Leto XXm., št. 83 LJubljana, torek !>. aprila 1943-XX1 Cena cent. 80 Upravmimj: Lfublfana, Pocanijera nUca 5. Telefon k. 31-22. 31-23. 91-24 tnseramj oddelek: Ljubljana. Pucolnilen ott> ca $ - Telefon fc. 31-23. 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 Rafom: za Ljubljansko pokrajino pn pokno-čekovnem zavodu k. 17.749, a ostale kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase Is Kr. Italije in inozemstva ima Uriont Pnbblictti Ira liana S. A. MILANO itbtjt rnk da« Naročnina znala m e t e l o o Lir 18.- vkljočno • »Pooedaliskim j» crom« Lit 36.30. foaed e1jka t Uredniicvo: LMrfjaaa. Poocinijeva ulica kev. 5. ra ugotoviti, izjavlja »Daily Sketch«, da Di Roosevelt, če bi bila odločitev samo od njega odvisna, napovedal vojno Nemčiji že v septembru 1. 1939 ali pa najkasneje po zlomu Francije. Ne sme se pohabiti nadaljuje doslovno list, da je Roosevelt z zasedbo Islandije izvršil dejanje, ki bi prej veljalo za vojno dejanje. Proračunske prosilo ministrstva za vojno proizvodnjo za 1. 1943*44 Rim, 12. apr. s. Splošna proračunska komisija zbornice fašijev in korporacij je odobrila poročilo nac. svetnika Camerane o proračunu ministrstva za vojno proizvodnjo za finančno leto 1943-44. Poročilo ne obsega zaradi nedavne ustanovitve ministrstva popolnega proračuna in se omejuje na poudarek važnosti in sestavnih značilnosti, podčrtajoč posebne razloge, zaradi katerih je bilo potrebno ustanovni osredo-točevalni enotni resor, ki naj bi upravlja* \rse proizvajalne sile države. Poročilo oo-ravnava nato smotre novega resora, omenjajoč odločbe Kr. dekreta 12. *ebruarja J.943-XXI št. 25, po katerem se motajo na novo ministrstvo prenesti posli, si so prej opravljale razne vojaške uprave. Za spoznanje dejanskega lica novega resora je treba počakati na izdanje dekretov, ki morajo urediti meje in način teh prenosov. To delo naj se vodi izključno po vrhovnem smotru novega resora. Za pojasmtev pristojnosti novega resora deh poročilo njegovo udejstvovanje v dve veliki panogi: Zbiranje proizvajalnih sredstev (ljudi, strojev, industrij in zbiranje potrebščin (surovin, polizdelkov, Izdelanega matenja-la). Glede prve panoge priporoča poročilo, naj se ministrstvo razen vojaškega osebja, ki je opravljalo svoje posle pod prejšnjim podtajništvom, posluži tudi osebja iz civilnega življenja, ki ima praktične izkušnje v zadevah vojne proizvodnje. Poročilo proučuje nadalje udejstvovanje prejšnjega podtajništva in novega ministrstva ter predlaga takojšnjo revizijo vseh oprostitev vojaške službe onih oseb, ki se smatrajo za neobhodno potrebne za vojno proizvod- njo, da se bo človeški materija! bolj 12. datno porabil v svrho vojne učinkovitosti. Poročilo obravnava tudi vprašanje delovne discipline, želeč izvajanje »'ojašk? discipline v podjetjih in možnost nagrajevanja oseb v industrijah, ki so izpostavljene sovražnim napadom, če se izkažejo s posebnim junaštvom: Poročilo govori nadalje o osredotočenju kontrole nad proizvodnjo in uporabi materijala. Glede zbiranja materi jala poudarja, da se za nekaceie surovine oskrbovanje, razdeljevanje in kontrola njihove uporabe tiče izključno ministrstva za vojno proizvodnjo, za mnoge druge vrste materijala pa sta kontrola m razdeljevanje poverjena deloma ministrstvu, deloma pa drugim ministrstvom ali konfederacijam. Poročilo napoveduje tudi bolj totalitarno osredotočenje v ministrstvu za vojno proizvodnjo v svrho splošne in ce-lotnejše uporabe surovin ter želi končno, da bi ministrstvo v vseh odsekih dejansko doseglo popolno mobilizacijo vseh proizvajalnih sil naroda. Novo naseljevanje Židov v Palestini Ankara, 10 apr. s. V Palestini omogočajo angleške oblasti doseljevanje številnih Židov -z južnovzhodne Evrope pod pretvezo, da gre samo za obiske ali začasno bivanje Arabci so odločno protestirali proti temu novemu sistemu tajnega priseljevanja, ki so si ga izmislili An= gleži. Zdi se. da nameravajo Angleži na ta način preseliti v Palestino prvo skupino 5000 Židov. Sestanek Duceja in Hitlerla Potrditev odločnega sklepa nadaljevati vojno do končne zmage — Popolno soglasje o skupnih vojnih ciljih in vseh potrebnih ukrepih Rim, 11. aprila s. Agencija Štefani javlja: Duce in Hitler sta se sestala ▼ dneh od 7. do 10. aprila 1943. Duceja so spremljali šef italijanskega glavnega stana armadni general Ambrosio, državni podtajnik zunanjega ministrstva Bastianini. funkcionarji italijanskega ministrstva za zunanJe zadeve in oficirji vrhovnega italijanskega poveljni-štva. S Fiihrerjem so bili prisotni ob sestanku maršal Nemčije Herman Go-ring, nemški zunanji minister von Ribbentrop, šef vrhovnega poveljništva nemških oboroženih sil generalni feld-maršal Keitel, vrhovni poveljnik vojne mornarice veliki admiral Donitz in šef glavnega stana vojske general Seitzler. Nemški veleposlanik von Mackensen in Kraljevi veleposlanik Italije v Berlina Alfieri sta se tudi udeležila sestanka. Med obširno izmenjavo gledišč je bil proučen tako splošni oolitični položaj kakor tudi vsa vprašanja v zvezi s skupno vojno in doseženo Je bilo popolno soglasje glede ukrepov, ki jih je treba izvesti na vseh področjih. Duce in Fuhrer sta znova potrdila svoj odločni sklep in sklep svojih narodov voditi vojno ob celotni uporabi vseh energij do končne zmage in popolne odstranitve sleherne bodoče nevarnosti. ki bi z zapada ali vzhoda ogrožala evropsko-afriški prostor. Znova so bili potrjeni skupni cilji, ki jih sile Osi zasledujejo za obrambo evropske omike in za pravice narodov do svobodnega razvoja in sodelovanja. Zmaga v trojnem paktu združenih narodov bo zagotovila Evropi mir, ki Jamči sodelovanje vseh narodov na osnovi njih skupnih interesov in pravične razdelitve gospodarskih virov sveta. Razgovori med Duce jem in Fuhrer-jem in razgovori med njunimi sodelo-valci so potekli v duhu velike prisrčnosti. Roj do popolne zmage Berlin, 12. apr. s. Vsi današnji listi s» z velikim poudarkom ter mastnimi naslovi prinesli poročilo o velepomembnem sestanku Musaolinija in Hitlerja- Obenem s temi članki objavljajo vsi listi tudi velike slike obeh osnih državnikov. Razgovori med Duce jem in Hitlerjem, pravi »Vblkischer Becbachter«, so potekli v popolni skladnosti naziranj ter so obravnavali niz vprašanj sedanjega in bodočega politično-vojaškega položaja. Borba, ki jo bijejo osne sile, stremi seveda po popolni zmagi in hoče predvsem doseči trajen mir na temelju pravičnosti, ki bo v bodoče zagotovil vsem evropskim narodom svobodo, blagostanje tn popolno sodelovanje. Sovražnik, pravi list, je govoril v Casablanci o brezpogojni kapitulaciji osnih sil. Zelo prirodino je, ako so zavezniški narodi velikega politično-voja-škega bloka Italije in Nemčije odgovoril s totalno brezpogojno mobilizacijo vseh svojih gmotnih in duhovnih sil, vsega svojega udarnega duha, da bi za bodoče vekove odstranili grožnjo izrazito protievropskih sil, ki napadajo svobodo evropskih narodov ter njihovo pravico do življenja in. neodvisnosti. »Zwolfuhrblatt« pravi, da so danes osne sile odkčene bolj kakor kdajkoli prej zastaviti slovesno vso svojo avtoriteto in veliki prestiž v tej borbi, ki so jo Anglosa-si izzvali z zlim namenom. Oba naroda in oba njihova velika voditelja sta odločena boriti se do zmage, namreč brez kakršnihkoli komprom!sov. brez poslušanja ponudb, ki bi lahko prišle od desne ali od leve, in se zlasti ne bodo niti najmanj zmenile aa. grožnje z druge strani, vedoč, da jih nareku jetr. šibkost in brezsdlje. »Frankfurter Volksblatt« pravi, da sovražnik nima niti senoe pretveze za to vojno. Razen tega nima vojna zanj nobenega pravega namena kajti vsj vojni cilji, katerih se je skušal doslej oprijemati, so se to-kazali brez zdravega smisla, brez logike in zlasti brez iskrenosti. V nasprotju s tem so vojni cilji Osi točno določeni in očrtani do najmanjših podrobnosti. Zmaga Osi ho svetu in Evropi zagotovila mir, ld bo za-jamčil polno sodelovanje med vsemi narodi na temelju skupnih koristi in na temelju skupnih pravičnih stremljenj. Razen tega bo svetu zajamčena pravična razdelitev zemeljskih dobrin po načrtu miroljubnega sporazuma. V tej formuli je zapopaden duh one prave velike socialne revolucije, ki se je rodila v fašističnem in narodno-sociali-stičnem pokretu in ki ji je usojene, da objame ves svet. » Pol: tiseh-diploma tisehe Kckp. respondenz«, ki se bavi z istim predmetom, piše: Cilj osovinsklh sil v tem spopadu je ta, da se dokončno zagotove proti vsaM bodoči grožnji meje nove Evrope proti vzhodu. proti zapadu, proti jugu in proti severu. Naj si nihče ne utvar-a, da je to samo prazna fraza. Prav nasprotno, to je zapoved. za katero se bijejo in delajo osne države. Vsakdo v Evropi danes ve, kaj je na kocki m pred kakšno odločitvijo stoji naša celina. Vsakdo je slišal iz ust samih angle-ško-amerško-boljševiških propagandistov, kakšna usoda, beda in sužnost bi doletela Evropo, ako bi se plutokratsko-boljševiški zaroti posrečilo zmagati v tej vojni. Dve fronti si stojita sedaj v očitnem nasprotju, na eni strani divjaštvo in trinoštvo, na drugi strani skladnost, lepo življenje med evropskimi nar:di, ki jim bo zajamčena pravica, da žive ne po hinavski atlantski l'stini, ki je samo beden odsev znanih 14 Wilsonovih točk, marveč po svojih prirod-nih stremljenjih ter socialnih in gospodarskih pravicah vsakega posameznega na* reda. Svečana proslava državnega praznika na Hrvatskem Zagreb, 11 apr. s. V vsej Hrvatski so vče* raj resnobno proslavili obletnico ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske V Zagrebu so bila raznovrstna zborovanja in manifestacije med njimi vojaška parada ob navzočnosti Po-glavnika, članov vlade, visokih državnih funk= cionarjev. ustaških prvakov diplomatskega in konzularnega zbora ter italijanskih in zavez niških vojaških oblasti. Po paradi ie Poglavnik obšel glavne ulice v središču in prebivalstvo mu je priredilo ovacije. Nato je bil v vladni palači uradni sprejem, ki so se ga udeležile številne hrvatske m inozemske osebnosti Pob poldne je bil v narodnem gledališču koncert zagrebške Filharmonije pod vodstvom dirigenta Matačiča Izvajane so bile narodne skladbe. I Zagrebški radio je imel posebne oddaje. V eni izmed teh sta govorila zunanaji minister in minister za vzgojo. Listi so posvetili cele I strani zgodovinskemu dogodku. Bolgarija trdno ob strani Osi Izjave finančnega ministra Rožilova Sofija, 12. aprila, s. Finančni minister Božilov je imel v Dobriču pred mnogoštevilnim poslušalstvom važen politični govor. Razčlenjeval je zunanjo politiko Bogarije od 1. 1918. do danes in med drugim dejel Pot Bolgarije, ki smo si jo izvolili in po kateri gremo in bomo še dalje hodili, m slučajna. Začrtali smo si jo takoj po nesrečnem neuil'iyskem dogovoru, ki nam je prinesei toliko nesreče in žalosti. Danes smo premagali vse težkoče. Naiša pot je zgodovinska in si je nismo izbrali Iz kake trenutne volje, ampak iz nujnih razlogov. Ostali bomo zvesti obveznostim, ki smo jih prevzeli napram bolgarskemu narodu ln napram natšim velikim zaveznikom Osi. Minister je nato naglašal srečni razvoj gospodarstva in financ v Bolgariji zadnjih let. Ob koncu 1. 1938. je izkazoval državni proračun 6 milijard levov, danes pa je dosegel 22 milijard, kar kaže blagostanje in stalni napredek. Minister je naposled na/-slovil poziv ljudstvu, naj sodeluje z vlado, da si zagotovi blaginjo države. Obenem z našimi velikimi zavezniki, je zaključi] Božilov svoj govor, se bomo bojevali za uvedbo novega reda, da ne izgubimo vse to, kar smo dosegli, in da očuvamo svojo samostojnost. Denarne pošiljatve vojnim ujetnikom Rim, 11. apr., s. Za pošiljanje denarja italijanskim vojnim ujetnikom je neobhodno potrebno dovoljenje ministrstva za ue-vize in valute, generalna d rekoija za valute. Italijanski Rdeči križ oz.ro njegov urad za ujetnike torej ne mm naiavnoso sprejemati denarja ali nakazil za vojn* ujetnike in mora vrniti odpošiMa'e.jem vs? vsote, lci jih v ta namen sprejema. Občinstvo naj se torej obrača samo ~ristanišč;h ali pa so jih Američani zaplen:li v nasprotju z mednarodnimi določbami. Ladje, ki so bile v pristaniščih italijanske vzhodne Afrike so se potorrle v b!tkah aH pa so se morale pridružiti konvoiu. k> ga ie vodila italnan-ska kolonialna križsrka »Eritreja«. 10.000 m?lj daleč skozi Indiisk' ocean :n Pacifik, v japonske ali nevtralne luke Večii del trgovinske mornarice pa ie bil dodeljen voini mornarici v oodob: pomožnih ladij Italija je izvedla t-a ukrep zaradi tega. ker so njene oomorske meje dolge 8000 km ter notrebuie številne ladje ne samo za straže nsmme za isVanie min ter za varnostno temveč tudi zn vamn«rf nristaTvš? ter lov rin r^mom-Ve naloffa ie zadf>^ t-rcrovinsVe ladje, ki so morale skrbeti za dovoz v Afriko. Ta mornarica je postala hrbtenica italijansko-nemške afriške fronte. Iz razumljivih razlogov se ne objavljajo številke, ki kažejo celoten uspeh dosedanjih dovozov. Lahko pa se izda, da je italijanska transportna mornarica v šestih mesecih vojne proti Grčiji, t. j. od novembra 1940. do aprila 1941. prepeljala 560.000 mož 18.561 vozil. 