Številka 15!
TRST, v ponedeljek 1. junija 1908
Tečaj XXXIII
IZHAJA VSAKI ĐAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dombergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. min, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
mm	m
SV\T>
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Jf*ro«nln« na n»a*ljsko lzdanj« „KJMMOSTT* at&n« : oolo-
_____ l®tno K 5-20, pol leta 2 60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: uiloa Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti st. 18. PoStno-hranllnKni ra?un Ji 841 652. TELEFON št 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Vandalske demonstracije o priliki skupščine družbe Sv. C. in M.
PULA 31. Ob 10. uri 30 minut dospel jc parnik „Liburnia" z izletniki iz Volosko-Opatije. — Na rivi je čakala kakih 2000 ljudi broječa množica hrvatskega naroda. Ko se je sprevod pomikal proti ..Narodnem domu", sledila mu je druhal irreden-tistov in socijalnih demokratov. — Pred »Narodnim domom< je pričelo huronsko žvižganje in tuljenje. Policija je z brahijalno silo — po ognjegascih — dala odstraniti hrvatsko trobojnico z balkona »Narodnega doma« in sicer trikrat. — Policijski svetnik Osti — sorodnik župana Stanicha — je grdo žalil našo trobojnico. — Ob 11. uri in 30. minut je dospel brzo vlak, ki je vsled nezgode v Borštu imel poldrugo uro zamude — z izletniki iz Trsta in Istre. — Izletniki so bili ob svojem prihodu v Pulo vsprejeti od zdivjane druhali s huronskim žvižganjem in tuljenjem: „evviva Pola italiana e romana !;t, „evviva Italia!" etc. Razsajajoča druhal, pojoča »Marameo«, »Patria di Rossettic in »Lega Nazionale« spremljala je izletnike, med katerimi je bil tudi poslanec prof. Mandić in pevsko društvo „Čitalnica" iz Trsta, vse do „Narodnega doma", — Članom „Čitalnice" iz Trsta je policija prepovedala nositi društvene znake.
Ko je pričela na širnem vrtu »Narodnega doma« veselica in je nastopil pevski zbor »Čitalnice«, zaorili so urnebesni živio-klici : Živeli Slovenci! Živeli Tržačani! Čitalničarji, ki so res krasno peli, so bili predmetom prisrčnih ovacij. — Došlo je ogromno naroda. — Proti policiji, posebno proti svetniku Ostiju vlada nepopisna razburjenost. — Ljudstvo glasno zahteva, naj naši poslanci poskrbe onečaščeni tr oboj niči zadoščenje,
N. D. 0. v Štandrežu pri Gorici.
GORICA 31. Danes seje v Štandrežu (vas-predmestje goriško) vršil zaupni sestanek, na katerem se je sklenilo ustanoviti tam v kratkem podružnico N. D. O. Bil je iz Tr^ta tov. Jaklič.
Prorektor Bauer odstopi?
ZAGREB 31. Širi se govorica, da odstopi prorektor vseučilišča dr. Bauer. Italijanska vojna mornarica,
RIM 31. Tri divizije eskadre Sredozemskega morja so odplule v vztočno Sredozemsko morje, kjer bodo več tednov križarile.
Srbska banda zažgala bolgarsko vas.
SOFIJA 31. V ministerstvo za unanje stvari je dospela oficijelno potrjena vest, da je dne 22. t. m. neka srbska banda
zažgala vas Sracin med Egrepalanko in j Kratovo in pri tem pomorila več prebi- i valcev, ker so bili prestopili k bolgarskemu eksarhatu. Vlada se je takoj pritožila pri; porti, priobčila je slučaj tudi evropskim kabinetom ter je dala po svojem beligraj-skem diplomatičnem agentu izjaviti srbskemu ministerskemu predsedniku Pašiću, da taka grozodejstva srbskih band niso pripravna povspeševati dobre odnoSaje med Srbijo in Bolgarijo ter da utegnejo imeti težke posledice.
Slikar unorjen.
PARIZ 31. V minoli noči sta bila umorjena znani portretni slikar Steinheil in njegova tašča.
Švedska kraljeva dvojica v Beroiinu.
BEROLIN 31. Danes popoludne je dospela semkaj švedska kraljeva dvojica. Na kolodvoru sta jo vsprejela cesar in cesarica. V imenu mesta je kraljevo dvojico pozdravil viši župan. Kralj Gustav se je zahvalil za prisrčen pozgrav. Zvečer bo v kraljevi palači svečana večerja.
Italijanski kralj in nadvojvoda Fran Ferdinand na nemških vojaških vajah.
BEROLIN 31. »Militar-pol. Korresp.c javlja, da se nemških cesarskih vaj, ki se bodo vršile prve dni meseca septembra, j udeležita tudi italijanski kralj in nadvoj- j voda Fran Ferdinand. Vojaške vaje se . bodo vršile med 15. armadnim zborom iz Strassburga in 16. armadnim zborom iz Metza.
Maroko.
LONDON 31. Iz Tangerja javljajo, da je kaid Buhta ben Bagdadi s 6000 možmi, s konji, orožjem in municijo pobegnil k sultanu Mulej Hafidu. 700 mož je ostalo zvestih ^iltanu Abdul Azizu, • toda tudi ti so v nevarnosti, da jih vjame j Mulej HafiJ. Položaj sultana Abdul Aziza ' je tako obupen, da je v nekaterih dneh pričakovati, da se odpove prestolu.
CASABLANCA 31. Mohamed ben Larbi, ki je v minolem letu propovedoval j sveto vojno in ki je s svojo agitacijo za-: krivil nemire in klanje, je bil ujet in odveden na francoski konzulat.
Položaj na otoku Sam os.
ATENE 31. Pred Samos sta dospeli dve turški vojni ladiji. Položaj na Samosu je nespremenjen.
Boj med Korejci in Japonci.
SEUL 31. Glasom vesti, ki so jih prejele vojaške oblastnije, je prišlo tekom meseca maja med japonskimi četami in korejskimi ustaši do 53 spopadov. Korejci so izgubili ,594, Japonci pa 30 mož, Korejci so imeli petkrat več ljudi na razpolago nego Japonci. Največ bojev je bilo v pokrajinah Ham-Gjong-De in Kveng-Ven-Do. Ustaško gibanje je pa izgubilo na svoji važnosti, odkar seje dne 27. t. m. v Seulu udal edini priznani vodja ustašev.
Dr. Mfekerle minister za unanje stvari?
BUDIMPEŠTA 31. »Pesti Naplo« je prinesel vest, da v kratkem odstopi dosedanji minister za unanje stvari baron Aehrenthal in da pride na njegovo mesto dr. Aleksander Wekerle.
Car obišče Francijo.
PARIZ 31. Kakor se zagotovlja, povabi predsednik Fallieres na sestanku v Revalu carja, da obišče Francijo. Vero-jetno je, da se car odzove povabilu in da obišče Francijo še tekom tega leta. Atentat z bombo.
