$teif. 39 Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 26. septembra 1923. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze * ma&etno prilogo „Ob*8nska uprava". Uh*|i riako »reda ob 5. uri 2(utr»|. — Cen* maj. 12 Din. z« pol i.U. Z* inozemstvo 26 Din. za pol leta. Ptnatia« It.Tilk. m prodajajo po i Din. Spi«l tn dopisi ie poliljajo: Uredntttvu .Domo 11 ub»•, Ljub-liana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije io inserall pat Upravniitvu .Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Boj proti kulukti in gospodarskim krivicam. B e 1 g r a d , 22. sept. 1923. Pri nas v državi nimamo rednega gospodarstva. Finančni minister si pomaga z začasnimi trimesečnimi proračuni, ker ne more spraviti v zbornici pod streho rednega proračuna. Sedaj je zopet v finančnem odseku razpravlja začasni proračun, tri dvanajstinc za mesccc oktober, november in december. Iz proračuna sc najbolj jasno pokaže, koliko posamezne pokrajine plačujejo, pi tudi koliko dobivajo od države nazaj. Proračun najbolj označuje splošno politiko vlade. Že pri dosedanjih proračunih smo morali žalibog poročati, da so vladi v prvi vrsti pri srcu srbijanskl kraji, za vse druge pokrajine, zlasti pa za Slovenijo, skrbi prav po mačehovsko. To razberemo tudi iz sedaj predloženega proračuna. Najbolj vroči boji so se bili že preje pri proračunu ministrstva za javne zgradbe, ker so bile ravno pri postavkah tega ministrstva krivice, ki nam jih vlada dela, najbolj oči-vidne. Kaj boste rekli na sledeče; Vlada zahteva za ceste in mostove v teh dvanaj-stinah izrednih kreditov v iznosu 74 milijonov dinarjev. Od te velike svote odpade na ceste v Sloveniji samo 28 milijonov dinarjev, par milijonov na Bosno in Hrvatsko, vse drugo pa gre za Srbijo in Crnogoro. Vedno se isto ponavlja: Nam vržejo par soldov, vse drugo gre iz državne kase za srbske kraje. In veste, kako to utemeljujejo? Minister pravi, da mora tam najbolj pomagati, kjer so ceste in mostovi najslabši. Desetletja so zanemarjali ceste, zanemarjali so graditev novih cest, in sedaj sc naj na dizavne stroške kar ssadomesti, kar so leta in leta zanemarjali. Ali je nam država zgradila naše lepe ceste, ki nam jih vedno očitajo? Ali ni vseh teh cest naše ljudstvo zgradilo s svojimi lastnimi avtonomnimi novci. Mi srno morali s svojimi novci zgrabi svoje ceste, sedaj moramo pa debelo Plačevati za zgradbo cest v drugih kra-H1' nam pa ne izplačujejo niti vseh do-*lad, ki jih v ta namen plačujemo, Poleg teža nam vsiljujejo še kuluk Te neznosne razmere so izbruhnile z vso silo na dan na seji finančnega odbora 22. septembra t. 1., ko so sc obravnavale dvanajstine. Poslanci SLS, člani finančnega odbora, Pušenjak, dr. Kulovec in 2e-bot, so z vso silo nastopili proti tem krivicam in izzvali med srbskimi poslanci pravi vihar. Zlasti so sc razburjali trije navzoči ministri in srbski radikalni poslanci, ko so poslanci SLS predlagali, da se naj zakon o kuluku za Slovenijo takoj ukine. Poudarjali so, da je prebivalstvo v Sloveniji v celoti proti tej srednjeveški ustanovi, ki predstavlja poleg tega za nas še novo veliko krivico. Mi plačujemo toliko za ceste, da bi s tem denarjem lahko ceste vzdrževali, in nam ni treba za to kuluka. Zlasti so se razburili Srbi, ko so culi, da naši ljudje v Sloveniji nimajo prav nobenega razpoloženja, da bi delali kuluk. Vsi od ministrov do zr.dnjega srbskega poslanca so planili kvišku in začeli groziti Slovencem. Obetali so nam, d a bodo uporabili proti poslancem SLS in proti stranki za-kon o zaščiti države, ki je eden najbolj ogabnih in m varnih zakonov. Vsevprek so kričali, da nas bedo že ukrotili, da so še druge ukrotili. Ministri so pa vpili in očitali, češ, da so Srbi s svoj krvjo nas odreševali. To vpitje in te grožnje pa niso prav nič vplivale na poslance SLS. Moško so jim odgovarjali, da sužnji niso hoteli Si/i v Avstriji, pa tudi Srbom ne marajo bili sužnji. Tudi niso voljni mirno in tiho ph-čevali velikanske svote davkov in prenašati velike gospodarske in politične krivice. Poslanci so jim mirno odgovarja'«, da se Srbov prav nič ne boje in si bodo znali v zvezi z ljudstvom slovenskemu narodu priboriti pravice, ki mu gredo Pri seji je minister za Javna dela ponovno izjavil, da se kuluk ne bo izvajal, razen če bi gradbena direkcija v Ljubljani to zahtevala. Gradbena direkcija pozna gotovo razpoloženje ljudstva in upamo, da bo pametna dovolj, da ne bo ljudi izzivala s tem zakonom, ki je morda za srbske kraje dober, ki ga pa naše ljudstvo v celoti odklanja, Popisali smo na kratko en dogodek iz seje finančnega odbora. Ta dogodek je značilen za celo politiko vlade, meče pa tudi žarko luč na celoten položaj Sloveu« cev v tej državi. Vladati hočejo nad nami, zraven pa še zahtevajo, da molčimo in nadvlado vdano prenašamo. Njihova braU ska ljubezen traja samo tako dolgo, dokler morejo neovirano nad nami vladati. Če pa mi izjavljamo, da nas ni volja, da bi to dalje trpeli, pa nam grozijo, da nas bodo s palico in ječo krotili. Za tako bratsko ljubezen se prav lepo zahvaljujemo. Ljudj« božji! Ali ne vidite iz tega, kako upravičen, pa tudi kako težak je naš boj za našo politično in gospodarsko samostojnost? Jasno je pa tudi, kako hudodelstvo so' napravili samostojneži in liberalci nad slovenskim narodom, ki so s centralizmom izročili nas vse nadvladi Srbov. Boj proti centralizmu, pa tudi proti samostojnežem in liberalcem, je nujno potreben. Ne dajte se begati od onih, ki so očetje sedanjega težkega stanja slovenskega ljudstva. Po* gum v boju, proti nasprotnikom pa nepopustljiva brezobzirnost. Pri trgovcu pazi sis znamko m *?iisn";eno besedilo Pozor! Preselitev! Popolnoma varno naložite svoj denar pri »Vzajemni posojilnic!« v Ljubljani — r. t. a o. t. ki se le dni PRESELI iz hiSe Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve V lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela : UNION«. — Hranilne vloge sc obrestujejo po B°/o brez odbitka rentnega in invalidskega davita. ~i Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 V« %, vez, tudi po 6 l/i °/i in višje po dogovoru. — VARNOST za hranilno vloge je ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela «Union« v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiS, stavbišč in zemljišč v tu-in inozemstvu. — Denar sc naloži lahko tudi po poštnih položnicah* 58811 Boj naših poslancev za naše pravice. Slovenski denar Sloveniji--Kuluk naj se ukine. — Obzoana za SLS. — Srbi nas bodejo zasužnjiti. Pretekli teden se je vršila razprava o proračunskih dvanajstinah za mesece oktober, november in december. Naši poslanci so nastopali z vso odločnostjo, ostro kritizirali vladni predlog in opozarjali na velike krivice, ki jih vlada deia v svojem predlogu. Vladni predlog vsebuje kredite in podpore za 90 odstotkov samo za srbi-janske kraje. Slovenski poslanci so ostro očitali vladi, da vodi samoradikalsko, strankarsko, srbijansko politiko. Vsled teh očitanj je bil finančni minister dr. Stojadi-novič v eliki zadregi ter je odkrito priznal, da ima popolnoma vezane roke. V dvanajstinah je določen kredit za zgradbo medi-cinske fakultete v Belgradu. Poslanec jugoslovanskega kluba dr. Kulovec je izjavil, da nima nič proti temu kreditu, zahteval je pa, da tudi ljubljanski medicinski fakulteti dajo potrebni kredit za zgradbo instituta. Dr. Stojadinovič je izjavil, da se bo potrudil, da se tudi za ljubljansko fakulteto dajo krediti. Priznal je pa, da ne ve, če bo s svojo zahtevo prodrl. Zavzel sc pa bo za to zadevo. Poslanec Pušenjak je protestiral proti proračunskim rezervam, ki imajo tvoriti dispozicijslci fond, katerega vlada izkorišča v svoje strankarske svrhe. Zahteval je, naj minister izplača obljubljeno pomoč zadrugam, bivšim članicam rVerbanda« v Gradcu. Protestiral je proti pretiranim naknadnim kreditom za razmejitvene komisije, ki zelo malo delajo in bi mogle že davno končati svoje delo. Delo zavlačujejo samo zato. da vlečejo visoke dnevnice. Z hteval jc, da se vodi o tem strogo nadzorstvo. Govornik se je zavzel