Domovi m
m um E RI E/%m—H O M E
No. 176
AMCR1CAN IN SPIRIT PORCIGN IN UNGUAGC ONLY
PTttltaal and IntemattMial Circnlatlra
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER ,14, 1959
6LOVGN1AN
MORNING M€WSPAP€R
ŠTEV. LVm.-VOL. LVin.
New York sprejel holandsko princeso
Holandska prestolonasledni-ca princesa Beatrix je prišla pretekli pet'ek v New York za proslavo 3'0-let-nice, od kar so Holandci ustanovili New Amsterdam — sedanji New York.
NEW YORK, N. Y. — Prinnce-,Ea Beatrix, najstarejša hčerka kraljice Julijane, se je pripeljala v New York na novem holandskem prekomorniku Rotterdam. V Združene države je pri-£la k proslavi 350-letnice, odkar •le Holandec Henry Hudson raz-^kal dolino Hudsona in pripra-vil tla za holandsko kolonijo New Amsterdam, ki so jo kasne-•le Angleži osvojili ih jo poimenovali v New York. New York Jo princeso Beatrix navdušeno Pozdravljal, ko se je v sprem-stvu župana Wagnerja peljala P° Broadwayu. Princesa bo kas-obisfkala tudi predsednika ^■senhowerja.
'Se vedno imamo posebno na-klonjenast za to, kar je bil enkrat New Amsterdam,” je deja-princesa Beatrix newyorške-županu Robertu Wagnerju ^korn svečanega sprejema v lnestni hiši.
Beatrix, ki bo sledila svoji ^ateri na holandskem prestolu, J° ostala v Združenih državah ^ dni. šla bo po sledeh prvih yolandskih naseljencev v tej de-'Oli v spomin 350-letnice njiho-^ega prihoda sem. Ob koncu Rilska bo odšla v Washington, Ner jo bo sprejel predsednik 'senhower.
diploma!je naj se u®ijo tujih jezikov!
t Washington, d. c. — Do ^ ^ega prepričanja je prišel naš k atni odbor za zunanjo politi-j °- ko je ugotovil, da 70 odstot-naših novopečenih diploma-kaV .ne zna nobenega tujega jozi-.a polovica uradnikov v dr-l^Vnern tajništvu za zunanjo po-ie. ■ ° obvlada samo svoj narodni 2ato je sklenil poseben j V°n> ki ga je senat že odobril ^ 1 gre sedaj v predstavniški rri' da se mora vsak diplomat
Novi grobovi
Rose Strah
Po več mesecih hude bolezni je preminula na svojem domu na 22420 Mavec Dr., Eucbd, O., splošno poznana Rose Strah, rojena Streeter, stara 52 let. Zapuščal soproga Rudolpha st., o-troke Rudolpha ml., Richarda (pri mornarici), Ronalda (pri U.S. Coast Guard) in Rosemary, 2 vnuka, brata Williama, sestri Mairy Dolnik in Ann Wash-abaugh (v Detroitu, Mich.) in tveč drugih sorodnikov. Oče John, mati Mary ter brata John in Frank so umrli. Pokojna je bila rojena v Brownfieldu, Pa. Več kot 15 let je bila kuharica za: svatbe in bankete, zadnjih 6 let pa je bila zaposlena pri Addressograf-Multigraf Co. Bila je članica Društva Napredek št. 132 ABZ in Društva sv. Jožefa (st. 169 KSKJ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Soul's pokopališče.
Moskva je objavila, da je raška raketa včeraj popoldne kot prva zadela Luno
Hruščev se bo sesl&l s senatnim odborom
g ,	-	—	;-x	-----
(^ Ndiko priučiti tujemu jezi-kamor je poslan v
•ku
°, da ga bo znal za silo go-
v°riti
h0^a^on predvideva petletno do-v; 29 učenje jezikov, to se praho V B°ho veljavo bo stopil, šele iž„W^b letih, ko ga bo Kongres Sal aS°Vak predsednik pa podpi-
0matje se bodo učili tujih ®lij0 °v na federalne stroške. Mi-Ve£ ! da stroški ne bodo znašali
$250,000 na leto.
BErecna dežela - Švica
^tki N’ Šv. — Po uradnih po-^e. trenutno v Švici samo oj i prijavljenih brezposelnih Is’ov°>000 delovnih sil.
ISi j asno je na razpolago 5,-M a; °Vnih mest! — Res sreč-hot^a2e?a ^a Švica, ki zna kljub anju domačih naravnih lepo urejati svoje

Vremenski
pravi:
peratura
in milo.
Gradnja avtovelecest bo v Ohio - omejena
Kljub zvišanju zveznega davka na gasolin bo zvezna vlada zmanjšala svoj prispevek za gradnjo avtovelecest, zaradi česar bo ta nujno omejena.
COLUMBUS, O. — Načrti za gradnjo avtovelecest v državi Ohio za 1. 1959 bodo zmanjšani za $50,000,000, ker zvezna vlada ni v stanju plačati svojega prispevka v taki višini, kot je bil prvotno določen. Zvezni sklad se je občutno zmanjšal in ne bo prihodnje leto sposoben dati predviden delež, čeprav je Kongres pristal na zvišanje davka na gasolin.
Ohio bo dobil za tekoče leto iz zveznih sredstev samo 117 milijonov dolarjev namesto prvotno predvidenih 163. Ves sklad zvezne vlade za gradnjo cest bo dejansko za okoli 700 milijonov manjši, kot iso predvidevali. Vlada je to uvidela in je predložila zvišanje davka na gasolin za en cent in pol, Kongres pa je pristal na zvišanje samo za en cent. -------------o-----
V avgustu se je število brezposelnih zmanjšalo le za 318,000
WASHINGTON, D. C. — To zmanjšanje je nepričakovano majhno, tako da smo imeli sredi avg. še zmeraj 3,426,000 brezposelnih. Tajništvo za delavske zadeve pripisuje ta neprijeten pojav štrajku v jeklarski industriji, ki je poleg jeklarjev spravil
Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščtev je sprejel povabilo zunanjepolitičnega odbora Senata na razgovor.
WASHINGTON, D. C. — Sen. William Fulbright, predsednik odbora za zunanje zadeve, je objavil, da je Hruščev sprejel povabilo na sestanek s člani tega odbora za v sredo popoldne ob štirih.
Sestanek se bo vršil na Kapitelu v prostorih odbora pri skodelicah kave in čaja. Nanj bodo povabljeni vodniki obeh utrank, da bodo imeli priložnost povprašati predsednika sovjetske vlade o odnošajih med Ameriko in Sovjetijo.
———o------
ob delo še okoli 150,000 drugih delavcev, in pa zastoju v avtomobilski industriji. Tam se namreč sedaj preurejajo na produkcijo modelov za 1. 1960.
V tajništvu isicer trdijo, da bo brzeposelnost padala tudi še v septembru in brezposelnih ne ho več kot tri milijone, toda v tej trditvi tiči precej misli po željah. Napoved bo držala samo v tem slučaju, ako se preje konča jeklarski štrajk in med tem ne izbruhnejo novi štrajki. Nihče ne verjame, da bi se mogla izpolniti oba pogoja.
fjrerok	ne^°B^0 Ublaži neprijeten
*	^ vtis teh številk, je tajništvo za
trgovino objavilo poročilo o zasebnih investicijah v letošnjem letu. Trdi, da bodo dosegle vred-ncat 32.6 bilijonov proti lanskim Najvišja 30.5 bilijonom. Zasebne cenitve
Amerika bo podpirala Dalai lamo pred Z. N.
NEW YORK, N. Y. — Tibet-ski Dalai lama je v petek prosil ZN za “takojšnje posredovanje,” da bi kitajski komunuti jenjali s preganjanjem tibetskega prebivalstva in mu dali zopet svobodo.
Naše državno tajništvo je izjavilo, da bo prošnjo Dalai lame podprlo na celi črti. S to.izjavo se je tajništvo močno odmaknilo od stališča Indije, ki pravi, da naj se zaenkrat nihče ne vmešava v sedanje stanje v Tibetu.
Ker se bo na podobno stališče postavila verjetno večma držav-članic ZN, bodo v ZN praktično nadaljevali debato o Tibetu, ki so jo pretrgali 1. 1950. Takrat so namreč upali, da ise bo zadeva Tibeta dala urediti potom posebnih pogajanj med zainteresiranimi državami.
Izmenjava študentov s
Sovjetijo zašla v krizo De Gaulle bo govoril v new york, n Y. — Lani so sredo zvečer o Alžiriji
zainteresirani učni zavodi začeli j PARIZ> Fr. _ Redkokdaj se izvajati sporazum med Ameriko 2godi) da Da Gaulle napove ta_ in ZSSR o izmenjavi diplomira- j.0 Zg0Cjaj) kdaj in o čem bo gonih dijakov.	voril. Da se je sedaj odločil za
Lani so bili izmenjani fudi 4aFo taktiko, mu je dalo uvod prvi študentje. Letos bi moralo novo zasedanje ZN, ki bodo na priti na vrsto z obeh strani oko- nlem azjjske in arabske države li novih 30 kandidatov.	[spravile na dnevni red vpraša-
Meduniverzitetni odbor, ki vo- ^jg ARirije di in nadzira izmenjavo, je letos j verjetn0 je to tudi vsaj delo-dal Rusom pravi ultimat. Poka-1 ma v zvezj z obiskom tovariša zalo se je namreč, da so na rus-j Hruščeva v Ameriki. Hruščev
Sovjetska poročevalska služba Tass je objavila, da je v soboto proti Mesecu izstreljena raketa včeraj popoldne ob 4:02 dosegla svoj cilj. — Večina sveta je objavo sprejela kot resnično, kateri pa o njej tudi dvomijo, ker da jo ni mogoče dokazati. - V dveh mesecih je bil to četrti poskus, trije naj bi se bili preje ponesrečili.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski znanstveniki in tehniki so v soboto izstrelili proti Luni raketo, katere glava je bila težka okoli 860 funtov. Med tem ko je raketa sama baje začela krožiti okoli Zemlje, je glava rakete poletela dalje proti Luni in jo včeraj popoldne ob 4:02 po našem času tudi dosegla. Raketa je na poti proti Lurrf izpustila oblaček, ki so ga Rusi fotografirali z observatorijev v Kislovodsku in Taškentu. To je'prvič v zgodovini človeštva, da je neko z Zemlje poslano telo prišlo na drugo nebesno telo.
Sovjetske radio postaje in ča-
sopisje navdušeno pišejo o uspehu češ, da je vse potekalo točno po računih, le da je raketa Luno zadela eno minuto preje, kot so predvidevali. Sovjetska poročevalska služba Tass je objavila, da so bili podvzeti prav posebni koraki, da bi ostali znaki srpa in kladiva, ki jih je glava rakete ponesla na Luno, celi kljub silnemu udarcu rakete ob Lunino po-višino.