83.000 tovorov ter približno milijon ton Ker je bil do^ voz v Libijo vezan na gotove prehode, ki jih je bilo treba takorekoč izsiliti ter je bil skozi mesece in mesece samo Tripolis uporaben za dovoz, so razpolagale sovražne podmornice in torpedna letala od Malte do Vzhodnega morja z mnogimi napadalnimi možnostmi. Toda ne glede na izgube, ki so bile neizogibne, niso bili dovozi nikoli prekinjeni in pomorski transporti se niso končali z anglešk mi napovedmi, ki so od časa do časa naznanjali katastrofo. Čeprav je bil izpadek dovozov zaradi potopitve ladij, posebno na libijski fronti občuten, je treba vendar opozoriti na dejstvo, da so bile v Libiji boreče se sile Osi navzlic rizikom sproti oskrbovane, čeprav jim je bilo treba dostaviti vse, od iesa do goriva Po opustitvi Libije je nastala za italijansko dovozno mornarico, k: se je ojačila z nekaterimi francoskimi trgovskimi ladjami, nova naloga s tunlškiin bojsčem. Pomorska pot se je zdaj skrajšala, toda položaj se je poslabšal s tem, da so dobile angleške podmornice podporo v obliki ameriških ladij, ki so se nakopičile pred prehodom skozi Sicilsiko ožino ter so na ta način zavirale dovoz na tuni-ško bojišče. Ne da bi se spuščali v razmotrivanje z Angleži, ki pravijo, da so na tej poti v prvih treh mesecih tuniške vojne angleške podmornice potopile 46 ladij, se je pokazalo vendar, da je bilo treba nekaj ukreniti proti nevarnosti, ki je grozila prevozom med Sicilijo in tuniško obalo. Italijanska akcija se je izkazala uspešna V zadnjem pol letu je bilo v območju Sredozemskega morja potopljenih 36 so- ražnih podmornic. Po srečanju admirala Roccardia z admiralom DOnitzem dne 15. marca pa so priskočili Nemci v Sredozemskem morju na pomoč s svojimi lovci na podmornice ter so že v nekaj dnevih uničili pet sovražnih podmornic. Vse to prispeva v prid tunižki fronti, katere dovoz se je ojačil. tako da se lahko reče, da tvorita oporo afriške vojne dva čini-telja: italijanska vojna mornarica ter njena transportna letala, poleg tega pa nemška prevozna letala »Ju 52«. Od teh dveh čin teljev zavisi tudi usoda afriškega me stišča v rokah Osi Ameriški guvernerji proti Rooseveltu Lizbona, 11,. aprila, s. Iz New Torka poročajo, da je guverner države New Tork, republikanec Dewey govoril na velikem političnem zborovanju, katerega so se udeležili tu li guvenerji drugih držav. Silovito je napadal Rooseveltovo politko ter zlasti ožigosal načrt za mednarodne povojne pogodbe. Med drugim je rekel, da se mora Amerika po vojni posveti reševanju lastnih vprašanj pod izrazito nacionalno vlado, izjavam republikanca Deweya sta »e zlasti pridružila guvernerja držav Massachussets in Maryland. JERIHAJTE V »JUTRU"! VHlkodužcn dar aa podporno akcijo V želji da podpre obMao podporno del*vii<»t Pokrajinskega podpornega zavoda pri Visokem komisarju v glavnem mestu in v Pokrajini, Je Jnvelirska tvrdka Josip Eberle v Ljubljani poslala Eksc. visokemu komisarju znesek 2000 lir s name-nilom, da se uporabi pq podporni akciji. Iz Hrvatske Zagrebški župan v Rimo. Zagrebški Zupan dr. Werner se je odzval povabilu rimskega guvernerja in je te dni odpotoval v Rim. Turški časopis »Vzhod in zapade je začel izhajati v Sarajevu. Znani muslimanski vodja prof. Hakija Hadžič, poslanik in pooblaščeni minister, je napisal uvodnik, v katerem obravnava odnošaje hrvatskega naroda nasproti Islamskemu vzhodu. »Svečan teden državne svobode« so se imenovale prireditve, ki so se vrstile pretekli teden v Zagrebu. V radiu je preteklo sredo govoril minister dr. Vladimir Košak o snovi: »Dve leti hrvatske finančne samostojnosti«. Nadalje so v hrvatskem radiu Izvajali dramo lz muslimanskega življenja »Na božji poti«, ki jo je napisal znani književnik Ahmed Muratbegovič. Za radio je dramo priredil ln režiral dr. Bratko Gavel-la. Nadalje so v soboto prenašali po radiu Gunduličevo znamenito pastirsko igro »Du-bravka«. Ves teden so se vrstila predavanja o hrvatskem javnem življenju. Zlati Jubilej zveste slnžbe Je praznovala v Zagrebu 851etrxa gospodinja Ana Mandlova, ki je že 50 let hišna oskrbnica v Gunduličevi ulici. Listi so temu izrednemu jubileju zveste službe posvetili prijazno pozornost Urad za hrvatski Jezik je dosegel pri svojem delu za čiščenje hrvaščine lep uspeh. Te dni se je zvrstilo dvestoto predavanje o hrvaščini kar jih je ta urad priredil v zagrebškem radiu. Predavali so nedavno umrli dr Franjo Fancev, dr Blaž Jurišič. dr. Kruno Krstič. dr. Peter Gu-berina, prof. Franjo Cipra. pof. A B. Kla-jič. dr. Marjan Stojkovič in prof Nikola Rončevič. Predavanje so obsegala vsa področja hrvaščine. Poročila pravijo, da so ta predavanja imela velik, vpliv na odstranitev srbskih izrazov iz hrvaščne. Hrvatski filmski tedniki prikazujejo različne zanimivosti iz hrvatskega življenja. Najnovejši tednik »Hrvatska u riečd i slici« prinaša zanimive prizore nedavnih dogodkov, ki so se odigrali v Zagrebu in bližnji okolici, ter slike o zadušnicah za žrtve v Bihaču. Prikazana je svečana proslava 24-letnice borbenih fašijev v Zagrebu, nadalje proslava nemškega dneva junakov, ki je bila prirejena v vojašnici princa Evgena Savojskega v Zagrebu, prizori s političnega zbora v Veliki Gorici in drugo. Pobijanje nepismenosti spada med važne javne naloge na Hrvatskem. Te dni je bil v Zagrebu zaključen petmesečni tečaj nepismen1'h gospodinjskih pomočnic. Uspeh, je bil prav zalovoljiv. Tečajnice so se dvakrat na teden učile branja tn pisanja. Nekatere se bodo Se izpopolnjevale, da dosežejo znanje kakor po dveh raizredih ljudske šole. Delavski domovi v Capragu pri Sisku, imenovani »Naselje dr. Evgena Kvaterni-ka«. so bili 4. t m. izročeni svojemu namenu. Po svečani blagoslovitvi so se delavci vselili v nova stanovanja. Iz Zagreba so se k svečanosti pripejeli predstavniki vlade. Bilo je prirejeno slavnostno zborovanje. Doslej je bilo zgrajenih 52 domov. v načrtu pa jih je 300, da bo vsaka delavska družina v Sisku in Capragu imela lastno streho. Zaplemba imovine upornika Alojza Encerja Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 ln z dne 7. januarja 1943 XXI št 2.0 zaplembi imovine upornikov, glede na predlog okrajnega civilnega komisar ata v Ljubljani z dne 20. marca 1943-XXI upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1943-xXI št. 201, šteti Encerja Alojza živ. Franca iz Kamnika za upornika po členu 2. nav. naredbe in da je torej njegova Imovina zaplenijiva, odloča: "Zaplenja se vsa premična ln nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Encerja Aloiza živ. Franca in pok. Ivane Mohor roj. 18. juliia 1905 v Kamniku, biv. tamkaj na št. 59, delavca, v prid zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje Imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajine. Pozivajo se po «1. 7. ln v iz^gib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1943-XXI št. 201 vsi morebitni Imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Encerja Alojza, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo ln dodeljevanje imovine zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7-n, stvari, ki jih imajo ln dolgove, katere mu dolguje le, a prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Ta odločba je takoj izvršna ln se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. LJubljana dne 5. aprila 1943-XXL Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emiljo GraziolL Radio Ljubljana TOREK, IS. APRILA 1943-XXI. 7.80 Pisana glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi ln nape vi — 13 Napoved časa — Poročila v Italijanščini — Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sli v slovenščini — 13.12 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. ftijanec — Lahka glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Orkester vodi Petralia — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — P ročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Plcflče »La Voce del Padrone — Oolumbiac - 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 Napoved časa — Poročfla v italijanščini — 20.20 Orkester vodi dirigent Rlzza — 21.15 Koncert vodi dirigent Prevrtali — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme — 22.45 Poročila v italijanščini Gojitelfem paradižnikovih sadik Gojitelji sadik nudijo in prinašajo na trg paradižnikove sadike po večini prezgodaj, ko so sadike najdražje in je saditev najmanj uspešna. Paradižniki sajeni na vrtu an na po-lju pred 15. majem ali celo že ob koncu aprila često ozebejo ali pa v rasti tako oslabijo, da jim pozneje glivične bolezni povzročijo zelo občutno škodo na pridelku Zato se odreja, da nihče v Ljubljanski pokrajini ne sme prodajati paradižnikovih sadik pred 1. majem Priporoča pa se vsem gojiteljem da pripravijo čim več paradižnikovih sadik odgojenih v lončkih, ker se take sadike po presaditvi na stalno mesto uspešneje in hitreje razvijajo Pikirane rastline je treba presaditi v lončke kjer se morajo dobro razkoreniniti tako da se pri presajanju koreninska gruda ne usipa. Strogo je treba paziti tudi na to da se prodajajo le zdrave in sortno zanesljive sadike. Gospodarske vesti = Is italijanskega gospodarstva. Družba Snia Viscosa v Milanu omenja v svojem letnem poročilu, da je navzlic težko-čam izvršila določen produkcijski program. Zlasti je omeniti povečan prispevek, ki ga je dala družb ina tvornica celuloze Tarviscosa v Veneciji pri oskrbi podjetja s celulozo. Kakor je znano, izdeluje tvornica v Torviscosa celulozo iz trs j a. Bilanca izkazuje za preteklo leto 125.8 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 127.3). Družba bo izplačala dividendo 33 lir na vsako delnico v nominalni vrednosti 300 lir. Podjetje je lani za razne podpore in socialne svrhe za delavstvo, za družine bojevnikov itd. izdalo znatne zneske, med drug'm 5 milijonov lir za delavski dom. Vsi ti zneski so dosegli 60 milijonov lir. — Veleblagovnška družba »La Rinascente« v M"ilanu. ki ima v najvažnejših italijanskih mestih veleblagovnice, v manjših mestih pa prodajalnice po enotah cenah, bo za preteklo leto izplačala na glavnico 54 milijonov lir 8°/o dividende, to je 2 liri na vsako delnico v nominalni vrednosti 25 lir. Vrhu tega je bilo 6 milijonov Lir dodeljenih rezervam m amorti-zac:jskm skladom, ki so s tem narasl na 34 milijonov lir. Koncem zaposluje 6300 uslužbencev. = Oskrba Italije z živfli V zvezi s stanjem prehrane Italije navajajo italijanski listi zanimive podatke o samico3krbi Italije ki je plod dolgoletnega prizadevanja faši-sitčne vlade. Kako uspešna in koristna je bila ta politika, je razvidno iz nasledniih številk. Leta 1922. je od celotnega italijanskega uvoza odpadlo 38% vrednosti na uvoz živil, leta 1939. pa le 12.7%. Leta 1922. je morala Italija uvoziti povprečno na vsakega prebivalca 92.3 kg živil, leta 1939. pa samo 19 kg. Uvoz žita, ki je leta 1922. predstavljal še 16.4% celotnega uvoza Italije je leta 1938. padel na 1.4%. V sedanji vojni krije Italija navzlic omejenemu uvozu vse pc-trebe za oskrbo prebivalstva Italije in zasedenih področij. Uvoz živil je predvsem omejen na uvoz iz Nemčije. = Gospodarske vesti lz Hrvatske. Hrvatska generalna rudarska direkcija je te dni izdala predpise glede nabave premoga za prihodnjo zimo. Zasebniki si bodo morali nabaviti premog za kurjavo do 1. novembra t. 1., medtem ko bo od 1. novembra do marca priho lnjega leta prodaja zasebnikom prekinjena. — SI. aprilom je stopil v veljavo nov hrvs tsko-švicarski trgovinski sporazum, ki urejuje vsa vprašanja blagovnega in plačilnega prometa, med obema državama in predvideva razširjenje dosedanje blagovne- Izmenjave. Hrvatska bo izvažala v Svioo les, rjavi premog in sadje, uvažala pa bo stroje in elektrotehnični material ter nekatera živila. s Likvidacija ca življenje nesposobnih bank v Srbiji Srbski ministrski svet je izdal uredbo o likvidaciji denarnih zavodov, po kateri morajo likvidirati vsi oni denarn* zavedi ki jim direkcija za nadzorstvo bank ne da de vol jen ja za poslovanje, če direkcija ugotovi da je denarni zavod prezadol-žen lahko sama odredi likvidacijo ali pa otvori konkurz. Za izvedbo likvidacije pridejo v poStev predvsem drugi denarni zavodi Uredba vsebuje tudi predpise po katerih me rajo likvidatorji tekoče poročati direkciji za nadzorstvo bank o stanju likvidacije. - Likvidacija kartelov ▼ Nemčiji. Te dni je imel predsednik Kehrl v Vratislavi pred predstavniki gospodarstva predavanje o organizaciji gospodarstva v Nemčiji V tem predavanju je poudarii da mora nemško gospodarstvo nadalje povečati storitev in proizvajati ceneje bolje in več. V ta namen je potrebna izmenjava izkušeni med podjetji Drugo načelo se nanaša ne dirigiranje celotne proizvodnje, pri čemer mora najti primerno mesto tudi zasebna iniciativa Podjetniki morajo v okviru dirigiranega gospodarstva sodelovati taka da bo država izdajala direktive, podjetja pa bodo skušala te direktive čim bolje uveljaviti m izvesti. Le tako je mogoče izogniti se birokratizaciji. Glede na novo zgrajeno organizacijo gospodarstva je predsednik Kehrl označil kartele kot preživelo organizacijo. Od obstoječih 2200 kartelov so mnogi zgolj na papirju in še navidezno obstojajo, ker so prejšnji delokrog kartelov prevzele druge organizacije. Zato bodo približno 1700 kartelov razpustili in jih bo ostalo okrog 500. V zadnjem desetletju je prišlo v delovanju kartelov do znatnih sprememb. Karteli so bili po večini ustanovljeni v dobi gospodarske stiske z namenom, da se vzdržijo primerne cene. Borba za vnovčenje proizvodov, ki je bila odločilna takrat, ko so se karteli ustanavljali, je docela prenehala. Medtem so mnogi karteli prevzeli nove naloge, zlasti v zvezj z dirigiranjem proizvodnje in s povečanjem storitve. Tako se je delovanje kartelov vedno bolj usmerilo na stran proizvodnje in se odmaknilo od prodaje proizvodov. Nekaterim kartelom so bile te nove naloge še razširjene in ti karteli bodo s spremenjenim delokrogom še nadalje obstojali, ostali karteli pa bodo morali likvidirati svoj navidezni obstoj. r= Madžarska je uredila vojna posojila lz prve svetovne vojne. 