n i k i h k r a s k e d e n u d a c i j e p o c e l e m s v e t u , J K u n a v e r o r e z u l t a t i h m e r j e n j a k r a š k e e r o z i j e v n a š e m v i s o k o g o r ­ s k e m k r a s u (K an in ), J a n ja K o g o v š e k o p r e m i k a j o č i v o d i k o t f a k t o r j u k r a š k e e r o z i j e n a p r i m e r u P l a n i n s k e j a m e , F. Š u š t e r š i č o p r i n c i p i h ( m a t e m a t i č n i h ) s i m u l i r a n j a j a m s k i h p r o f i l o v in A. K r a n j c o č l o v e k o v e m v p l i v u n a j a m s k o s e d i m e n t a c i j o (v ponorn i ja m i R upa pod G oltm i). R efe ra ti bodo ob jav ljen i v zborn iku sim pozija, ki je že v tisk u , in bo v k ra tk e m izšel. E nakovredno ko t re fe ra ti so bile na sim poziju zastopane tu d i ek sk u r­ zije, saj so o rg an iza to rji strem eli za tem , da b i b ili vsaj francosk i re fe ra ti čim bolje ilu s trira n i tu d i n a sam em te renu . N a po ldnevn ih ek sk u rz ijah smo spoznali apn iško h rib o v je Ste. B aum e p ri A ix-u z o rjašk im i šk rap ljam i, obaln i k ra s pogorja M arseilleveyre s »calanqueis« (draigam i) vzhodno od M arseilla te r dve izm ed n a jim en itn e jš ih francosk ih tu ris tičn ih jam v vnožju Sevenov, Cocaliere in O rgnac. D ve celodnevni ekskurzijii s ta nam pokazali p rovansa lsk i krasi v za led ju izv ira—tipa F o n ta in e de Vaucltuse te r k rašk e p lan o te »Causse« vzhodnega L angedoka, p re rezan e z globokim i soteskam i. T erenske raz lage dom ačih strokovn jakov-krasoslovcev (A m bert, B lanc, D alongeville, Nicod, Paloc, R enau lt) so bile n a visoki ravni, p ra v ­ zaprav d e ta jln e študdrje, predstiaivljene n a te re n u sam em . Novosti, k i so se m i s tega sim pozija na jbo lj v tisn ile v spom in, so in ­ te rp re ta c ija sigovih skorij v obalnem krasu , sed im en ti v k ra šk ih vdolbi­ n ah in jam ah , ki jih je odložil m is tra l (v e te r podobnega značaja, ko t je naša b u r ja ) , dobro p red sta v lje n a in p o d k rep ljen a spoznan ja o izredno m očni in h itr i »bio-koroziji« na m orsk i obali te r nove m erilne m etode ozirom a teh n ičn i pripom očki (n .pr. za m e rjen je nape tosti v kam nin i okoli k raške ja m e), u p o rab ljen i p ri p reu čev an ju k rašk e erozije. S im pozij je po m ojem m n en ju vsekako r uspel, udeležba S lovencev, tako po š tev ilu ko t po re fe ra tih , n jih o v i te m a tik i in odm evu, k i so ga vzbu­ dili, kažejo, da im ata v tem okv iru slovenski k ras in naše k rasoslov je t i ­ sto m esto v svetu , kot si m islim o, da ga tu d i zaslužita. M enim , da je p rav ta sim pozij tu d i eden od dokazov, kako je p o treb n o in tu d i p e rspek tivno n a d a ljn je raz v ijan je geografije k ra sa ozirom a našega krasoslov ja. A ndre j K ran jc Delo Geografskega društva Slovenije v obdobju od junija 1978 do maja 1980 Na prvem sestanku IO GDS po občnem zboru v M ariboru je bil za p red sed n ik a GDS soglasno izvoljen dr. V lad im ir K lem enčič, za p red sed n i­ ka znanstvene sekcije dr. M irko P ak , za p red sed n ik a šolske sekcije p a prof. M