Vestnik. Izpremcmba t dež. šolskem sretn t Ljnbljani. Poročajo nam, da je g. dr. Šušteršič odložil zastopstvo deželnega odbora v dež. šol. svetu in da je na njegovo meato poslan deželni odbornik g. prof. Evgen J a r c. Tako je postal član tiste korporacije, ki bi ga skoro disciplinirala, da ga ni rešil s svojim glasom tedanji njen član — liberalec doktor Bleiweis. Upamo, da bo prof. Jarc kot šolnik na svojem mestu in da ga ne bo kot njegovega tovariša dr. Lampeta vodila samo politiška strast, ampak pravičnost, preudarnost in srce. Ako je naše upanje opravičeno, dokažejo dejanja. In po teb ga bomo sodili, oziroma ga bodo sodila sama. ,,SloTendeya" zavijanja. ^SloTenec" je poročal o občnem zboru BVdovskega učit. društva" z nekako zmagozavestjo, češ, kmalu bo po vas liberalni učitelji. — Pristavil pa je, kako je šentviški Žirovnik očital vrlemu g. Cepudru, da je pristopil BSlomškovi zvezi" češ, da liberalnemu učiteljstvu zadostujejo le državni zakoni, g. Oepuder pa potrebuje dva jeroba, namreč državne in cerkvene zapovedi. G. Žirovnik je torej javno priznal, da on ne potrebuje cerkvenih z a p o v e d i, temveč da lahko mladino vzgojuje brez — v e r e. Da svet zve resnico in vidi, kaki mojstri v z a vijanju so BSlovenčevi" uredniki, moramo povedati, da tov. Žirovnik ni niti z eno besedo omenil cerkvene zapovedi ali pa vere. Pač pa je rekel, da resnim učiteljem zadostuje d r žavno nadzorstvo, kakršno je ustanovljeno v državnem šolskem zakonu in torej ne potrebujejo še dubovniškega varuštva. — To je vse! A BSlovenec" ima takoj v e r o zraven; vemo pa vsi, da več na — jeziku, nego pa v srcu! Izšla Je 4. št. BN a š e bodočnosti" s prav zanimivo vsebino. List je prav primeren za šolarske knjižnice. Jutri izide pa 4. številka ,,Domačegaognjišča" s prav poučno vsebino za starše in vzgojitelje. List je neobhodno potreben za lokalne in okrajne učiteljske knjižnice. Prav toplo piiporočamo oba lista. ,,Naš Llst" piše: BEranjsko učiteljstvo bo v najkrajšem času očiščeno, ako že ni, ker so vsi neznačajneži preskočili v Slomškovo Zvezo. Od zdaj naprej bodo le redke izjeme preskakovale in ostalo napredno učiteljstvo ai bo globoko oddabnilo, ko ne bo več med njimi kukavic in izdajic! Poštenjak s poštenjakora bo sedel skupaj in vsi bodo laglje prenašali udarce in krivice zaznamovanih trinogov, sramote in pogube naše domovine." Res smilijo se nam vsi, ki so iz osebne dobičkarije prodali svoj značaj in si pritisnili na čelo pečat efialstva. Spoštujemo pa vse one pristaše S. Z., ki so iz prepričanja in iz početka v tej zvezi ter ne iščejo osebnib koristi v njej, ampak koristi stanu! Osebne vesti na Kranjskem. Bivša suplentinja v Godoviču F. M a v r o v a je poHtala prava učiteljica v Studenem. Namesto kot definitivne učiteljice na Viču iraenovane V. Šornoveje postala prov. učiteljica v Sp. Šiški E. Schmidmajerjeva. Uršallnke t ŠkoQl Loki so nedavno dobile, tako nam poročajo, od naučnega ministrstva dovoljenje za ustanovitev ženskega učiteljišča. Leva roka. V Kraljeveu se je zavzel prof. Walter Simon za to, da pride tudi leva roka do veljave. Ustanovil je skupno z nadzornikom Troranauom tečaj za to. V teh tečajib morajo otroci pisati, računati, risati tudi z levo roko in po kratkem času se je spoznalo, da so postali učenci enako pripravai delovati z obema rokama. Bazstava je dokazala, da ne zaostajajo izdelki, izvršeni z levo roko, za onimi, ki so bili dovršeni z desno roko. Otroškl dan namerava napraviti dne 2. maja »češka deželna komisija za obrambo otrok in zav skrb za mladino na češkem" v družbi s ,,Šolsko Matico". Ta slavnost bo kolikor mogoče preprosta, stroškom