Po obbjavi Tass so Rusi uporabili pri raketi, ki naj bi zadela Luno, posebno vrsto goriva.
Trije poskusi se ponesrečili?
NEW YORK, N. Y. — Podpredsednik Richard Nixon je dejal snoči tod, da so se Rusom tekom zadnjih dveh mesecev ponesrečili vsaj trije poskusi poslati raketo na Luno. Dodal je, da ne more razkriti vira svoje trditve.
kih zavodih naše študente zelo zapostavljali.
Naši študentje niso imeli dostopa ne v vse knjižnice, ne v vse laboratorije, ki so jih rabili pri svojem študiranju; niso smeli raziskavati po arhivih, niti svobodno potovati.
Še celo svobodni stiki z ruskimi študenti so jim bili otežkoče-ni. Ruski študentje niso pri nas seveda naleteli na nobene slične cvire. Meduniverzitetni odbor je radi tega pisal ostro pismo sovjetskemu ministru za prosveto in mu rekel, da izmenjava študentov nima nobenega smisla, ako našim dijakom ni omogočen evoboden študij v njihovi stroki.
75, najnižja 52. I pa niso tako optimistične.
Ni še nobenega upanja za za konec jeklar, štrajka
NEW YORK, N. Y. — Tisti, ki poznajo ozadje sedanjega jeklarskega štrajka, pravijo, da ne vidijo nobene možnosti, da bi se jeklarski štrajk končal v bližnji bodočnosti.
Posredovanja federalne administracije so zapravljanje časa, predsednikovi pozivi pa bob ob steno. Predsednik sicer lahko prisili delavce, da gredo nazaj na delo za 80 dni, toda po poteku te dobe bo morda položaj še slabši, kajti nihče ne more delavstva prisiliti, da bi delalo preko dobe 80 dni.
Lahko se zgodi, da ne bo republikanska administracija dosegla ničesar, nakar bo po novem letu vzel demokratski Kongres zadevo v svoje roke. Kaj se takrat lahko zgodi, ne upa nihče prerokovati. Prav lahko se zgodi, da bi Kongres izglasoval zakon, ki bo postavil pod federalno kontrolo ne samo mezde in plače, ampak tudi cene za jeklo.
bo
zorjen, da vsaj glede Alžirije ne bo moge] ribariti v kalnem. Treba je dalje vpoštevati tudi to, da je ameriško časopisj-e že poročalo o nekaterih generalovih idejah, kakšna naj bo pravica do samoodločbe alžirijskega prebivalstva.
Poročila ameriškega časopisja so izzvala v Franciji pravi vihar negodovanja, ki da nanj De Gaulle ni reagiral. Vse to bo storil v sredo. Zato vlada po vsej Franciji nenavadno zanimanje za napovedan generalov govor na televiziji.
------o------
Pasternak zopet v javnosti
MOSKVA, ZSSR. — Boris Pasternak, pisec znanega romana Dr. živago, ki je dobil Noblo-vo nagrado, pa bil nato izključen iz Zveze sovjetskih pisate-• Ijev, se je znova pokazal v javnosti.
Pretekli petek zvečer je prišel nepričakovano na koncert Newyorške filharmonije in prisrčno pozdravil njenega vodjo Leonarda Bernsteina.
Sodijo, da je prišel Pasternak do neke mere zopet v milost pri oblasteh. Govore celo, da bodo v Sovjeti ji natisnil njegov roman “Dr. Živago,” ki so ga preje označili za Sovjetski zvezi in njenemu redu sovražnega.
------o------
V Rusiji so imeli letos
,	■	Nixonov tiskovni tajnik je de-
z generalovim govorom opo-	J \
jal, da se m nobenega uradnega
dokaza, da bi ruska raketa resnično dosegla Luno, to je nato potrdil tudi sam podpredsednik in dodal, da ta ruski uspeh ne sme in ne more biti vzrok za kako posebno vznemirjanje. Po Nix-onovem mnenju je Amerika tako v znanosti kot v vzgoji pred Sovjetijo, pa naj je tej tudi uspfelo pred Ameriko poslati raketo na Luno.
Ko bo Nixona vprašali, če je bila raketa izstreljena namerno, da poveča ugled Sovjeti j e v svetu v času obiska Hruščeva v A-meriki, je ta odgovoril, da je to očividno in da bi “mi nemara storili prav tako.”
Znanstvenik dvomi v ruski uspeh
ANN ARBOR, Mich. — Astrofizik na University of Michigan
lapravo, ki je ustavila delovanje radijskih oddajnikov v času, ko so zračunali, da bi morala raketa doseči Luno ali pa poleteti mimo nje v vesolje. Kot edini dokaz za dosego Lune navajajo konec delovanja radijskih oddajnikov, ki jih je raketa v svoji glavi ponesla na pot.
Večina znanstvenikov je sprejela sovjetsko objavo kot resničnost in Rusom čestitala k u-spehu. To so napravili tudi a-meriški znanstveniki.
Ruski uspeh je močno dvignil ugled ruske znanosti po vsem svetu, čeprav ni povzročil toliko vznemirjenja v svobodnem svetu kot prvi ruski sputnik jeseni 1957.
Nemški socijal - demo-kratje se odmikajo od marksizma
BONN, Nem. — Nemška soci-jalna demokracija je do sedaj stala zvesto pod zastavo marksizma; s tem pa ni postala priljubljena med nemškim narodom, kar so ponovno dokazale povojne nemške parlamentarne volitve.
Socijalisti so uvideli, da z marsizmom ne morejo ne v teoriji ne v praksi nikamor. Zato je vodstvo stranke sklenilo, da izdela nov “osnovni program,” ki naj vsebuje temeljna načela nemškega socializma.
V načrtu programa ni več govora ne Marksu ne o Engelsu. Tudi povest o “razrednem boja” je izginila iz besedila. Program zagovarja državno lastni-prof. Fred T. Haddock, strokov-' no velikih podjetij in ob enem njak za astronomijo in elektro- tudi svobodno inicijativo. Da tehniko, je včeraj izjavil, da Ru-; bodo vsi zadovoljni priporoča si niso mogli niti slediti in niti tudi gospodarsko načrtovanje, voditi raketo proti Luni, če ni- toda samo takrat, “kadar je po-majo astronomskih naprav, ki so trebno.” Ostro pa obsoja ko-jih iskrili pred udeleženci med- munizem.
narodnega astronomskega kon-________________________
gresa v Moskvi lansko leto.
Iz Clevelanda in okolice
Rojenice—
G. Maksu in ge. Milici Ovnič, roj. Žonta, v Genevi, Ohio, se je v petek rodila hčerkica. Čestitamo!
Seja—
Kljub društev AJC na Recher A ve. ima nocoj ob osmih sejo.
V bolnišnici—
Mrs. Mary Hochevar z Miller Ave., tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, je v 3t. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 447. želimo ji skorajšnjega okrevanja!
Letna seja—
Društvo Waterloo Grove W.C. 110 ima jutri ob osmih zv. v Slov. del. domu na Waterloo 8d. letno sejo z volitvami novega odbora.
Zadušnica—
Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete bv. maša za pok. Johna Sever ob 1. obletnici smrti.
Seja—
Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj ob 7:30 sejo. Po seji zabava n prigrizek.	i
Vaja—
Nocoj ob 7:30 bo na odru SND vaja za igro Mik lov s Zala.
suso
MOSKVA, ZSSR. — V Ukra- vedo>
Dejal je, da je preplezal celo njihovo 390 čevljev dolgo in šest čevljev visoko anteno v Pulkovo observatoriju in da ta ne more nikdar opraviti take naloge.
“Imenoval bi jo nekaj več kot snežno ograjo, kar zadeva njeno vrednost za astronomijo,” je dejal profesor.
Haddock je poudaril, da Rusi da nima nihče možnosti,
jini, na Doni in na Volgi je le- da bi dokazal neresničnost nji-tos izredna suša uničila velik del j hovih trditev, tako so enostav-žetve. To je povedal sam Hruščev v svojem govoru blizu Rostova na Donu. Kolikor toliko dobra je bila žetev v Sibiriji in
Obvezni podplatni odtisi za novorojenčke
New York, N.Y. — V New Yorku se je zadnje čase pripetilo več slučajev, da so novorojenčke zamenjali ali celo kradli. Da se preprečijo taki slučaji, je njujorška mestna uprava na , predlog policije naročila vsem i bolnišnicam, da morajo napra-1 viti od vsakega novorojenčka j podplatne odtise takoj po roj
Sprememba v predsedstvu zap.-nemške republike
BONN, Nem. — V soboto js potekla službena doba sedanjemu predsedniku zapadno-nem-:ke republike dr. Heussu. Bil je dvakrat izvoljen na to mesto, tretjič ne more biti, ker mu tega nemška ustava ne dovoljuje.
Na njegovo mesto bo prišel za predsednika dr. Heinrich Lueb-ke. Ker je to prav za prav prvič v zgodovini Nemčije, da en predsednik odstopi, drugi pa za njim nastopi, je treba rešiti vse polno formalnih vprašanj, kako naj se ves postopek izvrši.
Dr. Heusisu poteče službena doba v soboto zvečer, njegov naslednik bo pa zaprisežen pred nemškim parlamentom šele v sredo. Zato bo tri dni posloval kot državni poglavar dr. Kaisen, ki je predsednik nemškega gornjega doma.
MusTmani se zmeraj manj branijo alkoholnih pijač
KAIRO, Egipt. — Egiptovski socijologi iso dognali, da že 40% muslimanov in 15', muslimank podlega skušnjavam, ki jih nudijo alkoholne pijače. V tem oziru je Koran izgubil vsak vpliv nanje.
Zadnja leta si ga muslimani privoščijo po kozarček že kar v javnih pivnicah. Ne popivajo pa v njih, da ne bi delali javnih škandalov. Škandalizirali bi se nad njimi ostali muslimani, ne morda iz verskih nagibov, ampak radi tega, ker si sami ne morejo privoščiti kaj takega radi prevelike revščine.
Strah pred javnim popivanjem je tudi razlog, zakaj je v muslimanskih deželah tako malo pijancev na cestah in v javnih lokalih.
Ako bi ga predsednik vetiral, bi Kazakistanu. Pomanjkanja kru-republikancem strašno škodoval ha ne bo, toda za izvoz pa ne bo j no tudi dosegla, pri prihodnji volivni kampanji, 'ostalo skoraj nič.
no objavili uspeh v propagand- stvu. še predno ga odnesejo iz ne namene. Dodal je, da ne dvo- porodne sobe. mi, da so Rusi raketo izstrelili I To so mestne porodnišnice kar in da je tehtala okoli eno tono, same po sebi prakticirale že da pa resno dvomi, da bi ta Lu- dolgo vrsto let, sedaj je ta pra-
^	Po njegovem j ksa obvezna za vse newyorške 1
J so Rusi vdelali v glavo rakete, bolnišnice in porodnišnice. I
HAJNOVEJšEVESTI
WASHINGTON, D.C. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev bo prišel v Ameriko jutri ob 11:30 dopoldne.