za to, da se izplača podpora poškodovancem vsled po-vodnji v gornjegrajskem okraju i" v ostalih krajih Slovenije. Poslanec Žebot je zahteval, da se dovolijo krediti za nujno potrebno regulacijo Drave. Predlagal je, da se členi o kreditih za gradbeno ministrstvo odstavijo z dnevnega reda, dokler ne poroča minister za javne gradbe. Ta predlog je bil sprejel. Poslanec Žebot je dalje zahteval, da sc dovolijo krediti za bolnišnice v Sloveniji. Zelo zanimiva je bila razprava, ki se je vršila kot zadnja preteklo soboto, kjer so razpravljali o postavkah ministrstva za javna dela v dvanajstinah. Pri razpravi o paragrafih, ki se tičejo kululca, je prišlo do burnih prizorov, kakršnih finančni odbor doslej še ni doživel. Poslanci Žebot, dr. Kulovec in Pušenjak so najprej ostro kritizirali način razdelitve kreditov ministrstva za javna dela. Od 74 milijonov dinarjev odpade na Slovenijo samo 2 milijona 800 tisoč za ceste in mostove, na Hrvatsko 3 milijone, na Bosno 2 milijona, preostanek pa na Srbijo, Poslanec Žebot je dokazal 8 številkami, da plačajo Slovenci samo na dodatnih davkih mnogo več, kakor znašajo stroški za ceste in mostove v Sloveniji, vse drugo pa pobere srbski centralizem, On 2l predlaga za popravo cest v Sloveniji 4 milijone dinarjev, za mostove pa 6 milijonov, _ Poslanec dr. Kulovec kritizira postopanje vlade napram prečanom in predlaga, da se čimprej izvedejo volitve v okrajne cestne odbore in nato ostro protestira proti kuluku. Našteva veliko število slučajev, iz katerih je razvidno, da Slovenci kuluka ne bodo sprejeli. Proti kuluku je govoril tudi poslanec Spaho (mohamcdanec). Poslanec Žebot je stavil konkreten predlog, naj kuluk za Slovenijo ne velja. Naglasil je: »Če sc dolžnost kuluka razširi tudi na Slovenijo, se je bati revolucije in anarhije.« Te besede so izzvale veliko razburjenost. Vladni poslanci so grozili slovenskim poslancem z zakonom o zaščiti države. Poslanec Žebot pa je kljub vsem grožnjam neprestano kričal: »Mi Slovenci nočemo kuluka! Vrnite nam naš denar, ki ga odnašate iz Slovenije, pa si bomo sami gradili in vzdrževali ceste in mostove v Sloveniji. Mi zahtevamo finančno avtonomijo za Slovenijo, in kadar nam boste dali to, pa začnite s kulukom!« — Poslanec Pušenjak jc rekel, da bodo poslanci Jugoslovanskega kluba šli med ljudstvo in mu povedali, kako naj nastopa proti kuluku. — Te besede so izzvale nov vihar ogorčenja v vladnih krogih. — Poslanec Jankovič jc z vzdignjeno pestjo zagrozil slovenskim poslancem,- »Mi vas bodemo postavili pod zakon o zaščiti države}« Jankovič je kričal: »Vse davke, ki jih plačujejo Slovenci, smo mi drago plačali s svojo krvjo!« Poslanec Grgin (radikalec) vpije: *Mi smo žc vse drugačne ljudi prestrašili, pa bomo tudi vas!« — Nato je govoril poslanec Grgin (radikalcc), ki jc silovito napadal slovenske poslance, posebno Pušenjaka in Že-bola. Zahteval je, da se veleizdajalske besede obeh poslanccv zabeležijo v zapisnik in jc zahteval, da se opravičita za svoje izpade proti kuluku in proti radikalom. Oba slovenska poslanca sta izjavila, da ostaneta pri svojih besedah, in ponovila, da pojdejo slovenski poslanci med ljudstvo in mu povedo, kdo je zakrivil kuluk. — Poslanec Žebot pa je izjavil: »Pod zakon o zaščiti države spadajo poslanci vladne večine, ki uvajajo med nas starokopitno in ncsocialno ustanovo. Delo vladnih poslancev je protidržavno!« — Nato jc pozval poslanca Grgina, naj izjavi, kaj je mislil s tem, da bo Slovcnce >.zastrašil«. Poslanec Grgin je na poziv odgovoril, *da ni nič taccga rekel*. Nato je bil zakon sprejet. Naši poslanci dr. Kulovec, Žebot in Pušenjak so, kakor je razvidno iz sprednjega, se borili z vso odločnostjo. Demokrati so se držali po strani, saj se vendar ne smejo zameriti radikalcem, če hočejo priti zopet do vladnih korit, po katerih se jim tako cede sline. Zemljoradniki, s katerimi je v objemu Pucelj, pa se razprav skoro nič niso udeleževali Zato pač lahko razumemo, da je bil zakon sprejet, ker so zanj glasovali ra-dikalci in njih hlapci. Naše ljudstvo pa ve, da so danes edini zastopniki našega ljudstva poslanci SLS, ki se neustrašeno bore za njegove pravice. Pucelj pa doma šuš-mari in skuša le laTbati. To je v: e njegovo delo. Vihar v Belgradu. Samostojno - liberalni centralizem, ki nam je prinesel nove davke, ki je vpeljal kuluk, ki krade Slovencem denar iz žepa in počenja vedno hujia nasilja nad Slovenci, je izzval tako ogorčenje med n». širni poslanci, da so te dni povzročili v finančnem odboru vihar, kakršnih zbornic malo doživijo. Naši poslanci so s tako krep. kimi izrazi in tako ogorčeno protestirali proti samostojno-liberalncmu centralizmu s katerega pomočjo odirajo srbijanske stranke Slovence, da so jim Srbi zagrozili z zakonom o zaščiti države in jili ožigo-saU kot veleizdajalce. Seveda se naši poslanci teh groženj prav nič ne boje, ker vedo, da je celotno slovensko ljudstvo — razen samostojnežev kakor strnjeno v boju proti centralizmu. Izdajalsko vlogo igra Pucljeva stranka srbskih zcmljoradnikov. Ko gre za najbolj nasilne zakone proti Slovencem, teh naj-i novejših Pucljevih zaveznikov niti zra-\cn ni. Pucelj pa seveda hodi po Sloveniji in laže ter hujska, hujska in laže proti SLS, ker sc boji, da v boju proti njegovemu centralizmu vendarle gre korak za korakom naprej in če pade centralizem, pade tudi Pucelj. Slovenski kmet, kako moreš še za trenutek poslušati samostojneža, ki je pomagal s svojimi izdajalskimi glasovi naprtiti nad Slovenijo tako proklelstvo, kot jc centralizem. __i_ Cvetke iz dežele Puctjev^a centralizma. Letošnjo pomlad jc preslavna centralistična vlada v Belgradu dala vedeti v Ljubljano, da bo v svoji centralistični velikodušnosti podprla revne slovenske kraje s koruzno dobroto po čudovito nizki ceni. Samoslojnežem so od veselja žareli obrazi, češ, boste videli hudiča, klerikalci, tudi naš centralizem ni tako zanič, kakor jjo-bezdatc. Sam splaši naj sc enkrat in čudeže bo delal. In res! Nekatera županstva, v dobri veri, da se bo samostojno-liberalni centralizem vendarle enkrat na dobro stran spla-šil, so naročila, koruzo. To je bilo šc meseca aprila. Koruza je došla, in sicer šele v avgustu. Z njo pa račun. Račun pa je bil tak, da morajo županstva prodajati koruzo po K 14-50, če hočejo brez izgube delati, koruzo pa danes dobiš po 12 K in bo še vedno cenejša. In tako leži koruza v skladiščih in « kvari, občine pa trpijo ogromno škodo. Občine — zahvalite st samoslojnežem za centralizem, ki tako »kunštno« vse pelje in vodi. nadaljnja posledica samostojne politike. Samostojneži imajo zopet zaznamovati nov »uspeh« svojega centralistincga stva. Dosedaj je namreč belgrajska vlada vedno proračun sestavila tako, da so biU dohodki in izdatki razdeljeni po pokrajinah. Iz proračuna je bilo natančno razvidno, koliko recimo Slovenija plačuje od vsakega davka, Lahko se je to primerjalo z dohodki drugih pokrajin, recimo Srbije, in se je z lahkoto dognalo, koliko Slovenija primeroma več plačuje kot Srbija. istotako so bili razdeljeni izdatki. Naši poslanci so iz proračuna dognali, koliko je bilo dovoljenega denarja za te ali one namene o Sloveniji in videli, da je bilo za srbske kraje vedno pet- do desetkrat več dovoljenega. Na ta način smo vedno imeli dokaz v rokah, kako samostojno-liberalai centralizem izmozgava Slovenijo v korist južnim pokrajinam, kako inora slovensko ljudstvo s svojim težko prisluženim denarjem zidati ceste v Srbiji, delati nove palače v Belgradu in polniti žepe belgrajskim pijavkam. Naši poslanci so zato venomer te krivice očitali vladi, katera se seveda ni mogla zagovarjati. Da bi pa ta nasilja še naprej lahko nemoteno vršila, je tudi proračun centralizirala. To se pravi: dohodkov in izdatkov ni več razdelila po pokrajinah, temveč so pisani kar za celo državo skupno. Na ta način ni mogoče več računati, koliko tega ali onega davka plačuje Slovenija. Pri izdatkih pa je mogoče samo tam izračunati to, kar dobi Slovenija, kjer je vsaka postavka imenoma navedena. Vlada se ie s tem na eni strani hotela izogniti vednega spraševanja sesti od strani naših poslancev, kako krivično izmoz- Žava prečanske kraje, na drugi strani pa oče zakriti še nadaljnja večja nasilja proti nam. - Naši poslanci so najostreje protestirali roti tej obliki proračuna, toda moč, ki so pomagali dati srbijanccm slovenski samostojneži in liberalci, drži. Tako smo Slovenci zopet za eno prekletstvo samostojno-liberalnega centralizma močnejši. Ni čuda, da je opslancc Že-bot z vso odločnostjo zaklical te dni v finančnem odboru: »Vrnite nam naš denar, ki ga odnašate iz Slovenije. Mi zahtevamo finančno avtonomijo za Slovenijo.