PRH A>>b. Cena 400 lir RtJ 54- ^ osk£«u* i)i 660^ KOPtR 6G i- nOzlO° ; H1 C. B rcSKI DNEVNIK Leto XXXVI. Št. 259 (10.779) TRST, sobota, 8. novembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* uovcu pri Goren ji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. UGANKA REAGAN OD DEMAGOGIJE K REALNOSTI Pio? glasov za republikanskega torticUUa Ronalda Reagana, ki je 0 Vrepričijivo porazil sedanje-8Q predsednika Jimmyja Carterja, J? Presenetil svetovno javnost. Še objave prvih volilnih rezuita-w je vladalo prepričanje, da se 0 kljub napovedim raziskovalnih ^htutov, ki so dajali manjšo Ptednosf Reaganu, uveljavilo sta- 0 načelo ameriških volitev, po oterem ima kandidat, ki že sta- e v Veli hiši, določeno pred-st- K temu prepričanju so pričevale tudi zadnje vesti iz Tehe-a"a’ kjer se je iranski parla-ent le odločil za sporazumevanje oneriško administracijo glede Cev' Zato je taka razlika v šte- 1 Blasov še bolj presenetila, ne-® na dejstvo, da je volilna Udeležba s 47,6 odstotka dosegla n° zanimanja ameriških volivcev Č.})redsedniške volitve in s tem p bistveno zmanjšala vrednost eaBanove zmage. Poda kaj je tako okrepilo precej Kervativno usmerjeni veter iz 0 ’f°rnije, da je brez težav od-e r°n'I demokrate z vodstva drža- • Američani si želijo sprememb. 0 takih sprememb, kakršne so lubljali zadnji trije predsedniki . Jih nato niso uresničili ter so * 2at° poraženi, ampak stvar-sPrememb, ki naj ponovno Jepijo ameriško gospodarstvo in JeB°vo vlogo v svetu, čeprav to ^spodarstvo še vedno določa ri-J1 svetovnemu razvoju, v zad-^rn desetletju postopno in vztraj-. izgublja svojo vodilno vlogo. >■ (ti podatki kljub manj- ** razlikam veljajo približno do f0f?v‘Ce šestdesetih let) je arjie-ki bruto nacionalni dohodek Č^Astavljal 34 odstotkov svetov-e®°. letos pa le 25 odstotkov. meri?ka industrijska proizvodnja j b tem obdobju zdrknila od dveh >?. e»o tretjino svetovne. Porazno 0 Se tudi •zmanjšale federalne de-jrne rezerve od polovice svetovih na le 7 odstotkov. Čeprav se ,..SVetu še naprej ohranja vojaki bipolarizem, to ne velja več 0 Bospodarstvo, Kjer so si drža-e S in Japonska že zagotovile V^Jtojnost in njihove industrije jloojio tekmujejo z ameriško. D o-/Jjki, ki se stekajo v ameriške i^eralne blagajne iz dobičkov šte-Jmih transnacionalnih družb, niso », ? o enakem sorazmerju s stro- 1 za vojaško prevlado v svetu, je bilo v začetku šestdesetih ■ Že Kissinger je med svojim Jdstvom ameriške zunanje police' opozoril, da je globalna voja-strategija preveliko breme za A in zat0 se je že takrat za-2emal za večje sodelovanje za-dnih zaveznikov. K temu sta pri-8Pet>aIa tudi razkroj breltonioood-J*Ba monetarnega sistema, ki je T0**! ameriškemu gospodarstvu ocejšnje prednosti. ZDA so nam-takrat v večji meri lahko po-tfale stroške za svoi vojaški Po*enciai s tiskanjem denarja, ki 1 ie nato posredno pokrival ves ®ef- Hitra rast cen energije po ^jelsko-arabski vojni pa je še °»JbiIa temelje tega gospodarstva. J7'5' ** problemi ameriškega go-*P°dar$tva so se jasno pokazali v notranji politiki v obliki P/Iacije in nezaposlenosti. Med vo-'Po kampanjo leta 1976 so si 7neričani prav tako kot tokrat eleli korenitih sprememb v gobarstvu. Carter jim je takrat .ljubil, da bo uravnovesil prora-/j.n> odpravil zunanjetrgovinski PfjPianjfcijaj, znižal stopnjo infla-l]e in občutno zmanjšal število Zaposlenih. Vendar vsega tega ^ Ptolcratski predsednik ni izpolnil. Unanjetrgovinski primanjkljaj bo ■et°s znašal že 60 milijard dolar-le!>' Inflacija pa je dosegla 12,7 Jjstotka, medtem ko je pred šti-leti znašala 4.7 odstotka. Ob-ftem se ni bistveno zmanjšalo šte-.