2e '-ani je madžarska vlada sklenila končno rešiti vprašanje, ki se je vleklo preko 20 let, namreč vprašanje ureditve madžarskih vojnih poeojil iz prve svetovne vojne. Zaradi povojne inflacije so ta posojila izgubila skoro vsako vrednost. Sedaj 90 starim imetnikom obveznic deloma valorizirali vrednost. Konverzija je bila poverjena madžarski centrali denarnih zavodov v Budimpešti, ki je v ta namen uredila, poseben oddelek. Do konca lanskega leta je bilo rešenih 26.365 individualnih prošenj za konverzijo in je bilo imetnikom obveznic vojnih posojil izročenih za 76 milijonov pengov novih obveznic, 0.65 milijona pengov pa je bilo obračnano v gotovini. = povišanje madžarske potniške tarife. S 15. aprilom bo Madžarska izvedla povišanje potniške tarife za 50Vn. Novi trgovinski in prometni minister Zsinlalj je ob tej priliki izjavil, da je bila tar.fa povišana v znatnejšem obsegu predvsem zaradi tega, da se omeji potniški promet, «,ar naj omogoči redukcijo potniških vlakov. Madžarske železn ce so ponovno opozorile, naj se vožnje po železnicah čim bolj omejijo, kar pa ni prineslo zaželjenega uspeha. Istočasno s povišanjem potniška tarife so bile uvedene nekatere bistvene >lajšave v blagovni tarifi. Za prevoz drv v maju je določeno znižanje tarife za 50c/o, za prevoz v juniju pa znižanje tarife za 30% z namenom, da se prenese prevoz v poletne mesece, ko je manj blagovnega prometa na železnicah. = Kompenzacijske kupčije % žitom med Nemčijo jn Bolgarijo. 2e v jeseni lanskega leta je prišlo do prve kompenzacijske kupčije v žitu med Nemč jo in Bolgarijo. Takrat je Nemčija dibavila Bolgariji iz Ukrajine 14.000 ton ječmena v kompenzacijo za bolgarsko dobavo 15.400 ton koruze. Sedaj poročajo o no voh takih k mpenzacijskih kupčijah. Nemčija bo poslala v Bolgarijo 6000 ton ječemena in bo prejela iz Bolgarije 6600 trn koruze. Nadalje bo Nemčija dobavila Bolgariji 35.000 ton rži. Prvi ladijski tovori rži so po Dunavu že prispeli v Vidin. Ob tej pril ki je bolgarski trgovinski minister Saharijev poudaril tesno go-sp darsko povezanost med Bolgarijo in Nemčijo. V kompenzacijo za dobavljeno nemško rž bo Bolgariji po novi letini, to je po 1. avgustu, dobavila Nemčiji ustrezajočo količino pšenice. = Konsolidacija državnih financ v Španiji. Kmalu po končani državljanski vojni v Španiji se je španska vlada lotila težkega dela ureditve državnih financ. V razmeroma kratkem času ji je uspelo spraviti izdatke v sklad z dohodki, kar je pripomoglo k okrepitvi državnega kredita, že v letu 1939 je Španija lahko izdala prve zakladne bone. Do lanskega leta pa se je položaj že toliko utrdil, da je lahko španska vlada izvedla prvo veliko finančno transakcijo, namreč konvertiranje z3klad-nih bon:v v dolgoročno državno posojilo. Transakc ja se je nanašala na 2137 milijonov pezet zaltladnih bonov. Imetnikom teh bonov je bilo ponudeno novo dolgoročno posojilo ali pa izplačilo v gotovini. Za uspeh te transakcije je značilno, da je bilo treba izplačati v gotovini manj kakor 3 mil Jone pezet. Te dni je slična transkacija znova pokazal zaupanje Špancev v državne papirje. S 1. februarjem 1941 so bile podržavljene španske železnice in letos je španska vlada ponudila delničarjem prostovoljno zamenjavo delnic v državne obveznice po tečaju, ki lež sicer pod nominalno vrednostjo vendar nekoliko ugodneje, kakor znaša borzni tečaj. Sedaj objavlja finančno ministrstvo, da sc skoro vsi imetniki delnic in obligacij železniških družb pristali na zamenjavo v državne obveznice. Transakcija se je nanašala na delnice In obveznice železniških družb v nominalni vrednosti 2680 milijonov pezet. Za zamenjavo teh delnic in obveznic je država zadala za 1929 milijonov pezet državnih obveznic. Glede na uspeh te transakcije je španski finančni minister pretekli mesec dobil p.cblastilo, da izda notranje posojilo v višin-' 4 milijard pezet in je računati, da bo tudi emisija notranjega posojila p tU nesla popoln uspeh. yeme priče ljubljanske preteklosti j Mestni trg Uran je hišo znotraj lepo in za svoje potreb, najsmotrneje preuredil. Y njej je trgoval z vonjavami. Svoje blago jc ume! nenavadno spretno in obenem prav segavo priporočati s tiskovinami. Prodajal je parfume »svetovnih firm«. Pri njem --i lahko dobil »Guelques Fleurs«, posobno pa Ea«. de Cologne »Fleurs d'Amour. Pariš« (ko linsko vodo — cvet ljubezni), Ki jo po njegovem zatrjevanju — *>ne more v iz-rodnosti vonja doseči, kaj šele prekositi noben drug izdelek«. Ta voda »je rajfinej šega vonja, tako opojnega, da na-^nestuje vsak parfum«, ter »je dišava odličnega sveta, sestavina iz več cvetov. ;-c.-mpozi-tija orent lskih rož :n r z-ih dišeči;: > ki rastejo po razkošnih \ i tovin .rienta Damam je bilo na.nenjeno v nekoni letaku prikupno natisnjenem v dveh brrvah r, opremljenem s slikami parfumskih stekle-niče, med drugimi tudi bledeče &eve z očitnim namenom, na vso moč pieprice-vatno poučevati in hkrati poudarj.1fi silno blagovno učinkovitost. »Prava ian.a« ne uporablja nikoli navaden, že po vou.u znan parfum, ampak vedno nove parfuni^ke vrste, priljubljene »v krogih višjega ženske ga sveta«. »Zato mora vsaka bolji^ dama polagat: na parfumiranje poscbiij važnost. pa naj gre v gledališče, kino, h koncertu ali kamor koli.« Izbrati mora parfum. ki je ljubljenec fine oružbe«. ne pa takega, »ki je bil v rabi za časov ko ie bila mlada še njena mamica ali stara babica.« »Morebiti Vam (dame') ugaja skromna vijolica, šmarnica. nagelj, mak ali nedosežna kraljica cvetk — vrtnica? — Vi duhate rdečo rožo, modro vijolico, beli al; rdečkasti nagelj, nežno modro hiacinto, ne pozabimo, da je to vrt čiste prirode, vonj cvetočega raja, toda ko se je kapri-ciczni modi zahotelo, je zbrala vse te dišave v en edini cvet, pridala mu ie še nekega ekstrakta iz orientalskih rož, kak. tuša, aloe in drugih t alti h rož Tn rastlin, cveto okoli Tigrisa. Evfrata. Gangesa po H mala ji. okoli čudovitega carstva >ni starega Tibeta .. .o snegu in blatu. Na odeji, s katero je pokrit težko ranjeni narednik, leži strojna pištola in načeti, s krvjo obrizgand hleb kruha. To je, bi lahko dejal, simbol sedanje vojne. Kri, ki se preliva od moža do moža. in orožje, katerega se oklepa roka sflohernega borca v sedanji vojni. Za ta kruh se vsak mož bori s svojo krvjo. Is bitke na tuniškem bojHčn: italijanski oddelki ▼ »Saj se že tako potim,« sem odvrnil. »Da, toda morali bi se potiti in težati!« — »Storil bom tako,« sem odsekal na kratko, »saj grem itak v pisarno!« Toda hripa brzl kakor nesreča. Vročina je plezala v moji notranjosti z naglico kakšnega šimpanza navzgor. Ob osmih zvečer sem stopil v stanovanje, da se spravim v posteljo. Moja kuharica je sklenila roke. »Sedaj ste zares bolni!« je vzkliknila. »Da,« sem menil, »telefonirajte zdrav, niku, nočem biti sam kriv svoja smrti.« Zdravnik je prišel, odložil je svojo torbo ln dejal: »Hripa.« Pokimal sem s tuiobnim obrazom. Zdravnik je segel po mojem zapestju, vtaknil ml je toplomer v usta in mi osluškoval prsi. Potem je zmajal z glavo in odredil lipov čaj, dva praška obkla-dek na prsa, obkladek na vrat. Bilo mi je vse eno. Naj bi oii odredil 'car koli. ničemur bi se ne upira- Zavili so me, kakor da sem blago, ki odnlove do rta Dobre nade. Pokrili so me kakor indijskega fakirja, ki s: hoče zaslužiti novo. lepše življenje. In spotil sem se, kaitor se nisem spotil še pri nobeni davčni 1 z javi. So ljudje. Iti fclebečejo o čarih noči. Tega sem se spomnil in nisem mogel razumeti To ni bila nikaka noč, a še celo nikak čar. To je bil pekel! Kakor pa sledi noči jutro, tako je sledila potenju redna temperatura. Ko so me odvili, se mi je zdelo, da sem se vrnil z dolgega potovanja. Glava mi je bila jasna. - o^e so bil2 Se težke. Ko sem bil pripravljen, da odidem, Je potrkala moja kuharica in me prosila, naj ji posodim toplomer. Hripa Hripa ima, kakor vse stvari na svetu, dve strani, prijetno ln neprijetno. Prijetna stran je, kako te negujejo, neprijetna pa — to itak poznate: vročina, groznica, glavobol in v celoti občutek, kakor da te Je nadzemeljsko bitje z gorjačo usekalo po glavi. Molčimo o tem, govorimo rajši o terapiji. Ta obstoji po najobičajnejšem receptu, ki gre od ust do ust, v alkoholu. Nad vse prijazna terapija. Marsikdo si je že želel, da bi imel hripo vse življenje. Pred nekoliko dnevi sem se zcudil po nemirnem spanju. Zdelo se mi je, da drži neka vila nežno, prosojno tkanino pred mojimi očmi. Vse mi je bilo zavi1'. kakor v pajčolan. S tem motno nežnim oz-iačjem pa je bila moja glava v opreki. iSučalo je v njej. Bilo mi je, kakor često pt« prebujenju, marsikaj nejasno. Nekaj pa sem določno vedel: Sedaj je prijelo tudi tebe. Pametni ostane v takšnem primeru v postelji, bi dejal moj prastari hišni zdravnik. Ker pa mi ni še nihče pri tikal pameti, sem se dvignil. Dvignil sem se z mrazno treslico kakor iz Ljubljanice. Potrjujem Galilejev nauk, da se svet giblje in vrti, ta nauk moram celo znaLno dopolniti: vse se je vrtelo, stoli, postoija. stene. Storil sem, kar vsakdo stori v takšnem primeru, vtaknil sem si toplomer pod pazduho. Kazal je 37.4. To Je temperatura, ki utegne spraviti hipohondre v aačudenost. Toda moja duša se ni zmedla. Čeprav mi v glavi ni bilo vse v redu, sem stopil k 'jmari ln postavil steklenico s konjakom na mizo. 2e sam pogled na steklenico je znižal m> jo vročino za nekgoliko črt. Da bi jo spravil na redno višino, bi se moral Zuraviti — domislica, ki bi bila vredna tikšnega antičnega junaka. In tako sem se zdravil, da sem malo pozneje zapustil sveje stanovanje z njegotovim, toda prožnim korakom. Ko sem dospel v pisarno, je blio mojega kuriva konec. Treba ga je bilo dopolniti. In sem ga dopolnjeval — dan je prešel ▼ veselem razpoloženju. Ko sem zvečer po zdravljenju odmeril svojo ' omperaturo, Je kazal toplomer 37.9. S skrbmi in dvema praškoma sem legel v posteljo in se zbudil po dveh urah s kaš_ ljanjem ter nahodom. Elementarnih dogodkov ne zaustavi pač ngbena sila ca svetu, sem si mislil. Odveč je, upirali ce volji bogov. Slaboten človek sem, ne 'i«crem za. držati, kar se razvija. Toda to razvijanje vsaj lahko omilim. Omilil sem ga tako, da sem stopil k omari in prelil to, kar je bilo v steklenici, v posodo svojega telesa. Potem sem ležal gugavo v postelji. Ko sem se zjutraj zbudil, sem imel občutek, da mi nekdo s sladoledom otira hrbet. Takšne šale so se mi zdele nedostojne. Da jih končam, sem se naglo oblekel. če sem bil prejšnji dan malo zbit, se mi je zdaj po nekoliko korakih zdelo, kakor da vlečem težak avtobus ra seboj. Vzel sem dve kininovi kroglici in jih po-plaknil z velikim kozarcem žgaaja Vsakdanjost je postala spet rožnata. Moja kuharica je menila, da je odhajanje v takšnem stanju norost. »Ost it' morate v postelji in se prepotiti,« ie dejala. Božidar Betriani umrl Tudi on, vedni optimist in poln vere ▼ življenje se je nenadoma uklonil pred silo smrti, kajti utrujeno srce je odpovedal o pokornost volji moža. Njegovo življenje je bilo delo in prizadevanje za bližnje tn daljne in za široko občinstvo. Rodil se je 1. 