« Puclfev krompir in fižol. Ko je bil Pucclj še vsemogočni poljedelski minister, se je za hudirja malo menil za kmeta, pač pa zelo veliko za svoje ljube prijatelje. Značilna za njegovo ministrovanje je tudi carina na krompir in fižol. Tega pridelka se pri nas toliko pridela, da ga je nemogoče doma porabiti. Zato je nujno potreben izvoz. Posebno za krompir to velja, ker naš krompir ni trden, ne vzdrži dolgo, silno hitro gnije in je potreben takojšnje prodaje. Toda gospod Pucelj ni znal kmetu pomagati, čeprav je bil poljedelski minister. Carina za krompir je bila do sedaj 4 K na t kg, torej toliko, kot je bil krompir vreden, na fižol pa 8 K. Ne krompir ne fižol se seveda ni mogel izvažati, temveč »e je posebno krompir doma v kleteh kvaril. Kmetje so govorili, da sc krompirja sploh n« »plača več pridelovati. Posledica bi bila, da bi ga pridelali samo še zase, delavstvo in meščanstvo pa bi ostalo brez njega ali bi ga moralo silno drago plačevati Poslanec Brodar in tovariši so zato posredovali pri ministrstvih, naj se izvozna carina za krompir in fižol zniža. In česar Pucelj ni znal doseči, čeprav je bil v vladi in se bahal, kaj je vse dosegel za kmeta, so dosegli naši poslanci, kljub temu da so v opoziciji. Iz tega pa je zopet razvidno, kako resno vzamejo samostojneži svojo »skrb« za kmeta. Varčevanje, znak kulturnega Ifudstva. • Med resolucijami, ki jih je sklenil V. katoliški shod v Ljubljani, so naše ljudstvo posebno važne resolucije o zadružništvu. Druga iz teh resolucij pravi: »Naj se po možnosti v vsaki župniji ustanovi hranilnica in posojilnica rajfazenovega sistema za pomoč in napredek kmetijstva in za vzgojo varčnosti.« Katoliški shod je s tem opozoril na uspehe, ki jih je pred vojno rodilo zadružništvo zu uapredek in pomoč kmetijstva. Opozoril pa je obenem na neugoden pojav, da vsled posledic vojne zmisel za zadružništvo pada, da jo vsled razširjajočega se pohlepa po denarju iu po uživanju silno padel zmisel za skupnost, za vzajemnost, za nesebično zadružuo delo. Ena panoga kmetijskih zadrug se je pri nas pred vojno posebno razvila in je rodila za blagor kmetijstva izredno lepe uspehe, to so hranilnice in posojilnice rajf-ajznovega sistema, ki jih samo Zadružna zveza v Ljubljani šteje na 270. Te hranilnice in posojilnice so ustanavljale radi tega, da bi pri njih kmetje dobivali potrebni kredit za svoje gospodarstvo, za izboljšanje in napredek kmetijstva. Poleg tega pa so imele nalogo gojiti tudi varčnost. Neposredno pred vojno, ko je bilo njih število še manje nego danes, so imete te hranilnice in posojilnico zbranega pri Zadružni zvezi denarja blizo 16 milijonov K. Najmanj dvakrat toliko pa so te hranilnice in posojilnice imele tedaj razposojenega kot posojiln sposobnim in posojila vrednim posestnikom. Slovensko ljudstvo je torej pred vojno v resnici zbralo v svojih posojilnicah blizu 50 milijonov zlatih kron pri-lirankov. In dane3? Danes je številka prihrankov sicer veliko večja. Toda, ako bi jo preračunali v zlate krone, bi dobili nekako desetino tega, kar smo imeli pred vojno. In še ta desetina se krči, ker kmetje, kakor se vidi, hočejo dvigniti svoje zadnje prihranke. Potem bo zadružništvo ostalo brez kapitala. Ves denar, tudi kmetski, pa bodo imele v rokah banke in bankam podobni zavodi, zlasti mestne hranilnice. Ta denar v bankah in mestnih hranilnicah bo moral služiti v prvi vrsti trgovini in industriji. Kmet bo dobil posojilo od teh zavodov le, ako bo industriji in trgovini kaj preostaja-lo in še to le po taki obrestni meri, da bo tako posojilo zanj ne pomoč, ampak poguba. V tak položaj bo prišlo naše /.adružni-Štvo in žo njim naš kmet, ako se pravočasno so zavemo. Zato je katoliški shod opozoril naše ljudstvo, naj se zopet oklene zadrug in naj zopet začne to, v čemer je njegova rešitev, začne varčevati. Carnegie, ki je po svoji varčnosti in podjetnosti postal iz ubogega telegrafista kralj železne industrije v Ameriki in ki je po svoji smrti zapustil veliko milijonov dolarjev za delavske ustanove, zlasti za knjižnice in za dobrodelne in znanstvene namene, je napisal tudi več knjig o gospodarstvu, v katerih posebno povdarja pomen varčevanja. Carnegie pravi, da je navada varčevanja ena iz najvažnejših razlik med divjim ia civiliziranim človekom. In drug znamenit mož v narodnem gospodarstvu Smiles pravi, da ima že samo stremljenje varčevanja zaradi dobrega cilja nekaj lepega in spoštovanje vrednega na sebi. S tem se človeška narava blaži in razum zmaguja nad potrebami. Ako današnji vek sodimo po varčevanju in ga primerjamo s predvojnim časom, potem moramo z žalostjo priznati, da naza-i dujemo, da naša kultura pada. Kdo ne vidi danes, kako je padel zmisel za varčevanje?, Kdo, ne opazuje z žalostjo, kako mladina zapravlja, kako ji je ostal edino še zmisel za veseljačenje? Ali ne postaja mladina vsporodno s tem, da je zapravljiva, tudi surova, da s potratnostjo napreduje tudi ne-nravnost? Citajte strašno sliko zadnjih porotnih obravnavi Tu bo treba na globoko zastaviti. Tre; bo začeti tako, kakor smo delali pred, vojno, ko se je mladina že v šolskih letih navajala k varčevanju. Imeli smo razne načine malega varčevanja; ne le šola, društvolq doma so navajali k varčevanju, tudi zadruge so tukaj pomagale. Celo tako veliki zavodi, kakor je Kranjska hranilnica v Ljubljani, so tedaj polagali veliko važnost na vzgojo mladine k varčevanju in so med ljudstvom razširjali domače hranilnike. Naloga zadrug pa tudi izobraževalnih organizacij je, da se tega dela zopet lotijo, da zopet začnejo gojiti zmisel za varčevanje pri mladini. Čebelico je treba zopet oživiti: ne le v izobraževalnem društvu, no le v orlovskem odseku, ampak tudi v hranilnici in posojilnici. Varčevanje temelji ravno na tem, da znamo ceniti majhen znesek, da se zavedamo, da je zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Iz knpljic se zbirajo studenci in potoki, iz kapljic se zbirajo t'idi reke in veletoki. Zbirajmo kapljice v gospodarstvu. Navajajmo mladino na to, da bo štedila, da bo kot čebelica marljivo nosila v hranilnico tudi majhne zneske, tudi dinarje ali vsaj po 5 dinarjev. _ Pa ne le pri mladini moramo začeti zbirati male zneske, tudi odrasle in zdi se, se veliko bolj moramo opozoriti, da so varčuje v majhnih zneskih. Tudi med odiasle je prišla zapravljivost in radi nezaupai ja v denar so čisto opustili varčevanje. Denar ali držijo doma ali pa ga izdajajo mnogokrat za prav nepotrebne stvari. Zavedati se moramo, da bomo z vzgojo k varčevanju vršili istočasno tudi moralno vzgojo. Kajti ako je ljudstvo zapravljivo* ga zapravljivost prej ali slej privede v bedo; Leda pa je mnogokrat vir zla in vir pregreh. Ako hočemo torej ljudstvo tudi moralno dvigniti, ga moramo varvati prevelike bede. In še eno. Izobraževalno delo je hvale vredno. Toda to delo je možno le med ljudmi, ki ne živijo v popolni reščini. Kdor mora vse svoje skrbi, vse svoje delo in ves svoj čas posvetiti le borbi za kruh, temu no ostaja prostega časa niti nima zmisla za izobrazbo. Vzgoja k varčevanju pomeni obenem boj zapravljivosti in vsem pregreham, ki so z zapravljivostjo združene. Vzgoja k varčevanju pomenja tudi ustvarjanje talega gospodarskega položaja za na-8e ljudstvo, da mu ostane zmisel in čas za izobrazbo. Katoliški misijoni. Veliko raznib listov imamo Slovenci, tudi misijonskih nekaj. Toda zelo smo pomešali splošnega misijonskega lista, i bi nam poročal o vsem