Naši dopisi. Z Brda.*J (Konec.) 1/. Pri računstvn naj se nazorno računauje izpeljava vedno s števili. Vzrok ratuuskegii sklepa naj se pri vporabnih nalogab že od prvencev zahteva. Mere in vage naj se poučujejo praktičneje, ker učenci ta nauk preradi pozabijo. V svrho hitie in teineljite proučitve v navadnem živIjenji potrebnega znanja o meri in vagi podal nam je g. nadzornik prav dobro pedagogično navodilo. Evo ga v kiatkein: a) Vse poznanje in razloeevanje mer in vag mora sloneti na računskib številih; torej izvajaiuo sledeče stavke: m, l, a in g so jednice, 10 je desetica, v ineri j"} »deka« — torej: dg = 10 g; 100 je stotica, v meri je »hekto« — torej: hetoliter ¦--„ 100 1. itd. b) Mere in vage primerjaj kolikor možno drugim podobnim stvarem; n. pr. g je tolikšen kakor gumb pri srajci, dm je tako dolg kakor vrste v knjigah, cm kakor pike v risankah, m- ima toliko prostora, da lahko 4 vojaki na njem stoje paroma itd. Pisava številk je pri vsakem učencu različna; zato sino se pri 3. točki zjedinili o jednotni pisavi istih ter vsprejeli tudi naslednje točke nadzornikove: a) Številkain naj se natanko določijo oblike. b) Takoj od prvencev naj se zahteva, da pišejo številke natankn od črte do črte; iz doslednosti moramo dalje isto zahtevati tudi v II. oddelku, ki prične na zvezke računati. c) Ta zabteva vzdržuj red tudi še v prvein polletji III. oddelka, v drugem polletji pa naj se prično vaditi številke pisati za '-/.i prostora med črtami. dj Za vsakoršno pisavo številk se morajo učenci pripraviti z lepopisno vajo znanih desetero znamenj. 18. Pouk v realijah je le tedaj uspešen, ako se opira na jasni nazor, ta pa na najboljše in najpripravnejše učne pripomočke. Da bode znanje, ki ga hočemo učencem po teh predmetih podati trajrio, treba, da ume učitelj po proznanib metodičnili načelih družiti realije s spisjem. V prirodoznanstvu naj se učitelj trudi kolikor moč umljivo razlagati in obravnavati nauk o človeku in zdravji. 19. V lepopisji zavladalo je dosedaj preveč razlike v metodi, a premalo uspehov. Zato se je stavila jednotna oblika črk na III. točko konferencije, o kateri govorim spodaj. Prvenci ne smejo — izimši predvaje — nikdar na nenačrtane tablice pisati. Vaje posameznih črk na golo tablico so brez poinena. Da bi se pa pri načrtanih tablicah pisalo ne oziraje se na čite, no, to je pa že *) V zadnji številki je pri tem dopisu v 26 vrsti neljuba poraota, katero naj .se blagoizvoli tako popraviti, da se na ineslu »in nadzorništva« bere »in nazadnjaštva«. najhujši lil>eralizein. Tmli se ne smo duvulili, da I'1 iniela dva učenca jedno tablico (koniunizein ka-li?). Početne vaje naj se prično v številnice s svinfnikom, ker imajo vspoiednice jednako oddaljene. Obratno pa naj se v IV. odd e 1 k u č e 1 e m o ž n u v a d i j o 1 e p o p i s c e 1 o n a jednorižne zvezke. 20. Risanje vsporedno z lepopisjem le pučasi napreduje. Najlepše uspehe doseza, kakor do sedaj še vedno — karnniška deška šola. Nadzornik priporoea, naj se izraed tovarišev, katereinu gre ta pouk dobro od rok, dubro prouči nove metode prnstoročnega risanja ter nas v bodoči konferenciji seznani ž njo.  21. Petje se goji z lephni uspehi. Kjer se ne telovadi, porabi naj se iste pol ure za petje. 22. Za telovadbo so iste razmere, kakor lani. Manjka telovadišč in orodja. 23. Ženska ročna dela poučujejo se s posebno lepimi uspehi v K a m n i k u in Domžalah. Sedaj se ista poučujejo v 12. šolah. 24. V kmetijstvu se je poučevalo na vseb šolab (19), katere imajo primeren šolski vrt, a uradno so ta pouk naznanila le 3 vodstva. Oziraje se na ta pouk, plaši nas le novejše dovoljevanje remuneracij (deželna konfereneija v tej točki ni nič pomogla! Bog zna, kdo narn bode na stara leta še kiub lomil!) K sklepu poročila nam je podal še nekaj prav jedrnatih inigljajev k pouku, omenivši i Kebrovega reka: »Wenn die Kinder reden sollen, muss der Lehrer schweigen lernen«, za kar smo inu vsi go- tovo hvaležni. Druga točka dnevnega vsporeda se je v toliko omejila , da nam je tovariš T r o s t čital obseg tvarine za jednorazrednice. Tvarine, kolikor nani jo je on navel, niti na dvorazrednicab prebaviti ne morejo. Ob tej priliki se je vnela živahna debata, katera pa je vsled razgovora o