arija K ošak. IO je im enoval D ušana P lu ta za ta jn ik a GDS, za d rugega ta jn ik a Iva P iry ja te r A n d re ja Č erne ta za b lagajn ika . U gotovljeno je bilo, da so stik i m ed IO GDS in ak tiv i d ru š tv a preveč oh lapn i in fo rm aln i. U stanov ljen je bil odbor, k i naj poskrb i za tesnejše stike s članstvom , zlasti z ak tiv i n a te re n u te r s študen ti. Le-ti se v zad­ n jih le tih le red k o odločijo za č lanstvo v našem d ruštvu . S ekcija za do­ poln ilno izobraževan je geografov de lu je v okv iru šolske sekcije, skup ina za sodelovanje z g iban jem »Znanost m ladini« pa se je te sne je povezala s PZE za geografijo F F in d rug im i geografsk im i in stituc ijam i, zlasti z Geo­ grafsk im in š titu to m U niverze E d v ard a K ard e lja v L ju b ljan i, ki že v rs to le t uspešno organ iz ira m lad inske raz iskovalne tabo re . K lju b določenim us­ pehom in novim organizacijsk im p rijem om n a vseh pod ročjih delo še ni n a jbo ljše zaživelo. Z lasti v odnosu do ak tivov d ru š tv a še n i p ravega uspe­ ha. R edno se lah k o sp rem lja le delovan je lju b ljan sk eg a ak tiva , k i je pod vodstvom dr. Ivana G am sa p rip ra v il v rsto p red av an j in uspelih ekskurz ij. O stali ak tiv i, z izjem o celjskega, p rek m u rsk eg a in m aribo rskega žal ne­ red n o obveščajo IO o svojem delu in uspeh ih , res p a je tud i, da je sam IO v ečk ra t p rem alo prožen. V sekakor bo tudi v bodoče p o treb n o v ložiti še več n apo rov v ak tiv izac ijo vseh članov GDS in v v k lju čev an je nov ih čla­ nov, obenem p a p rite g n iti še geografe D olen jske in B ele k ra jin e , ki niso o rgan iz iran i. Z avzem ati se m oram o tu d i za te sne jše o rgansko povezanost ak tiv o v s področnim i eno tam i Z avoda za šolstvo. V b iltenu o delu In š ti­ tu ta za geografijo U niverze E d v ard a K ard e lja bodo v bodoče ob jav ljen e tu ­ di in fo rm acije o delu GDS, k a r na j bi p ripom oglo k h itre jšem u obvešča­ n ju č lanstva o p rob lem ih geografije v šoli in raz iskovalnem delu. Z novim i o rgan izac ijsk im i p rijem i je d ru š tv u uspelo u re d iti finančne zadeve, ki so ov ira le nem oten po tek dela te r o rganizacijo več jih akcij. GDS ozirom a šolska sekcija, k i jo vodi p rizadevna prof. M arija K o­ šak, je srž dela u sm erila v op redelitev nalog pouka geografije v re fo rm i­ ran i šoli. P o u d a r je n a je b ila potreba, po o rgan izac iji okrogle miize o vlogi geografije v naši d ružbi. S ekcija je ponovno p reg led a la učni n ač rt za skupne p rog ram ske osnove u sm erjenega izobraževan ja , ob rav n av ala p ro b ­ lem atiko d idak tične li te ra tu re za geografijo in p red lag a la p rog ram za r a ­ d ijske šole. V ečja skup ina d id ak tik o v iz PZE za geografijo F ilozofske fa ­ ku lte te , obeh P edagošk ih akadem ij te r sredn ješo lsk ih p ro feso rjev je v k lju ­ čenih v delo p r i raz iskav i »M odernizacija pouka geografije za osnovno in sredn jo šolo«. G eografsko d ru štv o S lovenije je s sodelovan jem In š titu ta za geografijo U niverze v L ju b ljan i o rgan iz ira lo jugoslovansk i sim pozij o po­ u k u geografije. D elovnega srečan ja u č ite ljev geografije, ki je b ilo v P o rto ­ rožu (28.