BEROLIN 31. V petek zvečer je bila v stanovanje nekega tovarnarja papirja vržena bomba. Pri tem sta bili razdejani dve stanovanji. Šestletni sin tovarnarja je bil ubit, dve služkinji pa težko ranjeni. To je bil skoro gotovo čin maščevanja od strani teroristov.
Rusija.
Anglija in Rusija glede makedonskega vprašanja.
PETROGRAD 31. V obveščenih krogih menijo, da pride v kratkem glede reform v Makedoniji do sporazuma med Rusijo in Anglijo. Pogajanja z Anglijo napredujejo dobro.
Namišljeno potovanje Izvolskega.
PETROGRAD 31. Vest o predstojećem potovanju Izvolskega v Berolin in na Dunaj označajo na pristojnem mestu kakor neosnovano.
PODLISTEK.
KAZA KI.
Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ.
„Odjezdili smo z Girejko**, je pripovedoval Lakaška. (Da je Girej-hana nazi-val Girejko, v tem je bila neka vrlost, ki ni odšla kazakoma.) Onkraj reke se je zmeraj bahal, da pozna vso stepo in da naju pripelje naravnost; a oc^ezdili smo, noč je bila temna, moj Girejka je zašel, pričel iskati, a vse zastonj. Ni našel aula, na noben način ne. Očividno smo bili zašli preveč na desno. Skoro do polnoči smo iskali. Na srečo so začeli lajati psi*.
„Bedaki", je rekel stric Jeroška. Mi smo tudi zašli včasih ponoči v stepi. Vrag se izpoznaj! Tedaj sem pojezdil na hrib in zatulil kakor volk, vidiš, tako-le! (Djal je roke pred usta in zatulil kakor tolpa volkov v enem glasu.) „Precej se odzovejo psi. No, povej do konca. Torej potlej ste našli ?*<
j,Brž smo jim nateknili uzde. Nazarko
bi bile nogajske babe kmalu vjele. Res!"
„Da, vjele!" je rekel razžaljeno Xa-zarka, ki se je bil vrnil z žganjem.
„Odjezdili smo: zopet je Girejka zašel ; kmalu bi nas bil zapeljal čisto v sipine. Pravil je zmeraj, da gremo k Tereku, pa smo jahaH čisto proču.
„Ti bi bil moral gledati po zvezdah", je rekel stric Jeroška.
„To pravim tudi jazu, se je oglasil Jergušov.
„Da, pa jih glej, če je vse temno. No, pošteno sem se ubijal! Vjel sem bil kobilo, jo djal na uzdo in jo zajahal, svojega konja sem pa pustil, češ, nas že popelje prav. In kaj misliš ? Prha, prha pa z nosom voha po zemlji... potem steče naprej in nas pripelje naravnost sem v vas. In to je bila sreča, kajti postalo je že čisto svetlo; toliko da smo skrili še konje v gozdu. Nagim od onkraj reke je prišel in jih vzel." Jergušov je pokimal z glavo, „•Jaz tudi pravim: dobro naredili! Ali jih je bilo veliko?"
„Tukaj so vsi," je rekel Lukaška in se potrkal po žepu.
Katoliška avtonomija na Ogrskem.
Minister za uk in bogočastje grof ' Apponyi predloži te dni zbornici zakonski načrt o katoliški avtonomiji. Zakonski načrt ima namen podeliti avtonomijo tudi katolikom, da bodo tudi oni imeli svoje . oblasti. Na prvem kongresu, ki se skliče j na jesen, izdelajo se statuti in pošljejo vladarja v potrditev. Zakonski načrt o katoliški avtonomiji ima zagotoviti katolikom še širje polje glede ureditve šol in cerkve-( nega imetka.
Glas nemškega lista o potovanju slovanskih poslancev v Pe-trograd.
»Berliner Tageblattc piše, da je potovanje treh slovanskih državnih poslancev v Rusijo posebnega političnega značaja, ki je naperjen direktno proti Nemčiji. Na sestanku slovanofilskih društev izjavil je poslanec Dumbovski, 'da se Poljaki pridružijo veliki ideji vseslovanstva in da se ' oslonijo na Rusijo, ker Nemčija tako sovražno postopa.
V tem trenotku je stopila stara v izbo. Lukaška ni povedal do konca.
„Pij !u je zavpil.
„Tako sva tudi midva z Girčikom ne-
TJ
koč pozno pojezdila..." je pričel Jeroška.
„E, kdo bo poslušal tvoje storje," je rekel Lukaška. laz grem zdaj: Izpil je vino iz velike lesene čaše, zategnil jermen svojega pasu in šel na ulico.
XXXVIII.
Bilo je že teđmo, ko je stopil Lukaška na ulico. Jesenske noč je bilo sveža in brezvetrna. Zlata polna luna je vzhajala izza črnih topolov, ki so stali na eni strani trga. Iz dimnikov shramb se je kadil dim in se razgrinjal nad vasjo, zlivajoč se z meglo. V okneh je tu in tam svetila luč. Duh kravjekov, tropin in megla je j napolnjeval zrak. Govorjenje, smeh, pesmi ! in poklanje pečkov je zvenelo enako vse-1 navprek ko po dnevi, a razločneje. Bele rute in kučime je bilo videti v gručah v temi ob plotovih in hišah,
Na trgu, nasproti odprte in razvetljene štacune, se je drenjala gruča črno in belo
Ogrska volilna reforma.
Glasilo madjarskih socijalistov »Nep« szava« piše, da je skrivnost, s katero se postopa z volilno reformo, najbolji znak, da je reforma naperjena proti širšim masam prebivalstva. V tej volilni reformi, kolikor se je dosedaj zvedelo, so take določbe, da je volilna splošnost izključena, da sta nadalje izključena volilna enakopravnost in tajnost in da ne bo reforma volitev decentralizirala. List pravi, da bodo milijoni delavcev pripravljeni, da se proti taki volilni reformi borijo da zadnjega izdihljeja.
Tržaška mala kronika.
Prihod „Pannonie" od Cunard Line.
Včeraj zjutraj je priplul v Trst iz New-Yorka parnik »Pannonia« od Cunard Line po 16 in pol dnevih potovanja pod povelj-ništvom kap. William Irvinc z 200 osebami možtva in 349 pasažiri. V Napolju jih je >Pannoniac izkrcal 148. Od 349 sem došlih pasažirov so 9 od I. razreda, 14 od II. in 23 od ITI. avstrijski podaniki, ostali so iz Ogrske in so takoj nadaljevali pot v Reko.
Angleška jahta v pristanišču. Ob eni in
pol popoldne se je vsidrala v našem pristanišču angleška zabavna jahta »Cataniac 212 ton. »Catania« je dospel iz Opatije. Komandira ga k. William Korke in njega možtvo sestoja iz 37 oseb. Z ladijo potuje lastnik, vojvoda Sutherlandski z nečakinjo miss Champel. Njegovi gostje so vojvoda in vojvodinja Portlandaka s hčerjo Iadv* Victoria Benedicht. Dalje potuje skupaj domači zdravnik in šest oseb za postrežbo.