DJAKARTA, Indonez. — Vojska je dala prijeti glavnega državnega tožilca, ker da “je delal proti njeni časti”.
Mf.KJBKA DOMOTiNA, SEPTEMBER 14, 1959
čfcfSI/UlERlSM POMOVIMA
•117 St. Clair Art. *—> HEndersoa 1-0628 — Cleveland 3, Ohle
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and let week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
£& Zedinjene države:
112.00 na leto; ?7.00 za pol leta; ?4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESt
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 month* Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.	____________________
No. 176 Mon., Sept. 14, 1959
Pred začetkom pogovorov med Eisenhowerjem in Hruščevim
Niso še dobro minuli pogovori predsednika Eisenhow-erja z njegovimi evropskimi zavezniki, ki so nam povedali, da svobodni svet ostane, kakor je bil, že se je oglasil tovariš Hruščev s člankom “O mirnem sožitju,” ki mu ga je natisnila najodličnejša ameriška revija za zunanjo politiko Foreign Affairs in mu plačala zanj $150.00.
Kakor hitro je namreč Kremlj ugotovil, da v svobodnem svetu ne marajo pozabiti na načelno stališče do komunizma, ca pa so vkljub temu pripravljeni, da se razgovarjajo z njegovimi voditelji, je smatral za potrebno, da s podpisom samega Hruščeva tudi pove, da je komunistični svet ostal, kakor je bil.
Članek tovariša Hruščeva ne odkriva nobenih novih idej, je zanimiv samo radi tega, ker daje pregleden opis o tem, kaj vse smatra Kremlj kot pogoj za “mirno sožitje.” Skušali bomo podati samo glavne misli iz članka, za kaj več nam manjka prostora.
Kot prvi pogoj za mirno sožitje navaja Hruščev načelo o nenapadanju. Nobena država nima pravice, da s silo pritisne na drugo državo, naj se poda. Hruščev seveda niti ne črhne, kolikokrat je ravno komunistična Rusija kršila to načelo samo tekom zadnjih 20 let. Hruščev pripisuje podobno važnost načelu nevmešavanja v notranje, zadeve drugih držav. Tudi tu je popolnoma pozabil, kaj je delala in še zmeraj dela rdeča Moskva. Tretji steber mirnega sožitja naj bo načelo ravnopravnosti, ki ga njegov režim v praksi prav nič ne spoštuje.
Hruščev preide na to na vprašanje ideološke vojne. Pravi, da je treba razlikovati med njo in med vojnami med državami. Je proti vojnam med državami, toda je za ideološko vojno. S tem tudi ni povedal ničesar novega. Ideologi so se borili med seboj, kar obstoji svet, in se pri tem niso zmenili ne na državne meje, ne na politične režime, ki vladajo v posameznih državah. Toda sedaj je stvar drugačna.
Dočim je na naši strani železne zavese dano na voljo vsaki ideji, da se bori po svojih pristaših kakor ve in zna, komunistični svet take svobode idejam ne da. Kar ne drži z marksizmom in leninizmom, mora molčati ali pa govoriti in pisati med vrsticami, dokler režim tudi tega ne prepove.
Eisenhower lahko mirno pristane na to stališče in zahteva od Hruščeva, naj dobi izmenjava idej za železno zaveso isto svobodo, kot jo ima pri nas. S tem pristankom ne bo dosegel ničesar, kvečjemu bo spravil Hruščeva samo za trenutek v zadrego in to bo tudi vse.
Hruščev dalje ne more pozabiti resolucije našega Kongresa o osvobojenju zasužnjenih narodov. Pravi, da je to tip vmešavanja v notranje zadeve komunističnega sveta, ki ga mora načeloma odkloniti, kajti tam so vsi ljudje srečni in zadovoljni s svojo usodo.
Opozarja svet, da so komunistični režimi dejstvo, ki se ne da spremeniti, in da je prazno vsako upanje in prazen tudi vsak napor, da bi se v komunističnih režimih razvila svoboda po zapadnem vzorcu.
Hruščev je pri tem najbrže pozabil na pametne besede svojega jugoslovanskega tovariša Tita, ki je nedavno rekel, “da življenje in skušnja postavita vsako stvar na svoje pravo mesto.” Pri tem Tito ni napravil nobene izjeme, tudi za Moskvo ne.
Končno pravi Hruščev, da ne more biti pravega sožitja, ako komunistični in svobodni svet ne začneta med seboj trgovati na debelo. Trgovina bo zbližala oba nasprotna tabora in pripomogla k medsebojnem spoznavanju. Hruščev je slučajno prezrl, da je njegova vlada izdala pred mesecem poročilo o stanju gospodarstva v prvi polovici tega leta. V njem je vse polno tožba, kaj vse ni prav* v premnogih panogah ruskega gospodarskega sistema.
Te tožbe so zadosten dokaz, da komunistično gospodarstvo bolj potrebuje trgovanje s svobodnim kot narobe. Važna je še druga okolnost: v svobodnem svetu ima zunanja trgovina edini namen, da koristi uvozniku in izvozniku, v komunističnem svetu pa to ni pogosto njen glavni namen; mora služiti ciljem komunistične zunanje politike, prodajati v zgubo, ako je to potrebno za agitacijo, izogibati se poslom, da spravi nasprotnika v zadrego itd. Za živahno zunanjo trgovino s komunističnim svetom smo vsi, toda pod enim pogojem, nagibi zanjo morajo biti na obeh straneh isti.
To so v glavnem izvajanja tovariša Hruščeva.
Jasno je, da si stališči obeh svetov tako celo nasprotujeta, da zaenkrat ni mogoče misliti na resna pogajanja. Še ce-
lo razgovori bodo težko kaj pripomogli k tolmačenju obeh stališč. Hruščev se bo hotel predvsem razgovarjati z vsemi in vsakomur. Le to mu da priložnost, da dela propagando zase in za komunizem.
Pri Eisenhowerju ne bo dosti opravil. Predsednik se ne bo dal zvabiti na televizijo kot Nixon ali on sam v Londonu; se bo držal diplomatskih predpisov in se pokazal s Hruščevim v javnosti samo takrat, kadar to predpisuje, “protokol.”
Hruščev bo iskal druge priložnosti, da se pokaže naši javnosti. V New Yorku bo imel kar dve priliki: v ZN in kot gost newyorškega župana. Skušal bo izvrtati še druge prilike v drugih mestih, posebno v naši prestolici. Za resen študij naših razmer ne bo imel ne časa ne veselja, kajti to se ne da porabiti za agitacijo.
Vsekako pa moramo računati s tem, da bomo slišali tekom prihodnjih 10 dni Hruščeva vsak dan na pogovorih pod lipo, ki bo v njih v bistvu ponavljal, kar je, napisal v Foreign Affairs. Ne bo lahko sproti dognati, kaj bo govoril za ameriško radovednost, kaj za delovne množice za železno zaveso in kaj za nevtralce in sopotnike po svetu. Taka analiza bo nudila morda zanimiva odkritja, vse ostalo se bo držalo gesla “smo ostali, kakor smo b’li.”
j BESEDA IZ NARODA
»»♦»H
Pismo Vrhenškega IHH Tineta

r\/
Waukegan, 111. — Ker imam dovolj časa na razpolago, sedim na vrtu v senci in prebiram časopise, poslušam radio poročila in delam o raznih zadevah, ki me zanimajo, svoje zaključke. Zanimivosti je dosti, zdaj tu, zdaj tam. Mlajši ljudje se zdi, da se za vsakdanje razmere in pojave ne zanimajo toliko, kakor mi drugi starejši. Vsaj gospodarske zadeve in težave ne gledajo tako resno, kakor mi drugi starejši. Mi starejši morda res včasih malo prečrno gledamo, kako bo, kaj bo nam prinesla prihodnjost. Mladina pa je v tem oziru drzovitejša in ji ne delajo misli na bodočnost skrbi kot nam starejšim. Ti pravijo:'
Če se je Krištof Kolumb ojunačil in se drznil na morje, ki je bilo tedaj skoro popolnoma neznano in je pred skoro pet sto leti priplul s svojo leseno barko, ki je bila v primeru s sedanjo tehniko komaj nekak slab lesen “škaf”, pa naj mi omahujemo, kako bomo pluli po morjih življenja z vso sodobno tako visoko razvito tehniko? Vrabci bi se nam smejali, če bi bili taki bojazljivci. Naprej v veselo in navdušeno življenje stopajmo, saj je nam Bog dober in nam bogato pogrinja mize življenja. Kaj naj se bojimo?
Naprej! Naprej!
Tako nekako mladi. V precejšnji meri imajo kar prav. Kaj ‘bi se cmerili? Človek vsake generacije je neki novi Krištof Kolumb, neki novi odkri-vatelj boljšega življenja in sveta in baš to dela življenje zanimivo. Drugače bi pa samo “stokali” in “jamrali”, to pa ne vodi k napredku. V tem oziru je treba dati na površje prihajajoči mladini kar prav.
Seveda! ,
Povdarjam s klicajem — seveda!
Bodo prihajala tudi za mlade slaba vremena. Doživljali bodo svoje sončne in deževne dneve. Razna življenjska deževja, nalivi in nevihte jih bodo od časa do časa premočili. To bo gotovo. Toda z navdušenostjo bodo svoje težave premagovali, kakor smo jih mi starejši v naših časih. Življenje gre vedno gor in dol. Učiti se bodo morali živeti, kakor smo se morali mi. V življenju bodo butnili mnogokrat v to in ono težavo, ki jim bo včasih pustila za spomin kako “bunko” na glavi. A tudi to je potrebno, da se ve človek potem
kretati po raznih hodnikih življenja in da se čuva pred butanjem v razne ovire, ki se po-l javljajo na potih življenja.
Vsaka sitnost in težava ima svoj namen in pomen in so nekake naše učiteljice, ki nam kažejo za kaj so težave in zakaj so nastale — največkrat po naših lastnih krivdah.
Največ sitnosti dela ljudem že od nekdaj gospodarstvo. Posebno starejši smo zaskrbljeni, kako bomo preživeli jutrišnji dan. To izvira iz naših preteklih dni, v katerih smo bili brez vsake socialne oskrbe. Ko je bil kdo odslovljen od dela ali iz službe, je bil takoj brez vseh sredstev, razen če je imel kaj prihrankov. Ko1 so ti pošli, je bilo vsega konec. Tako tudi skrb, kaj bo na starost? Zdaj je v tem oziru precej drugače. Je nekaj starostne pokojnine, v času brezposelnosti, nekaj brezposelne podpore. Preje v naših mladih časih ni bilo nič. Zato so nas trle skrbi kaj bo z nami na starost, ali v času brezdelja.
