogika«! Toda, Srbija ima nad 5000 šol, preko 17.000 učiteljev in profesorjev, a večina naročnikov so po izjavi tovarišev — šole. Sšmo Pedagoško društvo Srbije pa ima le 200 članov, v primerjavi z nami, kjer ima Pedagoško društvo Ljubljana-mesto okoli 150 članov, izredno malo. Pač problem, ali pa odprto vprašanje za nas in še večje
—	zanje.
Nekaj prosvetne problematike Srbije
Organizacija šolstva je v primerjavi s Hrvatsko zaradi objektivnih pogojev pestrejša, do neke mere pa tudi manj dograjena, kakor v Hrvatski, ali pa n. pr. pri nas. Tudi Srbija pozna štiriletne šole, največjo pažnjo pa je v letih po osvoboditvi posvečala osemletkam. Poleg teh imajo tudi nekaj šestletk, ki pa niso privlačne in jih ljudje odklanjajo. Kdor se je odločil, da nudi svojemu otroku več kakor štiriletno ioianje, ga pač pošlje v osemletko, ki ima isti rang, kakor nižja gimnazija in iste možnosti za nadaljnji študij. Kot zanimivost so nam navedli neko šestletko v leskovač-kem okraju, katero obiskuje iz vasi, kjer stoji šola samo en učenec, vsi ostali učenci iz te vasi pa obiskujejo oddaljeno osemletko v drugi vasi.
V	šolskem letu 1952-53 je od vseh šoloobveznih otrok v Srbiji (vseh je ca 900.000!) imelo možnost nadaljevati šolanje v osemletki do 63% učencev, ki so dovršili 4. razr. osnovne šole. Po vojni so dobili novih 1168 osnovnih šol in pride danes na 1400 prebivalcev po ena šola (nad povprečjem v FLRJ). Osnovne šole imajo danes v ca 5000 vaseh oz. naseljih, ca 1000 naselij pa še svojih šol nima in obiskujejo njihovi učenci pač najbližje šole. Zanimiv je podatek, da je v šol. letu 1952-53 dokončalo 4. razr. osnovne šole 69% od vseh učencev, ki so začeli obiskovati osnovno šolo, da pa v osemletki dovrši osmi razred 50 do 60% otrok, ki vstopijo v prvi višji, to je peti razred.
Sploh so statistični podatki, ki so jih navajali tovariši na republiškem svetu mnoge od nas začudili zaradi izredne preciznosti (v koliko so realni, seveda nismo mogli ugotoviti). Samo nekaj številk iz njih-
V	republiškem merilu dajejo od družbenega plana za prosveto:
v letu	1952	28%
v letu	1953	31%
v letu	1954	29%
V republiškem merilu gre pa za učila komaj 1% od skupnih sredstev v proračunu, v bogatem Boru n. pr. samo 0,3%, v Trsteniku samo 0,05%. Posebna komisija ugotavlja, koliko in kakšnih učil manjka šolam na terenu. Tako so ugotovili v štirih okrajih, da od 117 šol nima 87 šol stavnice, 39 šol nima računala, 109 šol je brez tehtnice, 64 šol brez metrske palice itd. — in samo 3 šole nimajo svoje delavnice. Podobne primere so nam navedli tudi za gimnazije, za katere pa je v okrajih največje zanimanje in se tudi zanje največ žrtvuje. Saj so primeri, ko ena sama gimnazija v okraju dobi več sredstev, kakor vse ostale šole skupaj! — Na drugi strani pa so po osvoboditvi zgradili 1244 (po nekaterih podatkih celo 1400 ali 1600) novih šolskih poslopij, to je več, kakor imamo v Slo veniji vseh osnovnih šol.
Težko pa je tudi v Srbiji vprašanje kadrov. V osnovnih šolah, kjer bodo z novim šol. letom dobili okoli 2000 novincev, bo stanje normalizirano v toliko, da bodo lahko imeli v oddelku povprečno 40 učencev, Ker pa je 80% vseh šol oz. oddelkov kombiniranih, so postavili zahtevo, da se mora kombinirani oddelek, ki ima nad 35 učencev — deliti. — Mnogo težja pa je situacija na osemletkah, v nižjih in popolnih gimnazijah. S tem, da so prenesli skoraj vse kompetence navzdol, t. j. na okraje, je marsikje nastal tak kaos, da je stanje nevzdržno in mora republiški svet administrativno premeščati ljudi. Vendar pa pri tem ne uspeva dobro, ker od ca 100 premeščenih odhaja na novo službeno mesto komaj 5 ljudi. S tem, da so odprli nove višje gimnazije, se je stanje poslabšalo tudi tam. Za primer so navedli, da v Titovih Užicah na višji gim naziji poučuje 14 osnovnošolskih učiteljev.
Naj navedem še pripombe o organizaciji republiškega sveta in okrajnih svetov za prosveto. Okrajni sveti za pro-
sveto so samo posvetovalno telo, o republiškem pa se vodijo razgovori, če in v koliko ie sploh potrebno, da obstoji. Odprli so namreč vprašanje, kdo oz. kateri organ naj se bavi in uravnava prosvetno politiko: republiški svet za prosveto ali odbor za prosveto pri ljudski skupščini. Kakor rečeno, tega vprašanja še niso razčistili do kraja, vendar pa o njem razmišljajo zelo resna
Posebno pozornost in skrb posvečajo fizični vzgoji otroka. Statistike, ki jih je navajal pomočnik sekretarja (podobne bi verjetno dobili tudi pri nas) jim namreč kažejo, da je ca 56% učencev podhranjenih. Sedaj se borijo za mlečne kuhinje, ki bi jih radi ustanovili na vseh šolah. Tudi druge statistike, ki jih je navajal, kažejo potrebo po večji skrbi za otrokovo telesno rast. Med drugim so ugotovili, da je fizična sposobnost naše mladine mnogo nižja in slabša, kakor v inozemstvu, n. pr.: naš mladinec vrže bombo 30 metrov, v Zahodni Nemčiji pa 45 metrov. Prav tako naš mladinec skoči v višino ca 15 cm manj, kakor v inozemstviu itd. Zaradi takih ugotovitev pritegujejo vse mlajšo učiteljstvo v obvezne, toda krajše (3 do 7 dni) fizkulturne tečaje, tovariš pomočnik pa se je tudi osebno ogreval za misel, da bi uvedli samo 5-dnevni tedenski pouk.
Na koncu še nekaj zanimivosti. V Srbiji dobijo v osnovnih šolah učenci spričevala šele, ko uspešno dovršijo četrti razred osnovne šole. Razen tega nimajo nobenih dnevnikov oz. priprav, niti »Tednikov«. Učitelj vpiše ob koncu ure snov, ki jo je obravnaval v razredno knjigo, kakor vpisujejo pri nas v srednjih šolah. Seveda je na tak način kakršnakoli kontrola vsaj otežkočena, če že ni nemogoča, naše bivanje v Srbiji pa je bilo prekratko, da bi lahko objektivno presodil in ugotovil efekt učiteljevega dela in otrokovo znanje v osnovni šoli.
Cvetko
Ura moralne vzgoje
Ob tehtnem članku tov. Koncilje sem se zamislil. Že dolgo ni bilo nikogar, ki bi dregnil ob tako občutljivo točko naše vzgoje.
Ko je minulo šolsko leto poročala sindikalna grupa profesorjev na Velenjski gimnaziji matičnemu celjskemu društvu, je signalizirala veliko potrebo po priročniku za poučevanje družbene in moralne vzgoje.
Menda ni predmeta, ki bi bil po podajanju tako pisano pobarvan kot je pouk moralne vzgoje, če ne bo priročnikov in ne kakih drugih konkretnih počasni! k poriku družbene in moralne vzgoje, bo le ta z vsakim dnem kot predmet vse bolj anarhičen. Razrednikova ura? Brez vsake orientacije bi bila mnogokrat tudi prazna.
Učni načrt za družbeno in moralno vzgojo naj kar ostane. Na vsak način pa naj bo razredniku dovoljena svoboda, da bo ta predmet obravnaval po situaciji, ki jo od njega zahteva sodobno življenje v družbi. Tudi na naši šoli delam večidel tako.