‘° brezposelnih. Poleg tega se sedanji predsednik po mnenju .briških komentatorjev preveč-.'af obotavljal v zunanji politiki n je premalo branil ameriške gozdarske interese na svetovni ša-doDnict. Reagan pa je predstavil voliv-?eo> sicer še vedno precej meglen n 2 demagogijo napolnjen pro-®ra?n, d katerem se je zavzemal ff okrepitev gospodarstva, za vab-30-odstotno znižanje davkov, . drugi strani pa z napovedova-Ketn okrepitve vojaške moči ZDA * Povečanjem izdatkov.za vojsko, je očitno prijalo konservativ-l,n krogom. Po njegovem, bosta ^ocraiizaeija gospodarstva, ki naj 1 Ponovno črpalo energijo za raz-°i Iz dobička in omejitev ukre-P°1'- ki so značilni za tako ime-''ono državo blagostania. odPra: Olavne slabosti ameriškega go- spodarstva. S tem naj bi se tudi okrepila ameriška prisotnost v svetu. Američani so se na torkovih volitvah odločili kaznovati Carterja, ker ni izpolnil danih obljub in ker je tudi v mednarodni politiki naredil marsikatero potezo, ki je škodovala ugledu ZDA kot antagonistični velesili Sovjetski zvezi, obenem pa so državo zaupali osebnosti, ki odlično predstavlja interese ameriškega velekapitala in z njim konservativnih krogov. Razumljivo je zato, da vlada — kljub zaenkrat previdnim komentarjem v najpomembnejših središčih svetovne politike — precejšnja zaskrbljenost za morebitno zaostritev odnosov v svetu z napenjanjem že tako napetega loka blokovskega ravnovesja, po drugi strani pa tudi nič manjše zanimanje, pomešano z veliko skepso, kako bo Reagan s svojimi eksperti uresničil dema-goške predvolilne napovedi in obljube o gospodarski sanaciji težke situacije v ZDA. To pričakovanje je še posebno veliko v državah zahodne Evrope in na Japonskem, saj je od ameriške ekonomske (in tudi mednarodne) politike precej odvisen tudi njihov gospodarski položaj. KARLO DEVETAK SESTAVA NJEGOVE VLADE BO ZNANA ŽE DECEMBRA Novoizvoljeni predsednik Reagan izbira svetovalce in sodelavce V Afriki skrajno negativne reakcije na njegovo izvolitev Med najtesnejšimi sodelavci naj bi bili bivši predsednik Ford, Henry Kissinger in nekdanji poveljnik NATO general Haig NEW YORK — Ronald Reagan je v svoji prvi tiskovni konferenci po zmagi 4. novembra predstavil osnutek programa, ki ga namerava uresničiti v svoji mandatni dobi. Govoril je predvsem o zunanji politiki nanašajoč se na odnose s Sovjetsko zvezo in z Iranom. Med svojim govorom je Reagan v prvi vrsti opozoril Moskvo, da bodo bodoči sporazumi o nadzorstvu o-borožitve odvisni od zmerne politike kremeljske vlade, kar zadeva mednarodna vprašanja. Razgovori med obema ve!esi’ama — pravi novoizvoljeni ameriški predsednik — bodo le na podlagi sovjetske politike in odvisni td odnosa, ki ga ima Kremelj do Poljske in do drugih držav: »Predpostavljam, da bo Sovjetska zveza znala rešiti probleme agresre s pogajanji in s konstruktivnimi di-skusiiami». Glede iranskega vprašanja in izpustitve ameriških talcev pa je Reagan odločno potrdil, da se položaj po njegovi izvchtvi ne bo bistveno snre-menil in naj Iranci nikar ne pričakuješ boljših pogošv, ki bi pripomogli k izpustitvi 52 talcev. Reagan je med tiskovno konferenco povedal tudi imena državnikov, PO NALOGU RIMSKEGA SODNIKA IMELI!!JA Petrolejski škandal: šest novih aretacij Ustanovili parlamentarno upravno komisijo RIM — Po množičnih posvetovanjih s sodniki iz severne Italije, predvsem pa iz Veneta in številnimi predhodnimi preiskavami, je včeraj tudi rimsko državno pravdništ-vo uradno poseglo v preiskave o petrolejskem škandalu. Namestnik državnega pravdništva Luciano In felisi je namreč odredil priprtje šestih industrijcev, ki poslujejo z naftnimi derivati. Policija je že zasledila in aretirala lastnika rimske naftne zaloge «Sogeim» Tommasa Palmiotto in lastnika tovarne «Soni-petrol» Luigija Borgnija, ki ima prav tako svoj sedež v Rimu. Oba sta se plačevanju davkov na proizvodnjo izognila v sodelovanju z in-dustrijcem iz Verone