Konfrontacije s Semoličem. — Nikak fndic j glede umorov koČjažev. Včeraj in predvčerajšnjem so se vršile konfrontacije glavnih prič v stvari umorov kočjažev s Semoličem, da bi se dognalo, je-li on podoben osebi oziroma osebam, katere se je videlo v kritičnem trenotku v dotiki z umorjenimi kočjaži. Dosedanji uspeh teh preiskav je popolnoma negativen in je gotovo, da ona zver, ki je ubila Praznika, Mohoroviča in Vidala, je in bržkone vedno ostane — grozna tajna.
Poskusen samomor. Gisela G., stara £2 let* kasirka, stanujoča v ulici Guardia št. 13, je izpila včeraj v svrho samomora žveplene kisline. Zdravnik rešilne postaje ji je napravil nekoliko kafrnih injekcij in jo dal prenesti v bolnišnico. Nahaja se v težkem, toda ne obupnem stanju. Vzrok samomoru je baje nesrečna ljubezen.
Tatvina v Ljubljani, aretacija v Trstu.
Vsled brzojavke iz Ljubljane je bil predvčerajšnjem ob 5.35 pop. ob prihodu dunajskega vlaka aretiran trgovski pomočnik Ivan Gerlitsch, star 19 let, iz Maribora.
oblečenih kazakov in kazakinj in razlegalo se je glasno petje, smejanje in govorjenje. Držeč se za roko so plesala dekleta lah-konogo po prašnem trgu kolo. Suho in prav nič lepo dekle je zapelo:
Izza gozda, temnega gozdiča
Aj-da-ljuli! Izza vrta, zelenega vrtića Sta prišla dva fanta mlada, Fanta mlada, fanta zala. Se zagledala, se ustavila. Se ustavila, se udarila. K njuna pristopila lepa je dev®jka; K njima pristopila, jima govorila: Enega od vaju rada bi jaz bila. Ln dobil dekle je zali beli fant, Zali beli fant, kodrolasi fant. On jo prime, prime za ročico Pa jo pelje, pelje skoz vasico. Vsem tovarišem jo kaže, hvali Glejte, bralci, kako imam ženico !
Stare ženske so stale na strani in poslušale pesmi. Dečki in deklice so tekali okoli po temi in se lovili. Kazaki so stali v krogu, nagajali mimoidočim dekletom in včasih pretrgavali kolo in vstopali vanj.
(Dalje).
Stran II
»EDINOST« Stv. 151
V Trati, dne 1. junija 1003
Mladič jc v kradel bicikelj v Ljubljani in stopil v vlak, da bi prišel v Trst zabavat se. Kakor pa se vidi, je bilo veselje le jako kratko.
Mož. ki išče svojo zono. Cezar Gnuta, stanujoči v ul. Guardia št. 14, je včeraj naznanil na policiji, da mu je že pred tremi meseci ušla 2ena. Dne 28. t. m. je izvedel, da je služila pri neki rodbini v ul. S. Giorg-io št. 7. Sedaj pa je tudi od tem izginila.
Loterijske številke izžrebane 30. maja :
Gradec 34 25 38 68 84
Dunaj 4 40 54 30 79
Smešnica. — Bridka pritožba. Veste, jsoseda, z mojim možem ni več za shajati. Vedno mora imeti predzadnjo besedo.
Koledar In vreme. — Danas: 1'oinfil muč. j Jutri : Erazem, škof. — Temperatura vieraj 2. uri popolndne + Cels. — Vreme včeraj : lepo.
Vesti iz kranjske.
Letošnji veliki manevri vršili se bodo — prvič v tako velikem obsegu — med St. Petrom-Ivnežakom — Ilir. Bistrico —; pa tja dojuršičev. Moštva bo okolu 30.000, viši štabni častniki bodo stanovali v Ilirski; Bistrici. Konec manevrov bo v bližnji Istri, i
Artilerijsko strelišče. V Knežaku na-pravijo gotovo že prihodnje leto artilerijsko strelišče za streljanje z ostrim strelivom. \ Strelišče bo napravljeno proti Koritnicam. j Semkaj bodo prideljeni topničarski polki iz Ljubljane, Gorice in Celovca. Posamezne baterije bodo nastavljene v Zagorju, Kne-, žaku, Šembijah, Trnovem in Ilir. Bistrici, j
Vinska kupčija na Vipavskem. Ta mesec se je izvozila iz Vipavskega izdatna množina vina in radi tega je upati, da se bodo pričele cene vinu višati.
Cena črešnjam je letos na Vipavskem ; i 2 stotink kilogram.
Vesti iz Goriške.
Samomor. Iz Kazelj: Obesila se je v soboto zjutraj žena tukajšnjega posestnika Josipa Majcen, Antonija. Ko se se vsi do- , mači odstranili iz hiše, je šla v sobo in se 1 tamkaj obesila za strop sredi sobe. Ko so domaČi prišli ob 8. uri domov, so jo našli mrtvo. Zapustila je sedem nedoraslih otrok. ; Antonija Majcen je bila že več časa urno- ■ bolna.
Gospodarstvo.
Gosenice.
Strokovni učitelj g. Bruders iz Mari-j bora je priobčil sledeče :
Az raznih delov dežele prihajajo poročila, da so prišle nad drevje ponekod j v ogromnem številu gosenice, zato naj bodo tukaj podana glavna sredstva, katera se danes morejo rabiti v pokončeva-nje te golazni. Prvo je seveda uničevanje! gosenic. Imamo sledeče vrste gosenic :, 1. glogov belin. Gosenice izgledajo sive j in svetlorjave, so le malo dlakaste in pojedo listje z rebri vred popolnoma. Sedaj so gosenice izrasle, deloma so se že zabubile. V severnih krajih se bodo kmalu. Bube so svetložolte s črnimi pikami ; najdeš jih viseti na vejah dreves in grmov in jih treba takoj zbirati in uničevati, predno zopet začne beli metulj junija iz-legati jajca, iz katerih izidejo še tekom poletja krepke male gosenice. Gnezda te gosenice so po odpadu listja dobro vidna, in jih je treba pozimi pridno oarezovati, zbirati in sežigati. Kdor je to lansko zimo1 zamudil, bo letos silno trpel po tej golazni. 2. Zlatoritka. Gosenice so temno sivorjave in imajo na hrbtu dva rdeča pasa. Škoda in način življenja sta ista kakor pri belini. Tudi te gosenice se bodo kmalu izrasle in zabubile, tako da bo tudi le pobiranje bub, kijih najdeš med listjem, mogoče. Tudi tega škodljivca gnezda moraš pozimi pobirati in sežigati. 3. Prsteničar. Pisanoprogaste gosenice se odlikujejo po svoji posebni požrešnosti. Drevesa, ki so jih «do kosti» pojedle, takoj zapuste in splezajo na sosedna in tudi ta na enak način požro. Ta vrsta gosenic igra letos, kolikor je doslej znano, glavno ulogo in ji zato treba posvetiti vso pozornost. Prste-ničarjeve gosenice se sedaj pogosto ponoči zberejo v kakem kotu med vejami v velike družbe in jih lahko zjutraj presenetiš ter vse s kako cunjo stisneš. Drevesa in drevesne dele, ki so jih te gosenice uničile, lahko >edaj tudi z uspehom škropiš z raztopino, ki si jo napraviš iz 1 kg tobačnega ekstrakta (ga dobiš v tobačnih prodajalnah !) in 1 kg mastnega mila na 100 lit. vode. , Ker gredo gosenice od drevesa do drevesa, od sadovnjaka do sadovnjaka, zato je treba nanje posebno paziti in morebiti tudi Škropljenje z navedenim sredstvom po potrebi ponoviti.