če bi bila le razrednikova ura, bi jo vsak vzel čisto individualno — ob reševanju oziroma opravičevanju zamud in sličnega bi naši vzgojni cilji zvodeneli.
Zastavili smo dobro. Manjka nam le metoda dela. Zato bi ne bilo napačno, če bi izmenjali mnenja s hospitacijami med kraji in okraji. To in pa vsaj en priročnik z znanstvenimi in metodskimi napotki!
Naročnikom »Savremene škode«
Prosimo naročnike, da obnove naročnino za L 1955.
Naročnina znaša:
Za šole in ustanove: celoletno	600 din
polletno	300 din
Za učitelje to profesorje:
Kako bi podrobni učni načrt koristil šolski reformi
celoletna
polletna
500 din 250 din
Plenum združenja učiteljev LRS
še
bi
za
Pred občnim zborom, ki bo konec januarja v Kopru, se je 25. dec. 1954 sestal še plenum Združenja učiteljev Slovenije. Plenum je razpravljal o reformi šolstva, o družbenem upravljanju in o nekaterih materialnih vprašanjih.
O delu komisije in podkomisij za reformo šolstva je poročal tov. Peče Oskar. Diskutanti so se ob tej točki dnevnega reda dotaknili še mnogoterih problemov, ki so bolj ali manj povezani s šolsko reformo in se končno tudi zedinili v naslednjem: Plenum soglaša z izjavo republiškega odbora, ki je bila objavljena v Borbi; plenum zahteva, da delajo vse komisije in podkomisije za reformo šolstva ob pritegnitvi najširše zainteresirane javnosti in njenih organizacij; plenum zahteva skorajšnji prelom z načinom izobrazbe učiteljskega kadra in mnogo več dela pri strokovnem izpopolnjevanju tistega kadra, ki že poučuje; s tem v zvezi naj bi se pospešila organizacija izobraževalnega centra; plenum svari pred prenagljenim delom na celotnem področju šolske reforme; v Sloveniji bo treba posebno pozorno obravnavati niže organizirano šolstvo, ki ga pa ne smemo reševati z internati, ampak s kvalitetnim In kvanti-tetnim dvigom učiteljstva na teh šolah in z oslguranjem materialnih sredstev.
Pri vprašanju najuspešnejših poti, ki vodijo do resnično družbenega upravljanja (uvodne besede je govoril tov. Zdešar), so sodelovali prav vsi člani plenuma. Diskusija je pokazala, da je to upravljanje že zaživelo vseh okrajih, da pa so prijemi dokaj raznoliki. Zastopnike staršev vse ponekod volijo na roditeljskih sestankih (kar je po mnenju plenuma edino pravilno), drugod pa na zborih volivcev. Nekako splošen pa je pojav, da
šolski odbori nimajo nobene besede pri šolskih proračunih, ki jih občinski tajniki krojijo po svoje. Nujno je, da bi s šolskimi proračuni upravljali šolski odbori. V zvezi s celotno diskusijo pa so bili sprejeti tile zaključki: Šolskim odborom je treba dajati konkretne naloge; učitelji naj bodo pri tem le poročevalci in iniciatorji, ker je nujno, da se odbori čimpreje afirmirajo. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da šolski odbori niso edini organ družbenega upravljanja v šolstvu, še vedno bodo morali bdeti nad šolstvom tudi politični forumi in družbene organizacije, saj bi v nasprotnem primeru pomenilo, da smo v družbenem upravljanju zašli v neko ožino.
V zvezi z materialnimi problemi je bilo največ govora o izvajanju zadnjih uredb. Ugotovljeno je bilo, da so kriteriji za določanje težkih mest izredno labilni. OLO Postojna na primer nima niti enega »zelo težkega« mesta, Jesenice pa so
zajele tudi kraje, ki tudi po tako splošnem kriteriju ne spadali v to kategorijo. Svet prosveto in kulturo bi vsekakor moral predhodno organizirati nekakšen posvetovalni ali koordinacijski sestanek. Glede naturalnih dohodkov je plenum potrdil že znano stališče rep. odbora. Zaključki diskusije so v glavnem naslednji: Znova bo treba proučiti vprašanje učne obveznosti šolskih upraviteljev. Primerjava z ravnatelji nižjih gimnazij kaže prevelike razlike; urediti bo treba razpon pri številu otrok v razredu, ako ti presegajo število 40; plenum odločno zahteva, da se vse veljavne uredbe tudi izvajajo; plenum ugotavlja, da je pereč problem vprašanje odnosa občinskih tajnikov do šolstva, ki predstavljajo marsikje celotno oblast; plenum smatra, da je treba pasivne okraje bolje dotl-rati, dokler ne bodo ti mogli razviti svoje lastne gospodarske dejavnosti.
H koncu je plenum še sklenil, da bo na letni skupščini v Kopru glavni referat »Pošolska vzgoja mladine«.
Že tolikokrat obravnavana šolska reforma ne bo dosegla vidnejšega uspeha, dokler ne bo našla dejanskih reformatorjev v učilnicah samih.
V	teoriji so nam že znane smernice, ki jih naj upoštevamo pri pouku. Glavna zahteva je v tem, da se ves pouk nasloni na življenjsko stvarnost in uporabnost. Prvi korak je že storjen. Pred sabo imamo nov učni načrt za gimnazije in višje razrede osnovnih šob Naša naloga pa je, da ga pre-kvasimo, pregledamo in izpopolnimo.
prepričevalno in aktivno zaživela v naši šolski mladini, bi bilo treba storiti še en korak. Ko smo brali napoved, da bo sledil »podrobni« učni načrt, smo' si nekateri predstavljali brošuro, v kateri bo snov podrobno razdeljena in razvrščena po časovnih obdobjih in učnih skupinah, kakor smo to vajeni pri sedanjih podrobnih učnih načrtih.
Krivico bi delali sestavi jal-cem novega načrta, da tega niso upoštevali, saj so ga opremili s številnimi metodičnimi navodili za posamezne predmete, kar ie pri tem učnem načrtu nekaj novega, kajti ta navodila so obširnejša in pre-ciznejša. V tem oziru je načrt res podroben ter kaže velik napredek.
Da odgovorim na. naslovno vprašanje, mislim na sestavo še enega načrta, podrobnejšega. Po vsakem novem učnem načrtu je bilar doslej naloga vsakega razrednega ali predmetnega učitelja, da sl je po okvirnem sam sestavil svoj podrobni načrt za ves razred ali določen predmet. Snov je razdelil na tedne ali na mesece. Ker je tako delo subjektivnega značaja, so bili ti podrobni učni načrti zelo različni. Le ponekod so se takega dela lotili kolektivno in s tem prihranili čas, dosegli pa večjo enotnost.
V	tem primeru pa gre za nekaj drugega. Mislim na izdelavo takega po,drobnega učnega načrta, ki bi bil opremljen z nekaterimi vzornimi učnimi slikami k nekaterim težjim poglavjem Iz vsakega predmeta. Te učne slike bi naj bile opremljene s skicami, načrti, grafikoni, kratkimi opisi, zemljevidi in z navedbo učil in literature, kjer je snov natančno razložena. To bi bila poleg sistematično urejenega načrta še zbirka vzornih učnih slik, ki bi služile učitelju za obravnavo ostalega, metodično neobdelanega učnega gradiva. Te vzorne učne slike bi morale biti zajete iz vsakega predmeta-Take vzorne učne slike bi morale obsegati vso današnjo gospodarsko, kulturno in politično stvarnost, prav to, kar od reforme pričakujemo in z njo hočemo doseči. Tak načrt ne bi bil več samo podrobni učni načrt, marveč metodičen kažipot v šolsko reformo. Ver-balizmu bi bil s tem zadan smrtni udarec. Sleherni učitelj bi v njem videl sliko svojega dela.
Komaj sem to zapisal, že slišim ugovor: To je šablona!