1886 v Ribnici m je kot študent še pridno pomagal svojemu očetu kleparju, s katerim se Je povzpel na marsikateri zvonik dolenjskih cerkva, od koder je njegov pogled pil moč lastne volje in ljubezen do te zemlje. V svoj rojstni kraj se je vrnil kot učitelj vzgajat nje, ki bol o nekoč orali po tej zemlji, že tedaj jih ni učil le branja in računanja, temveč jim je odkrival vse, kar jih bo nekoč usposabljalo za življenje in delo na ljubljeni grudi Po končani svetovni vojni pa je posvečal sposobnosti socialnemu skrbstvu pri oddelku v Ljubljani. Potem je postal šolski upravitelj in šolski nadzornik v Kočevja. Tamkajšnjemu učiteljstvu ni bH le njegov predpostavljeni, ampak predvsem dobrohotni mentor in prijatelj, ki Je vedel buditi idealizem za delo tudi v oddaljenih genridh krajih, ki so toliko potrebnejši z ljudmi čutečega učitelja. Kmalu po srečanju a Abrahamom je aleli klicu dolžnosti, v Prolog, kjer je stopil v pokoj, želeč miru se je preselil v Maribor, kjer si Je uredil Skromen, a prijeten dom ter se vsega posvtft svoji rodbini: ženi in trem hčerkam, kaite-rih starejša si je izbrala medicinski študij, mlajši dve pa po zgledu svojih staršev učiteljski poklic. Poleg svojega poklicnega dela se Je mnogo trudi! za kulturni in gospodarski napredek. Bil je ustanovitelj, vaomo delavni član ln voditelj mnogih kulturnih društev. Odlikovali sta ga izredno močna volja in vztrajnost, da ni odnehal, dokler ni dosegel postavljenega si cilja. Pri tem ni nikdar iskal svoje, vedno le občo korist Kakor v javnem, je bil tudi v zasebnem žlvljenjju dober, odpuščajoč. S tem si je pridobil povsod iskrene prijatelje, ki jim je iskrenost v polni meri vračal. Nikoli ni bil malenkosten, vedno širokogruden ln velepotezen. Le zase ni poznal skrbi. Njegovi prijatelji in znanci žaSujejo za njim, ki jim Je nenadomestljiv kakor nje« govim najožjim. Za njim pa žalujejo na negovem vrtu tudi prav zdaj cvetoče češnje in breskve, Iti bodo zaman čakale na ljubečo roko svojega vrtnarja, in zapuščene grede in brazde. Kakor njegov Ko> vor v čačku Je tudi on odi: žil pretežko breme in njegovo telo je našlo pokoj. Prag VkBm ogromno stavbo. V prednji steni so ozke vrata odprta nastežaj; za vratral pa je neizmerna megla. Pred visokim pragom staji dekle. Mm diše iz te nepregledne megle ln obenem z ledenim dihom prihaja iz notranjosti poslopja slaboten krhek glas. »O, ti, ki hočeš prestopiti prag, ali veš, kaj te čaka?« »Vem,« je odgovorila deklica. »Mraz, glad, sovraštvo, posmeh, beda, ; bolezen ki sama smrt?« »Vem.« »Odtujenje in popolna osamelost!« »Vem, pripravljena sem. Pretrpele bom ponižanja, vse udarce.« »Ne ie od sovražnikov, ampak od domačih, od prijateljev! »Da, tudi od njlhx »Dobro. Si pripravljena, da se žrtvuješ?« »Da.« »žrtvuješ, ne da M kdo vedel za to? Ti propadeš, in nihče, nihče ne bo vedel, čigav spomin naj časti.« »m ml niti do naklonjenosti UMI do sožalja. Ne potrebujem imena!« »Si pripravljena tudi na krivice?« Deklica je sklonila glavo. »Tudi na krivice sem pripravljena.« Glas Je za nekaj časa prenehal Izpra-ševati. »VeS H ti,« Je naposled Iznova izprego-voefi, »da boš lahko razočarana v tem, kar sedaj veruješ? Da si se motila in zastonj pogubSa svoje mlado življenje?!« »Vem tudi to in vendar hočem iti.« »Pojdi.« Deklica Je prestopna prag ln te£k& aa-vesa je padla za njo. »Neumnica,« Je nekdo vzkUknfl za njo. »Svetnica!« je jeknilo od nekod v odmev. I. S. Turgenjev. KULTURNI PREGLED Dramatiziran evangelij Za bližajočo se veliko noč je naša Drama uvrstila v tekoči repertoar Edvarda Grego-rina »šest postaj o Jezusovem poslanstvu« z naslovom »V času obiskanja«. Igra je že znana. Prihaja na oder ket preizkušen primer domače nabožne dramatike. Režiser in igralec Gregorin je v zadnjem desetletju po« svetil svoje gledališko izkustvo poizkusom da s sodobnimi dramatskimi in gledališkimi prijemi obnovi častitljiva izročila misterijev in pasionskih iger ter pokaže primer slovenske religiozne drame ljudskega značaja. Primer, ki bi nabožne predstave oddaljil prepe-relim igram versko-moralno*poučnega značaja, kakor so nastajale v preteklosti in se še kdaj pa zdaj pojavljajo na diletantskih odrih v predstavah za nedeljsko občinstvo. Gregorin sega bodisi k vzorom pasionskih iger in misterijev, kakor označujejo začetke novejšega gledališča, preden je humanizem temeljiteje odkril antično žaloigro in komedijo bodisi k težnjam po sodobnem ljudskem gledališču, ki naj bi tu — kakor »Očenaš« — v ekviru socialnih podob oznanjale vekovito poslanstvo krščanske misli. V igri »V času obiskanja« je Gregorin dramatiziral evangelij, ali točneje: oni del. ki pri* poveduje o Zveličarjevem trpljenju in smrti. Šest slik njegove igre predstavlja piščevo dra-matsko vizijo, kakor se mu je vzbudila ob meditiranju nad najbolj dramatičnimi stranmi Nove zaveze. Sest postaj, ki jih veže med seboj čitanje evangeijskega besedila, prikazuje najznačilnejše dogodke .od Jezusovega prihoda v Jeruzalem do prizora, ko so ga ?neli s križa na Golgoti. Jezus je tu orisan v svoji človeški podobi in usodi, najprej kot poslanec v templju paganov, nato kot duhovnik pri zadnji večerji, kot sodnik pred judovskim Velikim zborom, kot kralj pred Poncijem Pilatom, kot človek, ki mora bičan in zasramovan nositi svoj križ, in slednjič ko Sm božji, ko se pokaže razpet na križu in izpije do dna kelih zemeljskega trpljenja da potlej zašije \ g!o= riji svoje božanske nesmrtnosti. Snov, ki jo obravnava pisec rt igre. je preveč rahločutna, da bi bila lahko predmet kritičnega razčlenjevanja. Presojamo samo čisto teaterski učinek slik, s katerimi je skušal Gregorin združiti dogmo in fantazijo, vero in zgodovino, cerkev in gledališče obred in igro. Pasionske igre so značilen duhovni proizvod srednjega veka in si jih težko zamišljamo brez dveh važnih pogojev: globoke in naivne ver* nosti igralcev in poslušalcev, v drugi vrsti pa brez tistega negledaJiškega okolja v katerem so se odigravale nekoč z večjo dinamiko in z močnejšimi perspektivami kakor jih more nuditi sodoben oder. ki goji predvsem realistično-iluzkmistično igro v zoženem prostoru Zato se je zlasti v nekaterih, in sicer religiozno najbolj vzvišenih trenutkih .težko ubraniti vtisu patetične nepristnosti, nečesa kar ne daje gledalcu kljub vsem vizualnim učinkom iluzije pretresljivega tragičnega doživetja. Spor med vzvišenostjo religioznega čustva m med igro je tu neugnano aktualen; igre te vrste imajo bržčas še največ pristne doživljaiske vsebine tam, kjer se — kakor v Oberammergauu — združijo z ljudstvom in z njegovim predstavo« tvornim svetom in izrazom. Profesionalci nam pač nudijo teater tam kjer na i b šlo za več kakor za teater — če se namreč uživimo v svet pristnih verskih čustev. Ni dvoma, da je Edvard Gregorin i kot dramatik i kot režiser storil vse kar je mogel storiti v danih okoliščinah, da b« odrsko zaživele stvari, ki so po svojem čustvenem značaju tako zelo delikatne. Vsaka slika "ma kaj posebnega; najbolj enovita in ustrezajoča vzvišenemu stilu igre se mi zdita druga n šesta, kakor koli je v ostalih več vnanjih odrskih efektov. Trenutek, ko Jezu« odhaja od zadnje večerje in prizori na Golgoti imajo neko izključeno lepoto kakor na podobah starih mojstrov. Judje uganjajo na splošno "prevelik hrup, dobro pa sta razdeljeni luč 'n senca v liku in nastopu rimskega razsvetljenca Poncija Pilata, ki kaže filozofsk; mir, a tudi slabost raciosalista pred pojavi judovskega fanatizma in krščanskega hiliazma. Pri predstavi sodeluje domala trideset igral« cev in igralk. poJeg teh še večje število statistov. otrok, vojakov Režiser ki je hkrati igralec glavne vloge, je vložil nedvomen in dovolj uspešen trud zlasti v dognanje skupinskih prizorov in dramatično razgibanih mest. v zasnovo scene in dekoracij ter zgodovinsko ustreznih kostumov v celotno dinamiko igre. težeče po vnanjem takisto kakor po notranjem učmku. Gregorinovo delo je zanimivo tn pomembno tudi po kvantitetni potrošnji energije: le redkokdaj so pač združeni v eni osebi dramatski pisec, režiser, inscenator in nosilec glavne vloge. Tako osredotočenje napora in osebnih deležev ima svoje prednosti in tudi svoje pomanjkljivosti, vendar prve prevladujejo nad drugimi Gregorinova kreacija Jezusa je v maski, kostumu in drži izdelana po nekem, dejal bi. 2e standardiziranem vzorcu iz cerkvenega slikarstva, vendar je po igralski sili močna in v vsem dosledna, tako da sodi med najznačilnejše igralske postave tega dramskega umetnika. V ostalih večjih vlogah se odlikujejo Starčeva kot Marija, Nakrst ko Juda, P. Kovič kot veliki duhovnik, Gorinšek m Lipah, dalje Peček kot Poncij Pilat, s čimer niso seveda omalovaževane vloge Verdonika, Bratina, Sancinove, Drenovca in ostalih. Dve novi skladbi. V samozaložbi sta izšli Prekov kitarski »Nocturno« In pesem na besedilo V. Moleta »v kristalni čafii rože so umrle« za sredni glas in kifbaro ali klavir. »Nocturno« je prva tovrstna slovenska koncertna skladba in Je že pred leti ob svojem prvem javnem izvajanju doma žela priznanje občinstva in kritike. Visoka priznanja pa je dosegla tudi v tujini zlasti 9 strani rektorja in profesorjev mo-nakovske glasbene akademije. Slavni kitarski komorni virtuoz in komponist Heinrih Albert se je izrazil o kompoziciji takole: »pravijo, da sem štedljiv z hvalo, ampak to delo ima resnično vrednost«. Pesem »V kristalni čaši rože so umrie« je tudi že nekoliko poznana med našim občinstvom zlasti iz radijskih oddaj ter al jo bodo interesenti sedaj lahko njo kakor »Nocturno« nabavili v knjigarni Glasbene Matice, Kronika * Prometna pogajanja med Italijo, Madžarsko tn Slovaško. V Bratislavi se bodo vršila od 13. do 17. aprila pogajanja med odposlana Italije, Slovaške in Madžarske za ureditev železniškega blagovnega prometa med imenovanimi tremi državami. * Itaiijansko-rumunska kulturna pogodba-V Bukarešti je bila te dni podpisana ita-lijansko-rumunska pogolba, ki ureja kulturne odnošaje med obema državama. Vsi večji rumunski listi pišejo o tej pogodbi ter poudarjajo, da so z njo položeni temelji za evropsko civilizacijo in svobodo. * papežev blagoslov prebivaisVu SšfOku-ze. Sv Oče je sporočil nadškofu v Siraku-zi, da podeljuje prebivalstvu tega mesta, ki je v zadnjem času precej trpelo zaradi scvražn.h letalskih napadov svoj očetovski blag;slov. To sporočilo je poslal nad škofu v S.rakuzj vatikanski državni cajnik. 118.000 lir za družine padi h leta cev. Pi-opag£ ndistično središče za leta stvo v Rimu je izročilo društvu padlih pilotov vsoto 118.624 lir. čisti izkupičke koneerta simfoničnega sporeda, katerega je iiiigiral ka-pelnik Vietor de -abafca v Teatru Adrianu v Rimu v korist družin padlih letalcev ob 201etnici ustanovitve italijanskega letalstva * Invalidni podoficirji lahko ostanejo v službi. Na zadnji seji ministrskega sveta v Rimu je bilo sklenjeno, da ostanejo lahko v aalaljnji službi invalidi podčastniki kr. vojske, ki bodo zaposleni v primernih funkcijah. Pristojni činitelji izdelujejo uredbo, ki se nanaža na vse takšne primere. * Letnik 1924. po/.vnn t>od orožje. Mi. nistrstvo za vojno je Izdalo dekret, k: pravi, da bodo od 10. do 31. maja !e'.oa pozvani pod orožje vsi italijanski državljani moškega spela rojeni !eta lavec je bil splošno priljubljen kar je pokazala velika udeležba pri pogrebu, zlasti s strani njegovih stanovskih tovarišev, ki so mu izkazali poslednjo čast. Pokojnik je bil naš dolgoleten in zvest naročnik Ohranimo ga v blagem spominu, preostalim pa velja naše iskreno sožalje! u— Nebo se je pooblačilo. Letošnja tiha nedelja je bila izredne lepa in topla Ves dan skoraj ni bilo oblačka na nebu. Ozračje je bilo mirno in prijetno, živo srebro se je čez dan dvignilo na 19.2 stop. C. Mesto je bilo ves dan živahno razgibano. Marsikdo se je senčil na terasi ali na vrtu, nekateri pridni obdelovalci zemlje pa so opravili nujno potrebna opravila. Noč na ponedeljek je bila mnogo toplejSa od prejšnjih noči. Mecitem, ko smo v ponedeljek zjutraj še imeli temperaturo pod ničlo, je davi bilo živo srebro na 7.2 stop. C. Nebo pa so je pooblačilo. Vendar se je v teku dopoldneva spet začelo sence prebijati ekozi oblake. u— Nove katastrske mape za batastral-no občino Zgornjo Šiško. Prejeli smo: Mestna ob&na ljubljanska je pod gornjim naslovom ponovno objavila, da so nove mape izdelane ln posestnikom v brezplačni vpogled do 15. aprila t. L ter vabi vre posestnike v kat. obč. Zgornji Šiški, naj Si nove mape ogledajo in ugovarjajo morebitnim nepravilnostim. Zadnji stavek te objave se glasi: »Po 15. aprilu brezplačni ugovori ne bodo več mogoči ter bodo v mapah zarisane meje in mejniki veljali za pravilne« Na to tolmačenje si dovoljujemo mestno občino ljubljansko opozoriti, da smo v občini Zgornji Šiški zemljiški lastniki v pretežki večini le navadni Zemljani in ne sami geometri in nam torej nikakor ni možno ob samem vpogledu v mape