Guidom Ber nasconijem. Infelisi se opira predvsem na domnevo, da sta oba rimska premožnika prevažala veliko količino kurilnega olja iz Rima v Verono s ponarejenimi dovolilnicami (formularji H-ter), ki so opravičevale sicer nezakoniti prevoz. V Veroni so nato razpečevalci tihotapili proizvod po vsem Venetu. O-stali štirje osumljenci pa izhajajo iz krogov milanskih industrijcev. Afera o naftnih derivatih zaobjema iz dneva v dan vedno večji obseg, tako. da marsikdo upravičeno pravi, ia je to največji škandal italijanske povojne zgodovine. Vanj so namreč vpletene pomembne o-sebnosti industrijskega in političnega sveta, pa tudi navadni vozniki tovornjakov, grosisti, uslužbenci bencinskih črpalk, uradniki in funkcionarji številnih uprav in seveda predvsem visoki častniki finančnih stražnikov. Skratka ogromna množica bolj ali manj zavestnik sleparjev, ki so vsi pospravili svoj delež velike goljufije. Tudi v parlamentu je bilo včeraj vzdušje dokaj živahno. Finančni minister Reviglio je prisotnim časnikarjem dejal, da je že poskrbel za ustanovitev posebne upravne komisije, ki bo uvedla preiskavo in sestavila nato poročilo, ki ga bodo predložili parlamentu 31. januarja prihodnjega leta. Minister je tudi povedal, da sestavljajo komisijo trije visoko kvalificirani strokovnjaki, ki sicer ne delujejo v okviru finančne uprave. Notranji minister Rognoni pa je odločno demantiral vest, ki jo je včeraj objavil dnevnik «D Manjfe-sto», da je aprila 1979 skupaj z bivšim ministrom za pravosodje Morlinom in bivšim finančnim ministrom Malfattijem prejel anonimni »dossier* katerega domnevni avtor je v škandal vpleteni general Lo-prete in v katerem naj bi bila zapisana imena političnih pokroviteljev (Moro in Andreotti?) velego-ljufije. Uspešno gospodarsko sodelovanje med SFRJ in deželami v razvoju BEOGRAD — Gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju je del jugoslovanske neuvrščene politike. O tem med drugim priča podatek, da se je v minulih osmih letih celoten obseg menjave s temi državami v obeh smereh povečal za šestkrat, je dejal na včerajšnji tiskovni konferenci predsednik ko- misije za sodelovanje z deželami v razvoju Vuko Dragaševič. V zve- vi z letošnjimi rezultati ;oa tem področju je Dragaševič pbhdaril. da so boljši od celotnega jugoslovanskega povprečja izvoza, pokritosti uvoza z izvozom in drugih oblik sodelovanja, posebej pri pre nosu tehnologije in znanstveno tehničnem sodelovanju. V prvih devetih mesecih letos se je izvoz povečal za 47 odstotkov glede na isto obdobje lani. pokritost uvoza z izvozom je 58,4-odstotna. medtem ko se je uvoz povečal za 35 odstotkov. Pri tem pa je treba upoštevati, da okoli 60 odstotkov nafte Jugoslavija uvaža iz teh dežel. Udeležba bla govne menjave držav v razvoju v celotni jugoslovanski blagovni menjavi znaša 15,3 odstotka, medtem ko je bila 16 odstotkov. ki sestavljajo posvetovalno skupino in ki bo v desetih tednih prehodnega obdobja skupaj z novoizvoljenim predsednikom sestavila organik nove vlade. Kaže, da bodo imena članov njegove uprave znana že konec tega meseca ali najkasneje v začetku prihodnjega. Posvetovalno skupino za zunanjo politiko med drugimi sestavljajo tudi bivši predsednik Gerald Ford. bivši državni tajnik Henry Kissinger. bivši poveljnik NATO general Alexander Haig ter dva demokratska predstavnika Henry Jackson, zagovornik trde linije v odnosih s Sovjetsko zvezo in neizvoljeni senator Richard Stone iz zvezne države Florida, ki je vnet podpornik Izraela. Med tiskovno konferenco so novinarji Reaganu postavili tudi vprašanje, ali obstaja možnost, da bi Kissinger postal še tretjič državni tajnik. Novoizvoljeni predsednik pa se .ie izmaknil odgovoru s trditvijo, da je to le navadna tiskovna konferenca, med katero bo povedal imena