Odgovor je lahek. Kaj je bolje: ali nekaj po vseh metodičnih načelih obravnavanih učnih slik ali sedanja ver-balistično podana učna enota? Poudarjam: tak podrobni učni načrt bi obsegal le nekaj najtežjih poglavij v obliki opisanih učnih slik, ostalo gradivo
Solsha reforma in odročno
podeželje	.S
(Nadaljevanje s 1. strani)	£ j»	£
oddelke na niže organiziranih nizko število učencev, potreb-y_i_L ._	v no pp^šoiamje tudi celotne
višje stopnje. Vprašanje podeželske šole bo treba reševati zelo prožno.
Praviloma se bo učitelj na niže organizirani šoli prizadeval, da na določeni, bodisi na višji ali celo na srednji stopnji doseže prešolanje tistih učencev, ki so se odločili za nadaljevanje študija po obveznem šolanju. Prešolali se bodo pač v normalno razvito 8-letno obvezno šoto, ki jim bo dala potrebno osnovo za nadaljevanje študija.
šolah in šli pri številu učencev, potrebnem za en oddelek, še pod navedeno mejo. Dražje bo, če iztrgamo učence iz družin, da bi jih vzdrževali v internatih. Lažje bo rešljiv problem vaške šole in vaške prosvete v splošnem, če bomo v usposobili dovolj učiteljev in bomo skušali, v kolikor bo le mogoče, reševati vprašanje obvezne izobrazbe na samem terenu z uvajanjem razvitejših tipov obvezne S-letne šole bodisi z znižanjem števila učencev za en oddelek ali z
•••••«••• •«••••••• •••«•« ••••«• ••••«• »••••• •••»•■ •
I
|
f
8
*
|
J

(faetite
»LJUDSKO PRAVICO"
in obveščeni boste o vseh kulturnih, gospodarskih in političnih dogodkih doma in po svetu
»••••••»•••••a ••••§• ••*«#• •«••••	••*•••••««•• ••••§* •••••* •#*•§• •§«»••••• «••*•*••• •••••••••••»«•••••	«••«•• •••••» •#•«••••••#• «••••• •»•••• •••«•• •••«••••• «••••••••
Ne bi se pa mogel sprijazniti z mislijo, da bi zasilna višja stopnja 8-letne šole, kjer bi po sili razmer obstajala, zapirala absolventom pot naprej v občeizobraževalne ali strokovne srednje šole- Nujno se mi zdi, da bi tistim nekaj absolventom zasilne 8-letne šole, ki bi radi nadaljevali študij, morala nuditi skupnost možnost, da bi se v dopolnjeval nem ali bolje rečeno v pripravljalnem razredu v toliko izpoponili v znanju, da bi lahko uspevali v nadaljnji srednji občeizobraževalni ali strokovni šoli. obveznim o-biskom pripravljalnega razreda bi bili taki učenci dejansko prikrajšani za eno leto. ker hi se jim študij za toliko podaljšal. Skupnost bi jih morala za to odškodovati s tem, da bi jim s štipendijami omogočila obisk pripravljalnega razreda za določeno srednjo šolo. Terenski faktor je pri šolanju le preveč močan, da bi ga bilo mogoče premagati brez nekih posebnih žrtev. .
Ključno vprašanje uspešne šolske reforme v podeželju, tako se mi zdi, je izobrazba učnega kadra. Smatram, da je raztegnitev učiteljskega študija na šest let izven diskusije. K učiteljski izobrazbi štejem temeljito splošno in strokovno izobrazbo ter še poseben poglobljen študij neke predmetne skupine. Na tak način bo mogoča smotrna zasedba 8-letne obvezne šole, naj bo z normalno ali zasilno višjo stopnjo, tudi že pri manjšem številu učiteljstva na šoli.	A. Savli r
naj bo prepuščeno učiteljevi spretnosti in iznajdljivosti.
Za tako delo so potrebne žrtve. Te žrtve pa morajo biti primemo nagrajene, kakor je nagrajen vsak rokopis, ki se spremeni v knjigo. Poleg tega bi morala biti še razpisana nagrada za najboljša dela. Prepričan sem, da bi se zanjo potegoval marsikak vzoren metodik.
Delo bi bilo kolektivnega značaja in bi opozorilo na marsikako učilo, ki ga danes še nimamo ali pa je že pozabljeno. Ob takem delu bi nastajali najrazličnejši in najtehtnejši predlogi za sestavo
boljših in bolj praktičnih' učbenikovč Šolska reforma bi se s tem že začela.
Omenim naj samo še to, kakšna naj bi bila organizacija tega dela. Zelo enostavna. Nekaj strokovnjakov za vsak predmet naj izbere teme za učne slike, Izdela norme (velikost, oblika, izdelava) za priloge ter razpiše natečaj, postavi rok ter prevzame redakcijo. Finančno plat si naj delita založba in SPK LRS. Nič ne bi škodilo, če bi vsak učitelj dobil tako knjigo zastonj, šolska inšpekcija pa naj ugotavlja rezultate novega pouka.
-k
JANEZ TOMŠIČ:
Metodika prirodopisnega pouka v osnovni šoli
Ker je vsaka izobrazba kompleksen pojem, se je treba enostranske usmerjenosti pouka toliko bolj Izogibati, čim nižja je stopnja šole. S tega stališča je bilo, kolikor vem, precej pomislekov proti uvedbi prirodopisa kot posebnega predmeta že v 3. in 4. razred osnovne šole, posebno še z ozirom na prav detinsko fizično zmogljivost prizadetih učencev. Zlasti učni načrt iz 1. 1946 je zbujal hude dvome o pedagoških in psiholoških sposobnostih njegovih sestav-Ijalcev: saj je zahteval od otrok 3. in 4. razreda, ki še niso dobro odložili igrač, nič več in nič manj, kakor »razumevanje zakonitosti v razvoju organizma In razumevanje osnov razvojne teorije. Učenci naj bi si pridobili jasno predstavo o zgodovinskem razvoju organskega sveta ter o poreklu
in mestu človeka v naravi« (cit. Tomšič, Metodika,, str. 36).
Pregled učnih načrtov za prirodopis v 3. in 4. razredu osnovne šole, ki so se po osvoboditvi že večkrat spremenili, nam kaže, kako so prvotno močno pretirane zahteve glede tega pouka odločujoči postopno zniževali Poskusni učni načrt, sprejet za š. 1. 1953-54 po snovi, obliki in razporeditvi gradiva že kar ustreza zmogljivosti 9 do 10 letnih otrok, seveda, če zna učitelj obdržati pravo mero.
Pričujoča Metodika obravnava na 220 straneh najrazličnejšo vsebino, ki je zajeta v glavnem v teh poglavjih:
Kratek zgodovinski pregled prirodopisnega pouka v osnovnih šolah na Slovenskem, Obravnavanje glavnih panog prirodopisa, Učne metode, Učna sredstva, Učiteljeva priprava za pouk, Potek pouka in Delo ob organizaciji priro-dopisne zbirke. Na koncu posameznih poglavij so navedeni izčrpni seznami literature o obravnavani snovi.
Iz celotnega teksta te knjige se odraža avtorjeva velika ljubezen do predmeta In njegova strokovna razgledanost Le škoda, da ni vsebina bolj pregledna in slog bolj zgoščen.
Iz navedenega seznama vsebine, ki niti ni popolen, je razvidno, da je avtor problematiko prirodopisnega pouka v 3. in 4. razredu osnovne šole vsestransko osvetlil; to je posebno važno z ozirom na dejstvo, da je zdaj prirodopisu v osnovni šoli odmerjena dosti večja vloga kot kdajkoli prej. Vendar pa se avtor zaveda, da
bo praksa lahko še to in ono vprašanje revidirala, kot to odkrito ugotavlja konec predgovora. Naj še pripomnim, da se Metodika sicer največ ukvarja z biološkimi disciplinami naravoslovja, vendar pa, v skladu, z učnim načrtom, upošteva tudi ostale naravoslovne panoge. Avtor se je odločil, da vse to gradivo imenuje s skupnim izrazom prirodopis.
Razsoden učitelj bo to Metodiko uporabljal predvsem za svojo orientacijo pri delu, dobil pa bo v njej tudi marsikatero pobudo za lastno strokovno napredovanje. Vendar se je bati, da ne bi začetnika prav ta knjiga zapeljala, da bi hotel vse, kar je v njej navedeno, zahtevati tudi od otrok. Saj avtor sam priznava v predgovoru, da nekaterim problemom, ki jih navaja v knjigi, učenci 3. in 4. razreda ne bodo kos.