Falimentov v Združenih državah.
je bilo v mioolem letu 10.285 v skupni vrednosti 371.300.000 dolaijev (dolar-5 kron.) Leta 1906 so znašali falimenti 90 mil, dolarjev.
Mlekarstvo lata 1906.
Razmeroma največ mlekarskih zadrug je imela Predarehka (651), najmanj Istra (2). Kranjska je štela 89 mlekarskih zadrug.
Za čebelarstvo v Dalmaciji.
Zadersko namestništvo je odločilo, da bo tudi letos v Dalmaciji teoretiško-praktičui te-| čaj za gojenje čebel. Tu aj bo na glavici pri Kninu in bo trajal 8 dni. Žične se 30. ju-i nija. —
Razvoj čebelarstva. Najreči Čebslar na sretu je Harison iz Kalifornije v Amariki, ki ima okolu 6000 panjev, od katerih dobiva na leto okolo 100.000 kilogramov meda. Na Grškem so naSteli okolu 30.000 panjev, ki dajejo na leto okolu 1 in pol kg. meda. — Danska ima 80.000 panjev. Izmed vseh držav v Evropi se pa s čebelarstvom najbolj bavi Avstro-Ogrska, ki ima okolu l1/, mil. panjev, od katerih dobiva na leto okolu 21 milijonov , kg. meda.
Razne vesti. !
Izlet nemških duhovniko na Angleško. Te dni se je je podalo na An-' gležko okolu 150 nemških duhovnikov, med njimi 15 katoliških. Med zastopniki evange-' liske cerkve se nahaja tudi predsednik nem- j škega evangeliškega cerkvenega konzistorija Voigt3 in generalni superintenden Faber, od j katoliških prelat Kleingidam. Razun teh se 1 izleta udeležuje več profesorjev raznih vseučilišč. Izletniki so se iz Bremerhaleaa odpeljali na Angležko. Dne 2. junija se vrnejo nazaj na Nemško.	J
Najbogateje mesto na svetu je New- j Vork. New yorški cenilec mr, Metz je dobil j nalog, naj ceni zemljištni posest New-Yorka in sicer po nižji taksi. Ta mastna posest je \ vredna 2 milijardi dolarjev. S to svoto bi se j lahko poplačalo ves dolg Zdiuženih držav, lati znaša z dolgovi pojedinih držav le 120o mil. dolarjev.	š
V« oslova a ski dijaški kongres se bo vršil v Pragi od 24. do 30. julija t. 1.
Nekaj is konjske statistike. Naj- j ceneje se more dobiti konja v republiki argentinski. Zadnja statistika je dokazala, da žiri tamkaj okolu 4,762.000 konj, kar znači, da pride na vsakih sto prebivalcev 120 ko-njev. In najbolji konji ne stanejo več nego 125 do 175 kron, a dobar konj se more dobiti tudi za 30 oziroma 20 kron. Dežela, v kateri je za Argentinijo največ konj, je Sibirija, kjer pride na vsakih sto prebiralcev
po 85 konj.
Praktična novost v gledališči. V
novem nemškem gledališču v New-Yorku uve dejo praktično novost, ki bo za obiskovacle gledališča zelo ugodaa. V predvorju bo nam reč urejena avtomatična garderoba. Vsak aedež bo' imel posebno ormarico, previđeno z isto številko in z istim ključem, ki se bo Se le tedaj dal odpreti, ko se bo vrglo vanjo določeni denar. Vsak obiskalec bo lahko vzel ključ svoje ormariće seboj in jo potem zopet odprl. Drugikrat se ne bo moglo več izvleči ključa, da ga kateri zlikovec ne o d ne 3 e.
II. shod »vit rij. nemških ured nikov se bo vršil binkoštno nedeljo na Du-niiu. Shod se : bo bavil z več stanovskimi vprašanji, kakor so starostno in invaliditetno zavarovanje, roki odpovedi, socijalni položaj urednika in reforma tiskarskega zakona.
Dohodki pariikih gledališč v letu 1907. Mesto Pariz je teh dni izdalo statistiko dohodkov znatnejih pariških gledališč v letu 1907. Vsa ta gledališča so prejela pri srojih blagajnah skupno svoto 54,753.048 I frankov. O i leta 1900. niso imela pariška gledališča tako Bijajnih vspelio*. Tedaj so gledališča imela 57 mil. frankov prejemkov. Pri prejemkih zadnjega leta izkazuje: Ve-
Kaj JG	Najbolja hrana za
zdrave in bolehne o- 1 troke kakor tudi odra- j sle, priporočena od prvih tu- in inozem j skih zdrav, avtoritet; in tisočev domačih zdravnikov. Moka »KUFEKEc utrjuje okostje, ojačuje živčevje, urejuje brebavljanje, je jako cena in najboljše redilno sredstvo. 4 Podučni zvezek »Dojenček« dobiva se zastonj povsodi, kjer se prodaja »KU-FEKEc kakor tudi pri tvrdki R. Kufeke, Dunaj III.
siljs®. vsakovrstnega pohištva
- navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. -
Peter Jeraj
TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13
ter vogal ulice sv. Katarina.
* Zdravnik in ranocelnik
Dr. Dinko Tecilazit
Ima svoj ambula torij
ZA OTROŠKE BOLEZNI
v ulici Stadion 6, I. n. Telefon 18, IV (gledal. Fenice)
p ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne. jj
Cesare Levi
corso 4i. - Urar-zlatar. - corso m.
ZALOGA
zlatih in srebrnih ur
Bogata izfoer zlatih in srebrnih predmetov.
Vsi predmeti, bodisi zlati ali srebrni nosijo
pečat c. kr. finance v Trstu. Gospodom klijentom se preskrbi male poprave brezplačno.
Pomladanska sezona!
V dobroznanl prodajalnici
Maccari & Fross
TRST, ulica Malcanton št 9
se dobi velika izbera
črnega in barvanega blaga za moške obleke
po tako nizkih cenah, da sb ni bati konkurence
(Na željo se piBljejo uzorci brezplačno).
GOSTILNA
„Rll'antica Pompei"
TRST
Piazza Carlo Goldoni 4
W Ulica Giosue Carducci 5 , Izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino.