državnikov prehodne skupine in «o drugem pa ne bo govorih. Resnici na ljubo pa Kissingerjeve ponovne namestitve ne odobrava večina Reaganovih konservativnih somišljenikov. Reakcije na Reaganovo izvolitev se medtem še nadaljujejo. Afriške države so se izrazile šele 24 ur po objavi rezultatov. Na milijone Afričanov je namreč še dan po Reaganovi zmagi vneto verjelo v Carterjevo izvolitev, saj so tudi krajevni radijski komentatorji poročali v tem smislu do torka zvečer, šele naslednje jutro so prišle novice iz Wa-shingtona in afriško ljudstvo se je soočilo z realnostjo, ki je zanje skrajno negativna. Prve reakcije so izražale popolno nezaupanje: «Sedaj se bo ameriška vlada maščevala v Afriki nad vsemi porazi, ki jih je doživela v Vietnamu in v Afganistanu*. Neki zairski vodja pa je mnenja, da se pripravlja obdobje krvavega obračunavanja. tednom dni. Rahlo pa je padla za-hodnonemska marka, za 2,25 lire v tednu dni. Prav tako je včeraj padla vrednost zlata, in sicer za 30 dolarjev za unčo. Padec vrednosti zlata naj bi bil. po mnenju izvedencev, posledica dejstva, da sta iranska in turška državna banka poslali v zadnjih dneh večjo količino žlahtne kovine na mednarodno tržišče. Kolumbijsko odlikovanje za Sergeja Kraigherja BOGOTA — Na slovesnosti v predsedniški palači v Bogoti je kolumbijski predsednik Julio Ayala izročil podpredsedniku predsedstva SFRJ in voditelju jugoslovanske državne delegacije Sergeju Kraigherju najvišje kolumbijsko odlikovanje Red vebkega križa Bayaca. Obe državi se zavzemata za takšno po-Ktiko neuvrščenosti, kot so jo o-snovali in uresničevali ustanovitelji tega gibanja maršal Tito. indijski premier Nehru in egiptovski predsednik Naser, je dejal predsednik Ayala v govoru na slovesnosti. KONČAN OBISK DELEGACIJE SDGZ V BEOGRADU Srbski gospodarstveniki za tesnejše stike s Slovenci iz Furlanije-Julijske krajine dede na komplementarnost jugoslovanskega in italijanskega gospodarstva je okrepitev sodelovanja nujna * Delegacija SDGZ na Titovem greha BEOGRAD — Z obiskom hiše cvetja, kjer so se poklonili spominu predsednika Tita in položili venec, z zaključnimi razgovori in sprejemom, ki ga je v prisotnosti republiškega sekretarja za gospodarstvo Krsta Jovanoviča priredil predsednik Gospodarske zbornice Socialistične republike Srbije Milojko Veljovič za celotno delegacijo SDGZ so slovenski gospodarstveniki iz Italije danes izčrpah intenzivni program večdnevnega obiska v Beogradu, ki ga obe strani ocenjujejo kot zelo uspešnega. Ko je zgodaj dopoldne avtobus, s skoraj 50-člansko delegacijo slovenskega gospodarskega združenja pripeljal na Dedinje, je bilo že od daleč videti dolgo vrsto ljudi, ki #o se počasi in v spoštljivi tišini pomikali proti Titovemu grobu. Naši skupini ni bilo treba čakati, saj je kot tuja delegacija imela prednost, po stranskem vhodu se je približala hiši cvetja in točno ob predvideni uri imela prost dostop do grobnice. Tu sta predsednik dr. Vito Svetina in podpredsednik Viljem Nanut položila venec, vsi skupaj pa počasi obšli grobnico, počastili z minuto zbranosti spomin tov. Tita ter se skozi prekrasen park vrnili k avtobusu. Zaključnim razgovorom in sprejemu so prisostvovali poleg omenjenih tudi dr. Trajkovič, predsednik Gospodarske zbornice Beograd, Mihalj Šefer, član predsedstva GZ Srbije in Rade Bogdanovič, namestnik republiškega sekretarja za odnose s tujino, iz česar lahko sklepamo pomembnost, ki ji najvišji organi Socialistične republike Srbije pripisujejo obisku gospodarskih predstavnikov slovenske manjšine v Italiji. To pa sta tudi v svojih pozdravnih posegih potrdila tako predstavnik izvršnega sveta Krsta Jovanovič, kot predsednik srbske zbornice Veljovič, ki sta podčrtala, da se zaželeno tesnejše gospodarsko sodelovanje s Slovenci v Italiji