se bo načeloma izogibalo, da ae doseže čim večji dohodek na korist češkega otroka. Na raznih krajih v Pragi bodo igrale godbe in peli pevaki zbori, na tramvajskih vozovih bodo goape in gospodje nabirali za otroka, istotako pri vaeh blagajnicah v denarnib zavodih in društvib. Popoldne bo velika otroška slavnost na razstavišču. Na programu bodo godba in otroške atrakcije. Prvi so uprizorili take Botroške dneve" Danci v svoji prestolnici na predlog učitelja Jenaena ter so nabrali v par letib znatno vsoto 450.000 danskib kron (1 danska krona znaša v našem denarju 1-35 E). Šesto ljndsko knjižnico osnuje v kratkem tržaško počitniško akademično društro BBalkan" v Lonjeru. Nora odkrltja r sTetovnoznani postojnski jaml. V sredo 7. t. m., je šlo v namen raziskovanja več udov jamske komisije v dosedaj še neznani del BNadvojvoda Ivanove jame", ki je 1600 m dolg ter poln najlepših kapnikor in se hoče umetnim potom v kratkem otvoriti širšemu občinstvu. Med večurno ekspedicijo in po premaganju neštetih nevarnosti se je hrabrim raziskovalcem posrečilo odkriti celo vrsto bajnih, dolgih stranskih in navpičnih hodnikov. Pripravljajo ae še nadaljna odkritja. Stlpendljl za gluhoneme. Na graškem glubonemnem zavodu je razpisanib za šolsko leto 1909/10. 21 štipendijev za zdrave, uboge, uka zmožne in na Štajerska pristojne gluboneme otroke. Prošnje je treba nasloviti na deželni odbor štajerski, a jib je treba najdalje do 30. aprila t. 1. odposlati na ravnateljstvo deželne gluhonemnice v Gradcu, Rosenberggilrtel 21. Boj proti alkohola na Finskem. Na Finskem protialkoholno gibanje jako lepo uspeva. Že v soboto opoldne morajo biti zaprte vse manjše krčme, ob 2. popoldne pa tudi vse trgovine z vinom, pivom in žganjem in O8tanejo zaprte do ponedeljka v jutro. Izjemo delajo le hoteli in fine restavracije z vrtovi. Vendar pa so tudi tu nabiti napisi, da se žganih pijač ne toči. V krčraah na deželi nimajo piva in tudi ne drugih žganih pijač. Povsod ustanavljajo treznostne hotele. Branjera ne smejo prodajati alkoholnih pijač. Temu nasproti pa so povsod na razpolago brezalkoholne pijače in ob cestah stoje lesene utice, v katerih točijo poleti limonado in druga hladila. ,,Lega nazlonale", podružnica za Gorieo, je imela sroj letni občni zbor v mestni palači. Predsedoval je župan Bombig. Dohodkov 1. 1908. je bilo K 22457-94, stroškov K 7382-06. Posebno glaaen je bil dr. Venier, ki je polagal posebno važnost na Podgoro. 58 otrok hodi v tamkajšnji otroški vrtec, okolo 80 v laško ljudsko šolo. V kratkem uameravajo otvoriti tam dekliško ljudsko šolo. Nemški ,,Schulverein" je ustanovil v zadnjih 14 dneh 19 novih podružnic, od teh 8 na Štajerskem. Vseh delavnih podružnic ima BSchulverein" 1516, potemtakem se jih je v dobrem pol letu ustanovilo nad 100 novih. V zadnji seji je glavno vodstvo dovolilo 14.279 kron za obmejne kraje. Slovenska Matica ima svoj 45. občni zbor v ponedeljek, dne 26. t. m., ob 8. zvečer t mestni dvorani v Ljubljani. Uradna tajnost. Na Kranjskem je okrajni šolski nadzornik, ki katebetu neke šole pismeno javlja, kdaj pride inšpicirat dotično šolo. Pa ne morda zaradi taroka! Prarlco jarnosti je priznalo ministrstvo za uk in bogočastje prvemu in drugemu razredu ženskega liceja zavodov šolskib aester BNotre Dame" v Gorici. Nadačltelj Daailo Fajgel slovenski skladatelj. Pod tem naslovom izide razprava, ki jo spisuje toy. Janko L e b a n. Spis bo imel na čelu tudi dobro pogojeno sliko blagopokojnega tovariša, ko sedi pri mizi ter s peresom v roki zamišljeno gleda na neko svojo skladbo, ki jo drži v levici. Neki list je bagatelno pisal o Fajglju, da je bil s a m o u