Gospodarske skrbi pa tarejo svet še vedno in zgleda, da ga bodo !Še bolj in bolj. Socialna oskrba za stare, šolstva, javne ustanove, ceste, pota in vse drugo kar mora država voditi, zahteva več in več za vzdržavanje vsega. To pa mora prispevati ljudstvo z davki. In davki so začeli zadnja letal odpirati zelo široka žrela in kričijo po več in več! Res je, ljudje veliko zaslužijo, a veliko morajo prispevati za davke. Od zaslužka gre po 20%; prodajni davek SVa, v nekaterih krajih še več. Zemljiški davek je vsako leto višji, davek na osebno lastnino istotako, davek na telefonske klice, davek na to in ono, je dobro če o-stane od dolarja, ki ga danes ‘kdo zasluži polovico njemu. Zraven vsega je dolar vsled visoke draginje tudi vedno manj vreden. Vse to dela vsaj resnim ljudem ne male skrbi.
Dokler so mladi — mladi seveda kot novinci življenja, plavajo v nekih oblakih neskrb-nosti. Toda življenje teče naprej. Začno se jim množiti družine, druge težave in če niso previdni in skrbni jim to sproti povžije vse dohodke — ostane morda le malo, če sploh kaj? Čez nekaj let se jim skrbi le vzbudijo in tedaj začno planirati, da je treba nekaj ukreniti za stara leta in za to in ono. Tedaj začno gospodarsko misliti in računati in zdaj so pri gospo-1 darstvu. To je pa širok in velik problem. J0 kakor neznano morje z vsemi nevarnostmi, v katerih nekateri srečno in u-spešno jadrajo in plavajo, druge požre in jih uniči. In v to morje mora več ali manj vsak stopiti nekoč.
Ko začne človek gospodarsko
misliti, najprvo skoro vsak misli nase, na svojo družino, če jo ima. Skuša preskrbeti lasten dom in drugo. Potem pride skrb za neodvisnost na stara leta. Ta zadnja skrb je za mnoge težka. Vsak bi rad stara leta užival v miru, da bi ga ne skrbelo glede dohodkov, da bi ga ne skrbelo kaj bo dal v lonec jutri. Nekateri so v teh ozirih srečni in spretni špekulanti, gre jim vse posreči, po tistem našem reku: “Vrže blato v zrak - nazaj mu pade zlato.” A vsem ne gre tako, veliki večini gre ravno obratno: zlato mečejo v zrak — nazaj jim pa ne pade nič, največkrat še prazne pleve ne ... Mnogim gre tako, ker menda niso bili rojeni pod pravo “srečno brdsko”.
Take tragične slučaje doživljajo največkrat tisti, ki se podajajo v špekulacije s kupovanjem “sreče” v raznih delnicah po nepoznanih posredovalcih in svetovalcih. Tu je zlasti za mlade ljudi nevarno polje, kakor so nevarne vode za ribe, v katere iz vseh obrežij mečejo ribo-lovci trnjke v vodo z vsemi mogočimi vabami. Kjer so ribice neprevidne, tam imajo ribiči srečo. Tako na borzah prefrigani posredovalci z neprevidnimi investor ji.
O tem in 0‘ sedanjem gospodarskem stanju pa še kaj v mojem prihodnjem pismu,
Čitatelje A.D. iskreno pozdravlja,
Vrhenšk Tine.
Pod oknom
(Misli ob drugi Korotanovi plošči)
Clevelaind, O. — Raztreseni smo na vse vetrove in živimo s svetom, ki živi in utriplje okrog nas. Iz vasi v velemesto, iz mest na prerije nas je zaneslo, pod ekvator in v severne samote. Tam utripljemo in upamo ... in kadar je naš utrip najtoplejši in naše upanje ozeleni kot spomladi bukve v slovenskih gozdovih, takrat se nam v srcih oglasi pesem, preprosta in bogata, tisočkrat prepeta, pa vselej dobrodošla pesem slovenska.
Zapeli vam bodo Korotanci, fantje in dekleta, zapeli pesem slovensko pod oknom. Zapeli o vsem, kar nam je za vselej vžgano v duše, o vsem tistem, kar imenujemo — domovina:
. . hiše so hišice, okna so okenca, nagelj iz oken
lije zelen se po steni, rdeči se peni
v soncu tihi ta slap — znamenje fantom, ki hodijo mimo čez dan . . .
POD OKNOM je druga plošča Pevskega Zbora Korotan iz Clevelanda ter vsebuje zbirko naj-uspelejših pesmi zadnjih dveh koncertov zbora v Clevelandu, U. S. A. Kot s svojimi vsakoletnimi koncerti zbor Korotan poživlja slovensko kulturno življenje v Clevelandu, tako pošilja to svojo drugo ploščo v svet z iskrenimi željami, da bi s svojo pesmijo dosegel čimveč raztresenih slovenskih rojakov ter jim v njihove domove, kjerkoli že so, prinesel kos domovine.
Ko boste poslušali Korotanovo petje, se vam bo zazdelo, da stojite POD OKNOM hrama slovenske pesmi, odkoder lijejo v vaša srca tiste melodije, ob katerih je cvetela vaša mladost. To pa je namen in. želja, s katero vas pozdravlja Korotan in upa, da bo svoj namen dosegel v polni meri.
Ploščo POD OKNOM lahko dobite pri Miro Odar, 1042 E. 72. St.; HE 1-2089, v trgovini Fami-lia ter pri Mervar Music Mart.
•	J. O.
Slovenski akademiki v Ameriki so zborovali
Cleveland, O. — - V soboto in nedeljo, dne 5. in 6.-septembra se je v Clevelandu vršila druga letna konvencija društva Slovenskih akademikov v Ameriki (“SAVA”). Konvencije so se udeležili akademiki iz raznih krajev Amerike in Kanade. Največ udeležencev je bilo iz Chi-cage; od tam je prišlo osemnajst članov. . Tudi iz New Yorka je prišla kar velika skupina.
V	soboto zjutraj ob 9:30 je predsednik Ivan Boh otvoril konvencijo in pozdravil vse navzoče. Nato so sledila poročila podpredsednika, tajnika in blagajnika. Za tem so bila poročila podpredsednika, tajnika in blagajnika. Za tem so bila poročila krajevnih odborov. Chica-ško poročilo je podal Tone Gaber, New Yorško Jaka Okorn, Minnesotsko Bine Medved. Nato je Edi Gobec podal kratek govor, v katerem je objasnil o uspehih in poslanstvu slovenskih akademikov in poročal rezultate ankete, na katero je odgovorilo okoli 50 akademikov.
Ob dveh popoldne se je program zopet nadaljeval in sicer z vspodbudnim predavanjem g. Erika Kovačiča o kulturnem poslanstvu' slovenskih Amerikan-cev. V svojem govoru je g. Kovačič dal nekaj važnih nasvetov, kaj lahko napravimo slovenski Amerikanci organizirano kot povezana narodna skupina v Ameriki in kaj lahko napravimo kot posamezniki, ako študiramo na ameriških univerzah. Da ne bi vsi načrti ostali samo v željah je g. Kovačič predlagal tri resolucije, katere so člani pogojno sprejeli in katere bo določeni odbor bolj natančno proučil in analiziral, kako bi se lahiko čim uspešnejše izvedle.
Po kratkem odmoru je Bine Medved prebral svoj osnutek ustave “Save.” Nato je sledila debata v kateri so navzoči analizirali vsak člen posebej, naredili nekaj potrebnih sprememb in glasovali. Vsi členi ustave so bili z večino sprejeti.
V	soboto ves dan je bila krasna razstava slik slovenskih umetnikov katero je pripravil Edi Gobec. Med njimi sta imela svoja umetniška dela na rastavi tudi Jaka Okorn in Božo Pust, člana “Save.” Rastava je naredila na občinstvo najboljši vtis. Zvečer cb osmih so akademiki priredili tudi akademijo s plesom v šolski dvorani Sv. Vida. Udeležba je bila razmeroma dobra.
V	nedeljo zjutraj ob desetih so se alkademiki zopet zbrali v Baragovem domu. G. Erik Kovačič je prebral predavanje g. Arneža, ki se konvencije, žal, ni mogel udeležiti. Tema tega predavanja je bila o slovenskih problemih ter o potrebi sistematičnega dela na tem področju. O-menil je tudi vzroke, ki bistveno omejujejo in zmanjšujejo našo voljnost in smisel za sistematično delo na področju znanstvenega analiziranja slovenskih problemov. Po tem predavanju so se vršile volitve. Izvoljeni so bili sledeči člani glavnega odbora: Jože Odar, predsednik; Stane Meglič, prvi podpredsednik: Jaka Okorn, drugi podpredsednik; Milena Osenar, tajnica; Milena Dolenc, blagajničarka.
Ta konvencija je bila dokaz, da je bilo akademsko društvo ““Sa‘-va” nujno potrebno in da bo uspešno delovalo za slovenski narod v novi dpmovini.
Milena Osenar, tajnica.
Proslava 40-lefnice Slovenskega doma na Holmes Ave.
Cleveland, O. — Dne 4. oktobra bo slavil Slovenski dom na Holmes Ave. v CoUinwoodu svojo 40-letnico. štiri desetletja se že zbirajo v njem slovenski ljudje k najrazličnejšim prireditvam, kulturnim in družabnim-Prav je, da se spomnimo vseh enih, ki so ga z žuljavimi rokami in trudom gradili v ponos svojega rodu in v svojo ter svojih otrok korist.
Slovenska naselbina v Collin-woodu ima začetke v letih 1880-1890. Komaj se je malo okrepila) se je že potrudila za svojo cerkev. L. 1906 je slovenski župnik daroval prvo sv. mašo v njej.
Slovenci so se zavedali, da je poleg napornega dela, s katerim si služimo vsakdanji kruh, treba tudi duhovne izobrazbe, zato s° začeli ustanavljati društva. L-.1907 je bilo ustanovljeno prvo Slovensko društvo sv. Janeza Krstnika. Temu iso sledila sv. Barbara in druga.
Edini prostor za seje je bila dvorana pod cerkvijo. Ker prostori niso odgovarjali potrebam) so začeli nekateri med rojaki kampanjo za lasten dom, ki rml bi nudil streho društvom in bH na razpolago tudi za druge kul' turne in družabne namene. Le' ta so potekala, toda seme je le počasi klilo. Gibanje za lastm Slovenski dom je dobilo nov sm nek januarja 1919. Tedaj go se zbrali v cerkveni dvorani možje’ največ člani pev. društva Sooa’ katerega predsednik je bil tedal Anton Vidmar.