Skladišče šivalnih strojev
G. Trani
TRST ulica Barriera vecchia 19
Cene dogovorne. w Plačilo na obroke.
Sprejme se popravljanja šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje.
R. Gasperini - Trst
Telefon i974 — SpCdltei* — Telefon 1974
Prevozno podjetje
:: c. kr. avstrijskih državnih železnic. :: Sprejme
razcarinanje kakoršnegasibodi blaga iz mitnic, dostavljanje na dom, pošiljatve. potega kovčegov.
Najdogovornejše ceuc.
Ne pozabite na
Mirodilnico Tomaža Zadnika
prej Skrinjerjeva W v ulici Farneto Stv. 33
se d »bi vsakovrstne barve, petrolej, eopteov 1»
"fflSFLEi Kinina Salua.
VELIKO SKLADIŠČE
Ali' Univerzo
trst, piazza Carlo Goldoni St* 1
Ob priliki birme veliki dohodi oblek iz modernega blaga za dečke.
Elegantni kroji.
Bogata izbera oblačil vsake bartfe, belih, ereme, modrih itd. itd. za otroke.
ARISTIDE 6UALC0 Trst, ulica S. Servolo 2,
X TOVARNA CEVI IN PREŠANIH 1LO
■jH	>"c boji se konkurence.	fgjg^
MICHELE ZEPPAR
Trst,	uliea S. Giovanni št. 6-12.	Trst.
Skladišče majoličnih peči
slavnoznane tovarne Carl Mayer sinovi v Blanskem (ustanov, leta 1348).
•	1	—-a.- -	Mode ne risbe v raz-
novrstnih barvah. - Cene dogovorne. -
Lastna tovarna
sledilnih peči
obdelanih z j	majoliko.
i Izvršuje se tudi naro-r čila za dela vsake ve-|	1 i kosti.
Bogata izbera ::
* ploič za pokrivanje ' midor in štedilnih peči
V Trstu, dne 1. junija 1903
»EDINOST< štv. 151
Stran III
Opora 3.217,324, Comedie Frans-aise 2,293.340. Komična opera 2,562.837, Ambigu Teater 599.030, Teatre Antoice 763.790, Teatre des Capucines 311.984, Thatelet 1.884.605, Sluny-Teater 264.649, Gaite 1,018.628, Saint-Martin 1,003.597, Reraiosan-ce-gledalisče 991.160, Teatre Sarah Bernhardt 1.318.200, Baudevilleteatre 1,095.024 in gledališče go3pe Rejane 1,051.811 frankov.
0	naših pevskih ^društvih.
ii.
Čc mu sem omenjala onega tipičnega dogodka nekje izven Trsta, ki je ljudstvo gledalo narodno veselico izza ograje, od daleč in ni Šlo blizu, ker je vedelo, da bi ne bilo dobrodošlo ? Zato, da činitelji pevskih diuštev, izprevidijo, da četudi so narodne veselice se svojimi pevskimi zbcri morda res postale nepotrebne — r > ? Ured.) za inteligenco, se šli vedno najvččcga pomena našemu priprostemu ljudstvu. Ti činitelji morejo zato delovati neumorno še nadalje, da obstoječa pevska društva ne odrevene ter da se že zavoljo imenovanih nižjih slojev podprejo zopet na ugleden višek ter da fzginelzopet mlačnost, ki se jih oprijemlje. Mi, ki si dobivamo >mi'r svojega delovanja po-šolah, uradih, iz čosopisev in v zasebnem Življenji, mi, ki posedujemo najugodnejšo priliko, da poslušamo končne in navduševalne govore : mi seveda ne potrebujemo tako nujno črednega razavedrila. Toda ne bodimo se-oični in skrbimo, (kakor smo začeli) nadalje za vbogo neuko občinstvo, da mu vsaj s petjem prerahljamo notranjščino, da ne zapade v malobrižnost naših pradedov ter, da si kar je glavno, ne bo iskalo zabave drugod v tujem šotoru, kjer se nam odtuja. Mi, ki smo že izvežbani, pilimo -narljivo, sicer blago, ampak sigurno na nazorih o narodnih dolžnostih nižjih krogov. Najizbornejše sredstvo k temu pa je /endar le narodna pesem. — Čuvajmo '.e-to potemtakem z vso skrbnostjo in vnemo ter pribitevajmo jej v pomoč, predno — sir.rLno ne utihne. Dvignimo s; odločno, pevskim društvom v tolažbo in vprobujo, z nasveti in podporami! Res je, da nam sleherni dan prinaša novih žrtev, ki utegnejo v gotovih trenutkih kakor nadležnice Tia^ubančiti lice (liki grenko zdravilo) celo kakemu mogotcu. Toda vsakdo naj si je v svesti, da prosilci za podporo potrkavajo s prosilno roko le pri tacih, ki morejo in laii delijo milcdare ter, da ne zahtevajo
01	lacega, ki nima. Kdor fpa ima in je dal. naj ve, da ni storil druzega, nego avojo doljnost. Dolžnost, ki bodi sveta sle-lerneinu posamičniku, naj mu prinaša lovoriko. Jaz, ki ne morem polukati ob vsaki priliki v novčarko, da oddam podpornino, polagam k sklepu tega dopisa svoj skromen jednostavan nasvet. Naj me z boljšim orevdarkom posnemajo drugi ! Morda se cončno zasledi pravi lek, ki bi dvignil naša pevska društva na njihovo prejšnje stališče ter bi služil in navajal k interesu dobre stvari. Moj skromni nasvet in mnenje bi bili, da se na vsem Tržaškem ustanovi zveza vseh slovanskih društev s sedežem v Trstu. K tej
ezi pa naj bi pripadala morda tudi najbližja s Krasa in iz Istre.
Sleherni posamični pevec bi bil seveda : malim neobsežnim prispevkom č l e n ko-r i s i n e zveze. Vodstvo te zveze pevskih društev pa naj bi ničesar ne zahtevalo za svoje delovanje ali pa le ma!o odškodnino, obdarovalo naj bi se samo s zavestjo storjene rodoljube dolžnosti.
Po tem načinu bi se novoustanovljena blagajna te zAeze polagoma polnila osobito. ker bi se je marsikdo spomnil o — ( raznih prilikah, ne da bi se izrccno klicalo podpornih udov. Izrccno pa bi vplivalo ■ na gmotno stanje goriomenjene zveze, ako r i nastopala vsa društva skupno vsaj enkrat v letu. Za tolik užitek bi občinstvo prihitelo gotovo v obilici. A pevska dru- •
Štva bi se nanovo okrepčala že iz zavesti, j da je nekje studenec, ki jim utegne v sili ( priteči na pomoč s pevskim zborom — j potrebnimi sredstvi.