k. Toda a a m o u k je bil tudi Franc Levatik, kisez njim v slovenskem jezikoznanstvu ni mogel meriti noben profesor, saj je znano, da je Levstik celo nekega profeaorja pripravljal na profesorski izpit. In Fajgelj ? Dasi samoak, je vendar n a j v e 6 j i slovenski kontrapunktist! Ko se je I. 1891. poganjal za umetniško atipendijo, ki jo je tudi dobil, je bil referat poverjen slavnemu dunajskemu kritiku dr. Hana1 i c k u. Tedaj je Fajgljev prijatelj imel pri- liko govoriti s Hanslickom samim. Rekel je slovežemu možu: BSie werden an Fajgeljs Kompositionen keinen Geschmack finden", na kar mu je Hanslick odgovoril: BHaben Sie keine Angst; ich verstehe aucb die Kontrapunktisten wohl zu wllrdigen. Indeasen haben die Slowenen an Fajgelj einen zweiten Bacb; wie kommt nur der seltene Mensch zu einer so gediegenen Kenntnis des Kontrapunktes ? Ieh werde ihn sehr warm befiirworten." Zanimivo je, da so Fajgljeve skladbe, ki jih je pred smrtjo poslal dvorni knjižnici na Dunaj, tehtale 17 kg. Zadnji Fajgljev opus je nosil št. 361! To je k>61osalna plodovitost! Zanimivo je tudi, da je Fajgelj iznašel neko izpremembo pedalne klaviature, s katero iznašbo pa je žal, legel v grob. Ker je bil Fajgelj Idrijčan, 80 posebno njegori rojaki labko ponosni na odličnega moža ! Držarna učna delavnica za košarstTO prl St. Barbari t Halozab. Učiteljstvo je bilo vsekakor najvažnejši činitelj, kadar je bilo treba kako novo idejo na gospodarskem polju med kmetiškim ljudstvora razširiti. Odkar smo ustanovili naš zavod, je zopet učiteljstvo, ki se izmed vseb stanov najbolj zaniraa za najnovejšo panogo kmetijatva: vrborejo in za edino rokodelstvo: košarstvo, za katero se na Spodnjem Štajerskem uahajajo vsi predpogoji, da postane domača industrija. Obojno — vrboreja in košarstvo — je pri nas stoprav v začetku razvoja in manjka nam še povrh tudi tozadevnih strokovnih spisov. — Tovariši in tovarišice se obračajo zaraditega z raznimi vprašanji na tukajšnj« vodstvo. Izprožila se ježe tudi parkrat misel, prirediti poseben tečaj za Ijudskošolsko učiteljstvo. Glavno vodstvo na Dunaju je naklonjeno tej zadevi in bi eventualno dovolilo obiskovalcem tečaja odškodnino stroškov. Tovariši in tovarišice, ki bi se hoteli udeležiti nameravanega tečaja — trajal bi najbrž en teden — se tem pototn vabijo, da se pri podpisanem vodstvu zglasijo ter izjavijo, v katerem času bi jim tečaj najbolj ugajal in s katero odškodnino bi se zadovoljili. Sprejelo bi se samo do 20 učiteljev, oziroma učiteljic in bi podpisani skrbel, da bi dobili obiskovalci poceni hrano in 8tanovanje. Vodja: Anton Ogorelec Razkol t laškein učlteljstru, V Gradiškem je zborovalo laško učiteljsko društvo o svojem gmotnem položaju. Učiteljiee so zahtevale enako plačo z učitelji, česar pa zadnji za sedaj niso hoteli pripoznati. Poslediea temu zanikanju je, da izstopijo vse učiteljice iz učiteljskega diuštva in bodo, ker jim gredo tudi nekateri poslanci na roko, same zahtevale uresničenje te zahteve. Učitelji pravijo, da imajo družine, da morajo vzgajati svoje otroke; to jim pa provzroča več stroškov. Učiteljiee so pa navadno same, morejo torej živeti z manjšo plačo in nimajo potrebe, da bi trosile denar za drago obleko in najmodernejše klobuke in druge brezpotrebne reči. Učiteljiee pa nasprotno trde, da ni res, da one nimajo nobenega vzdrževati, ker tudi one morajo skrbeti za matere, očete in brate in veliko staršev živi na stroške svojih hčera — učiteljic. Imajo pa tudi z učitelji enako delo in enako odgovornost, imajo torej tudi pravico do enake plače. Razkol med laškimi učitelji in učiteljicami je tako popolen, da se ne da več premostiti.