vključuje v že zelo dobre meddržavne odnose z republiko Italijo in vpeljano gospodarsko sodelovanje s sosednjo državo. Socialistična republika Srbija smatra, da sodelovanje s slovensko narodno skupnostjo v Italiji ni le skrb republike Slovenije, ampak tudi ostalih jugoslovanskih republik, obenem pa je prepričana, da so slovenski gospodarski dejavniki lahko najboljši povezovalci gospodarstva Jugoslavije in zato tudi Srbije z gospodarstvom Italije, posebej pa z obmejno deželo Furlanijo - Julijsko krajino. niiitiMiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiioiiiiiiiHiiiMiiiliiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia OB OBLETNICI OKTOBRSKE^ REVOLUCIJE VOJAŠKA PARADA NA RDEČEM TRGU Vrednost dolarja zopet narasla RIM — Vrednost dolarja je včeraj zopet narasla: na italijanskem valutnem tržišču je dosegel doslej najvišjo stpnjo 921 Ur, to je sedem lir več kot v četrtek, in 18,50 Ure več kot pred tednom dni. Po mnenju izvedencev gre za izrazito posledico izvolitve Ronalda Reagana za predsednika ZDA. Narasla je vrednost funta šterlinga, za katerega je bilo treba včeraj odšteti skoraj 2235 Ur, kar je 36 več kot pred Ob prisotnosti najvišjih sovjetskih oblasti je bila včeraj na moskovskem Rdečem trgu vojaška parada ob obletnici oktobrske revolucije. Pred začetkom parade je govoril obrambni minister maršal Ustinov, ki je ostro napadel države NATO in še zlasti ZDA, ki jih je obtožil oboroževalne tekme. Niti z besedico pa ni omenil Izidov ameriških predsedniških voUtev (Telefoto AP) miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiitiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiviiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnmiiifiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii PRIPRAVLJALNI SESTANEK ENAJSTERICE NA DUNAJU Prizadevanja za odpravo prepada med razvitimi in nerazvitimi Dopisnik DELA za Primorski dnevnik DUNAJ — «Srečanje, ki ga pripravljamo. ni nadomestek za glo balna pogajanja o problemih nerazvitosti, temveč komplementarna akcija za uspeh teh pogajanj*: to je bila temeljna ugotovitev avstrijskega kanclerja Kreiskega in mehiškega zunanjega ministra Casta-nede, ko sta poldrugo uro po otvoritvi sestanka enajstih zunanjih ministrov v hofburški redutni dvorani spregovorila zbranim novinarjem. Ministrski sestanek (trajal bo do danes opoldne) so pripravljali šest mesecev in je »vsem udeležencem docela jasno, kakšen namen ima*, kot je rekel Kreisky. Namreč, pripraviti temeljne črte programa vrhunske konference dvajsetih do petindvajsetih razvitih in nerazvitih držav Severa in Juga, ki naj bi bila v prvi polovici prihodnjega leta v Mehiki. Določili naj bi datum «malega vrha* (ta izraz se je danes uveljavil). Najbolj primerno bi se večini udeležencev današnje ga sestanka utegnilo zdeti, če bi bila konferenca marca aU aprila; do takrat bi se že razmahnila nevv-yorška globalna pogajanja o svetovnih problemih nerazvitosti (za čela naj bi se januarja ali v začetku februarja), razen tega pa bi se do takrat že dovolj utrdila nova ameriška vlada — pobudnika »malega vrba*, mehiški predsednik Por-tillo in avstrijski kancler Kreisky, namreč sodita, da bi se konference nujno morale udeležiti tudi ZDA kot najmočnejša gospodarska država. Današnji sestanek se je začel ne kaj po enajsti uri. z maihno zamudo. Ker so nekateri udeleženci prišli na Dunaj šele dopoldne Za okroglo mizo v pozlačeni plesni dvorani' nekdanjih avstrijskih vladar jev so sedli kancler Kreisky in njegov zunanji minister Pahr ter zu nanji ministri ZRN (Genscher), Indije (RAO), Kanade (MacGuigan), Mehike (Castaneda). Nigerije (Au-du), Švedske (Ullsten), Alžirije (Menjahia) in Jugoslavije (Vrhovec). Francijo zastopa namestnik zunanjega ministra Štirn, Tanzani jo pa tukajšnji veleposlanik — v Dar Es Salaamu so trenutno nam reč brez vlade. Udeleženci sestanka poudarjajo, da bo mehiška konferenca dobrodošla politična podpora intenzivnim prizadevanjem Organizacije združenih narodov in neuvrščenega gibanja za to, da bi nevarnost razvojnega prepada med Jugom in Severom »prepojila zavest* bogatih industrijskih držav. Kljub leta in leta ponavljajočim se besednim zagotovitvam, da se razviti svet zaveda svojih dolžnosti, pa tudi svo- je odvisnosti od surovinskih rezerv na svetovnem jugu, se razvojna politika doslej ni bistveno spreme nila — niti ena razvita država ni izpolnila obveznosti, da bo. prispevala najmanj 0,7 odstotka bruto nacionalnega proizvoda za pomoč deželam v razvoju. SLAVKO FRAS Atentat na namestnika šefa gvatemalske policije GVATEMALA — V atentatu je včeraj izgubil življenje namestnik poveljnika gvatemalske policije Justo Rufino Femandez Polanco. Še neznani teroristi so proti njemu izstrelili rafal iz avtomobila. KLJUB PREDLOGU NEVTRALNE ŠVEDSKE Začetek madridske KVSE je še vedno v nevarnosti Za vzhodne države švedski predlog zasluzi pozornost MADRID — V minulih 24 urah so udeleženci pripravljalnega sestanka o evropski varnosti in sodelovanju dobili tri precej različne predloge o dnevnem redu, rokovniku in organizaciji madridske KVSE. Včeraj je predstavnik Luksemburga napovedal predlog deveterice. Kot se je zvedelo, bo to nekakšen odgovor Zahoda na predlog Madžarske, NDR in ČSSR. Vzhod in Zahod sta dala svoje predloge potem ko je v četrtek nevtralna švedska predložila konstruktiven predlog za rešitev nastalih težav in za zagotovitev pogojev za normalen začetek madridske konference. Nevtralne in neuvrščene države so ta predlog podprle. Na včerajšnji plenarni seji se predstavniki vzhodnoevropskih držav niso podrobneje izjasnili o pre- Jugoslovansko-grško sodelovanje BEOGRAD — Grški predsednik Konstantin Karamanlis je včeraj končal tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in odpotoval iz Beograda. Na tamkajšnjem letališču se je od visokega gosta poslovil predsednik predsedstva SFRJ Cvi.ietin Mi.jatovic. V Beogradu so medtem objavili skupno sporočilo o obisku Kara-manlisa in njegovih pogovorih. Predsednik predsedstva SFRJ Cvi jetin Mijatovič in grški predsednik sta izmenjala mnenja o perečih vprašanji! i mednarodnih razmer in razvoju dvostranskih stikov. Obe strani sta izrazili zaskrbljenost za radi poslabšanja mednarodnega po ložaia in ker se ne rešujejo krizna žarišča in spopadi. Poudarila sta, da uporaba sile v mednarodnih odnosih in razne oblike vmešavanja v notranje zadeve drugih držav ogrožajo proces popuščanja, miru in varnosti v svetu. Ko so obravnavali razmere v Evropi, so posebno pozornost namenili celovitemu reševanju sklepnega dokumenta iz Helsinkov in krepitvi varnosti sodelovanja in zaupanja na evropski celini in v Sre dozemlju. V tej zvezi je bila izražena želja, da bi sestanek v Madridu dai zaželene rezultate in tako prispeval h krepitvi popuščanja. Posebno pozornost so namenili raz meram na Balkanu in vprašanjem okrepitve dvostranskega in več stranskega sodelovanja balkanskih držav. Govor je bil tudi o dvo- stranskih gospodarskih stikih, pri čemer sta se obe strani zavzeli za nujnost obojestranskega prizadevanja za povečanje obsega, uravnoteženje in izboljšanje strukture medsebojne blagovne menjave. Predsedniku Karamanlisu so včeraj v Beogradu izročili tudi zlato spominsko plaketo mesta Beograda, pred tem pa je zasadil drevo mini v parku prijateljstva, (dd) MOSKVA — Kot poroča sovjetska agencija TASS so v Kabulu odprli muzej, ki je v celoti namenjen življenju in delu Lenina. Šlo naj bi za »darilo* centralnega komiteja komunistične partije SZ afganistanski vladi, v okviru »bratske pomoči* Sovjetske zveze. dlogu Švedske. Zadovoljili