Pevska društva, spojena pod eno samo zastavo, bi oživela zopet iz svoje sedanje j zaspanosti ter bi nam čvrsta in Čila po- j klanjala najboljših vspehov. S tem, da se vzdramijo pevsko društva, zadobi novih j moči tudi naš zdravi pogumni narodič, ki mu je ravno v pesmi vir nečemu vzviše- j nemu ! Ona mu odganja vso skrb in žalost, ' da se tolaži in oživlja ob njenem prijetnem zvoku. Vsaka pesem, 'nežna ali ponosna, učinkuje na slušalca s svojim posebnim načinom. Nihče ne odhaja s prostora, kjer i je izvajal pevski zbor svojo nalogo, brez ! nikacih vtisov. Bodi si, da se eni nasmi-' kajo naivni drastiki tega zAi onega izraza, bodi, da drugi le dobrovoljno prikimavajo, pozabljajo tretji, kar jim teži srce in ote-mnjuje dušo.
Podpirajmo torej vsestransko pevska društva, kajti v [pesmih je motiv mogočnega jeklenega rodoljubja, v pesmi pa je tudi uničevalna sila narodne mehkužnosti. Pevski zbori predramljajo v narodu zavest da je tudi njegov jezik miloglasen, da je tudi v njem kulturna sila. In konečno naj nam pesem prizvanja v kakoršnikoli obliki vsikdar nam ostaja mikavna, ako jo prevladuje estetika spojena z odkritosrčnostjo, ; kajti odkritosrčnost je v pesmi ravnotako prijetna in mila, kakor v vseh drugih slu-' čajih ; saj je le-ta podlaga morale.
Negujmo slovensko pesem, ki v res ! niči ni druzega nego narodna moli-j te v, tudi nadalje, toda ne posamično in za lastno zasebno zabavo, marveč krepimo pevska društva v obče, saj so ona nepre-; cenljiva opora narodnega obstanka, najtrdnejša ograja pred tujčevim nasiljem.
Skedenj k a.
Kmečka posestva
= na Stajerakem. -
I. 73 oralov z velikim stanovanjem in hlevom (za 10 glav živine). 13 oralov odpade na njive in travnike, 00 oralov pa na gozd črnega lesa. Cena kron 28'0M). To posestvo leži v Konjiškem okraja na Poharski planini.	i
II.	140 omlov (25 oralov travnikov in njiv, j ostalo pa gozd črnega lesa. Stanovanje in hlevi v dobrem stanu. 2 žagi. od katerih jedna s cirkular- ! jem. Cena K 80 000. To posestvo leži v Ribniškem ; okraju pri Mariboru 2 uri od južne železnice na Poharski planini.
III.	112 oralov samega črnega lesa. Cena K 80.000. Isto leži na Poharski planini pri Mariboru, 3 ure od južne železnice.
IV.	59 oralov, od katerih odpade 13 oralov ! na travnike, 3 orali na vinograde in 4 orali na njive. Velika na novo zidana hiša in hlevi. Odda- 1 ljeno 1 uro od Polićan ob južni železnici. Cena : kron 40 000.
Na prodaj so tudi draga večja posestva in novoobdelani vinogradi. — Pojasnila daje
„Posestva prodajalec11
Poštni predal st. 63, Celje.
Razglas.
s kojim se daje na obče znanje, da se bo obdržavala dne 23. junija 1908 od 9. do 12. ure zjutraj v občinskem uradu v Dekanih javna dražba za gradnjo novega župnišča v Tinjanu.
Vsklicna cena znaša 14.S00 K.
Ponudniki morajo položiti pred pri-četkom dražbe 10°/0 vadij od izklicne cene. I Zgradba se podeli najboljšemu ponudniku.
Načrt in proračun zamoreta se upo-gledati v občinskem uradu med uradnimi urami.
Županstvo občine Dekani
dne 23. maja 1908
župan: Piciga.
Edikt.
Proda se prostovoljno eksekutivnim potom ena krava, dva voza in osem koni* Naj-! manjša ponudba znaša '/a vrednosti vsklicne • cene.
One osebe, ki žele kupiti, naj se obrnejo na XIII. oddelek okrajne sodnije za civilne stvari v Trstu.
C. kr. okrajno sodišče za cto. stvari
oddelek Vili. Trsi, 29. aprila 1008.
V novem skladišču zgotovljenih oblek za moške in dečke
m „AU.A F2DUCIA" ■■
TRST, ulica Scorzeria štev. 4 (vogal ulica Arcata) TRST
Ob priliki praznikov in birme veliki popustki.
Obleke iz dobrega blaga za moške K 14, 18, in več Obiske iz dobrega blaga za dečke K 10 — 12 50, 15 50 in več. Bele in barvane obleke za birmance K 9, 10*50, 12*50 in več. Platnene mornarske oblečice od K 2 40 naprej. Crni jopiči iz orleansa K 3 20, 3 60, 5, 7, in 9. Beli jopiči za brivce in slaščičarje K 3 20.
Izdelujejo se obleke po meri.
TOV AKNA POHIŠTVA
Aleksand. Levi Minzi
Crst — ulica delta Cesa št. 46.
Zaloge:
Plazza Rosarlo štev. i.
Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36.
Trajna zaloga pohištva:
ulica della Sanita štev. x4.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecchio štev. 36.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. 1
Telefon: 6-70; 6-58. (Za informacije vprašati 6-70).
Edina zaloga kvasa
lastnega izdelka
vsak dan svežega, garantirane vrste.
:: za izvoz absolutno konkurenčne oene :: JOSIP MURER — TRST
ulica Barrlera vccchla štev. 14. — Brzojavk«: josip mCrer - trst
„Alla Citta di Trieste"
Trst, ulica Giosue Carducci 40 (prej Torrente). : Veliki dohodi za nastopajočo sezono. :
Volnene obleke za moške	od	gld. 6'—	do	28*—
it ji dečke	«y	„ 5* —	,,	15*
„ » „ otroke	„	„ 2 80	„	9 —
Bombaževe „ „ moške	„	„ 4-—	„	8 —
fr tj ,y dečke	,, 3*	,,	6'
„ otroke	„	„ 140	„	4 —
SPECIJALITETE: Obleke črne chamgarn kakor tudi narodno in inozemsko blago.
Izbera vsakovrstnih srajc, hlač, spodnjih hla? in pletenin za delavce.
NaroČila za obleke po meri se izvršuje v lastni krojačnici z največjo natančnostjo samo v prodajalnici
ALLA CITTA' DI TRIESTE
Ulica Giosue Carducci št. 40 (ejc ulica Torrente)	*
Parobrodna družba
Severno-nemški Lloyd - Bremen
(#Ot?DDEUTSCHE$ LtliOVD — BREMEN) :
Redne parobrodne črte Iz Bremena v Nov York, Baltlmore, Oaiveston, Buenca Alre* kakor tadi po pristaniščih JuZne Azije. _ Avstralije itd. itd.--
Parobrodi nemškega severnega Uoyda :
178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za tran30ceanske vožnje, od katerih 30 s 15000 ton.; 11 velikih parobrodov z> prevažanje blaga ; 2 velika paraika za ve/-banje; 37 velikih parnikov za vožnje yo evropskih morjih ; 11 velikih naj modernoj in i parnikov v delu; 156 manjših parobrodov j Vsega skupaj 434 parnikov, od katerih 1 ,) ■ brzih, opremljeni z modernim komfortom
— BRZI P ARKTIKI ^ ________ki pre Govejo ocean v 6-6 dneh
S5T 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih« Cene nizke, hrana dobra.