Tokrat je seme padlo na rod0' vitna tla. Možje so se odločili’ da začno na Holmes Ave. gradil Slovenski dom. Že 30. januari3 je bila prva seja, na kateri je h* John Pr ustnik izvoljen za prve' ga predsednika Slov. doma, Vh1' ko Blaško za tajnika, Karel Kral za blagajnika in Anton Vidmar za zapisnikarja. Matt Intihar ie prevzel odgovornost za delni06’ ki so bile po $10. Prva delnišk3 seja je bila 5. februarja. Nav2° čih je bilo 56 delničarjev, ki s° kupili za $1,320 delnic. S teI^ denarjem je bil kupljen proist0 in začelo se je z graditvijo. ^ aprila je bil blagoslovljen ^ melj ni kamen.
Koncem maja je bilo proda11 delnic že za $10,522.87. lste^ leta v juniju je Martin Vins postavil hladilnik in baro v ^ mu zastonj. Mnogo je prip011^ gia k gradnji doma CollinW°6 Shale Brick Co. Na 24. avg113,, ob 12:30 je bila slovesna otv<>^ tev novega doma. Botra sta 0 pok. Frank in Frances Sv6^ glavni govornik pa pok. An Grdina.	^
Mnogo dela je bilo treba ^ opraviti, predno je bil dom jen. L. 1941 so ga temeljite P uredili. Tak je ostal do daneS;v
Program proslave bo zanh11,^ Nastopila bodo dramatska ^
pevska društva. Po prograIy bo banket. “Slovenska večer^( bo menda tako obilna, da ^ ti
Ao
morali vsi vsaj po nekaj
3dn°s
domov. Tudi žejnemu 1:6

Praktično
“Kaj si prav za prav podarila svojemu možu za božič?” “Kanarčka.”
“Ali si ga je želel?”
“Ne, ampak jaz sem si ga želela.”
bod"
treba biti nikomur, vsem g. i ant j e z iveseljem in nagl° stregli. Sledil bo ples. bodo kar štirje orkestri: Habat, John Pecan, Marja11 lili in Trček.	$
Ne pozabite na to pi'03^0^ pridite 4. oktobra v CoUln'tf v Slovenski dom.
Na svidenje!	^ j>
Sumljive
Gost: “Pri vas ima' čase velikokrat zajčji Gostilničar: “Da. hitro postreliti vso g< v mojem vrtu polovi pevke.”
Izšla je druga Korofanova plošča slovenskih narodnih in umetnih pesmi
_ POD OKNOM .
Cena $4.98. Za naročila po pošli! dodajte 25 centov.
Plošča je naprodaj pri:
MIRO ODAR, 1042 E. 72 St.
MERVAR MUSIC MART	TRGOVINA FAMU-I^
XMERISKS DOMOVMS,
IVAN LAH :
MOJSTER ROBA
Malokdaj je govoril mojster Boba, toda kadar je izpregovoril, Je bila modra njegova beseda. Spoštovali smo ga vsi, kajti resen je bil njegov obraz in moško je bilo, kar je rekel. Bolj smo ga skoraj ljubili nego spoštova-n; čutili smo silo, ki mu je sijaja iz onih globokih oči. Bil je stalno med nami, ker je tudi on nas ljubil. Bili smo kakor njegovi otroci: majhne in nezmožne smo se čutili vpričo njega.
• On pa je bil velik in močan; kakor hrast na plani je bil, ki stoji med vetrovi in se ne u-kloni, kakor skala ob morju je I'B, ki poljejo ob njo valovi in se ne gane. — Bil je človek, ki so ga vrgli viharji na zeleni otok, in je o njem nastala povest: Odjadral je bil nekoč na mor-s široko razpetimi jadri, s trdnimi vesli, z gotovimi cilji. Krepka in mlada je bila njegova sija; polna vere in zaupanja. Tako le jadral urno in varno. Ali so bile sirene tam sredi morja? Ali
F blag spomin
druge obletnice smrti ljubljenega in dobrega Očeta
Math Zupančič
le vdan v voljo božjo izročil Bogu svojo dušo dne 14. sept. 1957
Dobri oče, kam ste šli, da že dve leti Vas ni videti?
Sem pri Bogu vrh neba, z materjo sva se sešla.
Tukaj prosiva Boga, aa življenje srečno Vam da.
Ko pa vas pripelje smrt, naj vsem bo sveti raj odprt.
Takrat pa bomo veseli vsi, ko se bomo v nebesih sešli.
Veselje vejčnno skupaj bo, ko pridemo k Vama v nebo.
Žalujoči:
^ SINOVI in HČERE VNUKI in VNUKINJE .ZET in SNAHE
Cleveland, Ohio, 14. sept. 1959.
F blag spomin
°B PETNAJSTI obletnici smrti našega ljubljenega
SINA IN BRATA
Edward Sterlekar
k’ je umrl 14. septembra 1944
Odkar0 'e nagio v večnost petnajst let, ali r,; ZaP,li‘stil si ta svet, na Te pozabili:
V ljuu .. Svetle vedno v nas budiš, ecth srcih vedno nam živiš!
S
lsla bo ura, dan vstajenja, spet bomo vsi, veselili
nad zvezdami!
in ssee združili raip' tam
V r!?. pri Bogu veselili
Ža>ujoči
ostali:
Mati ANTONIJA in BRATJE
eveland, Ohio, 14. sept. 1969.
so omagale njegove sile? Ali so ga zanesli sovražni viharji? Kdo ive?? Zgodilo se je, kakor se je zgodilo: omagalo je krmilo, vesla so padla in vetrovi so gnali ladjo po .svoji volji. Kam so jo gnali? Koderkoli, kamorkoli. Kaj je bilo mornarju mar. Legel je po krovu sredi valov in premišljal o vrednosti človeških del, kadar jih objamejo božan. ske sile. Vetrovi so tulili, valovi so se vzpenjali, viharji so divjali, daleč naokrog so se dvigale temne gore morskih vod, ki so se združevale in objemale z niz kimi, črnimi oblaki: blesk je bil njih poljub, grom njih beseda.
. . . Vzpenjale so se kipeče vode iz globin, kakor da krasne žene zvijajo svoja strastna telesa nad mehko morsko globino, njih pol ne prsi prosijo poljubov, njih nemirni udje vabijo v objem. In tuljenje valov je bila njih vabeča pesem. Kakor bogovi so se sklanjali nad njimi nizko viseči oblaki, kakor bogovi, mogočni in resni, željni1 ljubezni in stra*-sti. Ponižali so se na zemljo,, toda ostali ko .had ;n'j p in vesele so jim bile, oči krasnih žena, ki
V' r* : /	. J a *	«
so se dvigale iz.,valov; tu ih tam se je iztegnila božarfska roka po vabljivih telesih in z groznim smehom se je združilo dvoje kipečih sil. Bilo je vse, kakor igra bogov in siren.
Kaj je bil takrat mornar in njegova ladja! Igrača božanskih iger. Zato je mladenič popustil jadra in se je predal valovom. Kod, kam?? Kako premagaj človek te božanske sile s slabotnimi svojimi? Čemu bi se gnal, čemu upiral?? — Bogovom se je zazdelo, da so se zaigrali s sirenami na morju, pa se jim ni mogla ustavljati človeška roka? Kaj bogovom mar mornarjevih ciljev in nad?? In tako je zadela ladja ob čeri in se je razletela. Mornarja pa so vrgli valovi na zelen otok, kjer se je čez nekaj dni prebudil pod žarki vročega solnca.
Tiho je ležala morska plan, sinji valovi so se gnali po širjavi in so komaj slišno zadevali ob o-bale, kjer so se razlivali v pene. — Na obzorju so se kazala jadra ribiških ladij, visok dan je sijal nad morjem. — Po otoku so rast-le palme in drevesa, polna sočnega sadja. Ob bregu so ležali posamezni kosi razbite ladje. O-koli in okoli je bil breg potrošen z biseri, kakor da so božanski svatje o svoji nebeški razkošnosti in blagodarnosti hoteli obdarovati svet z bogastvom za velike radosti, ki jih je nudila ona noč ...
Mladenič Roba se je zbudil, pregledal je svet na širjavo in daljavo in je premeril v mislih neznane strani. Zdelo se mu je, da je ljubljenec bogov, kajti bil je priča njih svatbe. Toda takrat se je zgodilo nekaj velikega: mojster ni več verjel v svojo silo. Kakor da so mu bogovi dali zreti v svoj elizij in mu vzeli besedo, da bi ne govoril o njih ehzijskih pojedinah! Kakor vulkan je bil, ki so divjale v njem ognjene moči in niso našle izhoda. Kakor Prometej je bil, ki je prinesel ogenj iz nebes in je bil zato prikovan na suhe kavkaške stene.
Tako je bilo z njim, ko je živel med nami: sto misli je sijalo iz njegovih oči, sto slik je v mislih ležalo pred njim: toda niti misli ni izrekel, niti slike ni naslikal. — V njegovi delavnici so ležale skice razmetane po tleh, razobešene po stenah in na kupih po kotih; napeta platna so stala ob stenah s krepko začrtanimi potezami, toda slik ni bilo; bile so v duši umetnika, ni jih bilo na platnu. In vendar je bilo v njegovi delavnici, kakor bi stopil v svetišče Boga, predno je ustvaril svet: kakor da begajo preplašene misli nad prostorom,
SEPTEMBER
19 5 9
t «r i * $
12 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 M 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
SEPTEMBER
26.	— Odbor za1 postavitev spomenika pok. Ivanu Zormanu priredi zvečer v SND na St. Clair Ave. igro “Miklova Zala”. — Igra Slovenski oder.
27.	— Popoldne odkritje spomenika pok. Ivanu Zormanu, zvečer akademija v dvorani pri Sv. Vidu.
OKTOBER
4. — Slovenski dom na Holmes
Ave. slavi z banketom 40-let-nico obstoja.
11.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. domu na 6818 Denison Ave. “vinsko trgatev” s plesom.
11. — Baragov dom - Prosvetni odsek priredi ob 3:30 popoldne v farni dvorani sv. Vida SlontSkovo proslavo.
17. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Card party.”
24.	— Marijina legija fare sv. Vida priredi Paul Claudel-ovo: Marijino oznanjenje, cb pol osmih zvečer v Šolski dvorani sv. Vida. Igrajo igralci iz Toronta, režira g. V. Čeku-ta.
25.	—Pevski zbor PLANINA priredi v S. D. na Stanley Ave. svoj jesenski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer.
25. — Pevski zbor ILIRIJA ima v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti običajno jesensko prireditev.
smrti 1. 1953. Nato je bilo v Rusiji in v vseh podložniškh državah občutiti neko politično in gospodarsko olajšanje. Stalinovi nasledniki so hoteli odpraviti morečo dediščino. Na tajnih sejah XX. občnega zbora Sovjet ske komunistične stranke so med drugim sklenili obnoviti Odbor za medsebojno pomoč, ki 31. — Zveza slovenskih proti- bi pa deloval na novih osnovah, komunističnih borcev priredi Odbor je v zadnjih 5 letih imel
KOLEDAR
društvenih
prireditev
“vinsko trgatev” v Slov. mu na Holmes Ave.
november
1. — Glasbena Matica poda Verdijevo opero II Trovatore v
Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
14.—Združeni igralci bodo ponovili opereto “Mežnarjeva Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer.