stvareh, ki niso sem pripadale, postala mučna. O stvari govorili so gg.: Malenšek, Kcel, Marolt, Blejec, Janežič (Pefce), in nadzor nik. Ker je vsled tega čas hitro potekel, prenebali smo zborovanje ub '/'-l. a °b treb sino to tučku nadaljevali ter končno določili vsaj število čitalnih vaj za realije. No, podrobni učni nafrl pomagal bode vsem! Tretja tučka vspjreda je bila razprava u jednotnib oblikab črk in številk za pouk v lepopisji, katero je prostovoljno prevzel pisec tega. Razprava poudarja, da jednotna pisava zabteva u) jednotnih zvezkov, bj jednotnih predvaj za črke in <¦) jednotnib oblik. Referent je vsaki učni muči okraja poslal hektogratiran izvod taeili oblik ter tein potein že prej pujasnil svoje misli. Razgovora so se udeležili gg.: P e f r o v e c, Č e n č i č, K c e 1, B u r n i k, Mesner, nadzorni k, Stiasny, Janežič (Dob), Toman, Malenšek in referent sam. Sprejele so se nasvetovane oblike z nekaterimi premembami in predlogo Stiasnyja: c. kr. okrajni šolski svet blagoizvoli- bektograflrati sprejete oblike črk in številk ter poslati vsaki šoli po jeden izvod. Pri tej točki so se sprejele tudi od nadzoinika nasvetovane resolucije: a) Vaje posameznih črk na golo tablico so brez pomena. b) Prvib lo črk se poloviči, torej naj se rabijo gole tablice, katere otroci sproti in povoljno načitajo. c) Početne vaje na zvezke naj se prično na številnice, če možno s svinčnik^om. d) PiSe naj se vsaj zadnje četrtletje na jednorižne pisanke — jednoglasno. Cetrto točko učil je v imeni odbora piedsednik Burnik s tem, da je poročal. katere knjige so primerne za otroško knjižnico, katere ne in zakaj ne. V novi odbor je voljen mesto odšlega Javoršeka — Tramte, ostali odbomiki pa so stari. V zniislu 5. točke je poročal načelnik okrajnoknjižnične komisije, Štefančič o nakupu knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. V šolskem letu 1890/1. je bilo za njo odločenih 09 gld. 48 kr., ostane priniankljaja 2 gld. 53 kr. Ta knjižnica broji 780 del. Pri tej točki vpraša pisec tega ptedsednika, zakaj ni letošnjega narastka izkazal ter stavi nasvet, naj se narastek vsako leto priobči v »Tovariši«, kar se sprejme. Udje komisije so ostali stari. Nadzornik nasvetuje, naj se za okr. knjižnico omisli šejeden izvodSaatzerjevih »1., 2., 3. und 4. Schuljahr« in hrvatski pedagogični letnik »Napredak«. Cenčič predlaga Kneip]>ovi knjigi: »Meine Wasserkur« in »So sollt ibr leben« v nakup. Oba nasveta jednoglasno sprejeta. Učne knjige za bodoče šolsko leto oslanejo na vseb šolab slare. Stalni odbor je ostal prejšnji, le naiuesto Javoršeka je izvoljen Stiasny. Zastopnikom v c. kr. ukr. šolski svet za ostalo dobo 3 let je bil voljen z 20 glasovi Trost, učitelj vodiški, odposlancema v deželno konferencijo pa Toino Petrovec z 27 in Ljudevit Stiasny s 23 glasovi. Zborovanje je trajalo — udrnor pri obedu odštevši — polnih 8 ur: od 9. ure zjutraj do 7. popoludne, tako da srno bili duševno in telesno utrujeni. Nadzornik zaključi zborovanje: »Zahvaljevaje Vas na živabnern sodelovanji, ki je pomoglo tako lepo in upain tudi koristonosno lešiti naloge denašnjega dne, spoininjain Vas še k sklepu stavbe, na katero sein Vas v začetku opozoril. Raznim in časi hudim napadom izpostavljena, potrebuje krepkih vezi. Pripravlja jib složno društveno delovanje, kakeršno je tudi denačnje. Da se pa smerno družiti, zahvaliti se nam je v prvi vrsti premileinu našemu cesarju, kateri nam to ne le dovoljuje, teniveč tudi z dano nam postavo po Svojein geslu od nas zabteva, — za to bodi rnu nevenljiva slava! Zbor naudušeno zakliče trikratni »slava!« ter udpoje cesarsko pesem. Po zborovanji sino sedeli pri čaši dobrega vinca, s kateriin nam je postregel g. Levee. Nadzurnik g. Letnar je napil gdč. Moos, katera se je od nas poslavljala. Zatem se je pričela — živahna? — kaj še! dolgočasna zabava, kajti delili smo se na vee skupin, katerih vsaka je zopet za-se kramljala. Petja ni bilo nikakoršnega, tako da sinelo trdim: vsem našiin slavcem so se grla posušila! Povsod, v vsakem okraji skrbi se, da petje vsaj v kvartetu zabava itak utrujenega učitelja. Pri nas pa, akopram sem lansko leto in letos naštel 12 pevcev — lansko leto nič in letos zopet nič! Tužna Evterpa! Frančiiek Murult.