Za informacije in pojasnila obrniti se na
F O TI IIVADCT Glavni zastopnik o Trsio
. O 1 U IVI F C Plaiza Gkiseppina I.
TELEFON itav. 80-6&
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI
pariške prodajalnice obuvala
trst nU S. flntonio ž>. 4 (hifal I«rnf) f CalZOlCHa PaHf|ltia)
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste
Stran IV
•EDINOST« Siv. 152.
V Trstu, dne 1. junija 1908
Odhajanje in prihajanje vlakov Državna železnica.
Veljaven od t. maja 1908 naprej
Odhod iz Trsta (Campo Maržo) Tret—Rovinj—Polt (Dunaj)
; 5"» 0 Herpelje—Rovinj—Pula.
7.08 0 Herpelje—Divača—Dunaj.
S.50 0 Herpelje—Rovinj—Pula.
4.20 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj).
8.10 B Herpelje—Divača—Dunaj—Pula._
Oh nedeljah in praznikih: 2.15 BorSt—Draga— Herpelje—Divača.
Trst—Buje—Poreč. *
6.10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3 10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 7.10 0 Koper in medpostaje (le do Buj).
Trst—Gorica—Jesenice—Celovec — Beljak—Monakove
530 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdov g čina: 8.47).
7.45 B Gorica (PrvaČina--Ajdo»šČina 9.11) Jesenice— Beljak — Celovec—Dunaj Westbhf. — Dunaj j. Ž.—Praga—Berolin—Draždane. 8.55 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice — Beljak—Monakovo— Dunaj Westbhf.—Dunaj j. Ž.
12.55 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačina—
Ajdovščina: 2.55) Jesenice—Celovec. 3.50 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— hrupa.
5.00 0 Opčine—Gorica —Jesenice — Beljak — Mona-kovo— Dunaj j. ž. Dunaj—Westbhf.—Praga. 7.25 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9.11).
1100 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak._
Ob nedeljah in praznikih : 2.40 0 do Gorice.
Prihod v Trst.
Pula—Rovinj—(Ouaap.
fc 00 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 9.47 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 340 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj
in medpostaj. 7.00 0 iz Pule—Rovinja (Divače). 10.25 B iz Pule, Rovinja (Divače—Dunaja) Heipelj
Ob nedeljah in praznikih: 9.28 iz Herpelj in iz Divače
Porot Bojo—Trst.
8.08 0 iz Bi j, Kopra in medpostaj. Iij.iO 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj.
ttooakeve—Praga— Celovec—Jesenice—Gorica—Tre t
5 45 0 iz Monakova, Dunaja j. Ž., Dunaja Westbh
Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7.35 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 20 02 0 iz Celovca, Jesenic, Gorice, OpČin. 11.20 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina DraŽdan.
2.05 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdov SČ.) Gorice, Opčin 6.45 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin 8 00 B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice )i.50 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža Gorice, Opčin.
Ob Dcdeljah in praznikih: 9.12 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino in mej postajami).
Južna železnica.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Červinjana In Benetk.
f ik B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine.
«>.-20 0 preko Červinjana v Benetke.
32 25 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm).
V Italijo preko Kormina In Vidma.
c.25 B preko Nabrež. v Kormin, Videm, Milan, Rim
i .00 0 v Kormin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino), Videm, Benetke.
4 07 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd.
£.00 B v Kormin in Italijo.
ti 0 0 v Kormin (Be zvezo v Červinjan).
Do Gorice—Kormina—Červinjana.
C.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino).
^00 B do Kormina (se zvezo na Červinjan).
Trst— Ljubljana— Dunaj (Reka-Zagreb-Budlmpeita Osteade.
7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto
V 55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
6.00 0 v Ljubljano, Dunaj. Reko.
6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Oetende, Reko.
8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
Ji.3C^0 v Ljubljano, Dunej, Zagreb, Budimpešto.
Ob nedeljah in praznikih: 2.45 do Krmina: 3.55 do Nabrežine.
Prihod v Trst Iz Italije preko Červinjana In Koralna.
7.42 0 iz Kormina in Červinjana preko Bivia. s.f»2 B iz Kormina* 7.42 B iz Kormina preko Nabrežine. 10.38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana.
31.28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 2.16 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in i* Červinjana. 4 16 0 iz Kormina. 7.10 0 iz Červinjana.
7.46 0 iz Kormina (zveča z Ajdov&č ) preko Nabrežine 8.35 B iz Kormina (svega z AjdovŠč.) preko Nabrežine 0 iz Kormina in B is Červinjana._
tz Doneja (Ostende in Londona) Ljafeljaae, Zagreba, Budimpešte In Reke.
6.15 0 z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona 9.26 B t Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 5.35 0 z Dunaja.
9.05 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte
Ob nedeljah In praznikih : 7.10,10.35 is Nabrežine. 11.47 iz Kormina.
SLOUENCII
KUPUJTE
Narodni kolek i
MALI OGLASI.
Mali oglasi računajo se po 3 ufcot. besedo; mastnotiflkaco besede se računajo enkrat
več. Kaj manj g* pristojbina 40 stotin k. ===== Plača se takoj.	—-
Ferdinando Ferlettig SJ^t
grbe, vsakovrstna lakiranja in tapecirerska dela s papirjem. TRST, ulica Chiozza 4.____
7H Lkflrnu zemlj® Je na Prodaj v Sk0Lklji
/ U RIOI II U V 10 minut od rojanske cerkve. Naslov Via Belvedeie 29. II. nad., vrata 4. (789
lilolfn eu090	litrov na
Rllt/KO SVeZC imam še za oddati. Mleko
j e najboljše vrste. Naročilo sprejme. Ivan Vidmar
Črni vrh nad Idrijo.	<83
PnHnicani naznanja svojim goatom, da pre-■ UUplOClIll gtavi svojo gostilno iz ulice Pieta, v ulico Giu?eppe Gatteri Sc. 10 v aoboto dne 30. maja ter se ob enem priporoča. — Fran B i r s i.