misijonskem gibanju naše katoliške cerkve in ki bi po načrtu gojil med našim ljudstvom misijonsko misel. Zato smo se Slovenci do zadnjega časa za misijone premalo brigali, nismo imeli nobenega večjega skupnega misijonskega cilja in zato nismo tudi nič večjega skupnega dosegli. Zadnje čase se je začelo pri nas razveseljivo misijonsko gibanje. Kot najbližji misijonski cilj smo si postavili lastno slovensko misijonišče, ki nam naj v doglednem času vzgoji slovenskih misijonarjev, ki bi si izbrali posebno misijonsko pokrajino. Za vse to pa je potrebno posebno misijonsko glasilo, in to smo zdaj dobili. S 1. oktobrom začne izhajati mesečnik »Katoliški misijoni«. Prinašal bo načelne misijonske članke, poročal o misijonskem gibanju po vsem svetu, obenem objavljal izvirna poročila slovenskih in drugih misijonarjev o njihovem težkem delu in o vzornem življenju novoizpreobr-njencev itd. Vsaka številka bo imela tudi več slik. Celoletno stane samo 10 dinar-ejv in se naroča pri misijonarjih v Ljubljani, trg Tabor 12. Mnogim znanim misijonskim prijateljem ga pošljemo na ogled, če bi ga pa kdo ne dobil, naj si ga sam kmalu naroči, da zaradi velike draginje in zelo nizke cene ne bo nepotrebnih in nemogočih stroškov. Iz Kmetskili Zvez. V Nevljah je bil 16. sept. občni zbor tukajšnje podružnice Kmetske Zveze. Navzoči možje in fantje so odobrili poročilo okrajnega tajnika o političnem položaju in organizaciji K. Z. v Kamniškem okraju. Naša občina, zlasti kmetsko prebivalstvo smo trdno organizirani v SLS. Naša Kmetska zveza dobro in ruedno deluje. V oči-gled strašne in ostudne agitacije nasprotnikov se bomo Se bolj strnili, da ne bo prodrla do nas »samostojna« umazanija. Tako smo sklenili in bomo držali. V Mengšu je na občnem zboru 26. avgusta govoril g. poslanec Š t r c i n in pre- jel za Jugoslovanski klub popolno zaupa-nje. V Mekinjah smo obnovili odbor, pobrali članarino in izvolili nove zaupnike. Poslanec Stre in je obrazložil polili{ni položaj in temeljito obdelal samostojne*«, in demokrate, ki zavračajo vse sedanje po. sledice centralizma na SLS, ' Gospodarska obvestila. PEN Alt. g Slomilijonske novčanic«. Nemčija bo dala v promet v najkrajšem času novčanice po 100 milijonov mark. (! Vrednost sovjetskega rublja. Dne 14. t. m. so bili na petrograjski borzi tujim devizam in valutam Bledeči tečaji: iunt št. rling 2800 milijonov sovjetskih rubljev, dolar 595 milijonov sovjetskih rubljev. ŽIVINA. g Cene živini. Zagreb. Zadnji tedenski živinski sejm je bil slab. Kupovali so domači trgovci, inozemskih ni bilo. Cene za 1 k(J žive teže: bosanske krave (buše) I. vrste 12 do 12.50, II. vrste 9 do 10, III. vrste 8 do 9, teleta 22 do 2.75, svinje sreraske 26.5 do 27. seno 100 do 112.50, otava 112.50 do 125, detelja 125 do 132.50 Din, — Iz Maribora poročajo, da so bi:i "'.aradi slinavke živinski in svinjski sejmi v Mariboru do nadaljnjega ukinjeni. CENE. g Vsi kmctovalci se opozarjajo, da kupuje Gospodarska zveza v Ljubljani ližol vseh vrst po najvišji ceni ter da ne nasedajo različnim prekupcem, ki jim izvabljajo blago po mnogo nižjih cenah. g Cene vinu. V Sloveniji ter v Hrvatski ic Slavoniji trpe vinogradi radi vlage Zato obstoji nevarnost, da bo viuo iz teh pokrajin kakovostno slabo. Le topli prihodnji dnevi Se lahko mnogo popravijo. V Sreinu, Vojvodini in Dalmaciji so izgledi boljši lu so obeta boljša kakovost nego lani. V področju Zagreba, Varaždina, PleSivico stanejo 8 do 0 odstotna vina 4 do 4.50 Din ta liter. BaSka vina sc prodajajo tvoruicam konjaka. — Dalmatinska vina so skoro vsa prodana v juliju in avgustu. Majhne količine so ostale le pri nekaterih trgovcih iu posestnikih, ki bodo komaj zadostovale do novega vina. Zaradi pomanjkanja vina so v zadnjem času ceno ponovno poskočile. Črna vina so plačevali koncem preteklega meseca okoli 750 Din po hcktoliUu, bela vina i>a po 60 Din po stopinji. § Gospodarska zveza notira sledeče četi m ena: Domača deteljna, plombirana, garantirano čista brez predenice po 45 dinarjev. Lucerna ali nemška detelja po 40 dinarjev. Inkarnatka detelja po 25 Din. Semenska pesa »Mamutli« (rdeča) in »Ecken-dorfert (raema) po 18 Din. — (j no j i 1 n : Kalijeva sol, 42%, po 150 Diu za 100 kg. Kontni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po 260 Din za 100 kg, z vrečami. Rudninski superfosfat s ca 1G% v vodi raztopne fosforove kislino po 1Č5 Din za 100 kg. Vreče po 100 kg. Bela razklojena kostna moka 82 do 84% po 250 Diu za 100 kg. Tomaževa žlindra 21% po 275 Din za 100 kg. Tomaževa žlindra 18% po 190 Din za 1C0 kg. Ceno veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih po-šiljatvah se iste znižajo. Krmila: Lanene tropino po 5 Din za kilogram, vrečo po 50 kilogramov. Orehove tropino, vsebujoč« 42% beljakovin in maščobo po 3.50 Din. Klajno apno po 4 Din. Vinogradniške in kmetijske potrebščine: Drevesno škropilnice b-krone )>o 400 Din. Modra galica po 11 dinarjev za kilogram. Žveplo, dvojno rafini-rano, po 4 dinarje za kilogram. Triorji (žitni čistilniki) tvrdke Heid po 3.500 Din (znamke I A), Trie rji (žitni čistilniki) tvrdke Heid po 3.000 Din (znamke I B). Mlatilnice na ročni pogon iu gepeljni pogon po 4.000 Din. Mlatilnice na gepeljni pogon ti siti in tresali po 5.500 Din. Gepeljni na 36 obratov po 4.500 dinarjev. Gepeljni na 24 obratov po 4,000 Din. Poleg tega so na razpolago vsakovrstni nn ljedelski stroji, kakor: čiBtilnikl (PajtelSf plugi, brane poljedelske, travniške braue' nrzoparilniki, gnojnične sesalke, vodno Rl3! salke, lesene grablje, košare in brusi za kose itd. g Cene na žitnem trgu: pšenica IG K koruza 13.40 K, otrobi 7 K, oves 12 K, mokaO 26 K. IZVOZ IN UVOZ. g Uvoz našega vina ▼ Švico. Hrv, Slav, Gospodarsko društvo v Zagrebu se pogaja s švicarsko vlado radi uvoza našega vina v 5vico. Za izkupiček za naSe vino bi se v Švici nabavila plemenska živina in bi se uvozila v našo državo, Švicarska vlada je na uvoz živine k nam že pristala ter je dovolila tudi precejšnja olajšanja, tako je zagotovila brezplačen prevoz po železnici do meie in gotove podpore za nakup te živine. Glede uvoza našega vina pa so pogaii-.ija še v teku. S tem bi bilo gotovo v zelo veliki meri odpomagano naši vinski krizi in bi se močno povzdignila naša živino« reja. g Prošnje za uvoz ilatlkorja u popravo vina je ministrstvo poljoprivrede odbilo iz razlega, da ne ki.že podpirati ponarejeno vinsko produkcijo v času, ko vlada v državi vinska kriza. ZADRUŽNIŠTVO. g Glavna zadružna zveza fe imela s«W dns 16. t. m. v Zagrebu pod predsedstvom dr. Korošca. Sklenjen je bil protest proti neenakosti glede davkov, ki se nalagajo zadrugam v posameznih pokrajinah, Zahteva se izenačenj« davkov pri vseh zadrugah. PROMET. g Znižanje železniških tarttov za vino. Železniški minister je kljub splošnemu povišanju železniških tarifov, ki stopi v veljavo z dnem 15. septembra, znižal prevozne tarif« za domače vino, da tako odpomore grozeči vinski krizi. g Vagoni UO lOVUtt »uvanvuumv «- Nemčije. Ravnateljstvo državnih železnic i« g Vagoni na račun vofne odškodnine i* Nemčije. Ravnateljstvo državnih železnic i« dobilo 41 vagonov najmodernejšega tipa, ki razpolagajo z vso potniško opremo in udobnostjo. Ti novi vagoni so se dobili na račun •rojne odškodnine iz Nemčije. RAZNO. d Podružuica sadjarrkega in vrtnarska društva v Tržiču priredi dne 13. in 14. oktobra v prostorih meščanske šole sadno razstavo, združeno s predavanjem o sadjarstvu in upo; rabi sadja. Razstavili se bodo poleg sadja tudi razni sadni izdelki in cvetje ter sadjarsko orodje. Sadjarje iz cele okolice naprošamo, da prijavite podružnici, kaj nameravate razšla; viti. Sadje se sprejema le do 10. oktobra pn podružnici v Tržiču ali pri naših zastopnik«1 v vsaki okoliški občini. Zadostuje 5 do 10 ko* madov vsake vrste, ki jo mislile razstaviti. Sadje naj bo lepo in lakih vrst, ki pri nas dobro uspevajo. Vabljeni pa so tudi kupci, ki se zanimajo za sadje. Letina pri nas še dosti dobro kaže, zato je želeli, da je udeležba 00 strani razstavljalcev kakor tudi kupcev vilna. Predaval