Tudi sam imam vtis, da je avtorja navdušenje za stroko v marsikaterem primeru zavedlo do prehudih zahtev na-pram našim najmlajštm. Tu in tam navaja probleme, ki sploh še ne segajo v interesno področje takih otrok. Tu pač ne velja njegov ugovor, da šola ne sme capljati za življenjem, ker ga tudi prehitevati ne sme. Pa tudi če smo prepričani, da bodo učenci večino gradiva, ki ga navaja ta knjiga, razumeli, ostane še vedno važen pomislek: preveč dela, preveč dolžnosti in skrbi jirti nalagaj Saj zahteva individu-
■alm biološki dnevnik;, j>riro—
dopisno mapo, herbarij, pa še domače naloge, in vse to obvezno; kot kolektivno delo pa predvideva biološki koledar, prirodopisni razredni časopis in prirodopisno čitalnico. Razen tega navaja še več drugih zaposlitev, n. pr. dopisovanje učencev, delo ob organizaci ji prirodopdsne zbirke, ob priro-dopisnih razstavah in v krožku, pa celo v šolskih počitnicah. — Prepričan sem, da vse to presega moči mladih glavic, posebno še, če pomislimo, da imajo poleg prirodopisa tudi dosti drugega učenja in da so premnogi še trdo pritegnjeni k domačem delu, Čudno, da avtor tega ne upošteva, ko ravno sedaj slišimo od vseh strani zahteve, da je treba šolsko mladino rešiti pretežkega bremena in se ustrezno temu krči delovni program tudi srednješolcem.
To bi bil po mojem mnenju glavni očitek tej sicer potrebni in koristni knjigi. Bufon
Proti bolečinam vseh vrst
(glavobola, zobobola, reumatičnim bolečinam, nevralgije itd.)
zahtevajte v lekarnah
le originalno škatlico tablet
C0FFALG0L
ali tablete z močnejšim učinkom
PHENALGOL!
Izdeluje: L E K - tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov, Ljubljana
Obenem čestita tovarna
*
e
fr
vsem srečro in uspešno novo leto 1955 :■
4 r
4 t t >
• ► 4 t
4 r
4 ► 4 * 4 ►
4 ► 4 ►
4 t
4 t 4 »
4 J
4 ►
4 ► 4 ► 4 »
Ali bomo morali zapreti nekatere strokovne šole in zakaj?
Vprašanje strokovnih kadrov Je danes pri nas prav tako važno, kakor vprašanje materialnih sredstev, da ne rečemo, da včasih še celo bolj. Poznana nam je krilatica:	»Kadri rešujejo
Vse!«. Nekateri vprašanje kadrov podcenjujejo in menijo, da je dovolj, če imrriao potrebna materialna sredstva. Takšno mnenje je napačno. Danes ne smemo podcenjevati vloge ljudi in precenjevati vlogo strojev, kajti stroji postanejo sijajna stvar šele tedaj, če jih upravljajo ljudje, ki stroje dobro poznajo. Danes, ko so že mnoga podjetja z delavskimi sveti in upravnimi odbori spoznala, da le dober strokovni kader lahko uspešno deluje v proizvodnji, je veliko povpraševanje po strokovnih kadrih. In kje jih dobiti? Iz naših strokovnih šol seveda. Ali so naše "strokovne šole danes sposobne vzgajati za operativo potreben In dober naraščaj? Na žalost moramo ugotoviti da ne, ker strokovne šole nimajo dovolj visokokvalificiranih, strokovnih učnih moči za vzgojo mladih strokovnjakov. Strokovnjaki iz strokovnih šol beže namreč v operativo in tehnično upravne službe, kjer jih bolje razporejajo in kjer jih v splošnem tudi bolje plačujejo; a strokovne šole ostajajo ali brez strokovnjakov, ali pa obdrže le tiste, ki so v operativi iz različnih razlogov manj uporabni. Zaradi pomanjkanja strokovnjakov grozi nekaterim šolam, da jih bo treba zaprti.
Vzemimo samo primer Gradbene srednje šole (Gradbenega tehnikuma) v Ljubljani, kjer se šolajo tehniki in mojstri za gradbeno operativo, geometri in cestarji. V kratkem času. je za-pcsirio zavod kar devet inženirjev in šoli grozi, da bodo odšli še drugi. Večina teh je odšla v gradbeno operativo, v teh-nično-upravno službo, a dva na tehnično fakulteto. Ti tehnični kadri so bili strokovno odlični, poleg tega pa še dobri vzgojitelji. Kakor vidimo, beže iz šol predvsem tisti, ki se zavedajo svojih strokovnih sposobnosti in to posebno danes, ko jih opera-tiva zelo vabi in ponuja večje plače, da ne omenimo nekaterih tehnično-upravnih forumov, ki silijo strokovni kader iz šol v tehnično-upravno službo. Kdo naj potem vzgaja našo mladino v tehničnih šolah? Morda tak strokovni kader, ki ga operati-va in tehnično upravni forumi odklanjajo?
Veitno poudarjamo, da moramo v vsem našem javnem življenju gledati malo dalje, nego samo do nosa in vendar vidimo samo do nosa, ker bližnji bodočnosti ne posvečamo dovolj pozornosti, ker ne posvečamo vzgoji kadrov dovolj skrbi. Ali nismo s tako personalno politiko, ki omogoča beg iz strokovnih šol, odgovorni družbi, predvsem pa tudi naši mladini, ki bi morala v šoli dobiti mnogo tehničnega znanja, pa ga ne more, ker beže najboljši strokovnjaki in vzgojitelji iz strokovnih šol v operativo?
V naprednih deželah pomeni mesto vzgojitelja v strokovni šoli neko odliko za strokovnjaka, neko čast, ki je ni lahko poseči. Strokovnjaki v strokovnih šolah so za svoje delo dovolj stimulirani. Zakaj pa pri nas ne bi mogli strokovnih kadrov v strokovnih šolah izenačiti z napredovanjem strokovnih kadrov v upravno-tehnidni službi?, Na gradbeni srednji šoli v Ljubl-ijani so nekateri starejši strokovnjaki razvrščeni v VI. plačilni razred, a njihovi kolegi iste starosti, ali celo mlajši, ki imajo manj prakse v operativni službi, oziroma upravno-tehnlč-hi službi, pa so razvrščeni v upravno-tehnični službi v IV. ali III. plačilni razred. V pro-svetno-znanstveni službi je VI. Plačilni razred kot zaključni, s katerim stopi profesor — strokovnjak v pokoj. Zakaj ne bi mogel napredovati profesor — strokovnjak do III. plačilnega razreda? Ali ni nesmisel, da Imajo mladi in celo najmlajši absolventi gradbene srednje šole v posmeh strokovnjakom, ki so jih učili, 25.000 do 29.000 din mesečnih dohodkov, kadar so ha terenu?
Potrebno je tudi poudariti, da ®° mnogi predavatelji prišli na
strokovne šole s premeščenjem iz tehnično-upravne službe ali Iz operative, ker je na šolah primanjkovalo tehniških kadrov.
Kdo od dobrih strokovnjakov bo danes odšel iz operative ali tehnično-upravne službe na strokovno šolo? Nikdo, ker nobeden noče Imeti nižjih prejemkov. Morda še kak posameznik, slab strokovnjak, ki je v operativi nesposoben, vendar le res samo posameznik. Naše strokovno šolstvo mora napredovati, ne pa padati. Do nedavnega smo vzgajali na gradbeni sred. šoli mlade kadre, katerih strokovni nivo nikakor ni zaostajal za nivojem absolventov pred II. svetovno vojno. Nasprotno njihovo splošno izobrazbo smo celo izboljšali.
Danes je vprašanje strokovnega kadra v strokovnih šolah kritično, zato ga je treba rešiti tako, da bo v korist naši skupnosti.