Pozor Bazovci! Bazovici pri Trstu, prej I
mitnica, odprl je novo prodajalno obuvala ter se priporoča udani Josip Vodopivec-	703
Prnffloin C O obleke za moške in dečke. Pla-rruucftju O O čilo na tedenske ali mesečne obroke. Ulica Caserma 12, I.	767
f*nc4i|nfl z -1 sobami in mesnico ob dež. cesti UU5UIIIU 10 mm od drž. kolodvora, dam v najem radi družinskih razmer sposobni osebi proti primerni položnini. Maks Ličen, veleposestnik v Rihemberku.	781
Letoviščniki pozor! VŠ?"™
nceblovanih v restavraciji Karol ž i š k o v i č Herpelje—Kozina, oddaljeno od kolodvora 10 minut. V isti restavraciji se toči pristen in priljubljen istrski teran po 64 srotink liter in cenjeno pristno belo kapljico Černikalca. Drnžine letovišćnikov bi imele po znižani ceni omenjeno vino, kakor t udi kuhinjsko postrežbo z gorkimi' in mrzlimi jedili. Za vsdko obširno pojasnilo obrniti se je na g. S i š k o v i č - a, Černikal, Istra._7S5
Nagoni firižnn Sv- Ivan st.'eo3 naspjoti
lld&dnj Ul lAUII tovarne testenin Girar-delli. Novo skladižče vina, istrskega, dalmatinskega in belega vipavskega. Cene zmerne.	7/5
Rirma f	srebrne z verižicami
Dirifla ■ vsake vrste po najzmernejših cenah pri uraiju GIOV. PLISKA, Corso 13.	U73
vw Skladišče vw
šivalnih strojev
igel, olja, aparatov, potrefiščin iti
V TEDENSKA PLAČILA. ^
Najnižje cene. — Sprejme se popravljanja.
REDIVO & ROMEO
Trat. ulica Belvedere štev. 40, Trat -
Fumoto&Conelloto
Trst« Campo Belvedere 2.
SLIKARJA sob, grbov, Iaki-rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd.
Sprejemata vsakovrstne naročbe
tudi tapecirarska dela.
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
TRST ulica 8. Spiridione štev. 6.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefon it. 847. - Via della StazlOH6 Štv. 17. - T«Woa it. 7
Fllijalke v PULI, GORICI. REKI In GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inosemetva v zaprtih patentnih vosovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
- (Miluje predmetov, ti se Jemljejo u potomje ii Dmaluje blaga u ne urne.)
Sprejeaa aa tudi pahlitva In irn«e predmete v ahranbe v lastna za te pripravljena auha akladlića.
•T Edini tržaški aavod »a = VACUM-CLEANER".
Čiščenje in shjunjeyakje pbepbog SLm	-
Točna, postrežba in nimke cene.
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh
preometov spadajoči H v krojaško obrt. -ODLIKOVAN DNE 5. APRIL.R 1906.-
na XXVII. mednarodni razstavi v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in na II. mednarodni razsta\i v Bruxelles-u z najvećo odliko „GRAND PKIX*
..........dip.'o eno.	■ ■■
JCarocbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom
Z odličnim spoštovanjem w
AUGUST STULAR.
Trst, via delle Poste 12. I. nds.
(nasproti Smolarsove papirnice.
Tvrdka z lesom FMIMO SEGRE
■VVVVXUW////// V Trstu je odprla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera
koroškega lesa po konkurenčnih cenah.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruge z omejenim poroStvom. Piazza della Caserma št. 2, I. 11. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/o— 6°/0, na menjice po 6%, na zastave po 57«7o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
7m lajattaneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svejo deco.
Poštno - hranilnični račun 816*004 ://///////-»
Gumijeve occevi — = in neprodirno blago
^■Mkai^ * rtBMMBM- *> CM H/l
priznan kator najbolj* in nepreko»lJl-t» vrsta raeh gmnijenh higijenićn h predmetov in ribjih mehurjeT — DVELETNA GARANCIJA —
M. Gal — lrst, Corso 4.
PoSilJatve po gM. 3, 4, 5. Delalnloa patov, klinih patov, alaitlč-nth nogovlc, obvez. ravnodržaJew, b«r-B«IJ In bidet lriBator]i od gl.i'20 naprsj. Taplomerl za vročloo K 2, "»v. K — 50.
Asencilo za najeme i;, kupovanje in prodajo
Hiš, flvorcev in zemljišč
via Arsenale 2-4 (Piazza Verdi}
— Telefon 14-73 -
Dunajska česalka -
A. Bergant
Trst. ul. Squero Nuovo 13, IV. 11
Česalka sa valovite lasi. Negovalka za roke
Se priporoča cenjenim gospem.
ANTON SKERL
mehanik, zaplaeieni Izvedenec
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. M
Zastopnik tovarn koles ia mototolss Jitf
Napeljava in /.aloga električnih zronCkoT, lući iu pro»» » a a mofouoT, zonofooov, in fonografov. Zaloga priprav toilti pi»n Lastna delavnica za popravljanje Siv. urojev, koles, motuko n ite
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734.
Poreška klet.
Filijalka na Opčinah 176
Podpisani prodaja naravna vina lastnegi pri dclka iz lastnih vinogradov, nahajafočih se v oko lici Poreča.	CENE :
£eran v sod*bT\?t™l po 16 kr. liter Vino belo	„ 20 „ „
Domači tropinovec „ 60 „ . „
Za trgovce cene po dogovoru.
Razpošilja se po povzetju. — Vracunjene - vr se jemlje nazaj, ako so nepokvarjeni in j-•->>♦» prevoza.	|yan Stan|ch
voleposostnik v Istr!
Prodajalniea jestvin
Peter peternel, Srsi
ulioa Glulia 78.
Prodaja: kavo, rli, testenine, sladkor, mako. ma !c 1 nllo, olje, »veže In suho sadje,kostanj, otrobi, softlvje tč Poštne poSiljatve na deželo od 5 kg naprej. Otrcbi, moka, oves na drobno In debelo po konkurenčnih cenah
Vsak dan svežo blago.
Naznanilo.
Podpisani nnznanja slavnemu občinstvu, da « prevzel dobroznano in staro gostilno
| „AL BIVIO"
Sv. Ivan pri Trstu. Dobi se najboljše vino ter Droherjevo pivo. Domača kuhinja, točna postrežba. — CENE ZMERNE — Priporoča -»
IVAN GOMBAČ, lastnik.
Restavracija ?jAU30RA"
Trat, ulica Giuaue Carduci 15 ln ul. S. Otovanni 13
Hrv. tambur, dr. „Atila"
v narodnih nošah. ——
fcvira glazbeni in drugi instrument v-aki dan o-i T do 12. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih cd 4 ure popoludne do 12. zvečer.
Pekarna in slaščičarna
Alojzij GrUl
TRST - ulica Caserma štev- 17 - TRST
Podružnica: Trg Caserma štev. 4 ie preskrbljena vedno m svetim kruhom kakor tudi slaAčloami in sladkimi prepečenol prve vrst«. Dobiti je tudi milanski kruh lastnega Isdslka ter vsakovr.staa ta- in inoismsk* vina -- miki s lej	__
jp. pert0t nrar
Tr«t, ulica Poste Nuove 9
_____ Žepne nre na) bolj lih to?»rk
Naj no veji e stenske nrs. Izbor ur za blrna darila. Popravlja po zelo sizkih cesah,
Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji CtBt imorn«. Fočkaj A KogU
Hotel Balkan