bo dne 14. oktobra ob 9. uri dopoldne višji sadjarski nadzornik g. g Za sadno razstavo sadjarskega ia vrtnarskega društva v Novem mestu, ki bo na urinu, vlada veliko zanimanje. Udeležbo so me drugimi prijavile tudi razne graščinske uprav • g Sadna razstava v Novem mestu. Iver k letos veliko lepega sadja na Dolenjskem. bi se lahko prav lepo v denar spravilo, pr«« nodružnlca sadjarskega In vrtnarskega društva « Slovenijo v Novem mestu v prostorih dr-*,vne kmetijske šole na Grmu razstavo zim-C sadja, ki se bo vrlila v dneh 29. in 30. •cptentbra ter 1. oktobra t. I. Vabimo vse pridelovalce sadja na Dolenjskem, ld imaio lepo »imsko sadie (jabolka) naprodaj, naj pošljejo Jviinoznejc do 27. t. m. na naslov državne kme-tiUke iole na Grmu najmanj po 12 plodov od vsake vrste z navedbo imena in množine, ki ie na razpolago. Naiboilše ie, da v vsakem tVaiu en vnet sadjereiec sadje od pridelovalcev' nabere in pripeli« ah franko odpošlje. Sadie mora biti v papir m drobno otavo dobro zavito, da se ne obtolče. Vabimo dahe vse kupce, da si razstavo ogledam in se prepričajo kako sadje in kje je na Dolenjskem ino-ioie' kupiti. Vabimo končno tudi vse napredne kmetovalce in sadjarje, naj si razstavo ogledajo, da vidijo, katera vrsta sadja gre najbolj v denar in katere sadne vrste je trzba najboli 60,1'j' Koliko krompirja bomo pridelali? V Jugoslaviji je bilo letos okrog 238 tisoč 462 ha površine zasajene s krompirjem, tako da se računa, da bomo pridelali letos 1 milijon 482 tiso« 328 meterskih stotov krompirja. g žetev koruze nt ravno najboljša Kakor poroča »Jugoslovanski Lloyd«, ni pričakovati letos vsled suše na nekaterih krajih ravno najugodnejše žetve koruze. g Letošnja letina oljk. Po poročilu mini-itrstva za poljedelstvo bo letošnja letina oljk v Črni gori in zlasti v krajih Bar, Uljčinj in v Boki Kotorski veliko slabša kakor lani zaradi velike suše, ki je zadnje dni vladala v trni gori. Na ta način so naši siromašni goji-lelji oljk zelo oškodovani, nekateri pa celo popolnoma uničeni, g Letošnja žetev pšenice v naši državi jc izborna. Pridelalo se ie namreč 1 milijon 684 tisoč ton, dočim je znašala lanska žetev samo 1 milijon 210 tisoč ton. V letu 1921 je dosegla žetev pšenice 1 milijon 407 tisoč ton. Kakor i'e preračunal izvozniški kongres, ki se je vršil coi.cem avgusta v Belgradu, bomo lahko v tekočem letu 1923/1924 izvozili 350 tisoč ton pšenice, kar bo občutno pripomog.'o k izboljšanju naše trgovinske bilance z inozemstvom. Največji žetveni prinos pšenice izkazuje Vojvodina, kjer jc bilo letos pridelanih 504 tisoč ton. Za njo slede Hrvatska in Slavonija s 440 tisoč tonami in Srbija [severna in južna) s 411 tisoč tonami. Manjši producenti so Bosna (90 tisoč), Slovenija (55 tisoč) ln Dalmacija (19 tisoč ton). Kar se tiče Slovenije, je bila letošnja žztev srednja. V letu 1922 je znašala 41 tisoč ton, leta 1921 je dosegla višek v izrednem donosu 65 tisoč ton. Leto 1920 pa izkazuje najslabšo žetev v znesku 38 tisoč ton. — •Ječmena so letos pridelali v naši državi 312 tisoč ton napram 241 tisoč tonam lani. V produkciji ječmena stoji na prvem mestu Hrvatska s Slavonijo, katere 'letni pridelek znaša 73 tisoč ton. Vojvodina, ki ie na drugem mestu, ga je pridelala samo za 49 tisoč ton, V Sloveniji je znašal pridelek 17 tisoč ton, kar izkazuje napram letu 1921, ki je izkazovalo v našem žitnem pridelku rekordne številke, zmanjšanje za 4000 ton. — Pridelek rži ie letos znatno napredoval proti preteklemu letu m je dosegel 150 tisoč ton, kar pomeni prirastek 46 tisoč ton. Lanska žetev je znašala namreč samo 104 tisoč ton. Največji pridelovalec rži je Srbija, kjer je bil lanski pridelek W tisoč ton. Važen je pridelek rži v Hrvatski >n Slavoniji, kjer jc bilo 40 tisoč ton rži. Ivar so tiče Slovenije, ja znašal naš pridelek rži f" tisoč ton, kar malenkostno zaostaja za rekordno višino pridelka v letu 1921, ki ie dosegel 28 lisoč ton. — Pridelek ovsa ni napredoval, kakor pridelek ostalih vrst žita. Letos je ga je naželo 300 tisoč ton, lani pa 265 tjsoč ton. Največ se va je pridelalo v Hrvatski in Slavoniji (91 tisoč ton), potem v Voivodin; (s? tisoč), v Srbiji (58 tisoč ton) itd. Slovenski Pridelek je bil letos 23 tisoč ton, v letu 19^1 Pa 26 tisoč ton. — Letošnja svetovna žetev tako pšenice kakor ječmena, ovsa, rži, je iz-horna. Pridelek pšenice v Evropi prekaša lanskoletno za 4 milijone ton, to je za 17 odstotkov. Pri letošnji žetvi še niso vpoštevanc vse države, ker še niso na razpolago podatki tf vseh evropskih držav. Svetovna žetev pšenice 66ra.° za, 3 milijone ton, kar zna« 4 odstotke prirastka. Žetev rži v tekn-?Rm ]e ",ie *a i miliion ton večja od lanske !ludn\1k°„V)' iežmena izkazuje pira- stek poldrug milhon ton, t. j. 9 odstotkov. Kar ae tiče ovsa, je donos svetovne žetve za 2 mi- tekfem letu °dst°tkovl ve6ii od onega v pre- Lji l?inenS Pani? Žalostno bi ?"°J it0 ,bl b» na Slovenskem čebelar, ki bi tega se danes ne vedel. Ker pa ne goje ša vsi kmetovalci, pri katerih so razmere za čebelarstvo ugodne, te prekoristne žuželke, jim povemo, da so »A.-Ž,- panji, to je: Alberti-Žnider-šičevi panji tisti panji, s katerimi se da po mnogoletnih izkušnjah najboljših slovenskih čebelarjev edino zares racionalno ali umno čebelami. Zato poživljamo vse slovenske čebelarje, ki se ukvarjate s starimi »kranjskimi škatliami« ah kraniiči: »Nabavite si za poiz-kušnjo vsai po eden ali dva »A.-Ž.« panja, poučite se skrbno, kako ravnati s čebelami v njih, stopite v zvezo s čebelarji, ki so že izkušeni v teh panjih, in damo vam lahko častno besedo: V par letih boste hvaležni za naš nasvet in z veseljem boste priznali, da »Muha v »A.-Ž.« panjih da brez primere več kruha, !o v starih kranjičih. Kdor ima »A.-Ž.« panje, mora seveda skrbeti, da ima, kadar pride glavna paša, pa naj bo to spomladansko vresje r.'"ua) uu w »(juiuiauaiiaKU vres)« ali sadno drevje, kostanj, lipa ali travniki ali poletna smreka ali jelka ali jesenska ajda ali karkoli, kolikor mogoče močna in številna ljudstva. Ako ravna tako, se bo kmalu prepričal, da je čebelarjenje z »A.-Ž.« panjem proti starokopitnemu kranjiču kot solnčni dan proti pusti brezmesečni noči. Drugi sistemi, zlasti razni nemški, kot n. pr. Grstungov ali dunajski niso za naše razmere, imajo odločno premajhne satnike (okvirce); prava mera Žni-deršiČavih satnikov je 41 X 26 cm. Kakor pa poživljamo slovenske čebelarje, naj se lotijo naprednega dobičkanosnegu čebelarstva v A.-Ž. panjih, takisto resno pa tudi svarimo: — Ne kupuj vsakega panja, ki ti ga ponujajo pod imenom »A.-Ž.« pantal Zakaj ti panjovi morajo biti, če naj ti bodo v veselje in korist, izdelani na vsb moč vestno in natančno, iz suhega lesa. Tako delo je za zmerno ceno mogoče le v strojnem mizarstvu^ ki razpolaga z vsemi modernimi pripomočki mizarske spretnosti, Na to opozoriti cenj. slov, čebelarje si štejeta v dolžnost Erman & Arhar, stroj; no mizarstvo v Št, Vidu nad Ljubljano, ki imata A,-Ž. panje vedno v zalogi. g Zanimanje Nemčije za naše izdelke. V zadnjem času vlada v Nemčiji veliko zanimanje za naše izdelke osobito za sadje in svinjsko meso. Te izdelke naši izvozničarji tahko z uspehom izvažajo v Nemčijo, z ozirom na dej; stvo, da so c sne v Nemčiji v primeri z našimi za 100 odstotkov višje. V Bolgariji so sc menda zemljoradniki in komunisti uprli. Razpolagajo z dobro oboroženimi in številnimi vstaši in tudi Jel vojaštva sc nagiba na njihovo stran. Vlada Cankova skuša upor s silo zadušiti, toda sc ji je baje samo v par mestih — v prvi vrsti v Sofiji — posrečilo. Položaj postaja za vlado vsak dan težji in naj-brže je blizu dan, ko se bo duh umorjenega Stambolijskcga kruto maščeval nad novimi bolgarskimi nasilniki. Za Reko se naša vlada bore malo zanima; to sc pravi; Pašič je najbrže Reko že mirno prepustil Italijanom, ki so poslali tja svojega guvernerja, nad čemer se Italija prav nič nc razburja. Zunanji minister dr. Ninčič baje skuša braniti, kar se da, toda Pašič, ki mu je za Slovence prav toliko kot Mussoliniju, elela preko dr, Ninčiča. — Tddi