ugotoviti, al j so naše posestne meje in mejniki zarisani pravilno ali ne. Za nas so pač odločilne le one posestne meje, ki smo jih v naravi sporazumno ugotovili in zamejičili, ter ob priliki nove izmere pokazali gg. geometrom. u— Zgodovina stare ure na šentpeterskj vojašnic1. Slučajno se je zgodilo, da je bila pred kratkim odstranjena s pročelja šentpeterske vojašnice stara vojaška ura ln sicer prav za stoletnico svojega nastanka. Da ne bi bdi ta zanimivi predmet zavržen, je prav. da 9e spomnimo njegove zgodovine in želimo, da bi mu te vrstice pomagale najti pot v muzejsko shrambo. Cujmo, kaj piše o tej uri v svojih še neobjavljenih spominih stotnfk »meksikaj-nar« Franc Kastelic, omenjen zadnjifi v Josinovih spominih. Takole pravi: »Vodnik poje o Kranjcu: Za uk si prebrisane glave, pa čedne in trdne postave. Evo v dokaz sa resničnost teh besed sledeče: Leta 1843. napravil je vojak Jurij Pire, 17. pešpolka, doma iz Krope, svojim tovarišem uro. katero so isto pomlad postavili nad velika vrata šentpeterske vojašnice v Dofdn Betrianfjn ▼ spomin t S P O H T Na Tvojem \rtu četa je so vzcvetele ln breskve so odele se v Skrlat in sonce žarkov je zaklad bn;at na brazde zlilo, da bi oživele Gredice novo so pomlad spočele, poganjajo te trte mnogo nad, povsod zakraljevala je pomlad, vse klice alelujo so zapele. Le Dore, Ti ne veš, za novo cvctjc, za sonce ne in ne sa brazd«; vonj; domov si vroče hrepenel zastonj. Tujina truplu dala jc zavetje, ko Je utihnil vroč utrip srca in v naše duše zlil je žolč do dna. K.. Straža i L.jubljanii. Bi je samouk, vendar je to njegovo delo dokaj umetno. Ura kaže če-trtinke in dni v mesecu. Onj dnev^, ob luaterih dobivajo vojaki plačilo, zaznamovani so rdeče. Sredi ure je cesarski orel, nad njo sla dva zvonova, na katera udarjata dva pet čevljev vei.ka vojaška tesarja v poikovni obleki, iz kos.narja izrezani. s svojima sekirama. Vojak na desni strani bije četrtmke na manj-i. orni na lev; pa ure na večji zvon.« u_ Dovršene umetnine slikarja Ivana Kosa, ki so razstavljene v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika, so že prve dni privabile številne prijatelje upodabljajoče umetnosti. 1. Kos spada med naše najboljše sodobne akvareliste. Na ogied je postavil 12 portretov, krajin m thož:tij u— »Koncert v druž»n»« je nasiov dveh produkcij gojencev šole Glasbene Matice, ki se bodeta vršili v četrtek, dne 15 n v soboto, dne 17. t. m. ob 18. urt v mali filharmomčni dvorani. Namen teh produkcij je pokazati, kako se lahko napravi domač koncert, če se združi mlad na prijateljskih druž;n. ki študira glasbo in boče napraviti svojcem malo veselja. V tem se razlikuje spored teh dveh produkcij od ostalih, do sedaj običajnih produkcij, šole Glasbene Matice. Zato vabimo vse. kj se zanimajo za naš glasben; napredek na ti dve produkciji, za kateri je spored na razpolago od danes naprej v Knjigarni Glasbene Matice. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — se prično 14. in 15. aprila. Desetprstna učna metoda. Specijalna strojepisna šola: Največja modema stroje-pisnica, raznovrstni stroji. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev Na razpolago prospekt: Trgovsko učuišče »Christofov očni zavod«. Domobranska 15. u— Glasbena Matica jc razpisala jeseni leta 1941. glasbeni natečaj za vokalno-in-strumentalno skladbo in poleti 1942. ji je izročil orkestralno partituro svojega najnovejšega dela skladatelj Tome. Zložil je veliko, celovečerno kantato za soli, zbor in orkester pod naslovom: Križev pot, na podlagi besedila, ki ga je napisala slovenska pesnica Vida Tauferjeva. To besedilo je vzbudilo zanimanje skladatelja in delo, ki je nastalo na podlagi tega teksta in znamenitih Bergantovih slik Križevega pota v Sični, je rodilo umetnino, ki je danes največje delo te vrste v slovenski glasbeni literaturi, pa tudi najzahtevnejše, kar se tiče z'oor*ove strani. Delo je posvečeno pevskemu zboru Glasbene Matice, kj ga bo s pomočjo solistov: Franje Golobove, Julija Betetta in simfoničnega orkestra prvič izvajal na veliki četrtek, dne 22. t. m. v un:onski dvorani. Začetek bo točno ob 7. uri zvečer. Pred prodaj a se že vrši v knjigarni Glasbene Matice. u— Inštrukeije — Novi (Turjaški) tr 5/in. U.°pešno pomoč in pripravo za šo* nudijo dijakrm za vse šole. razrede in pre: mete dopoldne in popoldne diplomiran r lozofi (ura okoli 2—4 lire). Poučuje.' strokovnjaki za matematiko, grščino, latin ščino, fiziko itd. Priprava tudi za pr«vatn< zpite čez 2 razreda tn za razredne izpite Priglaševanje vsak dan od 8—12 in 15—IS Novi (Turjaški) trg 5/III. Inštrukeije. Za žogo od jutra do večera V I. divizija pojde Dopolavoro t. t. — Prve štiri tačke v prvenstvu oddane KINO MATICA tnittf t innHfintiinnflnililiRintiif i iiciiiimiiiRHfitintintntiniiiifninTi nmnitintiHntii u n n hii !!tt i!! i* Predstave dnevno ob 15», 17. in 19*15 uri Ob nedeljah In praznikih ob 10.39) 15«« 17* in 19.15 «« Spodnja štajerska Ob drugi obletnici nemške zasedbe na Spodnjem štajerskem so prinesli dnevniki različne sp:minske članke. Tako je graška »Tagespost« v nedeljo objavila članek »Dve leti dela na Spodnjem štajerskem kj ga je napisal graški vladni predsednik dr. MUller-Haccius Članek govori o upravn izgradnji. Nadalje govorijo članki o ženskih tečajih in vojnem gospodarstvu, o Heimal-bundu. o d sedanjih uspehih in bodočih nalogah v mariborskem mestnem okrožju, poseben članek pa ima naslov: »B ti Nemec se pravi biti pristen«. Proslava druge obletnice hrvatske dižave je bila tudi v Gradcu. Konzul Turo to jo sprejel vrsto predstavnik.v, med katerimi sta bila vladni* predsotinik dr. Mtiler-Hucci-us in italijanski- konzul Marchese Seraf ni. Sprejem je bil v soboto dopoldne, popclins pa je konzul sprejel hrvatske ranjence- ki so v oskrbi grašltih zdravilišč. Ranjenci bo prepevali hrvatske narodne pesmi. Celjsko moško pevsko društvo je začelo spet prirejati tedenske pevske vaje pod vodstvom ravnatelja Glasbene š:le Miiller-ia. Objavljeno je bilo povabilo, naj pristopijo novi pevci, da bo mogeče izve9ti večje pevske prlred tve. premiera Verdijevega »Trubadurja« v mariborskem gledališču je bila navdušeno sprejeta. Predstavo sta pripravila šef opere Rihard Dieti in višji režiser Erik Mat-thias. Maribor šteje danes 73.000 prebivalcev. Ima dve učiteljišči, dve v;šjl šoli (gimnaziji). nekaj glavnih ins tre kovnih Sol, vinogradniško šolo, glasbeno šolo, muzej, uprav, na središča, železniško delavnico Itd. Clan-kar v »Tagesposti« pravi, da rastejo naloge Mar.bora vzporedno z izgradnjo na Spcdnjem štajerskem. Maribcr bo na vseh področjih gospodarstva, vzgoje, umetnosti in uprave zaposlil svoje najboljše moči. Nesreča pri tel vadbi. Pri telovadnem pouku na neki ljudski šoli v Mariboru sta dva dečka v veliki vnemi trčila z glavama tako močno, da je 10 letni Albin Januš padel nezavesten m so ga morali pripeljati v bolnišnico, ker ai je pretresel možgane. Ljubljana. 12. apr la. Deloma po sporedu, deloma pa po naknadnih sklepih Direktcrijia NZ je p tekla včerajšnja nedelja od jutra do večera v znamenju okroglega usnja. Razen žc prej določenega prvenstvenega sporeda — toda z izmenjanimi nasprotniki — je bila v dopoldanskih urah — vse to je bilo na ptareni terenu za vejašniooob Duna.siti cesti — šc ponovna izb rn^ za vstop v I. divizijo med kandidatoma Dopolavorcin t. t. in M adiko. D:>godkov je bilo torej več kc preveč za še tak, izbiičnega nogometnega gurmana, ki jih to pot res ni bilo malo. Vreme je bilo prijetno spomladansko in že depoitire je romalo po prašni cesti proti severu do 400 radovednežev, p poldne pa so šii i£to p^t še mnogi drugi, tako da jih je biLo okrog 16. na terenu do 1500. kar je vsekakor nov j-ekord te sezone. Igre, ki so jih gledali, gotovo ni/fcj raz dele nič novega, bile pa so le — vsaka po svoje — prav živahne in sem in tja naravnost dramatične, tako di je to davno spettno zbirališče Ljubljančanov spet enkrat nudilo značilno sliko onih dni, ko an bila športna doživetja na nedeljskih dnevnih redih pred vsemi ostalimi. Dopoldne ob 10. sta morala torej še enkrat na zeleno trato oba kand data za čast sodelovanja v 1. diviziji. Dsp&Savsro t. t. ponovi prvstno zmago Nič kaj ugodne niso bile napovedi in računi za enajator co D pola voi a v tem ponovnem izbirnemu srečanju: saj je bil njen uspeh preteklo nedelje komaj prepričevalen, pa tudi oslabitev moštva zaradi odsotnosti podjetnega igralca, zaradi katerega je prišlo do te reprize, je kazala vse prej kakor na lahko zmago. Toda kakor že tolikokrat se je tudi tc pot ponovila stara pesem, da ob žogi pač ne držijo nobeni računi na papirju. Dopolavoro je zaigral — s tremi no-vili možmi namesto enih ki so mu pridobili častno mesto med četv. rioo najboljših zadnjič — Izredno poletno in je že do odmora odštel Mladikarjem tri gole brez nesreče na svojj strani. Po odmoru se je slika resda spremenila v korist skoraj že po-raženh, teda vsi n ihovi poznejši napori niso zalegli, da bi bili nadoknadili izgubljeno. Drugi del igre, ki je minil v vidni premoči Mlad ke. se je končal z 2 : 1 v njeno korist, toda tudi za gol- ki so ga knjižili nasprotniki, je poskrbel vratar Mladike sam. V splošnem je tekla igra prav napeto in dovolj fair, tako da so gledalci le imeli svoje veselje z njo. Zmaga Dopolavora je to pot vsekakor bolj neop: rečna kakor je bila prva za isti naalov, toda kljub temu vztrajamo v nekje že zapisani napovedi, da čaka enaistorico v novi družbi trdo delo in mnogo znoja cd nedelje do nedelje. Sicer pa športa ne gojimo Z3to, da bi bili vsi prvi, temveč zato, da se krep mo telesno in duševno. In pri tem smo enaki, od prvega do zadnjega! Iz kron:ke o tej partiji na kratke tole: V 30. sck. že otvori Nagocle z vodilnim golem za D. Fotem gre sem in tja. dokler v 22. min. ne pride do lepega strela Kve-der z desne jn ne poviša na 2 : 0. Cela vrsta razburljivih pr zorov na strani M,-toda šele v 42. min. se posreči K nsrtanjšku nastaviti glavo o pravem času in potresti ■rsrežo tretjič 3 : 0 23 D. Po odmoru ima vratar M. smolo in izid je že 4 : 0 za D. i Zaaj se osvestijo tudi Ml. in začnejo lepo ; vre "gravati. V 13. min je Kisel na strelu; po prep: ved.mem naletu nanj sledi enajstmetrovka, ki jo spremeni Gvardjančič. 4 : 1 ai D. V 20. min. sledi še taka kazan. toda M. zgreši. Kma^J nato so medri spet pm! £?olom in razlika se zmanjša na 4 : 2 za D. Potem estane pri tem — do konca. Sodil je g. Pušanjak. Uvod v pop ldanski spored je tvorila prvenstvena tekma iz II div zije: KOROTAN ODPRAVI VIČ Igra dveh požrtvovalnih enajstoric, od katerih pa so kmalu dobili premoč Korotan-ci, ki so z boljšim start m stalno osvajali teren čeprav ;'e marsikaj tega ostalo na nogah pri njih sam h ali pri nasprotnikih. Do odmora so si pomagali za dva gola v dobro, v drugi polovici pa s; dodali še tri, pri čemer pa so tudi Vičani zabeležili svoj častni zg'd tek Bila je zaslužena zmaga bol ših med obema, toda obeh iz četvorica šibkejših. Sodil je g. Zaje. samo v prilog, da Je kljub silnemu pritisku — dejanskemu in še bolj r.vnalnemu — vzdržal igno odprto in ni klorul niti \ najbolj kritičnih trenutkih. Seveda je bna. stopnja vsega tega nogometa i^ra-ito ljubljanska, za katero za zdaj nimamo not«-ne primerne primerjave, toda Dodis, kakor koli bilo je živahno in mestoma tudi zabavno, včasi pa tudi zares dramatično, m obiskovalci so bili zadovoljni. Navedimo 7-daj vsaj še glavne dogodke.' že v 5. min. si Mars pripravi dov>ro jrjek-cijo; po nenadnem prodoru se peuudi malemu Zajicu priložnost, da ukani Rožica. 