21.	— Korotan priredi ples v Slovenskem domu na Hblmes Ave. ob osmih zvečer.
22.	— AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z ban-ketom. Začetek ob petih popoldne.
DECEMBER
6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert.
FEBRUAR 1960
20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu.
27. — Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado.
APRIL 1960
10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu.
Enolno tržišče sovjetskega bloka
Zapadna Evropa, predvsem Francija, Italija, Nemčija, Belgija in Nizozemska, je lahko prebrodila povojno gospodarsko stisko le z izdatno pomočjo, ki so jo s tako imenovanim Marshallovim načrtom nudile ZDA. Od tega načrta sta hoteli imeti koristi tudi Češkoslovaška in Poljska, a jima je to Stalin preprečil.
Kot protiutež je Stalin leta 1949 ustanovil tako imenovani Odbor za medsebojno gospodarsko pomoč, v katerem so bile vključene Rusija in vse njene podložniške države. Velikega dela pa odbor ni mogel izvršiti, ker je bila Rusija tedaj gospodarsko šibka in bi sama potre-aovala pomoč.
V tistih letih je Sovjetska zveza celo gospodarsko izkoriščala vse vzhodne države: v Rusijo so poljski premog uvažali po znatno nižjih cenah, kot so
in skice so bile kakor odlomki velikega dela: vse je bilo kakor prvotni kaos, ki čaka trenutka, ko nastopi red in mir. V skicah so se ikazale kipeče prsi siren, navihani obrazi favnov, tu in tam se je spominjal na Bakha, tam se je pokazala božanska roka Jupitrova, vmes pa so ležali načrti, ki so spominjali na morski vihar. Sedel je po cele ure zamišljen v svoji delavnici, gledal je s temnimi očmi po svojem kraljestvu in nazadnje je odšel. — Zato je tudi med nami redkokdaj govoril. Pogosto se je videlo, kako ga je obšla opojnost; kakor pijan je bil njegov obraz, brada razmršena, oči izgubljene. Toda to ni bila pijanost — bila je opojnost iz bolesti. žal nam je bilo velikega mojstra, ljubili smo ga vsi, tudi Mario ga je ljubil. Vse je bilo, kakor božja kazen, ki je z večjo in večjo silo padala na njegovo dušo. V njem so divjale misli, iz ust- ni bilo besede, v njem so vstajale slike, na platnumi bilo poteze. Kakor orel je bil, ki hrepeni v višave, a ne zaupa svojim perutim.
(Dalje prihodnjič.)
bile na svetovnem trgu, v SZ so pošiljali industrijske izdelke vzhodnih držav ter ogromne ko-liične hrane. Tako je Jugoslavija na škodo lastnih državljanov “darovala” ob osemstolet-nici ustanovitve Moskve 800 vagonov masti.
Gospodarstvo držav sovjetskega bloka je bilo usmerjeno v korist Rusije: vsa težka industrija naj bi bila osredotočena samo v Rusiji, ki bi ostalim državam dobavljala stroje za lahko industrijo, te pa naj bi izdelke lahke industrije prodajale Rusiji.
Tako je bilo do Stalinove
mnogo sej, na katerih so bili izdelani različni gospodarski načrti, po katerih naj se porazdeli in vzporedi tako industrija v Rusiji kot v vseh zavezniških državah. Povsod so vpeljali različne 4 do 7-letke, ki naj dvignejo gospodarstvo posamezne države in vsega sovjetskega tabora.
Zelo važna seja Odbora za medsebojno pomoč je bila letošnjega maja v Tirani, ko se je v Albaniji nahajal tudi Hruščev. V albansko prestolnico so prihiteli zastopniki vseh komunističnih držav, med njimi predstav-: niki Kitajske, Severne Koreje; in Vietnama. Ni sicer še znano, kaj so tedaj sklenili, a mnogi gospodarstveniki smatrajo ves sovjetski blok s Kitajsko vred za gospodarsko enoto, v kateri bo industrija načrtno porazdeljena.
Med posameznimi državami bodo padle carinske meje in razvilo se bo enotno tržišče — za skoraj milijardo ljudi —, ki bo 5 do 6-krat večje kot je a-meriški trg in dvakrat večje kot tržišče med Ameriko in za-padno Evropo skupaj.
To tržišče seve ne bo povsem delovalo ne danes ne jutri, a se pomočjo današnje tehnike lahko razvije že v nekaj desetletjih, posebno zaradi političnega pritiska, kateremu se posamezne države ne bodo mogle dolgo upirati s svojimi avtarktičnimi težnjami in zaščitnimi carinami.
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
hišo za dve družini, 5-5 sob, garaža, ograjen vrt, plinski furnez, avtomatični vodni grelec, vetrna okna in vrata, nič popravil, nizki davki. Nizka cenai za hitro prodajo. Lastnik gre iz mesta. Nadaljna pojasnila pri lastniku na 1277 E. 58 St. spodaj.— Cena $10,000.	(181)
- Stanovanje iščeta Mlad zakonski par brez otrok išče 4 ali 5-sobno stanovanje v okolici sv. Vida. Kličite RA 1-0754.	—(178)
STE VPISANI V VOLILNI IMENIK EUCLIDA! Če niste, je JUTRI ZADNJI ČAS, da to storile!
Edward J. Eckart, naš slovenski rojak, ki kandidira za župana, pravi: “Dobri Amerikanci volijo! Boste uporabili to pravico 3. novembra?”
Če ste se v zadnjih mesecih selili ali se (priselili v Euclid, dobite lahko registra-cjske karte v naši glavni pisarni na 23871 Lakeland Blvd., ki je odprta vsak dan do 9. zvečer.
Nevpisani euclidski voliv-ni upravčenei se lahko vpišejo jutri, 15. septembra, na sledečih krajih:
Euclid City Hall, 585 E. 222 Street.
Upson School, 490 E. 260 St. Fire Station No. 2 — E. 221 Edward J. Eckart	St. in Euclid Ave.
Roosevelt School, 551 E. 200 Street.
Thomas Jefferson School na 1455 E. 260 St.
od 1Q. dopoldne do 2. popoldne in od 4. popdldne do 9. zvečer
Vsi oni, ki potrebujejo prevozno sredstvo, čuvarice
dpjenčkov, ali kakršno koli drugo pomoč, naj kličej:
; -k •- j‘ ■	■■ L ’ ! L:
' ' - ; j	'	i' .1	-j • > •. . - ’ • * ‘ if ( '
Eckart for Mayor Headquarters, 23871 Lakeland Blvd. RE 1-1514 ali AN 1-2714.
Oglasite se v uradu, kadarkoli Vas je volja in želite kako (pojasnilo ali imate kak predlog.	|
v
HELP WANTED MALE
Young Men
(WEST SIDE RESIDENTS)
to train for
Kitchen Positions
of all types (Cooks Excluded) definite opportunities for advancement full and part time position Apply
STOUFFER’S
Employment Office
1375 Euclid	5th Floor
(179)
HELP WANTED — FEMALE
WAITRESSES
young mothers and housewives be more be a
Stouffer girl Train now for full or part time waitress
and hostess position in our new
Public Square Restaurant or our other Cleveland location
STOUFFER’S
EMPLOYMENT OFFICE
1375 Euclid Ave. 5th floor
(176)
CAR HOPS
Day and night shift Uniforms furnished. Apply in person after 4 p.m.
KENNY KING’S 5836 Mayfield Rd.
HEIGHTS AREA
(176)
BILLER
EXPERIENCED BURROUGHS BILLER PREFERRED
Will train experienced typist; opportunity for permanent employment in new fully air-conditioned building.
Campus Sweater & Sportswear Co.
3955 Euclid Ave.
Apply 8 a.m. to 5 p.m. Daily Saturday 8 a.m. to 1 p.m.
(177)
Young Mothers And Housewives
Be More Be a
Stouffer Girl
Train Now for
Full or Part Time Waitress Positions in our
Hew
Public Square Restaurant
or
our other
Cleveland Locations
STOUFFER’S
Employment Office
1375 Euclid	5th Floor
(179)
MALI OGLASI
NAPRODAJ
V fari Marije Vnebovzete prostorna 7-sobna hiša, moderna kuhinja in 2 kopalnici, dva lota, na enem lahko gradite. — Zelo
pogodna hiša za veliko družino. * * *
Na East 73. cesti, 7-sobna hiša, v dobrem stanju, nov furnez, bakrene cevi, klet, 4 spalnice. Hiša je vredna cene od $11,500.
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St.	KE 1-5030
(176)
MALI 80LASI
Stanovanje išče
Odrasla družina išče 5-sobno neopremljeno stanovanje med 60. in 68. cesto v okolici St. Clair Ave. Ne višja najemnina od $65,00. Kličite EN 1-4769 po 1. popoldne.	—(177)
Sobe se odda
Štiri velike čiste sobe s kopalnico se oddajo na E. 68 St. Kličite EN 1-4262 po 6. uri zv.
-(178)
Stanovanje se odda
4 neopremljene sobe se oddajo v najem na Donald Aye. Kličite KE 1-9305.	—(176)
Hiša naprodaj
Enodružinska, o Sem sob, 4 spalnice, na novo dekorirana, blizu šol, trgovin in transporta-cij, nov plinski furnez, avtomatični vodni grelec, polna klet, dvojna garaža. Oglejte si! Kličite LI 1-8733.
(178)
Stanovanje se odda
Šest sob se odda v najem, gor kota in vroča voda, zgoraj, za; daj, na 7117 St. Clair Ave. — Vprašajte spodaj v “Satelite” baru.	(MWFX)
Sobe v najem
Štiri sobe se oddajo zgoraj blizu Holmes Ave. furnez na plin na 721 E. 160. St. LI 1-3336.
(178)
Naprodaj
Naprodaj je električna peč “Frigidaire” izdelka, zelo malo rabljena, za polovično ceno. Kličite IV 1-5548 po 5. uri zvečer.
(178)
AKO IMATE NADUHO
se oglasite pri nas! Imamo garantiran preparat, ki vam bo pomagal 100%
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE 1-0034
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins 1 First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave in E. 68 SL
Hranite denar za deževne dneve | —kupujte U. S. Savings bonde! i
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas	•
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th Bt HE 1-8801	:cv
I
Naprodaj je 8-sobna zidana hiša s 4 spalnicami. 2 kopalnici, na 17928 Nottingham Rd.. katero sta gradila Mole in Pau-' lich. Polha: klet, preproge, razvedrilna soba. Lot 60x192. — (Cena $30,000. Na ogled vsak čas, če kličete KE 1-0186. — Za podrobnost pokličite
JOHN J. GRDINA
38025 Lake Shore Blvd. WH 6-1032 Willoughby, Ohio
r
AMERIŠKA DOMOVINA,
KRIŠTOF KOLUMB
ali
, Odkritje Amerike
11 1	ZGODOVINSKA POVEST	JI
M
II
Mornarji so bili jako zadovoljni z novo smerjo, in Peter Laro-ka samega veselja ni čutil nog pod seboj, ker njegove prepričevalne besede niso bile zastonj in je odstranil veliko nevarnost, ki je pretila admiralu.