to imejo slovenski samostojneži toliko na vesti, ker so glasovali za centralizem, ki daje Pašiču tako moč. d Slovenskemu ljudstvu! Dijaško podporno društvo v Ljubljani, ki prehranjuje: revne visokošolce, prosi čim več prispevkov za nabiralno akcijo, ki se vrši po vsej Sloveniji. Dobrodošla so živila vsake vrste b denarni prispevki. Za pojasnila se je obračati na ccnjene župne urade ali pa na društvo samo, ki je v Ljubljani, Miklošičeva ccsta 5. Pomagajmo naši mladini, kajti s tem si bomo vzgojili odločno narodno in katoliško inteligenco! Za vsak dar že v naprej najiskrenejša hvala! —, Odbor DPD. d Žrtve samostojno-liberalnega centralizma. Poslanec SLS Žebot je v finančnem odboru narodne skupščine z vso ostrostjo nastopil proti odpuščanju slovenskih častnikov, železničarjev in uradnikov. Nadalje je ugotovil, da država ne plačuje že več let svojih dolgov slovenskim obrtnikom. Protestiral je, da hoče slovenskim invalidom vzeti 80% podpore. — Vse to kaže, v kakšno razbojniško gnezdo sta nas pomagala pripeljati Pucelj iu Žerjav s svojim centralizmom. d Še nadaljnje evetke Pueijevega centralizma. Vlada daje Wranglovccm po 400 do 1000 Din mesečne podpore — ljudem, ki so tujci in zdravi. Našim invalidom pa daje 7.50 Din do 75 Din mesečno. d Vso moč v slovenski pokrajinski opravi imajo v rokah liberalci in samostojneži, ki sede povsod na prvih mestih pokrajinske uprave. Namesto da bi se krepko borili proti centralističnim brcam, ki lete na Slovence iz Belgrada, se lepo pomagajo zraven, d Proti centralističnemu nasilju. Dne 19. t. m. so imele vse tri protivladne stranke, t. j. SLS, hrvatska seljačka in muslimanska stranka posvet v Zagrebu, Sklenilo se je započeti boj proti centralizmu odločno nadaljevali. d Vsi slovenski oiidrji so nezanesljivi, tako je poročal dr. Žerjav maja meseca 1919 na vojno ministrstvo. Posledica je bila, da so Srbi začeli slovenske oficirje preganjati ter jih do današnjega dne skoro vse pregnali ter jih nadomestili s srbskimi. Na isti način je dr. Žerjav blatil vse Slo-, vencc v Belgradu -- in posledicc dobro čulimo na lastni koži. Naši ljudje naj potem ce bodo tako neumni, da kupujejo ln berejo najbolj protislovenske Žcrjavovc časopise —- Jutro in Domovino. d Pucelj in Žerjav, ki sta zapeljala Slovence v srbski centralizem, sta se dogovorila, da bosta zdaj po svojih listih z združenimi močmi lagala in hujskala zoper. SLS, da tako zakrijeta svojo vnebovpijočo krivdo pri centralizmu. Pa se ne bo po-srečilo. d Proti kuluku, ki so ga uvedli samostojneži in liberalci s tem, da so glasovali za centralizem, se izjavliaio slovenske ob- 6' čine kar po vrsti. Tako samostojneži iu liberalci vsak dan lahko bolj umcvajo, kako hvaležni so jim Slovenci za njihovo izdajstvo. Ni čuda, da so samostojneži čisto besni na SLS, ki se tako dosledno bori proti pjihovemu centralizmu d Občni zbor Orlovsko podzveze se bo vršil v nedeljo 30, t. m. točno ob pol 10. v Ljudskem domu. Ob 9. je pa sv. maša v kapeli cerkve sv. Jožefa. Vhod s Ciril Metodove ulice. Vožnja za udeležence občnega zbora je polovična na drž. in južni železnici. Podrobnejša navodila v tem oziru bodo sledila v »Slovencu«. d Italijanska kultura. Italijani hočejo slovenski živelj popolnoma zatretL Sedaj bodo spodili iz države 40 slovenskih duhovnikov. — Društva ne smejo iger prirejati, če laška komisija preje ne pregleda odra. Komisija pa stane par sto lir in jih mora plačati društvo. — Pri vsaki prireditvi se mora najprvo zapeti laška pesem. — Pašič pa sklepa prijateljstvo z Italijani, d »Kovači«. Stranke naj pri vseh poštnih in davčnih uradih plačujejo čim več z desetdinarskimi bankovci, takozvanimi >kovači<, da pridejo čimpreje iz prometa. d Zidava salezijanske cerkve na Rakovniku se je začela nadaljevati in bo v par mesecih pod streho. Stavba bo stala 8 milijonov kron. Ker je vodstvo ccrkve glede dohodkov navezano samo na dobra srca, iskreno prosi za pomoč vse častivce Marijine. dSeja mlekarskega društva se bo vršila v nedeljo dne ilO. sept. ob 9. uri na Kimati cesti pri Mraku v Ljubljani. Seja bo važna. Odborniki zavedajte se prevzete dolžnosti. — Predsednik. Nove zvonove dobe v soboto, 29. septembra, na Homcu. Ob tej priliki priredi Prosvetno društvo na Homcu igro pri pogrnjenih mizah. Igrali bodo »Bob iz Kamnika* in par kupletov. Pričeiek ob 3. uri popoldne v nedeljo 30. septembra — K obilni udeležbi vabi odbor. Tombola Zveze bivših salez. gojencev v Mladinskem domu na Kodeljevein v Ljubljani. Pri žrebanju za činke dne 22. t. m. so bile izžrebane sledeče številke; 9, 39, 61, 7, 77, 69. Izžrebanih je do sedaj 15 številk, in sicer poleg gori navedenih še sledeče: 42, 85, 13, 89, 57, 29, 31, 14, 34, katere so bile izžrebane dne 17, septembra. Kvatern je bilo priglašenih 32, izmed katerih je bilo 20 dobitkov izžrebanih. Vse, ki so zadeli kvaterne, obvestimo. Zadnje žrebanje 1. oktobra. Tablice so še vedno v prodaji. d Dva milijona mark stane na Nemškem znamka, če hoče kdo poslati pismo v Jugoslavijo. Marka je bila pred vojno avstrijskih K 1.20. d Miklova Zala. Prelepa povest, ki jo je z užitkom bral že sleherni Slovenec, je izšla predelana za oder. Prepričani smo, da bo tudi prenešena na oder navdušila naše ljudstvo in . jim živo slikala trpljenje naših prednikov v časih turških vpadov na slovensko ozemlje. Knjižica se dobi v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani in stane Din 22___ d Tihotapec. Prelepo Jurčičevo povest »Tihotapec« je predelal prof. Bajuk za naše podeželske odre. Igra bo radi svoje ljudske vsebine povsod gotovo do-5" segla uspehe. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za 22 Din, d Osebna zadeva. Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve, ie dovolil spremembo rodbinskega imena Ferdo Popraska, kaplana v Starem trgu pri Slovenjgradcu, v slovansko ime: Pohrašky. »Družinska Pratika«, ta najcenejši ia najbolj priljubljen koledar našega ljudstva, je že izšla za leto 1924. in jo lahko dobite v vsaki knjigarni in trgovini po Sloveniji. Kjer bi je ne imeli, zahtevajte, da jo takoj naroče. Letošnjo izdajo krasi mnogo izbranih lepih slik. Cena 5 Din, poštnina posebej. d Jajca so draga, meso je drago, zato uživajte cPEKATETEj, ki so enako redilne, kakor meso. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. d ČEVLJE KUPUJTE samo z znamko «PEKO«, ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20, na drobno tudi Aleksandrova cesta. 'rm© Wm Sirom domovine. GORJE i'Bi BLEDU. V nedeljo dne 9. t. m. se je vršilo v Gorjah slavnostno odkritje spomenika padlim vojakomv svetovni vojni .občine Gorje. Da so se društva mogla razvrstiti, nc je moral napraviti sprevod proti fioll in ("rez pokopališče k spomeuiku. Sprevod je otvorila šolska rcPadina pod vodstvom g. učitelja ln g. učiteljic. Za tem so korakali gorjanski invalidi. Invalid ltožič je nos'1 krasni venec, ki ga jo položil na spomenik padlim tovarišem. Ponosno so korakali in brala se jim na obrazih reSnoba. Potem je korakala godba kovinarjev Iz Jesenic, pevski zbor gorjanski, občinski odbor, gasilno društvo Gorje, gasilno društvo Dobrava lil Zasip, Pralno druStvo In domnčlni-soroilulkl padlih vojakov ter ostalo ljudstvo z duhovniki. Ko se je sprevod razpostavil pri spomeniku, je predsednik g. J. Cundrič Izrekel vsem sorodnikom padlih sožalje. !'o pozdravu se je spomenik odkril. .Med odkrivanjem jo godba svirala žnlo.stlnko in zastave so napravile poklou. Nato jo g. vojni ktirat g. Bouač tz Ljubljane blagoslovil spomenik In Imel govor, pri katerem jo malokatero oko ostalo suho. /a govorom je bilo petje in godba. Potem je nastopil kraljevi zastopnik g. polkovnik Blaj-vajs i/. Luibljanc, ki ua jo poslal kralj, da prisostvuje pri odkritju spomenika. Pozdravil jo v imenu kralja in skazal tast padlim vojakom ter jim je zaklieal »Slava jim.