2e to ni pravilno, da je VI. plačilni razred zadnji, s katerim
stopi profesor — tehniški strokovnjak ali profesor splošne izobrazbe v pokoj. Zakaj ne bi Izenačili napredovanja prosvetnih delavcev z napredovanjem v tehnično-upravnih In drugih upravnih službah, kjer je mogoče doseči IV. in III. plačilni razred? Nadalje je treba profesorje — tehnične strokovnjake na ta ali oni način stimulirati, da bi tudi dobri strokovnjaki prišli v strokovne šole. Zavedati se moramo, da se dober tehnični strokovnjak lahko zaposli tako v opereti kot v šoli, dočim se profesor splošnih realnih predmetov lahko uporabi le v šoli. V tem je razlika med profesorji splošnih in realnih predmetov in profesorji — strokovnjaki. In to razliko moramo upoštevati ter stimulirati dobre strokovnjake, da bodo prišli na strokovne šole, sicer bo strokovni nivo strokovnega naraščaja padal, če se bo sploh lahko šolal zaradi pomanjkanja Vidmar Miroslav
DELOVNA KONFERENCA RAVNATELJEV GIMNAZIJ IN ŠOLSKIH UPRAVITELJEV V KOČEVJU
V dneh 16. in 17. decembra leta 1951 se de vršila v Kočevju uradna konferenca, na kateri je sodelovalo krog 50 ravnateljev gimnazij, šolskih upraviteljev, upravnikov otroških vrtcev in dijaških internatov iz vsega kočevskega okraj a.
Na delovni konferenci je bilo 10 referatov, ki so nakazali nekatera pereča vprašanja vseh tipov šol in mnoge šolske in izvenšol-ske probleme. Referatu so sledile izčrpne diskusije, ki so razčistile senčne in sončne strani vzgojnega dela, zbližale In izenačile misli konferentov In nakazale smernice za bodoče delo.
O uradni administraciji je podal prvi referat tov. Novak Tone, upravni inšpektor OLO. Obravnaval je vse uradne knjige, ki jih morajo imeti šole in podal navodila, kako je treba iste voditi v smislu obstoječih uredb in pred-plsov.
Vsi konferenti so izrazili željo, naj prosvetne oblasti Izdajo nov šolski priročnik, ker je dosedanji že precej pomanjkljiv in ponekod zastarel.
Družbeno upravljanje šol (delo šolskih odborov, Obč. Svetov za prosv. in kult., roditeljski sveti in sestanki) je obrazložil in nakazal glavne smernice tov. Grebenc Jože, šol. uprav. Iz Sušij.
Tov. načelnik Mihelič je k referatu dodal ,da pripravlja zvezna vlada okvirni zakon o družbenem upravljanju 'šol, vendar nanj ni treba čakati, ampak takoj pristopiti k delu. Družbeno upravljanje je novost, zato bodo začetne težave, kot so bile po podjetjih, ko jih je delavstvo prevzelo v samoupravljanje.
Pri delu šolskih odborov moramo zlasti paziti na to, da se ne bi pojavili dve škodljivi tendenci in sicer:
1.	da ne bi odbor postal podrejen činitelj šolskemu upravitelju in
2.	da ne bi šolski odbor prekoračil danih kompetenc in hotel v šolah odločati n. pr. o ocenah učnih oseb, o kaznih, odpustih itd.
V diskusiji je sodelovalo več konferentov, ki so osvetlili sestav, vsebino dela in kompetence bodočih šolskih odborov.
O učnih načrtih je referirala tov. Lesar Meta, šol. uprav, v Hoškem potoku. V uvodu je potožila, da se učni načrti prenaglo menjavajo in zato njih vrednost ni mogoče podrobno preizkusiti.
Ravnatelj nižje gimnazije v Ribnici tov. Vaniž je tudi kritiziral prepogosto menjavanje učnih načrtov in predmetnikov. Novi učni načrt se mu zdi preobširen in zlasti zahtevam iz slovenščine, učenci ne bodo kos. Premalo časa ostaja učitelju tudi za ponavljanje in utrjevanje snovi. Tudi učna knjiga za pouk nemščine se mu zdi preobširna in preveč zahtevna za to stopnjo.
Kritiku Je odgovoril tov. Mihelič. Ugotovil je, da načrt ni preobširen in je odvisno le od učitelja, kako si bo iz pestre zakladnice izbral tehtne in važne teme in jih potem, v primerni povezavi, obdelal z učenci.
Sol. inšp. Vrabič je objasnil, kako naj se po šolah izvaja pouk iz domoznanstva in kako naj si učitelj priskrbi potrebne vire. Snov za domoznanstvo naj bi zbirale vse učne osebe v okraju, pomagali pa naj bi zlasti geografi z gimnazij. Zbrano snov bi razmnožili in dali v uporabo vsem šolam kočevskega okraja.
Stanje učnih knjig in knjižnic Je orisal tov. Železnik Franc, šol. uprav, iz Ribnice. Takoj v uvodu je ugotovil, da Je mnogo učil in knjig uničila vojna vihra In da so nekatere šole tozadevno zelo revne.
Organizacija In delo v pošoiskth Izobraževalnih tečajih je bila tema izvajanj tov. Lavšin Ančke, šol. uprav, iz Dolenje vasi.
Tovarišica je v uvodu ugotovila pomen izobraževanja ljudskih množic in kako se je to delo uspešno izvajalo že med osvobodilno borbo. Ugotovila Je, da Je sedaj v zimskem času v kočevskem okraju precej tečajev za žene in dekleta v pogledu zdravstva, gospodinjstva, ročnih del
Itd. Obžalovala pa Je, da Je sorazmerno premalo tečajev za moško mladino, ki se zato v precejšnji meri izživlja po gostilnah in v slabi družbi.
Tečaji so imeli doslej lepe uspehe in so mnogo pripomogli k dvigu kulturne in zdravstvene zaostalosti na vasi.
O poslovanju šolskih upraviteljev (šolsko gospodarstvo, strokovna in ideološka pomoč podrejenim. hospitacije) je govoril tov. Andoljšek Ludvik, ravn. niž. g. Dobrepolje.
Za dvig in Izboljšanje šolskega dela je priporočal referent pogoste hospitacije med učnimi osebami in skupne učne nastope učiteljstva iz bližnjih šol.
Tov. iušp. Vrabič je v diskusiji poudaril, da si morajo zlasti mlajši upravitelji in učitelji izpopolnjevati znanje in se naj zato pogosto shajajo s starejšimi šolniki in praktiki.
Načelnik, tov. Merčun, je priporočal naj sl učitelj okrasi učilnico s cveticami lončnicami. Neokusne pa so take učilnice »z oltarčki« okrog slik in vse mogočo šaro po stenah. Tudi tov. načelnik je priporočal medsebojne hospitacije učiteljstva sosednjih šol in nadaljevanje razredništva od najnižjega do najvišjega razreda, da lahko tako učitelj dodobra spozna duševnost otroka.
Pionirska organizacija Je bila predmet razglabljanj tov. Valjavca Nikolaja, ravn. niž. gimnazije v Vel. Laščah.
O delu v pionirski organizaciji se je razvila živahna debata, ki Je ugotovila, da so pionirske organizacije v splošnem delovne in da se v njih mladina pravilno vzgaja za bodoče življenjsko delo in naloge.
O predšolski vzgoji otrok je poročala tov. Debenjak Pepca, upravnik otroškega vrtca Iz Kočevja.
Diskutantl so v svojih zaključnih izvajanjih ugotovili, da so ovire pri ustanavljanju vrtcev predvsem v tem, ker šole nimajo primernih prostorov in kvalificiranih vzgojiteljev.
Upravljanje in gospodarstvo v dijaških domovih je prikazal tov. Skuta Dragotin, uprav. dij. internata v Ribnici. Najprej je omenil kraje, kjer obstojajo internati, ugotovil subvencije na enega gojenca, in dejstvo, da v mnogih krajih stavbe niso primerne za dijaške domove. Pomanjkljiva je tudi oprema, zlasti v spalnicah.
Navajal je tudi višino vzdrže-valnine v raznih internatih in ugotovil, da iste ni mogoče več povišati v breme gojenca. Vsako tako manipuliranje bi lahko imelo usodne in nepregledne posledice. Tov. referent Je oh koncu svetoval, naj bi del vzdrževalni-ne v dij. domovih prevzela naša družbena skupnost.