Vendar veselje mornarjev ni trajalo dolgo. Ko so prešli v novi smeri nekaj deseteric milj in niso zadeli na suho zemljo, se je ljudi polastila prejšnja nezadovoljnost z novo silo. Naposled je prišla nevihta.
Bilo je dne 10. oktobra 1492. leta. Na “Santi Marii’ je zjutraj mornarji v skupine, tiho se pogovarjali mej seboj, a če se je približal kdo iz ladijninega poveljništva, so se pa razkropili, jako značilno se pogledujoč. Tako je minola ura za uro. Mir se ni motil, a obrazi mornarjev bili so videti vedno srditejši in odločnejši. Ko se je jedva mra-čiti začelo in je Kolumb odšel v svojo kajuto, je zbral Anton Morales svoje tovariše na baku.
—No, fantje, — rekel je, — sedaj moramo delovati, ako nočemo poginiti! Prišel je čas o-hračuna z našim poveljnikom, a če se nam ne pokori in se ne vrne nazaj na Španjsko . . .
—Tega gotovo nikdar ne stori! — rekel je neki mornar.
—Tedaj zleti v morje! — rekel je Anton.
Sprva so ljudje s strahom se umaknili od sVojega vodje; navajenost k disciplini in pa strah, da se bode hudodelstvo nad njimi maščevalo, je celo najbolje obupane sililo k pomišljevanju.
—Kakšne babe ste! — zaklical je Anton porogljivo. — Pravi Kastilci bi vedeli, kaj je jim storiti. Nadaljevati to neumno vožnjo, pravi se iti naravnost v poubo. Če se bode Genučan u-stavljal, gre najprvi na dno. Nikomur se ne bode zdel sumljiv
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — MALE
MEN WANTED Permanent Work Housing Available “LARGE MINING COMPANY” NEEDS
LABORERS
for underground and surface work No experience required. UNDERGROUND WORK $2.33 PER HOUR SURFACE WORK $2.25 PER HOUR 40 hours per week, year round work. Age 20 o 45, inclusive. Veterans must bring discharge or DD-124. All must bring Social Security card. Immediate family housing available. Boarding house accommodations for singles.
ROOM AND BOARD $3.40 A DAY
Thorough physical required. WRITE OR WIRE FOR IMMEDIATE WORK TO
CLIMAX
MOLYBDENUM
CLIMAX, COLORADO
I	(176)
VOCATION
Whal About You?
The Franciscan Sisters
Are looking for girls who are willing to serve God as'
•	Nurses • Nursing Instructors
•	Supervisors • Administrators
•	Technicians	• Dieticians
•	Medical Librarians • Cooks
•	Seamstresses	• Sacristans
and in many other departments.
Is God calling you? If you are interested, please write today for information to
Reverend Mother General St. Mary of the Angels Convent
1000 36th St. Rock Island, 111.
____________________________(182)
naš povrat v Andaluzijo, le rečemo, da je naš admiral pal v morje, opazujoč zvezde. To ni nič nemogočega. Če se najde mej nami izdajalec, bodemo že vedeli, kaj je ž njim storiti! Pomislite si, da je admiral tujec; on nima niti prijateljev niti vpliva pri dvoru; njegova načela so učenjaki proglasili za pražite sanjarije. Jaz to dobro vem. Mnogi bodo še veseli, ko njega ne bode. Popustite strah in pojdite za menoj, dokler je še čas! - • končal je malopridnež.
Mornarji so se pa vendar še o-botavljali.
—Kaj se bojite? Kaj vas straši? — nadaljeval je Anton. — Saj tudi poginemo, ako pojde tako dalje. Mari rajši poginete z Genučanom.
—Ne, ne! — je besno kričalo kakih deset glasov. — Če se ne povrne, bodemo že obračunali ž njim! ...
—Naprej! — kričali so vsi in dvignila se je vsa tolpa pod Antonovim poveljstvom.
Pa predno so prišli do Kolumbove kajute, je Peter, ki je slišal vse, pribežal k admiralu, hropeč od straha in groze.
—Gospod, — zašepetal je tiho — sedaj zahtevajo, da se po-ivrnete na Špansko ali pa vas u-more! Neumneži so se spuntali . . . Semkaj gredo . . . Slišite?
—Naj gredo, — rekel je Kolumb, in njegov obraz je ostal popolnoma miren.
—Pomislite, gospod, da je po-polen punt.
—V božji oblasti sem, Peter, in gorje mu, kdor se me dotakne! .V.
To trenotje so se na krovu razlegli glasni kriki puntarjev.
—Ven pridite, Krištof, ven pridite gospod admiral, — kričali iso vse vprek.
Zastonj je Dijego si prizadeval. da bi pregovoril puntarje.
—Mi ne potrebujemo vaših naukov, — je surovo odgovoril Anton. — Mi hočemo nazaj na Špansko!
—Nazaj! . . . Na Špansko!... V Palos razlegli so se kriki njegovih tovarišev.
—Mi ne poj demo dalje niti na jug, niti na zapad! . . .
—Pa takoj, dokler je še čas . . .
To trenotje so se odprla vrata admiralske kajute in visoka postava Kolumbova ise je poka-
PITTSBURGH, PA.
HUNTING PLACE
MARIENVIl,LE — S'/i rooms furnished cottage. Suitable for hunting and fishing. Priced at only $2,500. Deal direct with owner. — Call Forest 4-2199.	(177)
HOUSE
INVESTMENT PROPERTY
4 BEDROOM HOUSE — 9 acres, good for farming, grazing land, deer all over vicinity. Two miles east of Lantz Corner.. McKean Co. on Rt. 6. Box 712, Mt. Jewett, Pa. Phone Mt. Jewett 5031.	(177)
BUSINESS OPPORTUNITY
CHINCHILLAS 130 — Price $1,500. 89 cages. Brand new air-conditioner, all equipment included. I am sacrificing these animals on account of the strike. Call Orchard 3-3487. i	'	G77)
SALE or RENT — Neighborhood grocery, fixtures included. Suitable for semi-retirea couple. Living quarters available. $3000. Banyacz Agency, S'04 Amity St., Homestead 1-0587.
zala na mostiču.
Puntarji so se ustavili in je-den trenotek umolknili. Admiral ni spregovoril besede; ne je-dno mišica njegovega obraza se ni ganila, njegov pogled je bil tak, kakor bi hotel puntarje z očmi prodreti. Ta neuklonljiva odločnost je silno vplivala na tolpo, ki je bila vajena pokoriti se.
—Kaj hočete? — razleglo se je nakrat iz Kolumbovih ust z ukazujočim glasom.
Odgovori so bili le mračni in bojazljivi pogledi.
Naposled je Anton pretrgal molčanje. — No, kaj ste se u-strašili gospoda admirala?? — odgovoril je porogljivo obrnivši se k svojim tovarišem. — On bode milostljivo poslušal nas in izpolnil prošnje naše.
—Govori za nas ti, Anton! — zaslišali so se glasovi.
—Dobro! Ste li slišali, gospod admiral? — je predrzno rekel malopridnež. — Tako vam objavljam v imenu vseh svojih to-
varišev, da vas nočemo več spremljati dalje pri tej neumni vožnji, in zahtevamo, da se takoj vrnemo na špansko! Sedaj je še čas. Ni li res, fantje!
—Domu, domu! — zaklicali so vsi.
—Tiho! — zaklical je ukaza-joče Kolumb.
Vsi so nakrat umolknili.
—Torej vi hočete domov?? — zaklical je admiral z rezkim glasom. Kaj pa, če jaz silim, da se vozimo dalje, opirajoč se na pooblastila, katera sem dobil?
—Tedaj bodete pa sami krivi usode, katera vas zadene! — odgovoril je Anton.
—Molči, malopridnež, — zaklical je Kolumb z močnim glasom, — vi, možje pa poslušajte mojo odločno besedo! Naj bode, kar hoče, mi pojdemo zmirom naprej, dokler ne pridemo do suhe zemlje. Vsako nasprotje bodem znal premagati z dano mi oblastjo, poleg tega je pa prepozno, vrniti jse v Španijo.
(Dalje prihodnjič)
predsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jerinie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednik Ulrick Lube, podpredsednica Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave, tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean Grčar, 639 E. 102 St, PO 1-6651; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in delniških sej: Ulrich Lube. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Urbas, podpreds. Alojzija Čebular, tajnica Mary Camloh, 15926 Holmes Ave, LI 1-6245; blagajničarka Mary Komidar;
zapisnikarica Tončka Repič; nadzornice: Amalia Novak, Mary Matoh, Jennie Košir; vratarica Jennie Koren. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, predsednica Amalia Legat, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Arbor Ave, IV 1-5764; blagajničarka Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Anna Mihelick, Anna Perko. Zastopnice za Klub dru-tev AJC: Josie Cebuly, Josephine ine Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rt Rev. J. J. J. Oman, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtell, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St, Dl 1-3515; blagajničarka Rose Rodič, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Veronica Škufca, Jennie Zupančič in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Redi-teliica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Hrovat. Poročevalka: Helen Mirtel. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak. Seje so vsako dru-go sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodia Rev. Louis B. Baznik, preds. Pauline Stampfel, podpredsednica Frances Russ, tajnica in blagajničarka Mary Otoni-zar, 1110 E. 66, tel. HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša, redi-teljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor:	Angela Virant. Antonia
Mihevc in Julia Slogar. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobira v šoli tudi 25. v mesecu
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Mary Drobnick, tajnica Theresa Popovič, 24631 Glenfo-rest Rd, RE 1-0562; blag. Barbara Baron. Zapisnikarica Frances Perme. Redit. Frances Sokach. Nadzorni odbor:	Ann Cooke, Anna
Chinchar. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodia Rov. Ma+Ua Jager, predsednica Rose Pujzdar, podpredsednica Mary Market, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd, tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Strumble in Nellie Pintar. Zastopnica za SDD Mary Market. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delaveskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Msgr. J. J. Oman. predsednica Terezija Bizjak, podpreds. Louise Kastelec, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave, Garfield Hts, O, LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, za-nisnikarica Helen Tomažič, nadzornice Antonia Brne, Rose Brgoc in Anne Kresevic, zastavonoša Eva Ožbolt, zastopnice za S. N. D. na E. 80th St, so Terezija Bizjak, Antonia Dolinar. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic, Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec na četrto nedeljo v mesecu ob 2:00 na 8601 Vineyard Ave.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DR. SLOVENEC ŠT. I SDZ
Predsednik C. Vrtovsnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd, tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca,
kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA. ST. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baz-
ine Stampfel. Rediteljica Julia Slogar. Zastop. za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol.
uk, predsednik Frank A. Turek, Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki, podpredsednik Albin Orehek, taj- Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek nik John J. Polž, 1164 Norwood Rd, v mesecu v šoli sv. Vida soba št. 4 tel. HE 1-0955; zapisnikar A. °b 7:00 zv. Asesment se pobira vsak Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, tretji pondeljek od 6 do 7. ure in Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, | vsakega 25. v mesecu od 6 do 8 ure John Gornik, Joseph J. Nema- v ravno istem prostoru, lich; vratar in zastavonoša Andrew Zamejc; vodja atletike in mladinke aktivnosti John J. Polž; zastopnik za SND in N. A. banko Anthony J. Fortuna; zastopnika za )hio KSKJ Booster Club John I. Polž in Albin Orehek; zastopnika
DRUŠTVO
SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Charles Pezdirtz, fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 352 St, a Ohio KSKJ dan, Daniel Po-] tel. KE 1-7131; bol. taj. Mary Ko-stotnik, Anton Strniša in Frank A. • r0sec PO 1-1642; zapisnikarica An-Furek, za pregledovanje novega ' na Kožel, blag. Louis Jarem; nad-
Hanstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 4 šole sv.
zorniki Frances Somrak, Anna Sko-lar in Carl Sterbenz. Vratar James Kastelc. Zdravniki: Dr. Skur, Dr.