so se z zagotovitvijo, da predlog zasluži pozornost. Zahodne države pa so bile po drugi strani kritične, čeprav v celoti predlog ocenjujejo kot dober. Negotovost traja še naprej, o-paziti pa je, da se države udeleženke zavedajo, da je nujno poiskati kompromis in tako omogočiti, da se bo glavna konferenca začela 11. novembra. Vodja ameriške delegacije na pripravljalnem sestanku v Madridu Kampelman je izjavil, da je politika ameriške vlade do KVSE nespremenjena in da bo takšna ostala tudi po 20. januarju prihodnje leto, ko bo Ronald Reagan prevzel dolžnost ameriškega predsednika. Kampelman je vodil ameriško delegacijo na posvetovanjih na sedežu pakta NATO, ki so se jih udeležili stalni predstavniki 15 držav članic atlantske zveze in voditelji delegacij vseh 15 držav zahodnega bloka na madridskem sestanku. Na sestanku, ki je bil neposredno po ameriških volitvah, naj bi določili zahodna stališča do Madrida, bil pa je tudi nekakšen prvi pregled napovedanih sprememb v notranjih odnosih zahodnega bloka, posebej med zahodno Evropo in ZDA. (dd) Predsednik SDGZ Svetina, ki se je v svojem daljšem posegu zahvalil za izredno gostoljubje srbski zbornici ter za upoštevanje, ki so ga predstavniki slovenske manjšine bili deležni ne samo od gospodarskih krogov, ampak sploh od najvišjih predstavnikov republike, je v nadaljevanju povzel zaključke večdnevnih pogovorov. Omenil je, da v težnji, da se slovenska manjšina v Italiji vedno bolj uveljavi tudi na gospodarskem področju, kar je življenjske važnosti za manjšinsko skupnost, izkoristi vse možnosti, ki so dane tako po meddržavnih sporazumih kot so osimski sporazumi in nedavno podpisanemu sporazumu med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo ter že utečenih sporazumih o maloobmejnem prometu za tržaško in go-riško pokrajino, da se v teh okvirih okrepi meddržavno gospodarsko sodelovanje, glede nato, da sta si komplementarni. Posebno upoštevajoč obmejno lego teritorija, kjer živimo Slovenci, želijo slovenski o-peraterji okrepiti svojo povezovalno vlogo med jugoslovansko industrijo in italijansko tehnološko zelo dobro razvito industrijo, kar je seveda v interesu razvoja jugoslovanske proizvodnje, pozval je srbska podjetja, da se vključijo v poslovanje preko avtonomnih računov in da se poiščejo sistemske rešitve v zvezi s kreditiranjem izvoza in združevanjem sredstev v skupna vlaganja v višje oblike sodelovanja. Omenil je vse sektorje, o katerih je bil govor na osnovi konkretnega medsebojnega informiranja med poslovnimi partnerji tako sodelovanje bank, sodelovanje na področju prevozov >.» špedicije, kjer je treba glede prevozništva najti dolgoročne rešitve, poudaril je možnosti razvijanja kooperacijskih odnosov na področji elektronske industrije, poudaril je možnosti, ki jih lahko nudijo slo-venski operaterji glede raziskav i-talijanskega tržišča in posredovanja za izvoz jugoslovanskega bla-ga,-4udi v druge države Evropske gospodarske skupnosti ali na tretja težišč*. Posebno je podčrtal poziy sekcije zunanjih trgovcev pri SDGZ, da se srbska podjetja za predstavniško poslovanje poslu žijo obstoječih trgovskih podjetij v Trstu ali Gorici. Tudi v turizmu so bile ugotovljene možnosti sodelovanja tako med obstoječimi turističnimi agencijami kakor tudi v smeri skupnih naložb v nove turistične strukture in v zvezi z usmerjanjem turističnih tokov. Lesni sektor, ki zavzema pionirsko mesto ob že več-desetletnem sodelovanju s srbskimi podjetji, ima tudi pri naših operaterjih možnosti posredovanja italijanske tehnologije za predelavo lesa in za plasman proizvodov na tretjih težiščih. Prav tako je bil govor o potrebi okrepljene obojestranske prisotnosti na sejmih v Italiji in Jugoslaviji in omenil predlog, ki ga je dala uprava beograjskega sejma