Konferenti so odobrili poročilo in izrazili zahtevo, naj se pristojbin v dijaških domovih ne zvišuje v škodo gojenca, ker je med njimi dosti takih, ki so gmotno slabo situirani in ne bi mogli prenesti novih bremen.
Skrb za vojne sirote je vključil v svoje poročilo okraj. šol. inšp. tov. Vrabič Rudolf. Obžaloval je. da smo takoj prva leta po vojni kazali premajhno skrb za vojne sirote. Na kosteh njihovih staršev je zgrajena naša nova domovina, zato jim moramo posvečati vso skrb in ljubezen. Približati se moramo duši osirotelega otroka, ga dvigniti in vzbuditi v njem samozavest. Dolžnost učitelja je, da na take otroke Še posebno pazi in Jim nudi vso pomoč.
Konferenti so v diskusiji ugotovili, da smo pričeli s sistematično oskrbo sirot res že malo pozno in so zato nekateri otroci zapadli slabim vzgojnim vplivom. Vso skrb moramo vsaj sedaj posvetiti vzgoji in pouku vojnih žrtev, da nadoknadimo vse ono, kar smo zamudili Te otroke moramo dobro vzgojiti in prekaliti v zavedne državljane in borce napredne miselnosti, da bodo postali to, kar so bili njihovi starši, ki so dali življenje za svobodo in lepšo bodočnost nas vseh.
PJ.
•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O
Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem želi uspešno novo leto 1955
Tovarna “Zlatorog,,
MARISOR
Pedagoški kongres v Pleysteinu
V Prosvetnem delavcu štev.
13 in 14 od 30. septembra 1954 je bila pod člankom: Pedagoški kongres v Pleysteinu, v katerem opisuje edini udeleženec tega kongresa iz Slovenije svoje vtise in opažanja, tale pripomba uredništva: Objavljamo v izvlečku poročilo, iz katerega smo izpustili poglavje o organizaciji šolstva v posameznih državah, o čemer je bilo na tem »kongresu« tudi govora. Objavljamo ga predvsem zato, da bodo naši bralci lahko sami ugotovili, kako borni so v bistvu nekateri taki mednarodni sestanki, čeprav si nadevajo zelo mogočno naličje in kako prav so naša združenja storila, da se lanskega »kongresa« niso udeležila. Le čemu smo se letos premislili?
Na zadnja dva stavka te pripombe, ki mi nista všeč, tole: Bavarsko učiteljsko združenje ie povabilo republiški odbor društva učiteljev Slovenije na mednarodni kongres, ki je bil določen od 29. do 26. julija v Pleysteinu s temo: »Učitelj kot vzgojitelj. Republiško društvo je izbralo mene, ki pa na kongres nisem prav rad šel, posebno še ko sem zvedel, da bom edini iz Jugoslavije. Takoj prvi dan kongresa pa sem bil prav zadovoljen trt sem se še bolj zadovoljen in samozavesten vrnil, ker:
1.	sem ugotovil, da je naša revolucija pometla s starinsko malomeščansko miselnostjo, hlapčevstvom, strankarstvom in odvisnostjo, s čimer se še po vseh državah borijo, mi pa imamo že nov družbeni red, ki je dal ljudstvu in učiteljstvu sproščenost in borbenost, enakost in tovarištvo,
2.	sem slišal, kako na sestankih in kongresih še brezuspešno debatirajo o malenkostih, se prepričujejo o potrebi reforme šolstva, o ukinitvi verskih šol, kar je naša revolucija uredila z enim mahom,
3.	sem ugotovil, da nemška starejša generacija še globoko tiči v sponah stare miselnosti, romantičnosti, nadutosti in menitalitete hitlerjeve vzgoje ter da so samo tisti delavci, intelektualci in znanstveniki, ki so veliko potovali in videli več sveta, propagatorji demokratične ideje in prijateljstva med narodi, dočim je pri nas vsak Jugoslovan,
4.	sem videl, da se delavstvo po vseh državah že bori s štrajki za svoje najosnovnejše pravice in življenjski standard, medtem ko imamo pri nas delavsko samoupravljanje tovarn, rudnikov in podjetij ter celo družbeno upravljanje šolstva,
5.	je ugotovljeno, da v večini držav še proučuje učiteljstvo v slabih učilnicah, privatnih hišah, v močnik razredih z visoko učno obveznostjo celo do 67. leta starosti, da nimajo urejenega socialnega zavarovanja, si morajo popravilo zob plačevati sami in so celo v času bolezni brez plače, ko je pa pri nas izvedeno socialno zavarovanje, zaščita mater in dosežena pokojnina s 35., oziroma 30. leti službe in 50., oziroma 55. starostnimi leti,
6.	so zastopniki raznih držav želeli ravno iz urejene Jugoslavije podatke o šolski mreži, organizaciji in upravljanju šolstva, zakona o državnih nameščencih, socialnem zavarovanju, da bodo na osnovi teh zahtevali tudi zaso pravice, katere že imamo v naprednejših državah.
O vseh teh uspehih in napredku naše države sem zaradi živega zanimanja delegatov tujih držav imel tri predavanja in še veliko razgovorov s posamezniki v seminarju. Spočetka so imeli zelo slaba ali pa prav čudna mnenja o naši državi, kar pa se je potem zelo izboljšalo in so celo prišli po kongresu nekateri na izlet v našo državo.
Res, da so taki mednarodni »kongresi« vsebinsko slabši, kot bi človek pričakoval. Jaz pa sem dobil zavest, da smo v marsičem naprej. Ali ni to tudi za vsakogar prav dobra šola, saj tako radi verjamemo in cenimo vse, kar je tujega.
Kar nič se mi ne zdi prav, da se republiški odbor vsako leto ne odzove takim vabilom. Ne bodimo zaprti v ozke meje, temveč izkoristimo vsako priliko, da se pokažemo v tujini, da nas spoznajo, spoznajo naše delo, napore, dobro voljo in uspehe. Gez 40 je bilo udeležencev, ki so dobili na tem kongresu povsem drugačen pogled na Jugoslavijo, katero so preje samo toliko poznali, da so se me spočetka bali kot rdečega vraga. Tudi na napakah, pomanjkljivostih tujine se bomo učili in s tem znali še bolj ceniti svoje in postali bomo še bolj zadovoljni in sa-
(pfonto mednilttfu
Prosvetni delavci na podeželju, vsi izven naših večjih mest, pazljivo sledimo poročilom in razpravam o nujni potrebi zasedbe učnih mest v okraju Slovenj Gradec in Sežana. Kaj se pravi delati na šoli, kjer ena tretjina učnih moči manjka, to vemo mi, tega problema Ljubljana ne pozna. In prav zares se čudimo, da je stanje še sedaj tako, ko gremo proti koncu prvega polletja. Res, da so nadure sedaj precej dobro plačane in da mnogi tako zaslužijo še po 5 tisoč in več mesečno, toda kaj to pomaga, ko to človeka izčrpa in utrudi, da nima potem niti časa, da bi prebral časopis ali kako knjigo, pa tudi delo samo pri tolikšni zaposlitvi ne more biti tako uspešno, kot bi bilo to pri normalnem številu ur. Pa ko sem zadnjič čital izjavo sekretarja SPK LRS na seji Sveta za prosveto in kulturo OLO Slovenj Gradec in ko smo se o tem pogovarjali, sem zatrdno sklenil napisati nekaj tega tako, kakor sem z mnogimi tovariši na podeželju govoril. Naj mi tovariši v Ljubljani, pa mogoče še kje drugod, ne zamerijo, če to našo misel zapišem, ker mislimo, da ni res, da je v vseh prosvetnih delavcih malo socialistične zavesti. Res pa je, da je službovanje v Ljubljani v primerjavi z onim na deželi povsem nekaj drugega. Pribijem naj-prvo trditev: kje in kako so si mladi ljudje, k ijih nič ne veže na Ljubljano, pridobili pravico, da izven Ljubljane zanje ni dela in dolžnosti? Večina nas zunaj smo prejadrali Slovenijo od enega konca do drugega in še danes s 25 in 30 let službe ne mislimo na to, da bi morali na vsak način v Ljubljano ali v Kranj ali v Maribor. Res je življenje in delo prosvetnega delavca, ki se zaveda, da je v službi ljudstva, na deželi drugačno. Ko se šolska vrata za-pro, se njegovo delo izven šole šele začenja. Seje, vaje, proslave in zopet seje in zopet vaje! Da, radi bi v gledališče, radi bi v kino, radi bi bili mnogi v kulturnem centru, a vemo, da to ni mogoče. Koliko je bilo dela za Dan republike, koliko za Novoletno jelko, in to gre