« Invalid Krušlč iz Ljubljane, zastopnik Izvršilnega odbora invalidov, je s svojimi zbranimi besedami prav dobro opisal sedanje bedno stanje Invalidov. V iinenu občine je govoril g. Jan. Opisal je eelo zgodovino, koliko jo bilo vojakov iz občine Gorje. Do njegovega županovanja jih je bilo 464 In sam je bil 465. Vojakov jo pa služilo v vojni čre/, 509 iz občine. Po govoru se g. predsednik Cun-drič zahvali vsem govornikom in udeležencem ter izroči spomenik v varstvo občini. Bil je dan slavnosti Jn žalosti. Spomenik je lepo izdelan in visok 3.35 m. Vzidane so 4 marmornate plošče z 109 napisi padlih. Okoli spomenika je lepa ograja, spredaj pred vhodom pa vodnjak, lz katerega voda vedno teče. Vse je bilo okrašeno z venci in mlaji, na sredi je vihrala črna zastava. Vencev je bilo položenih 7. Spomenik je kras cele občine, kakršnega se danes nima Slovenija za padle vojake. Postavili so ga invalidi svojim tovarišem. Ta spomenik naj Vam bo vzgled, da se bodete tudi drugod spomnili padlih vojakov. Zahvala gre posebno odboru invalidov, da so je tako žrtvoval. ORKUOa Pri nas nas Je doletela nesreta — 11 i M j« popoldne (ibruhnil požar pri Ivani Clitnan u napravil precej Škodo, ie *e premisli, da je skor^ ob vso ravnokar spravljene mrvo. Upam0( j, . ' g pomočjo dobrih ure mogla svojo gospodarstvi sopet popraviti. — Ličen društveni dom je BrJ. novljen, dvorana lepo prečiščena, da bo uujin Orlom gotovo r vzpodbudo pri njihovem iiobrai«! ralneni delu. IZ CEBKELJ NA GORENJSKEM. Preddvorskl Orel priredi SO. t m l>i.t v Cerklje in bo imel ob tej priliki r LM. skem doma prireditev s sledečim sporedom, L Proste vaje za L 1923 (člani), 2. NarS vaje s palicami, S. Simbolična: Ml >m« Orli.... i. Skupina, 5. Boks, 6. Trije tičkL igra v dveh dejanjih, 7. Natakar, veseloigri! v enem dejanju. — Kdor se hoče pošteno razveseliti naj pride pogledat. BREZNICA. V nedeljo, 23. septembra, so poleteli k nam ua Izlet »Orli« srenje Jesenice v sprem, stvu godbe, v svoji dobrohotnosti so dali Ko. marjevi iz Zabrcznice izletnikom svoj vrt ns razpolago, da tam pokažejo kaj znnjo. In v resnici, pokazali so mnogo! Ze korajžnl na. »top malih »Orllčev« Jc. dosegel, da so mnogoštevilni gledalci vzljubili izletnike. Navdušenje in priznunje je raslo od torke do točke. Prav posebno pa ni moglo ponehati občudovanje zadnjih vaj, ki jih je mojster« sko izvajalo dvanajst izbranih telovadcev. No bi verjeli, da je mogoča tolika spretnost če ne bi bili sami videli. »Orlom« In godbi kličemo: Hvala Vam za prelepo zabavo, ki ste nam jo nudili in vsa čast Vam! Razhajali smo se nad vse zadovoljni in t misli- i "o in željo v srcu: Kdaj bo pri nas kaj ta* ega mogoče ... LOŠKI POTOK. Ker je pri nas visoko nad morjem, sc t mnogem že kažejo neprijetni znaki hitre jeseni. Kmetje pospravljajo poljske pridelke, zlasti krompir, ki še ni povsod tako slab. Mnoge žc skrbij kako bodo zopet pre-krmili čez zimo živino, kajti pridelalo sc j« malosena. Enemu izmed orožnikov svetujemo nekoliko več ulfudnosti nasproti kmetom. MinuU so časi, ko so graščinski valpeti vihteli svof bič nad tlačani. Kmet ima tudi pravico določevati ccco mleku, ne pa samo gospoda če bi pretiravali v ceni, ne rečem, da bi smel omejiti, ali tako postopsti, kot on, prcscgi meje dostojnosti. Kot sc čuje, hodi po hišai in tam vpiše nad ženami. G. orožnik nai vzame v roko svojo siaž-beno knji£o ia pa knjigo o lepem vedenju.-Kmet dobro ve, da morajo vsi živeti, zato im« več srca za reveže, kot pa kakšen trgovec, in vse to ni neznano orožnikom in licancarieai in učiteljem. IZ OSILNICE. Pri nas smo pa tiči! Toda ne O^lifličM ampak Hrvaščani na drugi strani Kulpe. Pomislite, selo desetih gospodarjev, slabih, skoro kajžarjev, je naredilo most čez Kulpo, sta.en, nc samo za pešpot, ampak za silo tudi za vofr njo. Vlada je bila za vse prošnje ilv.na. ri hajdi, in napravili so sami. To ie sloflal ro* magaj si sam in pomagal ti bo Bog. — WP« se je izvršil sprejem presveticaa knezoSMJ« ob priliki birmovanja. — V sredo 12. t. P« (o ie peš primphal iz Doienjevasi g. poslan™ Skulj in možaki so se v mraku sešli ce ° » hribov, da čujefo, kak boj bijejo naši P0S'an" v Belgradu proti samo pašnim radikalom zapuščeni od slavnega Radiča. Prepričali m™ se, kako prazno je govorjenje, da poslan« » store nič, češ, da ji mje malo mar skrb i» w da so le izvoljeni. JANČE. „ ., V nedeljo, dne 16. t. m., smo imeli ^ Erav zanimiva govora: prvi o evnansuc" ongresu v Zagrebu« katerega nam ie praj meljito orisal g. de Cecco, trgovcc na m** njem. Poudarjal je posebno posamezne oa < , ke iz cerkvenih govorov na kongresu, ju ^ bi se kolikor moč tudi med nami udel««"^ Le škoda, da je fantov ia deklet iako v Rrisostvovalo temu govoru, ker posebno njim ► bil namenjen, Potem fe govoril naš spoštovani g. župan Gole, poblfal posebno laži, katere so se pogosto širile o namena zadnjega katoliškega shoda v Ljubljani, da fe katoliški shod prodal Slovenijo, da fe kuluk potrdil, da bo vofsko napravil itd. (Kje pa se dobijo taki tepci, ki to govore in verjamejo? Ur) Dalfe nam je te na kratko obrazložil trenuten politični položaj, kateri fe pa vedno boli žalosten in krut; samo to nas tolaži: ni stvari na zemlfi, ki bi bila neminljiva, pa tudi samostojno-liberalni centralizem bo minljiv, IZ AMBRUSA. Dn« 29. septembra je volk (ali jih je vež se ne ve) umoril 4 ovce in 2 koze, od teh Je eno požrl. V noči od 22. do 23. septembra je pa zopet zaklal 5 koz, 1 pa močno ranil. Lovci ga pridno zasledujejo. Stari časi se vračajo. Včasih so nam stari pripovedovali o volkovih, zdele so se nam kakor bajke, sedaj pa vidimo sami kako volk davi in kolje. Kje je pa politična oblast, da ga vpraša če Ima koncesijo za to obrt? SKOCIJAN PRI MOKRONOGU. Dne 15 septemkro t. 1. se (c vršil blagoslov novega mostu v Mršeči vasi. Blagoslov je izvršil ob veliki udeležbi ljudstva g. župnik J. Anžič. Most, ki ie bit silno potreben, so zgradil vaščanl sami. Da bi vsaj deloma pokrili velikanske stroške, so priredili na dan blagoslova Javno veselico, ki se te v gmotnem oziru dobro obnesla, vendar pa ostane -relik del dolga nepokrit. Vsem, ki so kakoikol; pri" pomogli k zgradbi mostu, najlepša zešvaL- — V noči cd 19. ua 10. t. m. treščilo v gospodarsko poslopje Janeza A/en na Jeperfeku št. 4. Ogenj fe uničil troje gospodarskih poslopij. Ker se je ogenj bliskovito hitro razširil, niso mogli rešiti niti živine; zgorelo je pet govedi in H prašičev, vse poljsko orodje in ne-kaf žita. Škoda je ogromna, zavarovalnina malenkostna. Okoličani, priskočite na pomoči IZ POLJA PRI VODICAH .Dfte 16. septembra tretjo nedelfo t. m. ie bilo tukaj blagoslovljcnje novega gasilnega doma. Okoli doma so bili postavljeni mlaji x ta-stavami, dom sam pa jc bil okrašen z Tenc! in cvetlicami. Blagoslovljenje ie izvrš',1 »o oc-poldanski službi božji domači preč. župnik "o-diški Peter Jane. Pri tem fe imel spodbuden in podučen nagovor ter se ie izkazal tudi dejansko velikega dobrotnika našega novega £a-silnega doma, za kar mu tu vsi Polici brez Izjeme očitno izrekamo prisrčno zahvalo. — Potem je bila tombola, ki se je tudi prav dobro obnesla. Mnogoštevilno občinstvo fe kratkočasila vrlo izvežbana vodiška godba. Tako se je blagoslovljenje lepo izvršilo v popolno zadovoljnost navzočega občinstva — - brez običajnega^ plesa. Iz tega se lahko razvidi, da ples pri takih svečanostih ni neizogibno potreben In fe tudi redkokdaj brez nereda ali celo izgreda. Veseli smo zdaj Poljci gasilnega doma, ki fe za slučaj kake nesreče, bodisi vsled treska ali strele, ali pa iz kakega drugega vzroka tako nujno potreben. — Bog pa in sveti Flo-rifan naj nas varujeta ognja, ne lc časnega, marveč še bolj večnega. Cerkovnik Rok. (7. noš.h gori. — Spisal Pavel i : (Dalje.) V. Rotija je res prišla. Polona jo jc pripeljala drugi dan vsa vesela in hvaležna: »Dobro delo si storil meni in otroku. Meni, «aj veš kako mi je. Mož pijanec, otroci pa: Daj, n venomer pelo ali se pogovarjalo s kozami. Pletlo je nogoviro med tem ko so ee koze pasle po hosM, in zraven je lzklepetalo ln povedalo vso kakor ;e vedelo in znalo. Roku je bilo v kratek čas ln dejal si je: »Prav i'e, da sem vzel otroka. O mi res priobljubijo pri liri, lahko se bodeva živila. Razposajenosti so bo pa otrok počasi odvadil.c »Jaz bom govorila s gospodom Matevžem in mu bom rekle, da vam morajo zvižati biro«, je rekla onkrat kar tako vmes. Rok se je čudil, kako da otrok ve o njegovi biri. »Kakšno biro? Kaj ti veš, kakšno biro imam?