’<1a ob 7:30 zvečer. Mesečni a.ses-1 C. Opaskar, Dr. Louis Perme, >Dr. ment se začne pobirati ob 6:30 pred i	Stasnv in Dr. Leopold
ejo in 25. v mesecu v .dvorani zve-. Urankar. Seje se vršijo vseak tretji er ob 6:00. Od 26. pa do konca me- četrtek v mesecu obz 7:30 zvečer V eca na domu tajnika od članstva, ki Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure do-ooldne ter 24. In 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otoke od rolstv« do IR leta ca eavaro-'alnlno od 1250 do »1600 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60 leta za zavarovalnino od $250 do »5,000 tn do »2.00 bolniške podpore na dan
nu ni mogoče plačati poprej; V dni tvo se sprejemajo novi člani In članl-e od 16 do 60 leta in se Jim nudi pet Tst zavarovalnine od (250 do »5,000. bolniška podpora znaša-»7. in »14.00 ta teden. V društvo ae sprelemajo udi otroci od rojstva do 16. leta. V lučaju bolezni se naj bolnik lavi pri ilniku. da dobi zdravniški list In karto n ravna naj se po pravilih Jednote.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J J. Oman, preds. Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St, tel. VU 3-6324; eapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Emeric Kor-ian. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts, Louis limoncic; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan iet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. O-an, predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, taj-lica Josephine Winter, 3559 E. 80 t.; blagajničarka Antonija Debe-k, zapisnikarica Agnes Žagar. — adzornice: Frances Adler, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-■i za SND na 80. St, Frances Jndich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Boosters n mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu ob eni uri Dopoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARUE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. Tudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 161 leta. Odbor za leto 1957 sledeč: Duhovni vodja Rev. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Mary Otoničar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave, tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Paul
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednica Mary Hosta, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave, Tel UT 1-4349; blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzornice:	Josephine Weiss, Anna
Palčič in Frances Kave. Zdravnik dr. F. J. Kern. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretje sredo v mesecu ob 7 uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 11. uri; oziroma po deseti sv. maši.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METOD ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brei nan, predsednik Alphonse Sajovi podpredsednica Angela Dergan tajnica Matilda Ropret, 19601 Ki deer Ave. tel- KE 1-2863; blagajn čarka Ann Troha, zapisnikaric Vera Troha. Nadzorniki:	Frar
ces Globokar m Antonia Carr. Zi stopnik za Jugoslav Center: A phonse Sajovic; za Ohijsko lig KSKJ: Matilda Ropret. Za pregle novih kandidatov: vsi slov zdra^ niki v Clevelandu in Euclidu. Dri štvene seje se vršijo vsako drug sredo v mesecu na domu tajnice o 7:00 uri zvečer.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ST. *19 KSKJ
Duh. vodja: Rev. A. Bomba« predsednik: Anton Tekavec; pod
*
zapisnikar Frank Kačar. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND na St. Clair Ave.
BRUŠTVO SV. ANE. Ši. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd, So. Euclid 23, Ohio; tel EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražein-Ambrozic, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice; Rose L. Erste, Rose Hoffert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskave, novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr, IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec. Frank šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednica Rose Ule, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St, tel. IV 1-0319; blagajničarka Jennie Hrvatin. Zapisnikarica:	Anne Cecelic.
Nadzorni odbor: Frances Stupica in Louise Cecelic. Zastopniki za Dom: Anton Hrvatin, Jennie Hrvatin. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slovenski zdravniki. Seje se vršijo tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer.
son Ave, Dl 1-6136, blag. Apolonija Kic, zapis. Jakob Resnik, nadzorniki Andy Tumbi, John Krofi, Lillian Pelko; zastopnika za SND na E. 80th St.: Anton Škufca in Apolo-nia Kic; zdravniki dr. A. Perko, dr. J. Folin in Dr. A. Skur. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu v SND na E. 80 St. ob eni popoldne.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilj3’ podpredsednica Mrs. Frances Kromar, finanč. tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave, IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Rose Šimenc, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave-v spod. dvorani.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ
PPredsednik Louis Eršte, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa, 1084 E. 74 St, EX 1-2915, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki; Frank Ahlin, Dan Chesnik, John Rutar, vratar Anton Zadnik. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: John Rutar. Zdravniki:, vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SD^
Predsednica Agnes Žagar, pod' predsednica Mary Filipovič, tajni' ca Alice Arko, 7816 Union Ave, Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagan zapisnikarica Mary Filipovič, nad" zornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu od 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St'
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SD^
Predsednica Nettie Zarnick, pod" predsednica Anna Zalar, tajnic® Louise Piks, 1643 Crest Rd. Zone 2l EV 2-1319, blagajn. Cecilia Žnidar' sic, zapisnikarica Fanny Majef-Nadzorni odbor:	Mary Otoničan
Emma Tofant in Dorothy Strniš3, Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr' ši vsako drugo sredo v mesecu ° 8:09 zvečer v SND na St. Clair AV«’ soba št. 4 staro poslopje.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave, UT j 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Josephine Levstik, Pauline Stampfel, Mary Pin-culic. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršijo vsaki drugi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slov. narodnem domu, staro poslopje št. 3.
DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, 6811 Bonna Ave, podpredsednik Frank Wirant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St, IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor Frank Debelak, Louis Mrhar in Frank Lunder. Za pregled vsi slov. zdravniki, zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Louis Mrhar, zastopniki za A-TC v Euclid, O, John Ko-matar in Joseph Perko. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik Mike Vidmar, podpredsednik Frank Brancelj, tajnik-olagajnik Frank Brinovec, 5609 Bonna Ave, tel. EN 1-2061; zapisnikar Matthew Penko. Nadzorni odbor; August De Fraine, Frank Majer, Jennie Shray; vratar Anton Pevec. Zastopnik za klub društev S. N. D.: Mike Vidmar. Zastopnik za delniško konferenco SND John Sušnik. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave, v starem poslopju zgoraj.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsednik Stanley Pervanje podpredsednik Frank Stemberger’ tajnica Jennie Pugely, 10724 mouth Ave, Garfield Heights, te • LU 1-4230, blagajničarka Antoni® Dolinar, zapisnikarica Theresa P1' stotnik, nadz. odbor: preds. Fran Žiberna, Helen Tomažič, Terezij® Bizjak, zastavonoša Stanley Perv® nje in Frank Stemberger, zastoP' niki za SND na 80 St. Stanley P®^ vanje in Frank Stemberger, za SD na Prince Ave. Frank Sternberg6^ Seje se vrše vsako tretjo soboto mesecu ob 7:30 zvečer na 8ou Vineyard Ave.
Slovenska moška zvez«
PODRUŽNICA ŠT. S SMZ ,
Častni predsednik Chas. Benev^_' predsednik James Kastelic, P0., predsednik Martin Romih, taj^1 Frank Perko, 1092 East 174 tel. IV 1-5658; blag. Martin Va1® tleh, zapisnikar Joseph HoceV® ’ Nadzorniki: Valentine Kosec, J Perušfek in John Majerle; zastW nika za Federacijo SMZ: Fra M. Perko, Martin Valetich; zastoP, nik za klub društev S. D. na mes Ave.; James Kastelec. Seja ^ vrše vsako 4. nedeljo v mesecu 1:30 uri popoldne v Slovenskem ^ mu na Holmes Ave, kjer PlaC^. svoj asesment 25. v mesecu v Sp00 nji dvorani od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. S SMZ „3
Predsednik John Sever, l°pfi Hillgrove Rd.; podpredsednik ,, CAsnik. tainik in blagajnik Krampel, 961 E. 67 St, tel. J
1-8387; zapisnikar Fr. Kuhar. zorni odbor: Frank Kuhar, L1*® Erste, Math Velikonje. PodruzU zboruje vsako tretjo soboto v £ seču zvečer v SND soba št. 4 ^ ro poslopje. Zastopniki za cijo; L. Erste, Matt Zaman, t Velikonje. Tajnik pobira 3SeS^p tudi vsakega 25. v mesecu v ^ na St. Clair Ave. Zastopnik John Sever.
SNp:
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St, IV 1-1334; zapisnikar An-1 ton Strniša. 1273 Norwood Rd.; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic; Vratar j John Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v . Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.
DRUŠTVO BLED ŠT. 20 SDZ
Predsednik Frank Arnšek, nod-predsednik Anton Pelko, tajnica Anna Mae Mannion, 10012 Ander-
SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 6	ed-
Predsednik F. Majer, P0C*Pr jK sednik A. Zadnik, tajnik-blagaJj, Frank Macerol, 1172 Norwood ^ EX 1-8228; zapisnikar Leo Nadzorniki: L. Urbančič, L. N° .p, Seje vsako 3. nedeljo ob 1:36 v v šoli sv. Vida v januarju, 1,1 sept. in dec.
PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ pj
Predsednik Anton Tekavec, 2 j, Goller Ave, tel. KE 1-2907, P j-, preds. Anton Arko, taj. in 1>1 , Drobnick, 23001 Ivan Ave, tel-1-7045, blagajnik Frank Smaltz« j, pisnikar Anton Arko. —	^o'
ni odbor: Frank Jarc in Joseph ^ ren, zastopnika za federacijo-ton Tekavec in Frank Drob ^ Seje vsako tretjo nedeljo v me-v dvorani sv. Kristine na E.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.
17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DEtA* NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503	^