celo leto kar naprej Vsega tega v mestu ni. Tam je vse drugače in zato ni čudno, da na podeželje ne marajo. Po potrebi službe se premeščajo vsi državni uslužbenci, tako je bilo vedno. Včasih so premeščali prosvetne delavce z grožnjami in preganjanjem kazensko, tega danes ni nikjer več. Vem, da ni bil predlagan za premestitev iz Ljubljane nobeden, ki bi bil zdravstveno ali družinsko prizadet. Mnenja sem, in tega mnenja so vsi, s katerimi sem govoril, da bi morala biti komisija, ki je prevzela dolžnost namestitev ogroženih šol z učnimi močmi, v svojih premišljenih sklepih nepopustljiva. Kdor raje poda ostavko, mirne duše naj jo komisija sprejme, nihče na svetu ni nepogrešljiv, naše šole se zaradi tega ne bodo podrle! Vsi imamo enake dolžnosti in enake pravice in če eni trdijo, da je zanje samo
Ljubljana, bi mogli z isto pra-* vico tudi ti vsi ostali, da morajo dobiti Ljubljano. To seveda ne more biti in danes naj bi pač že biti tudi tisti, ki so‘v tem primeru prizadeti, toliko uvidevni, da bi doprinesli to majhno žrtev. Res, da bo dela tam zunaj več, da bo treba v drugih, manj ugodnih razmerah več volje, več truda in mnogo več požrtvovalnosti, toda zavest, da si storil s tem za svoje ljudstvo mnogo dobrega, ti bo vsekakor v veliko zadoščenje in plačilo in bolj se boš čutil koristnega člana naše družbe. Končno smo pa takega mnenja: kdor ima družino za šolanje in se je v svojem dosedanjem delu zares izkazal, kdor je vezan na specialno zdravljenje v Ljubljani, ta ima nedvomno pravico, da dobi Ljubljano, če to želi. Zdi se nam, da še vedno preveč dela sila »stricev«, o tem pa je že Pavliha marsikaj pogruntal.
Šolska metla Je stara in kratka
Ali se kdaj vprašamo, kaj sploh vemo o mladini? Namreč o njenem privatnem življenju, o njenih oblikah živ-Ijeja, o njenem »izživljanju«, kot se to danes reče? Prav malo, lahko bi dejali, da nič. Vsi ti naši dijaki, ki nam sedijo v klopeh in se boječe prestopajo pred tablo, prav za prav dosti več vedo o nas kot mi o njih, čeprav so nam oni zaupani v vzgojo in pouk, ne pa narobe.
Da, prav ta vzgoja! Koliko lepih besed je bilo že o tem napisanih, koliko vzvišenih teorij je že nastalo o tem na pisalnih mizah strokovnjakov, ki so že pred dolgimi leti izgubili živ stik z mladino v razredu, ali pa morda sploh še nikoli niso učili. No, in poglejmo odkrito na te stvari-Učitelj v ljudski šoli je še v precejšnji meri tudi vzgojitelj toda proesor v srednji šoli Je skoro izključno le še »preda-
Doprinos k študiju našita vajencev
O osnovnošolski mladini in tudi o gimnazijcih se mnogo piše, o naših vajencih, ki tvorijo danes ogromen kader naše učeče se mladine, pa prav mialo in še to zelo pavšalno. Vtis imam, da te mladine ne poznamo in da ji posvečamo vse premalo pažnje. Nekateri taki pavšalni članki so me napotili, da sem v vseh teh trimesečnih izmenah preteklega šolskega leta vodil nekako anketo in se potrudil, da sem dobil resnične in iskrene odgovore, ki naj bi mi dali vsaj nekoliko vpogleda v njihovo udejstovanjje ali neudejstvo-vanje v času, ko vajenci niso na delu. Pri tem moram omeniti, da je naša šola v Idriji periodična in da zajema večinoma učence iz trgov in vasi Primorske, Gorenjske in Dolenjske s področja lesne in kovinarske stroke.
Navajam številke, ki pa marsikaj povedo, čeprav je bila anketa vodena na nekoliko svojstven način.
Dnevnike čita vsaj kolikor toliko redno 22 odstotkov, na dnevnik pa sta bila naročena samo dva vajenca.
»Tovariša« čita 9%, telesno-vzgojni tednik »Polet« pa samo 5%. Lokalni tednik 7%, »Kmečki glas« 13%, »Delavsko enotnost« 7%, mladinski list »Mladino« pa samo 5%>. To je nizka številka, zato me je zanimal vzrok. Rekli so, da ni zanimiva. Zato pa je »TT« zastopana s 35% čitateljev. Strokovna glasbila so zastopana zopet samo z 2% čitateljev, kar je obupno nizko, »Ljudska tehnika« pa ima vendar 8% čitateljev.
Udejstvovanje po društvih nam je dalo naslednje odstotke: DPD »Svoboda« 7. podeželska prosvetna društva 8, TVD »Partizan« 12, športna društva 7, gasilska društva 17, strelska društva 10, ljudska tehnika 10,
šahovska' društva 2 (šah pa zna igrati 39), planinska društva 8, filatelistična društva 2, tabotrnki pa niso imeli niti enega zastopnika.
Politično opredeljenost in aktivnost nam bodo pokazali naslednji odstotki: kandidatov KP je 1%. To je porazno! Kje pa naj rekrutiramo najboljše partijce, če ne iz vrst delovne mladine? In vendar smo imeli med učenci velika število resnih, požrtvovalnih in delavnih fantov, da jih je bilo veselje gledati! V mladinsko organizacijo je bilo včlanjenih samo 65%, v sindikat pa 46%. Ti dve številki nam vsaj nekoliko pojasnita prejšnjo številko- Sindikalno vožnjo je izrabilo samo 8% in še od teh trije za prihod v šolo! To nam pove, da naši vajenci zelo malo potujejo, da se držijo večinoma svoje vasi ali najbližje okolice, zato pa je tudi njihovo obteorje zelo ozko.
Knjige vsaj nekoliko redno čita 39%, na vrhu Triglava so bili 4%, morje pa je videlo 72%, kar je razumljivo, ker je nad polovico vajencev iz Primorske, vključno koperski okraj.
K maši hodi 70%, večinoma iz navade in le nekaj pa zaradi prepričanja in »duševne potrebe«.
Skupno je bilo upoštevanih 445 učencev, kar je dovolj visoka številka, ki nam da dovolj zanesljivo sliko.
Logar Srečko, Idrija
Cenjene naročnike in dopisnike obveščamo, da bo izšla naslednja (dvojna) številka Prosvetnega delavca po občnih zborih združenj, in to 27. januarja. Material za to številko moramo imeti najkasneje do 20. januarja. Prosimo predvsem za krajše člankei,
------------ --- —-------- ker smo z daljšimi studiozni-
mozavestni. Ko bi se bili mo- mj članki preskrbljeni še za gli osebno prepričati o sovjet- nekaj številk Ce pišete za skem šolstvu, bi ne bili toliko objavo pišite samo na eno eksperimentirali; zato je ve- s+ran| ’	Uredništvo
liko več vreden osebni stik
kot pa sama literatura.	----------------—----------
To je moje mnenje, koi tudi	nAnJeiiilo m
mnogih drugih, ki so me opo-	UOpiSUJIB V
zarjah na ^pripombo^ »Prosvetni deldVeC«
Naslova I vaspiicnje
Časopis za pedagoška vprašanja
Vabilo na naročbo
Časopis »Nastava i vaspita-nje« izhaja od začetka tega šolskega leta vsak mesec razen julija in avgusta na 4 tiskovnih polah.
Naročite se na »Nastavu i vaspitanje«.