—30. ja n u a r 1980), se je udeležilo okold 400 geografov itz vseh jugoslovansk ih rep u b lik in obeh av tonom nih p ok ra jin . P ro g ram sim pozija je bil v sk ladu s p rizad ev an ji K om isije za pouk p r i Zvezi geografsk ih d ru š tev Jugoslav ije , da bi dosežke p ro u čev an ja sodobnih p ristopov k po­ u k u posredovali u č ite ljem geografije . P rizad ev n em u organizacijskem u odboru in u red n išk em u odboru je u spe lo zelo h itro p rip ra v iti zborn ik »M odernizacija pouka geografije«, k je r so n a tisn je n i re fe ra ti po rto roškega sim pozija. P r i znanstveno -raz iskova ln i p ro b lem atik i v geografiji je n a jv eč je b re ­ m e nosila zn an stv en a sekcija, ki j i p red se d u je ag iln i dr. M irko Pak . P ro ­ g ram dvo le tnega dela je p rip ra v il ožji odbor znanstvene sekcije. K ljub za­ sedenosti n je n ih članov je zn an stv en a sekcija izvedla v rs to uspe lih akcij. P rip ra v lje n je bil sestanek geografov-raziskovalcev vseh geografsk ih raz­ iskovaln ih in štitu c ij v zvezi s p r ijav o raz iskovaln ih nalog. V odje raz isko­ v a ln ih in štituc ij so p rik aza li ce lo ten p rog ram znanstveno-raz iskovalnega dela. U spešno se n a d a lju je obsežno delo p rip ra v e N acionalnega a tlasa S lo­ ven ije pod vodstvom dr. M irka P aka. Z n an stv en a sekcija je ob rav n av ala p ro g ram bodočega k o ngresa jugoslovansk ih geografov, ki bo 1. sep tem bra 1981 v Č rni gori, poslala svoje p red loge in sugestije te r p rija v e refera tov . O benem so se že začele p rip ra v e na 12. zborovan je slovensk ih geografov. S p re je ta je b ila sugestija občnega zbo ra v M ariboru , da bi b ilo zborova­ n je na G oren jskem . K ra n jsk i ak tiv je p revzel o rgan izac ijo zborovan ja , ki bo jesen i 1981 v K ran ju . D iskusija o obsegu, m etodologiji in vseb in i ra z ­ iskovalnega dela seveda še ni zak ljučena. R aziskovalne p rog ram e u sk la ju je znanstvena sekcija GDS. Cilj raz iskovalnega dela na j bi b il reg ionalna sin teza na osnovi bolj p o u d arjen eg a ko lek tivnega dela in en o tn e jš ih m e­ todo lošk ih in raz iskovaln ih izhodišč. R aziskave na j bi za je le pod ročje ob­ čine K ran j, Š kofje Loke, Tržiča, Jesen ic in Radovljice. Toliko n a k ra tk o o štev iln ih p ro b lem ih in nalogah, s k a te rim i se u b a ­ da naše d ruštvo . Č lane d ru š tv a m očno sk rb i težn ja , d a se p r i refo rm i s red ­ n jih šol n a račun geografije, bolj ko t p r i o sta lih p redm etih , opazi te n d e n ­ ca za izdatno zm an jšan je fonda razpo ložljiv ih ur. A kcija za širšo vk ljuč i­ tev geografije v u sm erjen o izobraževan je je za je la širš i k rog ljudi, vodijo pa jo visokošolski uč ite lji in p red a v a te lji, ki so p rip ra v ili u strezn e re fe­ ra te in obvestili sred s tv a jav n eg a obveščanja. Delo še n i končano, v n a d a lj­ n je k o n k re tn e akc ije p a je po treb n o v k lju č iti še večje štev ilo geografov. D ušan P lu t, ta jn ik GDS