1:0 za M. Lj. si kmalu opomore od presta-nega presenečenja in začne prod r aLi botj smiselno, toda cgromnj in vsestranski Sla^ mič je povsod na mestu. Potem se vendar enkrat zgodi nekaj, da prisodi sodmk prosti strel proti M. Lah požlje .z Z ran mož, to se je kazalo tudi v njegovem zakonskem življenju. Kupoval si je samo prvo. vrstne žene po najmžjih cenah. Četvero lepotic je že vreščalo in se prepiralo v njegovi koči, toda Mahari je "mel pogumno srce in močno roko. Kadar mu je bilo ženskega vpitja preveč, je stopil pcčasj in zamišljeno do koče svojih žena, grabil je drobilec za riž, ki je slonel ob steni, in je začel enakomerno deliti „vojo zakonsko naklonjenost. Ko je odpravil ta posel v skladu z velikcstjo n trdnostjo poedinih lobanj, se je vrnil dostojanstveno v svojo kočo, da bi užival obnovljeni pokoj. Seveda mu je njegovo pravilno ravnanje pomagalo do visokega ugleda ,>ri vsakomer. V nobeni koči niso iadrobili toliKo riža, oluščili toliko kole, nabrali toliko lu. tija in pripravili toliko manioka, kakor v njegovem gospodinjstvu. Tudj njegov zaslužek je bil prav dober, saj je imel kot zgoraj omenjeni upravitelj donosen posel Plantaža mu je dajala plačo, delavci domačini pa so mu odrajtovalj davek. Na plantaži smo imeli namreč ».ežke .n lahke krampe ter lopate. Kdor ■'e tio+el dobiti lahko orodje, da b; si prihranil rekaj napora, je kar Mahariju odrinil kai-sno malenkost. Razen tega je Mahari lepe rezlja, n mi je s tem pobral marsjkakšen denar z žepa. Bil je tedaj zak->nsiti is.ož, kj si moral v vsa.iem pogledu upoštqvad. Do tega prepričanja je prišel tudi alkali iz bližnje vasi, ki bi se bil rad že davno znebil ene svojih hčera, pa si je Maharija izbral za novega lastnika tega bitja brez duše. Saj ni odločala očetovska skrb za Ogalino dobrobit — lepotica se je namreč imenovala Ogala — temveč iz Maharija 01 bil rad iztisnil pošteno kupno ceno. Tako je torej alkali obiskal Maharija, prinese! mu je kokoš v dar in je občudoval, kakor se spodobi, vse, kar je imel Mahari zemeljskih dobrin. Te so ga napotile, da je njegovo vrednost dvigal višje in višje. Mož, katerega je na ta način počastil, je svojo ceno enako premišljeno nižal in nižal. O Ogali nista spregovorila nobene besedice. Oče na ženltnih oglasih čez nekoliko dni se je alkali ponovno pojavil in je začel sistematično obrekovati Maharijeve žene. Toda srečni zaKonec je prav tako navdušeno grdil vse ženske , sploh da bi bil alkali skoraj pozabil na namen svojega obiska, tako so mu godila Maharijeva naZiranja. Samo ob sebd je umevno, da njsta z ničemer omenila Oga. ie. Pcčemu neki? Saj ni imela še nobene določne vrednosti. In kdo bd mogel vedeti, ali se bosta sploh domenila za kupčijo? Ogala je bila začasno predmet, ki ga imaš samo v mislih. Potem je prišel Mahari na pogovor k meni in si je hotel dušo izsmejati zavoljo alkalija, ki mu je hotel predati žensko. Nato se je pojavila nekega dne tudi Ogala na pozornici. Visoka in dobro rejena — kajti alkali jo je za kupčijo po vseh pravilih vzrejal — je čepela pred Maharijevo kočo s košaro sadja in vdano čauala. Skozi razpoke v ženski koči je buljilo osem oči v morebitno peto kolo na vozu. Mahari je sedel pri meni na verandi m gledai zdolgočaseno proti Ogali. »Močna je,« je menil, »lahko bi ji dali prav velik drobilec za riž, lahko bd tudi opravljala vsa dela na polju! Zakaj je ne kupiš, gospod?« Pojasnil sem mu v tisočič, da ne bo v mojo hišo nikoli nobene ženske. »Pameten si.« je dejal Mahari, »toda 'voje življenje ;e drago, ženske samo enkrat nekaj malega stanejo, tvoji boyi (črni služabniki) pa te stanejo vedno na novo in ne delajo dosti.« ženitni ogled se je nadaljeval. Po Ogabnem nastopu je prišlo do odkritega pogajanja. Alkali je poudarjal, da je Ogala neutrudna za delo, da zna imenitno sejat« riž, da pripravlja najboljši kus-kus, da ti ocvre koštruna na najodličnejSi način in ca postavlja glede pletenja rogoznic vse druge ženske v senco. Mahari se Je zakll. njal, da nima riževih polj, da kus-kusa ne je rad, da mu koštruni niso mar, a rogoznic ima cel kup. Pomenek je prešel v resni stadij, kajti Mahari je priče* v vsakem pogledu dvomiti o Ogalini vrednosti in jo manjšati. Bilo je nevljudno od njega, da je pri tem delal sklepe glede njenega roditelja, in tako sta se dekletov iče in njegov predvideni zet v kratkem času izgubila v neskončno prekljnjanie svojih medsebojnih prednikdv. Drugi črnci so sedei. navdušeni okoli obeh mož. žvečili so kolo in občudovali besedni veletok. Zdelo se je, da je kupčije konec. Po debati je pohitei alkalj domov n pretepel svoje žene enako, kakor se je videlo Mahariju primerno, da osreči svoje povzročiteljice vsega zla z lekcijo. Toda stvar se je nadaljevala, seveda ne več okrog Ogale. Postala je javni dvoboj med kupcem in prodajalcem. V nuslednjjn dneh so sploh samo še psovali. preklinjali in se roga 11. Moji boyi so mi o stvari stalno poročali, kajti Mahari in iixalj sta se me izogibala. Samo ob sebi umevno, da se je tudi lepi spol udeleževal te borbe jn je vreščal in čevrljal cele dneve ter re ni da. pomiriti niti s preizkušenimi pripomočki. Alkali je čepel v topih mislih v svoji koči. Mahari pa je neprespano divje vrtei oči. Ogalina pamet je bila "e tehkšna, da se je dekle držalo čim bolj daleč. Toda alkali ni bil zaman na jlasu kot ve;ik čarov, nik. Nenadno se je pojavila govorica, oa je Mahari prestrahopeten, da bi si kupiJ Ogalo. Potem so spet govo-.ili, db je sploh preubožen In da se boji svojih ostalih žen Toda Mahari 1« bil vemet.53: molča. je. In nekega dnt mi je prodal "av lepv rezbarijo, pa ne za denar temva* za pat starih evropskih- čevljev. S tem *>buvalom se je razkazoval ljudem, kajti zvedel je bil, da so čevlji najbolj skrita alkalijeva želja. Alkali je čevlje na MaharjjevUi nogah res opazil in še tisti trenutek se je opil s palmovim vinom. Mahari je žarel od zmagoslavja. Ogalin plašč Potem se je zgodilo nekaj, kar je pretreslo vesoljno vas. Nekega dne je prikorakal alkali s svojimi pristaši m je poganjal pred seboj Ogalo tako oblečeno, kakor ni bil še noben človek videl. Ogala, ki se je kazala drugače razen kakšnih malenkosti tako, kakršno je Bog ustvaril, je nosila pravi plašč. Bil je bel in k.ko rekoč naravnost iz trgovine prinesen, če se hočemo po evropsko izraziti. Dekletovo mogočno telo je plašč do kraja zpolnjevalo, i ko da se niti gumb) niso uaU zapeti. Možje so strmeli, ženam so se us1 ? vile besede. otroci so vekah, mojemu boyu je padel vroč likalnik na nogo in celo starci so se čudili Dečva Ogala je bila prelepa. Nenadno je bila tako lepa kakor ncbios. druga ne. Na njej je bilo to, kar ie med ljudmi doslej še vedno delalo zrr.rdo: nekaj novega, nekaj nezaslišanega. Alkalijev obraz je bil siv od zadovoljnosJ. Ogalin pa siv od strahu. Mahariju so stopale ^ei iz jamic. Položaj se je bil do temelja spremenil. Vsak boljši mož si je hotel Ogalo kupiti, toda samo »Ogalo v plašču« Tega večera se je sestal zbor na velikem vaškem trgu, kakršnega v džunglah in goščah še niso bili doživeli. Alkali ie imel govore. Mahari je imel govore, vsakdo je hotel govoriti. In vsak je čenčal svojo modrost tako glasno, kolikor je m9gel. Celo ženske so smele vmes klepetati, tako hudo je bilo može obrnilo drugam. V debati sta bila dva aduta: Maharije-vi rjavi čevlji in Ogalin beli plašč Lju- dje so prežvečili neverjetne množine kole, pokadili cele gore cigaret in govorili kilometrske govore. Nihče pa ni govoril o Ogali. Alkali je s pohlepnostjo opazoval Maharijeve čevlje, toda ceno je navijal čedalje višje. Mahari, bogatin, je ponujal čedalje manj. Bila je klasična kupčija Mahari je prisegal, da noče ničesar kupiti, alkali je vreščal, da noče ničesar prodati Množica je tulila in sklepala stave, kdo bo prvi izgubil živce. Tisti, ki so stavili na Maharija, so dobili. Alkali je nenadno znorel. Kaj sta ga brigala Ogala in nje beli plašč? Ali mu je bilo kaj do volov, ali jih je potreboval? Imel jih je dovolj. Tudi ovac ni hotel. Hotel je samo eno — čevlje! Dva metra od njega so ležali vabljivo na rogoznici in so ga magično pritegovali nase. In nenadno ie planil alkali tuleč na čevlje in si jih pritisnil na prsi. In trenutek pozneje se je Mahari vrgel na Ogalin beli plašč Ta situacija je bila nekaj popolnoma novega v ženitni kupčiji, zato je vse umoik nilo — dokler ni pričela Ogala cviliti, ker ji je sapa pohajala pod Maharijevimi železnimi pestmi. V vsakem primeru pa se je bilo zgodilo dejanje, kupčija je bila zavzela trdne oblike, razburjenje se je poleglo. AlkaP je svoje noge hitro prisilil v čevlje m ie bil srečen do kraja Mahari si je bil pridobil plašč. Toda mož še ni bil zadovoljen, ker je plašč še vedno visel na Ogalinih ramenih Seveda pa to ni trajalo dolgo. Mogočen stok ie naznanil da je bi! plašč zamenjal svojega gospodarja in s tem se ie Ogala popolnoma in sploh izključila. Zdelo se ji ie primerneje da se umakne cvileč za koče. Ostala na sta sredi občudovalcev Mahari v belem plašču in alkali v riavih čevli!h — dva do krala srečna zamorca. Na Oealo ni nihče ms-slil. Cemu neki? Mahariju se je beli plašč vcpkpkn dosti bolie prilegal. MODA IN DOM Nekaj novih podrobnosti Novega kostuma se ne moremo zamišljati s starimi, oguljenimi rokavicami Pač pa lahko nosimo pri starem kostumu lepe nove roka« v-.ce. ki mu dajo neko sveže obeležje, zlasti če tako, da naredimo progo, ki veže naramnice spredaj počez, nekoliko širšo in jo še okrasimo z barvastim vezenjem. Same si naredimo potnice. Po vzorcu star h potnic ukrojimo za vsak par potnic po štiri polumesece iz lahkega tvoriva in štiri polu-mesece iz tkanine, ki vsrkava mokroto Pri tem seveda pazimo, da urežemo potnice nekoliko širše, kolikor nam je potrebno za šiv. Nate urežemo še štiri kose iz kakega ncpremočlji' vtga tvoriva ali iz gum rane tkanine, te pa ukrojimo; ne da bi dodale kaj roba za šiv. Napravimo si še 1 cm dolgo, poševno ureza.no progo, ki ustreza dolžini notranjega roba potnice. Poševno progo preganemo po dolžini na polovico in jo nalep mo na polumesece iz ne-prcmočljive tkanine. Pustimo jo, ca se posuši, še prej pa jo obtežimo. Gumirani polumeseci bodo tako držali skupaj brez kakršnega koli vboda. Medtem pa preš.jemo druge enake polovice na notranji strani s strojeni ;n šiv nekoliko zarežemc, da ne vleče, in prclikamo. Zdaj položimo vse tri sloje drugega na drugega. upognemo robove in jih sestavimo s skritimi vbodi. so rokavice izdelane iz tvoriva svetle barve m okrašene z dvojno prešitimi šiv*, ažurji in robčki. Spričo znane preprostosti sodobne mode odtehtajo namreč takšne malenkosti vse ostalo okrasje. Tudi nova torbica iz pomladne svetlega tvoriva — iz usnja blaga al' iz klobuče-vine — daje stari obleki ali staremu kostumu nov. eleganten videz. Obleka s tremi obrazi Obleke so spremenljive reči — iz ene same obieke lahko napravimo več različnih modelov, da skoraj ne bo več spoznati osnovnega kroja. Obleka, ki jo imamo v mislih, je nad vse pre« prosta in sestoji iz dolgega tesnega života in nabranega krila. To obleko pa lahko spremenimo, da ustreza različnim okusom Ženski nežnega čustvovanja bo najbrže všeč okrasje iz belih kleklanih čipk. ki obdaja izrtz. rokave in | Nezadosten dokaz deloma tudi boke Bolj »damsko« učinkuje ista obleka, če jo okrasimo z nabranimi progami če> boke in preko ramen Mladostno razgibano pa deluje obleka, če jo okrasimo s svežim-našivi iz rdeče vrvice. Modi je tortj lahko slediti če znamo njene stvaritve vselej prilago« diti svojemu okusu. — Pomagajmo si same! * Namesto gumijastih podvez za moške noga V'ce spletemo lahko raztegluve proge z bom baža iz katerih sestavimo podveze. Na glo nasnujemo 14 zank n pletemo nanrej m naza-same desne — trak ki ga tako d bimo. pa «e dovoli elastičen da nam nekakr nadomest pravo elastiko Deš^e naramnice ni treba da b; bile 'Z usnja al' drugega dragega tvoriva Iz ostankov volne ali prejice jih lahko same spletemo, in sicei Uspešne želodčne operacije Iz Berlina poročajo: K najtežjim operat vnim posežkom, ki jih pozna moderna kirugija. spada odstranitev človeškega želodca. Razumljivo je, da se za posežek te vrste cdleči kirurg le v izrednih primerih, ko nI pac jentu mogoče drugače rešiti življenja. Odstranite v želodca je potrebna posebno tedaj, ko je točno ugotovljeno da boluje pacijent na želcdčnem raku ter ga ni m:gče rešiti drugače kakor z izločitvijo tega organa. Profesor za trebušne operacije, specialist dr. Hans Finsterer, ranocelnik splošne bolnišnice na Dunaju poroča, v strokovni reviji »Wiener Medizin sche Wochenschrift«, da so operacije te vrste, pri katerih se združi požiralnik neposredno s tenkim čreve-som, zelo tvegane ter podvržene nesigurni usodi. Kaj je vzrok tega? Zdravn kove izkušnje pravijo, da šivi. ki imajo dolžnost držati skupaj p-žiralnik in tenko črevo, često popustijo. Kadar se to zgodi, pa lahko nastopi katastrofa. Vendar se je v zadnjih letih tovrstni eperativnj pestopek znatno izboljšal jn kirurgija je dosegla take uspe' da lahko smatra danes mnoge paciente, nad katerimi bi bila prej obupala, za rešene. Dr. Finsterer s pacienti lahko dokaže, da ie njegova teorija pravilna. Nekateri bolniki, katerim je odstran i želodec, pravijo, da se počutijo tudi brez želrdca ugodno ter j ne čutijo nobenih pcmanjkljivosti. Posebno značilno pa je, pravj dr. Finsterer, dejstvo, da so ga mnogi bolniki te vrste zago- ; tavljali, da imajo naravne st velik občutek j lakote. To dejstvo tembolj osupne, ker je | doslej vladalo prepričanje, da nasta-'a ob- j čutek lakote v praznem želodcu. Po izkuš- j njah dr. Finstererja se je telo bolnikov, katerim sc izrezali želcdec. izvrstna prilagodilo novim pogojem prebave. Ni malo primerov. ko so se bolniki celo zredili in postali težji. Teoretična anemija, katero je pričakoval dr Finsterer skoro vedno po takšni operaciji, se nj uveljavila niti v enem primeru, s katerim je imel dr. Finste rer opraviti. Ruski car Peter Veliki Peter Veliki se je nekoč razjezi! na tatove m se je nameni! izdati ukaz da bo vsak obe* §en kogar bodo zalotili pri tatvini. Toda senator Ivanovič mu ie odsvetoval tako strese k«zni t besedami: — Nikar ne stori tega! Ali hočeš ruski car biti brez Rusov Saj vendar krademo vsi! Napoleon Nekoč je navsezgodaj stopil v cesarjevo sobo isebni zdravnik Napoleona očitno prav razdražen ker se je bil malo poprej spri s »vejijr pomočniki Napoleon, ki je bi! baš odlično razpoložen ie opazil mrki zdravnikov obraz in ga vpraša' ^rez ovinkov: — Kaj pa ie vam doktor? Ali so vam morda pomrli vaS; bolniki? — Tc pa §e ne je meni' kratko zdravnik — Če je tako potem ste n»ibrže doživel' kaj bolj neprijetnega Ali vam niso morda vsi naenkrat ozdraveli? »Tudi ta gospa ne?