« »Dobro vem. Pol mernika ajde od grunta; od bajtarja pa hlebčke — pa majhne!« »Kdo ti je povedal?« »Mati. Mi je rekla mati: ker me ima gospod Matevž rad, naj ga prosim, da boste dobivali večjo biro. In jaz ga 'iom prosilo .< »Ne smeš £ »Oe me pa ima gospod Matevž rad .. .< »Kako da te Ima rad'?< ■*Mo pa ima! V šoli sva se stepll z Karolino ' iz Cabrač, tisto Jfaticovo, ki je Matic za cerkovnika. Ja'-; sem rekla: Ca bodo vam zvišali biro, našemu stricu pa morajo ludi I Ona pa je rekla: Tvoj stric je sam in pa grbast. Jaz sem rekla: »Kaj je pa tebi mar, če Je grbast I Ona je rekla: Saj si ti tudi. Tn jaz sem jo sunila v nos, da H je kri tekla... Takrat je stopil i sobo gospod Matevž.« »In kaj je rekel gospod Matevž?« »Vprašal je kako je bilo in zame se je poteg-nil. Je rekel, da se ne sme nikomur očitati, če je grbast, ker Bog tako da. Meni pa je rekel, da ne ; smem v nos suvati. »Prav je rekel!< Ah ta otroki Zvrgel so je po Poloni. Vse ve, vse si upal Celo gospoda Matevža se nc boji... »Zdaj bom pa šla enkrat k gospodu Matevžu iu mu bom povedala, da sedaj nikogar ne suiem v nos, ker ga ne morem, ker sem na Gaberški gori.« »Bog varuj da bi šini« »Mati Je pa rekla, dn naj grem.« »Ce je tudi rekla! Zdaj moraš mene ubogati.« »Pa ne bom šla ... Pa 6aj bo gospod Matevž sam prišel o sv. Jakobu! Tam na poti ga bom počakala in —. Ke, Kešca! Kešu, Kuš! Su, su, su!< In skočila je po hosti, da pomiri mlada dva, ki sta se obdelavah z rožički. — Ta olrokl Zameri) bi mu, a mu ne more, ker če ga pogleda, se mu zasmili, češ: »Živel boš vse svoje dni, pa to je dobro, da ti je dal Bog veselo WCe Polona je tiste dni večkrat Potekla da je dekletu pokazala pri kuhi in pri pčki.Vselej e prineste tudi kaj novic o tem, kaj ljudje pravno S biri Vse da kaže dobro. Ljudje ee ne bodo ustavljalGo,pod Jernej naj pokliče može v župmšče da se na vse enakomerno ln pravično razdeli Ker toliko kot Cabračani in Voljčani si upajo tudi Ga- b6m »Za sv. Jakoba bo treba cerkev posebno lepo osnažiti«, je svetovala Polona. »To pa da.« jln tudi zakristijo!« »Tisto pa še nič ne obljubim, ker ne vem kako bo kaj gospod Matevž.. < »Pa vendar! Ne bodi trmasti Ali meniš, da bo gospod Matevž pustil, da se boš norčeval iz nJega?« »Kdo se neki norčuje? Ali sem kaj rekel?« »Jaz pravim, da si je treba pridobiti gospoda Matevža, potem bo Slo vse gladko in dobro.« »Jaz pa pravim, da gospoda Jernoja.c »Nifi ne rečeni. Vendar... Pa kaj ti bom' pravila!« Tiste dni pred 6V. Jakobom je ostala Polona po cele dni: zavoljo snaženjo. Prte in pregrinjala je vse lepo oprala in zlikala. Tudi rulice in mašno perilo: vse je moralo biti belo kakor sneg. Zadnji dan je bilo ireba poribali in pomesti vso cerkev, izpramti altarje in vence, Izbrisati podobe, klopi, omaro. Kaj je tega od Marijinega Obiskovanja pa do 6v. Jakoba, in vendar — koliko se nabere prahu in nesnage! Mislil si, da nisi mogel bolje osnažiti, kot si; a danes vzameš v roko, odrgneš in otereš z cunjo in — svetnikov« obleka se ti nanovo posveti... In še to in ono I Venec ob okvirju sv. Jakoba —- kaj let je že tega, kar ga je bila napravila Dobenska Maruša! IzprašiS ga, liste poravnaš, nanovo ga pripneš — in ta ali oni bo vprašal: »Ali jc nov?« Vse lo sla delala Kok in Polona. Rotija pa je tekala od studenca do cerkve in od ccrkve zopet do studenca, nosila vodo v ročni posodi, ožemala cunjo in podajala Poloni, kar je potrebovala. Kako hitro je mineval dan. Polona je dobila komaj časa, da je skuhala; Rotija pa, da je nakrmila koze. Proti večeru, ko je bila posnažena vsa cerkev j in tudi zakristija, je prišel Veršaj. Kot ključar je pač hotel pogledati kako in kaj... No, naj lc pogleda ! Cerkovnik Rok jn stal v tronu SV. Jakoba in pribijal venec okrog okvirja. Morebiti ga je bilo res smešno videli, malega grbastega Roka, prepa-sanega visoko gori do pod vrata, poleg ogromne posla ve 6V. Jakoba ... Veršaj se je ponorčeval: »Glej, glej! Sem mislil, da je sv. Jakob oživel.« »Zakaj bi oživel —V« »Ker se nekaj giblje in gouiazi gori okrog sv. Jakoba, hel« »Oživel ni«, ga je zavrnil Rok, ki je vedel, da norčevanje leti na njegovo majhno postavo. »Kaj bo oživel? Ampak Rok in sv. Jakob morata biti skupaj, ker se to spodobi. Saj tudi v pratiki nista daleč narazen.« S tem je Rok prisekal Veršaja ošabnega, da bo vedel, da bosta Kok in sv. Jakob tudi še nadalje skupaj, četudi bi Veršaj rajši videl, da bi ne bila ... »Ali si bil res pri gospodu Jerneju in da si odpovedaval?« je zategoval Veršaj. »Bil sem, bil! In mislil sem odpovedati, to je res. 1'a gospod Jernej je rekel, da naj ostanem in lem dejnl: Do sv. Jakoba ostanem.' »Kaj pa potem?« »Potem se bo že šo videlo.« »Biro pravijo da bi ti zvišali t »Saj mislim da to ludi zaslužim.« »Nc rečem da ne. Ampak juternico boš pa že moral zvoniti kot jo po drugod zvoni; če ne, l'o-ljanci pravijo: Vi Gaberci, zaspanci ne marate, da bi vas kdo iz spanja budil; zato vam pa juternice ne zvoni...« »No, ta je pa bosa!« se je zasmejala Polona. Malo greh se ji je zdelo, da se v cerkvi smeje, pa vendar! Kje neki je Veršaj pobral to svojo modrost? In kdo je še kedaj kaj takega rekel? Veršaj je šel moško po cerkvi gor in dol, pogledal, potipal tu in tam, prikimal ali pa mrmral.., Potem je izvlekel iz žepa mero in začel meriti cer kev podolgem in počez. Štel in računal je na prste, hodil je od nllarja do vrat, pregledal in premeril vse kote in zopet računal. Potem je odšel v zakristijo in od tam na presto. »Kaj hudnika, ali mu sedaj tudi cerkev ni več všeč? Pu je ne misli podreti in potem novo zidati? Pa od kedaj eo še liberalci cerkve zidali* Podirali Ja, zidali nek (Dalje prlh.) Kdor Uft kje se nahaja deček Stanko Matclič, VB- „uu. m wrojen 30. sept. 1907 na Ravneh pri Livku, Primorsko, je vljudno prošen, dn to takoj naznani kuracijskemu uradu Livek pri Kobaridu. Deček je bolj majhne postave, nosi rujave hlače, črnosiv jopič in rujav klobuk. Od doma je Sel v sredo 8. avgusta. S seboj le vzel črneja psa, W ima belo liso na čelu ln okoli vratu. «041 .'oroč. prstani Donble verižice SiensUc ure Budilke Žene are Uhani HnJstcreJSa trgovicr ur.zlatnine ir j srebrn«! F. ČUDEN | LiUSUANA 22, Pra ariMV* t Izurjenega, poštenega Žagarja I Nov vinski sod Ei^l1 iS* dobra. Delo trajno. Nastop van. »vinjen r belim vinom rabljen pred kratkim" LER, ZjoroJ« Besolca It 47, Jasora, proda rgov.na RUPAR, Ljutljana, Tri«, 5712 "t* cesta It. 11, za 3000 Din, 577J SPREJMEM. Plača takoj. - IVAN PAPLER, poŠta Kranj. bronaste zuonove vliva najceneje ie t dobavnim rokom od 2 do 5 mesccev Zsionarna in nsuars^, SI. MM Did MobHaon._ Polhove kože a KOŽE VSEH DIVJIH 2IVAU t Mil 1» »tlitt množini kupuje skozi cclo leto D. ZDRAVIC, trgovec X usnjem, Ljubljana, St. Florijana uL 9. Te telo n «3« s Fr. Rozman « mefcsaiiiSroofl cesta 51 prš orala ose urite kandifoo (bon-boaoo) po namilita tovarn Sfeita ccnab. ZHHTEVHJTE CEHIH! Preselile? imovine! Naznanjamo uljuduo, da smo preselili svojo trgovino z 201 eznino s 25. julijem t. 1. od Cankarjevega nabrežja štev. 1 v svojo lastno hišo v Stritorgefo ulico Ua. I kjer bomo trgovino znatno razširili. Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo ccnjo nim odjemaloem najboljšo postrežbo. Z odličnim spo&tovanjem Breznih \ frllsch. trgovina z lelcznlno ♦ INGER Šivalni stroji ■ Na čelom cetu znant kot najboljdi. «■—~— —j Podružnice In zastopilva v vseh mestih. :— LJUBLJANA, Šelonburgova ulica 3. — Centrala za državo S. H. S. Zagreb, Morulideva ulica B, II. kat_ ♦ ♦ ♦ ♦ Ljudska posojilnica v Ljubljani (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje vloge brez odbitka po 5% Stanje hranilnih vlog nad 120,000.000— kron. Stanje rezervnih zakladov nad 1,100.000 — kron. Izdaja konzorcij »Domoljuba«. 1" Odgovorni urednik Anton Sninlk v Ljubljani. Tisk« Jufoslovan»k» tiskar«-