Letne naročnine za 1. 1955
SOI
1.	za šole	din	500
in ustanove
2.	za prosvetne	din	500
delavce
3.	za učence	din	350
učiteljišč in redne dijake
4.	posamezni izvod din 75
Naročajte po dopisnici, _ potrjeni z žigom in podpisom vodstva šole ali ustanove.
Naročnine se plačujejo vnaprej, možno pa je tudi kasneje, zadnji rok je ob koncu junija 1955 ali drugi obrok do sredine julija.
Naročnino je treba poslati na naslov: Pedagoško društvo NRS, Beograd Terazije 26. Št. ček. računa 103-T-338.
vatelj.« Njegova »vzgoja« se omeji na priložnostno grčijo, na nekaj nasvetov, ija izrekanje ukorov ipd. Ne maranS omalovaževati takih vzgojnih ukrepov, saj se tudi z njimi v določeni meri oblikuje zn ari čaj mladinca, toda vse to je še mnogo premalo. Poleg šole in starešev delujejo na mladoletnika mnogo močnejši vzgo; ni vplivi: slučajno izbrane knjige, družba, filmi, cest« itd. Vsak statik mora znati iz* računati vpliv delujočih sil ms opornik nekega mostu. Kateri vzgojitelj - »statik« pa	b&
lahko izračunal rezultanta vseh vzgojnih vplivov	na
tvorbo značaja in svetovnega nazora te mladine, ki nam je zaupana? Ali vemo, kaj premišlja takle Zvonko Bizjak, dijak VI. a razreda, ko gre iz šole, kaj ga tare, s kom se druži, in kaj počne v prostem času? Zelo malo, tragično malo!
V zadnji številki Mladine J« Izšla pestra reportaža o življenju ljubljanske mladine na sobotni večer: ples, ples, ples, vse dvorane so polne, zlasti še zakotne, blizu Vodnikovega trga in za kurilnico, kjer se zrn? ra družba prav posebnih plesalcev. Zakaj vse fo pleše? fantje bolj zato, da se seznanijo z dekleti, dekleta p« predvsem iz veselja do plesa samega, nekako »larpurlairti-stično.«
Če greste torej v sobota zvečer po ljubljanskih lokalih, boste našli največ mladine na plesiščih, precej po predmestnih gostilnah, nekaj na športnih prireditvah, dosti pa v baru in zelo malo v gledališču, o kinu ne govorim, ker tja že tako hodijo vsi. V gledališču jih je približno dvajsetkrat manj kot drugod-
Kdo naj bi bil odgovoren za to razmerje? Šola, družba, starši, čas? Šola se trudi po svoje, predpisuje »horo legalis«, mladinci pa gredo po svoje, saj; dobro vedo, da šolske tipalke le redko sežejo v nočne lokale. Razen tega je v veljavi pravilnik MLO, ki dovoljuje vsakemu šesinajstletniku vstop v kateri koli lokal. Po tem pravilniku gre torej lahko vsak šestošolec v bar in noben miličnik ga ne sme motiti, če se »dostojno« napije. Po šolskem pravilniku pa mora celo kakšen 22 leten dijak ob devetih zvečer domov, četudi je morda celo že poročen. Šolski red j.e strog in neučinkovit, javni red pa je širokogruden in učinkovit. »Noe ima svojo moč«, šola pa je nima-In nekateri mladinci se celo po svoje zabavajo. V Mostah je menda družbica vajencev, ki okoli polnoči ustavlja parčke in fanta kratko malo pretepe, če ni poročen. V Šiški se grejo mladinci »Alaha moliti«. To pomeni, da mešana družba fantov in. deklet igra karte in kadar kdo izgubi, sleče del obleke. Ta napeta in mikavna igra se seveda nadaljuje, dokler ni zastopnik tega ali onega spola čisto gol.
Ogorčeni boste vzkliknili* »Mi smo bili pa že čisto drugačni, hodili smo v gledališče, na izlete in včasih malo »na randi'« Toda zvečer smo bili doma, kajti živeli smo v svetem strahu do šole in staršev.«
Morda res, morda tudi ne. Toda naša današnja dolžnost pa je, da poznamo pota našo mladine, da skušamo preprečevati pijančevanje, omejevati pohajanje po nočnih zabaviščih in ji odpirati oči zal vrednejše oblike razvedrila, navajati k sodelovanju v športnih društvih, prikazovati bogastvo kulture, skratka! vzgajati jo.
Toda žal velja tudi tu staral resnica, da je govoriti srebre^ delati pa zlato.
Mirko Horvait,
Kaj je bolje?
V predzadnji številki priporoča člankar delitev učencev po sposobnosti. Podobno so zbrali ponavljalce v našem okolišu na nižji gimnaziji v Veliki Poljani.
Baje se je taka delitev učencev po sposobnostih na tujem obnesla- Pri nas zaenkrat še nimamo potrdila, da je takšna delitev uspešna.
Težimo za tem, da bi imeli čim skladnejše oddelke, da bi bile sposobnosti učencev kar najbolj izenačene. Starostni razred, ki ga imamo, je že ena tak; oblika. Vendar so pogosto tud v njem učenci različnih sposobnosti. Ob enakih zunanjih pogojih vsekakor velja: skladnejše sposobnosti, bolj izenačena aktivnost. Na ta način bi se ne zgodilo, da bi bile metode dela predolgočas-ne za nadarjene in pretežke za manj sposobne učence.
Ne vemo še, kdaj bi bil pri tršem učencu boljši uspeh, ali če je skupaj s sebi enakimi, ali tedaj, ko ga spodbode zgled ali pa morda potlači žaljiva opazka boljšega učenca. V skladnem oddelku bi bilo slednje izključeno. Preti pa nevarnost, da se učenci zavedo takih umetno povečanih razlik.
Voditi pa nas mora pri takem grupiranju le misel na otrokov in mladostnikov razvoj. Jasno je, da moramo otrokovo mesto v šoli določati po vseh njegovih oznakah, ne le po inteligenci.
Mogoče dušimo sposobnosti v otroku, mogoče iščemo tiste, za katere sploh ni zasnov v otroku. Otrok mora pač sprejeti vse, kar predpisuje učni načrt. Resnično pa ga zanima in se mu zdi najvažnejše morda očetova kovaška delavnica. V šolo nosi vijake, kolesca, vzmeti, zna pognati vaški traktor... Ne sledi pa suhoparnim pravilom. V šoli pravijo, da nič ne zna- Oče se pa jezi: »Gimnazija mu bo še to zanimanje ubila!«
Pri nas je kmečko okolje. Večina otrok ostane v njem. Toda ali je šc|la vzbudila v otroku zanimanje za kmetovanje — za boljše kmetovanje kdt ga vidi doma? Ali je v našem pouku kaj, kar lahko vzbudi otroku zanimanje za tehniko? Ce ni, pač nudimo otroku čisto splošno izobrazbo verbalnega tipa. Zdi se, da smo V našem delu le preveč enostranskL Morda bi delitev otrok le kaj zalegla.
Kodrič Jože, črensovci

vrečno, uspehov polno novo leto 1955
želi vsem prosvetnim delavcem
a s

Ljubljana
j.	Obilo uspeha
|	v novem letu 1955	|
I	želi	I
|	vsem svojim odjemalcem 'f
|	kolektiv	J
j Primorske založbe
#	MIllIMIIIIIllllllliMIIIIIIMIIIIIIIIIMnillllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilH	\
KOPER
0\"
trgovsko Izvozno podjetje za domačo in umetno obrt
LJUBLJANA
Mestni trg 4

Izdelujemo in dobavljamo: volnene tkanine za moške in ženske obleke, spomladansko in zimske plašte, ženske kostime, volnene odeje in volno za pletenje z imenom »Zlata ovca«
V lastnih prodajalnah konfekcije, z naslovom »Varteks obleke«, ki so v vseh mestih in večjih krajih na območju FLRJ, oskrbujemo potrošnike z raznovrstnimi oblekami, površniki in znanimi nepremočljivimi plašči »Hubertus«
VARTEKS
Varaždinska tekstilna industrija
VARAŽDIN


m

FNR Jugoslavija