« je vprašal gospod Dexter in pokazal name. Arieline oči so za sekundo blodile naokrog. »Naj le poskusi!« je zagrozila ljubosumno. »Naj se vas dotakne, ako se drzne!« Dexter se je jel smejati. »Dobro je, uboga moja Ariela! Za trenutek naj si tvoj razum odpočije, vrni se k tvoji vsakdanji nalogi, razčeši mi brado.« Mehanično je nadaljevala pohabljenka svoje delo. Pomalem je izginil sijaj iz njenih oči, izraz z njenega obraza in roke so se spet okorno pregibale. Smeje se je povzel Dexter, zadovoljen s svojim uspehom: »Nadejam se, da vas je ta majhen po-iskus zadovoljil. Ste videli? Dremajoč ra-zun. moje sestrične je podoben godalu v mojih rokah. Ugaja ji, da ravnam z njo kakor z godalom, najbolj pa ji ugajajo povesti, ki ji jih pripovedujem. Čim bolj grozne so te povesti, tem raje jih posluša. Jako je zabavna Nekega dne vam pokažem ta prizor.« Po teh besedah se je poslednjič pogledal v zrcalu. Samovšečno je dejal: »Zdaj sem nared, lahko greš, Ariela!« Ubogljivo kakor domača žival je šla Ariela s svojim težkim korakom lz sobe. Ko je šla mimo mene, sem ji želela lahko noč, a ni mi odzdravila; še pogledala me m Spet se je izpremenila v brezčutno in brezdušno bitje. »Valerija, najin gostitelj čaka, da mu poveš, čemu si prišla« me je opomnila tašča Dexter je obrnil svoj voziček, da se je nahajal zdaj pred mano, v svitu svetilke. Zdaj sem lahko videla njegov izredno bister obraz, njegove velike, svetle, modre oči, dolge kostanjeve lase, njegove nežne roKe, fine in bele, močan vrat. Pisana orijental-ska halja, razprostrta preko vozička je zakrivala njegovo pohabljenost, ki je tvorila tako žalostno nasprotje s to lepo glavo ln oprsjem. Oblečen je bil v jopo iz črnega velurja, speto na ramenu z gumbi iz mala-hita Na zapestjih je nosil čipkaste rokave, kakor so jih nosili v prejšnjem stoletju vitezi. Nisem videla na njem ničesar, kar bi moglo pričati o blaznosti. Edini nedostatek, ki sem ga mogla opaziti na njegovem obrazu, so bile maihne gubice v očesnih kotičkih; toda poteze s»c bile dovršeno lepe. »Nu, gospa Vnlerija,« je dejal s toplim glasom, »se ine zdai še bojite?« »Nikakor ne, gospod Dexter.« Njegove modre oči, mile kakor ženske oči, prosojne kakor otroške oči, so me gledale s čudnim izrazom, ki me je vznemirjal in zmedel. Te Igo me je gleiil s svojim pogledom-kl je sprva izražal začuden ie. nato ga je pivv/clc novo čust'j. sklonil je glavo do ramena, dvignil roke. kakor da nekaj obžaluje, mrmral je pretrgane stavke, kakor da hoče izraziti skrite in otožne misli, ki se je zdelo, da ga vodijo daleč od sedanjosti "nekam v daljno preteklost. Tu in tam sem razločila kako besedo. »Obraz je lepš'... Ne ... ne ... ne lepši obraz... kateri obraz je bil kdaj lepši od njenega? Je nekaj... ne vsa njena milina. V čem je tista podobnost, ki vzbuja v meni spomin na njo?... Morda drža glave? Uboga mučeni ca! Kakšno življenje! In kakšna smrt!« Me je nemara v teh trenutkih primerjal z žrtvijo strupa, s prvo ženo mojega moža ? Ako je b'lo tako. tedaj jo je moral ljubiti. Da. ni bilo mogoče prezreti bolestnega prizvoka v njegovem glasu, ko je govoril o njej. Da. občudoval jo je živo in objokoval jo je mrtvo. Nestrpno sem čakala, da bo povedal še kaj več o prvi ženi mojega moža, a iz njegovih ust ni bilo nobene besede več. Nova izprememba je nastopila t njegovih mislih. Dvignil je glavo in kakor da se je nenadoma prebudil, je pogledal okrog sebe, kakor bi utrujen človek pogledal tistega, ki ga je motil v globokem spanju. »Kaj sem storil?« Zgrozil se je ln vzdih-nil. »O ta hiša v Gleninchu! Ali se nikdar ne bom mogel iznebiti teh spominov?« Približal se je gospe Macallanovl, prijel jo je za roko in jo potegnil k sebi, da ae je morala skloniti k njemu. Vneto ji je jel šepetati na uho. Toda govoril je tako glasno, da sem ga z lahkoto razumela »Poglejte jo! Ali ne vidite, ne rečem r njenem obrazu, temveč v njeni pojavi, neke podobnosti s prvo Evstahijevo ženo?« »Prazna domišljija,« je odvrnila moja tašča. »Nobene podobnosti ne vidim.« Nestrpno ji je stresel roko. »Govorite tiho, utegne naju slišati!« »Oba sem vaju slišala,« sem dejala. »Brez skrbi lahko govorite spričo mene, gospod Dexter. Vem, da je imel moj mož drugo ženo in vem, na kak način je umrla. Brala sem proces.« »Brali sti zgodbo življenja in smrti mu-čenice!« je vzkliknil. Okrenil je svoj voziček in nežno sklonil glavo, z očmi polnimi solz. »Nihče je ni znal pravično ceniti,« je dejal. »Nihče razen mene, ki sem jo tako dobro poznal.« Moja tašča je nestrpno stopila po soM. »Ko boš gotova, Valerija, mi povej, da greva,« je dejala. »Ne smeva pustiti predolgo čakati kočijaža in konjev na tem odprtem in mrzlem kraju.« Preveč me je zanimal razgovor, ki ga je bil načel Dexter, da bi mogla zdaj oditi. Napravila sem se, kakor da je nisem slišala, položila sem roko na voziček, da bi ga potegnila bliže. »V vaših izjavah ste Izpovedali, kako visoko ste cenili pokojnico,« sem dejala »Mislim, da imate nek svoj nazor o tej skrivnostni smrti.« Dvignil je oči in me pogledal z namrSe-nimi obrvmi in z nezaupanjem. »Kako veste to?« »Prišla sem na to misel, ko sem brala poročilo o procesu. Državni pravdnik vas je vprašal približno isto, kar sem vas zdajle vprašala jaz. Nimam prav nobenega namena, da bi vas žalila, gospod Dexter.« Obraz se mu je nenadoma zjasnil, nasmehnil se je in položil svojo roko na mojo. Ob tem dotiku me je obšel mraz. živci so mi zadrhteli. Naglo sem odtegnila roka »Prosim vas, da mi oprostite, ako sera vas slabo razumel,« je dejal. »Zares imam svoje mnenje o njeni smrti.« Utihnil je in me nemo, a pozorno pogledal. »Imate tudi vi kak svoj nazor, bodisi • njenem življenju ali o njeni smrti?« Odgovorila sem le na prvo vprašanje. »Da.« »Ali ste komu govorili o tem?« »Ne, doslej še nikomur.« »čudno! Kaj vas zanima mrtva ženska, ki je niste nikoli poznali? Iz kakšnih razlogov ste prišli danes k meni? Hočete vedeti kaj o njenem življenju ali o njeni smrt!?« »O njeni smrti.« Kakor v obupu je sklenil roke, nato al je zakril obraz z rokavi, kakor v napadu nenadne bolečine. KAJ VEM? KAJ Z^IAM ? 175. Kako merijo rokavice za boksanje? 176. Katera dežela ima največjo industrijo vžigalic? 177. Kako se imenuje četvorica običajnih kotnih funkcij? • 178. O do 15 je enako 40. Števila O do 15 je postaviti v kroge ta- 172. Grški zgodovinar, Sokratov učenec, je bil Ksenofont 173. V Stari Rusiji se je ukaz imenoval zakon, odlok. • 174. Križanka. Vodoravno: 1. znak, 4. vrag, 7. sro-bot, 10. Re. 12. iver, 13. Io, 14 Ana, 16. A. G. (Aktiengesellschaft), 17. nem, 18. kri, ko, da dobimo v krogih vsake preme diagonalne črte in v četvorici podvojenih, večjih krogov vsoto 40! Rešitev nalog 10. t. m.: 171. Utrakvisti so bili zmerno krilo hu-sitov. 20. lep, 21. rez, 22. ako. 23. nas. 24. s. b, 26. Ita, 28. it, 29. prod, 31. ar, 32. dodana, 34 omet. 35. oklo. Navpično: 1. zora, 2. As (arzen), 3. kri. 4. vor, 5. rt, 6. grom. 8. ova, 9. beg, 11. enkrat, 13. lepota, 15. Ares, 17. neki, 19. iz, 20. La(ntan). 23. Niko. 24. jeza. 25. boa. 27. Arno. 29. pot. 30. dno. 32. de, 33. ak'. Drobne zanimivosti Za rojstvo hčerke je zvedel po 55 letih Kinematografski artist Romolo Giord-in> je natančno pred 35 leti odpotoval v Pariz 9 svo;'o mlado nevesto, nato pa je Pariz zapustil ter se vrnil v Italijo. Od tistega časa ni imel nobene vesti več od svo^ zaročenke, šele zdaj je Giordani izvedel da se mu je pred 35. leti v Parizu narodiia hči ki ie zvedela za očetov naslov Italijanske oblasti so hčeri dale dovoljenje, da obišče očeta k] ae močno veseli ^videnja čebele ao opikale otroka do smrti V Pezzarossl pri Tarantu Je roj čebel napade) dorr kmeta Pletr* Zonpe Kmetu ln njegovi družini se Je posrečilo pobegniti, samo 5- letna Margherita je ostala na mestu ter so jo čebele tako opikale, da je kmalu nato umrla Tele s šestim] nogami ln tremi glavami. V hlevu živinorejca in kmeta Giovannia Bolgre v Meolu pri Benetkah je krava švicarske pasme povrgla nenavadno tele. Ne-stvor je imel šest nog in tri glave, od katerih je bila ena normalno velika, druga maniša. tretja pa je imela samo oči ter je bila brez gobca. Tudi črtali de' 'rupia so kazali razne nenormaln osti Te.'.- ^e sesalo z dvema gobcema, nrana pa se je stekala v en sam želodec. Nestvor je živel tri dni, potem je poginil. / Križem sveta 700 let Stettina. Pomorsko in vojaško mesto z največjim pristaniščem na Vzhodnem mcrju in tretjim po vrsti v vsej Nemčiji Stettin je 3. aprila praznoval 700-letni-co obstoja. Leti 1243. na ta dan je vojvoda Armin I. podelil mestu magdeburške mestne pravice in poklonil ozemlje v obsegu 8000 jutrov. V teka let je Stettin imel dogodkov pclno zgodovino. Naj omenimo samo nekatere: V 301etni vojni se je združil z zadnjim pomeranskim vojvodo Gustavom Adolfcm. Leta 1677. je Veliki knez mesto pet mescev tblegal in ga popolnoma razdejal, 1720. je bilo vključeno po Fric-eriku Viljemu I. v prusko državo, leta 1906. pa se je brez boja predalo Francozom. Ped Fr derikom Velikim je mesto začelo znova procvitati in je nato v teku let postalo najvažnejše pristanišče na Vzhodnem morju. Sneg na Vezuvu. Po nekaj dnevih občutnega mraza v okolici Napolija je na Vezuvu zapadel rneg. Sneg je pobelil udi teme in pobočja hriba Amiat.a. čudna pota strele. V .VCneu ri Cata_i!l je te dni razsajala Slovit* nevihta. Med neurjem je udarila v hišo Frances?a Cam. piši?, strela, ki je oožgala električne žice, porušila v hiši električno svetilko, rotem preskočila skozi okno aa - treho, jo popolnoma obkrožila, nato pa nadaljevala pot okrog cerkve sv. Sebastjana, pisala krog okoli kipa sv. Sebastjana +cr aašla izhoo skozi zakristijo na prosto Ljudje, ki so opazovali nenavadno pot strele, so bili seveda močno osupli. K sreči ni strela zahtevala nobene žrtve. Prepovedano izdelovanje žganja na Angleškem. Angleška vlada je prepovedala dobavljanje kakršnega koli žita. ki ga uporabljajo tvorničarji za izdelovanje žganja. V bodoče bodo smeli izdelovati žgane pijače samo s posebnim dovoljenjem pristojnega ministrstva. Leto dni po ženini smrti je umrl mož. Klesar Vincenžo Tacchini, star 45 let, doma iz Verbanije Palanze, je izgubil ženo pred letom dni. Na obletnico ženine smrti je obiskal njen grob na pokopališču, na po-vratku pa mu je nenadoma postalo slabo in i"2 je zgrudil na tla. Ko so poklicali zdravnika. je ta ugotovil, da je Tacchinia zadela srčna kan.- švedski tenorist na glasbenih svečanostih v Firenzi. švedski listi poročajo, da je bil povabljen v Italijo znani tenorist Bjorling, najboljši pevec med švedskimi tenoristi. Bjorling nastopa posebno uspešno v Verdijevem »Trovatoru«. V Firenzi bo sodeloval Bjorling pri ondotnih glasbenih svečanostih meseca maja pod taktirko dirigenta Vit-toria Guia. Nad milijon delavcev je deležnih kosila brez nakaznic. Iz Rima poročajo, da je po navodilih rimske vlade nad milijon delavcev deležnih ugodnosti toplega kosila brez živilskih nakaznic. Kosila prejemajo delavci proti plačilu neznatnega zneska. Originalna dediščina, v Buencs Airesu je umrl lastnik neke prodajalne za čevlje, ki je zapustil svojima sinovoma 400 parov čevljev. Vsak sin je podedoval po očetu 200 parcv čevljev, s katerimi bo preskrbljen menda do svoje smrti. Smrt Conrada Veidta. »Pester Lloyd« poroča, da je v Los Angelesu umrl znaini filmski igralec Conral Veidt. Veidt je uoakal 50 let ter se je proslavil še v dobi nemega filma. Zadnja leta je nastopal ko.t igralec v gledališču. Ko je šel zdoma je imel štiri, ob povratku pa je našel sedem otri>k. Težak Rocco Es-posito, star 35 let, stanujoč v Chietiju, je j nedavno odšel zdoma ter se poslovil od že- j ne in štirih otrok. Ves dan je naporno de- \ lal, zvečer, ko se je vrnil k domačemu ognjišču, pa so mu povedali, da je žena porodila trojčke. Vsi trije novorojenci so moškega spola ter so jih krstili na imena Vittcrio, Benito in Italo. Umrl je filmski igralec Harry Baur. V Parizu je umrl zadet od srčne kapi znani filmski igralec Harry Baur. Baur je bil filmskemu občinstvu dobro znan po svojih vlogah. Kreiral je postave Tarasa Buljbe in Rasputina, nastopal pa je tudi z velikim uspehom v Hugojevih »Bednikih«. Nov zemljevid vzhodne Evrope. Raven-steinovo založništvo zemljevidov je pravkar izdalo nov zemljevid vzhodne Evrope. Karta sega od severnega rta do Sredozemskega morja, od nemških meja ter od Balkana do Urala ter preko Kaspiškega morja. Zemljevid vsebuje tudi nova imena krajev Sovjetlske zveze ter je posebno jasen v prikazovanju prometnega omrežja, zlasti v zadnjih letih zgrajenih železniških prog. Obosojen angleški general. General sir Percy Lsurie, ki ima važno službo v angleškem vojnem ministrstvu, se je moral nedavno zagovarjati pred londonskim sodiščem zaradi nedovoljene uporabe živilskih nakaznic. Prejemal je namreč dvojne nakaznice, ker je bil zabeležen v nekem seznamu kot upokojenec, v drugem pa kot aktiven vojak. Sodišče ni verjelo njegovemu zagovoru ter je obsodilo generala na 550 funtov globe. Nov italijanski prevod Tristana. Prof. Vincenžo Errante je prevel v italijanščino zgodbo o Tri stanu in Izoldi. Errante se je izkazal kot izvrsten prevajalec Holderlino-vih pesmi in Gothejevega Fausta. Kmetijska dela v Ukrajini. Iz Berlina poročajo, da se kmetijska dela v Ukrajini povoljno razvijajo. 2etev obeta obilen pridelek, delovnih sil je tudi dovolj na razpolago. Posebno živahno je v tvornicah za izdelovanje mesnih konzerv.f V Rovnu je bila ustanovljena družba »Landesmaschi-nenindustrie Ukraina«, ki bo skrbela v prvi vrsti za popravila kmetijskih strojev na ukrajinskem ozemlju. Istotam je bila ustanovljena družba »Torf«, za izkoriščanje ukrajinske šote. Potresni sunki v Španiji. V Seguri, Ceuti, Lorqui in Molina de Segura v Španiji so te dni občutili več potresnih sunkov, škoda ni velika. O človeških žrtvah ne govori nobeno poročilo, pač pa so potresni sunki povzročili med prebivalstvom precej strahu. Smrt projektanta prve nemške podmornice. V Kelmcrajnu je umrl 63 letnj inženir Gustav Berling, ki je zgradil 1. 1904 po naročilu tedanjega mornariškega ministrstva prvo vojno podmornico Nemčije. Berling je osebno vodil prve poskuse s podmornico, ki je bila splovljena 1. 1906 kot »U 1«. Ta podmornica se je pogreznila do 30 m brez posadke. Šele potem, ko se je ta poskus obnesel, so začeli delati poskusa s posadkami. Podmornica inž. Berlinga je merila v dolžino 50 m, izpodrivala je 237 ton poganjali so jo stroji, ki so razvijali 400 k. s. ter je vozila z brzino 10.8 vozlov. Oborožena pa je bila samo z eno cevjo za torpede ter je vozila s seboj dva torpeda premera 35 cm. OTVORITEV itiiiiiiiniiiraiiiiiiituniM^ Javljam, da sem otvorila nov brivsko frizerski salon in se cenj. damam in gospodom priporočam. Obenem se zahvaljujem svojim cenjenim klijentom v Trebnjem za dosedanjo naklonjenost. JEREB VILMA OTVORITEV Zaradi utajenih davkov ga je pekla vest Na glavni davčni urad v Marseillu je prišel te dni neki moški, ki je izrekel namero, da bi plačal 5 milijonov frankov'. Izjavil je, da hoče povrniti znesek, ki ga je svoj čas pri napovedi davčne osnove utajil. Svojega imena ni hotel povedati. Kljub temu so seveda na davkariji ustregli njegovi želji in mu dali za lepo petmilijonsko vsoto pobotnico, ki se je glasila na ime »Neznan moški«. Odlikovanje japonskega raziskovalca tuberkuloze Nemška vlada je odlikoviua japonskega zdravnika dr. Arimo, ki si je pridobil izredne zasluge na polju raziskovanja tuberkuloze. Dr. Arima je izročil Nemčiji večjo količino zelo učinkovite injekcije, s katero je mogoče doseči v boju proti jetiki lepe uspehe. Nove elementarne katastrofe v Mehiki Iz Mehike poročajo o novih potresnih katastrofah. Blizu starega mesta Parangari-cutira je začel znova bruhati ognjenik Pa-raeutin. Lava je zalila že več kmetij, v nevarnosti je pa še mnogo krajev v okolici ognjenika. Prebivalstvo ogroženih krajev se je v strahu razbežalo na vse strani. Ponekod je pokrila lava zemljo 20 cm na debelo. Posebno težko škodo je utrpelo kmetijstvo. Bolgarski tobak lanske letine Bolgarski ministrski svet jc na eni svojih zadnjih sej odobril več osnutkov zakonov, ki bodo zdaj preiloženi sobranju. Med drugim je bila odobrena naredba tobaka lanske letine. Naredba prinaša vse podrobnosti in pogoje, pod kterimi se bo kupoval od pridelovalcev lanski tobak. Tobak lahko kupujejo vsi trgovci, Ri imajo izvozna dovoljenja. Financiranje tobačne trgovine prevzamejo nekatere velike banke, ki morajo izvoliti v ta namen poseben odbor. Tobačni sejmi so bili otvorjeni v pokrajinah Skoplja in Bitolja 20. marca, v Stari Bolgariji 25. marca, v Traciji pa 1. aprila, ker se je pričela letos pomlad zelo zgodaj. h .'.'''-'A.... - - Nenadoma nas je zapustil v Petrinji, kjer je bil tudi pokopan, naš najboljši mož in oče ožiaar tsetriam šolski nadzornik v pokoju LJUBLJANA, PETRINJA, dne 10. aprila 1943. TONČKA, soproga METKA, DARA, NEVENKA, hčerke Izkopanine na norveškem otoku Pred kratkim so na Norveškem otoku Kraakeroy izkopali na težko dostopnem mestu ostanke zidu vaške utrdbe, ki so jo zgradili verjetno še Winkingi. Sodijo, da so izkopanine nastale v 5. ali 6. stoletju. Naselbina je stala na 53 m visokem skalnatem bloku in je merila 70 m v širino »n 230 m v dolžino. Rodlnov film V Franciji so izdelali film, ki zelo živo prikazuje življenje in veliko umetnost slovitega kiparja Avgusta Rcdina. Film je bil zdelan pod vodstvom konservatorja pariškega Roddnovega muzeja Jurija Grap-pea. Gitateljem v Srbiji Na vprašanja od raznih strani sporočamo čitateljem »Jutra« v Srbiji, da se lahko na naš list tudi naročijo. Naročnike sprejema tvrdka PRESSA A. G.t Beograd, Vlajkovičeva 8 (tel. 25-552 do 25.555; pošt. pretinac 630). Tja se je obračati tudi z reklamacijami glede dostavljanja lista. — Mesečna naročnina znaša Din 96.—. INSERUtAJTE V „JUTRU" »v Ogromna večina oglaševalcev se obrača na JUTROV" OGLASNI ODDELEK VSAK naš naročnik je zavarovan ALI ste poravnali naročnino? Strti v neizmerni boli sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je prenehalo biti zlato srce ljubljene soproge, hčerke in sestre, gospe Zore Zupan roj. Rijavec Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek ob %3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Gorizia, dne 12. aprila 1943. Globoko žalujoči mož SILVO, MATI in sestra IRENA ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo ljubo mamo Heleno Magister, vdovo Zakotnik na poslednji poti, jo bogato obsuli s cvetjem, nadalje vsem, ki so z nama sočustvovali, izrekava najprisrčnejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 14. aprlia ob 7. uri v cerkvi svete Družine. Ljubljana, 12. aprila 1943. Žalujoči: CIRILA, MINKA Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil naš dobri soprog, oče, tast in dedek, gospod KRAJNCIVAN Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 14. aprila 1943 ob %3. uri popoldne z Zal — kapelice sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kamnik, dne 12. aprila 1943. ^ Žalujoče rodbine: » '-* KRAJNC, PUC, URBANIJA i ' 1■zm&m&m. v. Mesto posebnega obvestila. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da nas je danes v 55. letu starosti po dolgotrajnem težkem trpljenju zapustil naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče, stari oče, brat, tast, svak in stric, gospod LEO MATAJC uradnik T. P. D. v pokoju in posestnik Na njegovi poslednji poti spremimo našega dragega pokojnika iz doma žalosti na domače pokopališče dne 13. t m. ob 4. uri popoldne. Stražišče, dne 10. aprila 1943. MILKA MATAJC roj. HROVAT, soproga; dr. LEO, DANICA por. ROT, SAVINA por. SKAKIČ, otroci; FANI por. DOLENC roj. MATAJC, sestra; BLATA roj. LEVZNER, sinaha; ing. VLADIMIR ROT, ing. VO-JISLAV SKAKIČ, zeta; VOJKO, vnuk, TATJANA, vnukinja A. ALEXANDER: ROMAN »Strica imate, kaj ne?« je vrnil Hearn vprašanje. »Temu stricu je ime Frederick Manhattan, je-lite?« In ko je Dora lahko prikimala, je nadaljeval počasi, naglaša je vsako besedo: »Nu torej, Manhattan je postavil vašo sestro Evelino za edino de-dično vsega svojega premoženja.« Na obrazih obeh sestra se je pokazalo silno začudenje. »Evelina njegova edina dedična?« je nejeverno vzkliknila Dora. »Jaz njegova dedična?« je ponovila Evelina kakor odmev. »Vaše besede pojasnjujejo marsikaj, gospod Hearn,« se je oglasil zdravnik. »Med drugim tudi snoč-nji poskus ugrabljenja moje bolnice. A kako naj si potem razložimo nenadno opustitev te namere? Morebiti je bila brzojavka malopridneža samo izgovor, da se je mogel odpovedati izvedbi naklepa, ki bi bil zaradi moje odločnosti že tako težko uspel...« Hearn je odkimal. »Wilkinsov odposlanec se ne bi bil niti za trenutek obotavljal sprožiti svoj samokres, ko bi se mu bili res uprli. Ne, vzrok odpovedi je mnogo bolj preprost: Manhattan je ta čas prenaredil oporoko, in Wilkins je to neutegoma zvedel; zastran tega ne more biti dvoma.« »In kdo je novi dedič?« je z žarečo glavo vprašala Dora. Hearn je skomignil z rameni. »Tega na žalost nisem mogel dognati, kajti notarje veže poklicna skrivnost. Podatke o prejšnji oporoki sem dobil le zato, ker se razveljavljeni spisi polože ,ad acta\ na kar si jih lahko vsak ogleda.« »Manhattanov dedič res ne bi hotel biti,« je po kratkem molku rekel ravnatelj bolnišnice. »Kolikor je moči sklepati, ima Wilkins vkljub notarski poklicni skrivnosti možnost, da zve vsebino oporoke, in dediči so zaradi tega v največji nevarnosti.« Kapetan se je nasmehnil. »Nič kaj gotovo ni, da bi se Wilkinsu to pot posrečilo zvedeti vsebino oporoke; točno pa je, da grozi dedičem, kdor koli so, vkljub temu resna nevarnost ...« Pomolčal je in se dolgo časa zamišljeno grizel v spodnjo ustnico. Nato je z vso resnobo dodal: »Toda v največji nevarnosti .je Manhattan sam!« 9. poglavje Gospa Isacik je resnobno napeta sedela v taksiju in z lornjonom gledala skozi okno. črte njenega rumenkastega obraza so. bile globoko zarezane in oglate, pogled hladnih oči predirljiv in hladan. Zraven nje je ponižno in vdano sedel njen sin, mlad človek okrog petindvajsetih let, ter gledal mater kakor pekinški psiček, ki ne ve, ali bo dobil brco ali bonbon. »Wilbur,« je z neblagozvočnim glasom vprašala gospa Isacik, »ali si spravil vabilo strica Frede-ricka ?« »Yes, dear mother,« je odvrnil mladi mož. »Wilbur, si v kuhinji zaprl pipo za plin?« »Yes, dear mother; ko sem jemal juho z ognja, sem hkratu zaprl pipo.« »Vrlo, Wilbur, ponosna sem nate!« je dostojanstveno rekla mati. Po kratkem molku je s katedr-skim, pritajenim glasom nadaljevala: »Kadar naju slišijo drugi ljudje, ne smeš tako glasno govoriti o tem, da si sam kuhal juho. Ce bi te na primer slišal šofer, bi si lahko mislil, da sva siromaka, razumeš? Zapomni si torej, da jemo pri nas vsak dan pečenko.« Wilbur je sklonil glavo. »Yes, dear mother. Danes smo imeli krasno pečeno gos.« »Tako mi ugajaš, Wilbur! Vidi se, da si pameten dečko. Ali, govoriva nekaj drugega: zakaj misliš, da naju je stari norec Manhattan povabil k sebi na dom?... Premisli: po tolikih letih!« »Najbrže mu je dolg čas samemu, dear mother!« je menil mladi mož in skrivaj zazehal. »Sodim, da si uganil,« je hitro dodala mati. »Najbrže te kani postaviti za edinega dediča, razumeš?« »Yes, dear mother. To bi bilo zelo ljubeznivo.« »Ljubeznivo?« je ogorčeno vzkliknila gospa Isacik. »Bila bi njegova sveta dolžnost! Otrok nima, in jaz sem njegova edina popolisestra!...« »Saj še ni dolgo tega, kar si mi pravila, da ima stric Frederick mnogo drugega sorodstva?« se je Wilbur ohrabril. »Prosim, ne segaj mi v besedo!« je vzrojila mati. »Seveda ima sorodstvo: brate, svakinje, nečakinje in nečake I Toda njegova ed'na popolisestra sem jaz! Kaj boš torej storil, Wilbur? Zini, povej mamici!« »Jedel bom, toliko čaka, da bom sit!« je s pritajenim glasom odvrnil sin. Gospa Isacik je namršila obrvi. »Kakopak, to se razume. A najprej boš mislil na mater, ali ne?« »Yes, dear mother,« je sinko ponižno odvrnil. »Tudi ti se boš lahko do sitega najedla.« Gospa Isacik je hotela zarohneti, pa se je obrzdala. »Toliko je takega, kar je važnejše od jedi,« je dejala. »Dobro veš, na primer da se da moja naduha ozdraviti samo v kakem evropskem letovišču. Upam, da boš mislil na to potrebo svoje stare mamice.« Wilbur ni odgovoril. Z mislijo se je vračal v blažene čase, ko je oče še živei in ne bi Dilo nič napotovalo uresničenju take želje. Takrat so bile jospodarske razmere povsem drugačne: Isacikova hiša je bila priljubljeno shajališče najboljše družbe; ime'i so konje in trumo služinčadi; leto za letom5so hodili na dolga potovanja, razen kadar so v svoji lastni jahti po cele tedne križarili sirom Atlantika. To sanjsko življenje s< je bilo mahoma končalo, ko so našli očeta s prestreljenim sencem mrtvega v njegovi sobi. Urejuje; Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inaeratol dal je odgovoren: Ljubomii Volčič - Vsi i Ljubljani