za skupen nastop članov gospodarskega združenja. Dalje je poudaril še možnosti, ki so dane na področjih kemije, agroživilstva, 'tekstilne in kožne industrije za kar bo potrebno večjih naporov z obeh strani z vidika informiranja, marketinga. Dr. Vito Svetina se je v imenu SDGZ tudi zahvalil, da je bilo omogočeno delegaciji, da obišče Titov grob. Ob koncu je povabil gospodarsko zbornico Srbije, da prihodnje leto o-bišče slovenske gospodarstvenike v Furlaniji - Julijski krajini, medtem ko je bilo dogovorjeno, da bodo delovni sestanki pogostejši. JOŽKO MOREU Potres v Črni gori NIKŠIČ — FTebivalce Nikšiča in okolice je včeraj ob 12. uri in 9 minut vznemiril potres, ki je ime) jakost med 6. in 7. stopnjo Mercallijeve lestvice. Epicenter potresa, ki po prvih podatkih ni povzročil večje materialne škode, je bil med Nikšičem in Grahovom. Potres so čutili tudi v Titogradu, Dubrovniku, Kotoru, na Cetinju, zabeležil na ga je tudi ljubljanski geofizikalni zavod, (dd) ■ . • Poljski sindikati pripravljajo stavko WARŠAVA — Stanje na Poljskem postaja iz dneva v dan bolj napeto. Neodvisni sindikat Solidarnošč je včeraj poslal vsem krajevnim odborom navodila za pripravo morebitne stavke, ki bi jo oklicali 12. t.m. v primeru da vrhovno sodišče ne bo sprejelo priziva neodvisnega sindikata proti spremembi statuta. Stavka bi morala biti razčlenjena po vojvodatih, vendar pa se bo začela tam, kjer bodo posledice najočitnejše. 12. in 13. novembra bi morali namreč stavkati v Gdansku in v Waršavi. Stavkali naj bi v vseh obratih, ki so včlanjeni v sindikalno organizacijo Solidarnošč razen v tistih, ki so življenjskega pomena za razvoj vsakdanjega življenja. V naslednjih dneh bodo stavke v drugih deželah vse do 20. novembra. nakar se bo vodstvo sindikata ponovno estalo, da preuči nastalo stanje. Če bodo oblasti poskusile preprečiti stike med posameznimi tovarniškimi sveti, bo sindikat nemudoma oklical splošno stavko. Da je stanje na Poljskem dokaj napeto potrjuje tudi vest, ki prihaja iz Prage, kjer je ob obletnici oktobrske revolucije predsednik češkoslovaških sindikatov Karel Hoff-mann dejal, da je za oblasti ČSSR «internacionalistrčna dolžnost*, da zahteva jo, da si preneha kršen'e leninističnih načel v sklopu same socialistične skupnosti. NA SINOČNJI SEJI Sklep o varianti 25 regulacijskega načrta je občinski svet odobril z večino glasov Skupščina sprejela sklep, s katerim je Slovenskemu stalnemu gledališču nakazala prispevek v višini 70 milijonov Ur Tržaški občinski svet se je na sinočnji seji spoprijel z vprašanjem variant 25 občinskega regulacijske ga načrta. Občinski odbor Liste za Trst je končno le predložil sklep s protiugovori na spremembe in popravke, ki jih je deželni tehnični urad vnesel v varianto 25. .Razpravo o sklepu, oziroma o kompleksni urbanistični problematiki je s kratkim posegom uvedel župan Cecovini, ki je ob priložnosti še enkrat potrdili stališča občinskega odbora do teh vprašanj in ugotavljal, da je vse urbanistične štru-mente, ki so bili predmet razprave, pripravila prejšnja občinska uprava na osnovi kriterijev in izbir, ki jih je sedaj nemogoče v celoti o-svojiti. Pristojni odbornik Rossi pa je v podrobnostih orisal protiugo-vore občine na deželne spremembe in popravke. Njegovo obširno poročilo je bilo osnova za razpravo, v katero so posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin. Socialdemokrat I-anza se je za vzel za takojšnjo izdelavo podrobnostih načrtov, ker je na tistih površinah že leta povsem nemogoče graditi, istočasno pa je napovedal pozitiven glas. Svetovalec Lokar (S£k) pa je predvsem podčrtal važnost, ki jo ta urbanistični štru-ment ima za slovensko narodnostno skupnost in se nato podrobneje zaustavil ob nekaterih posameznih postavkah odborovih protiugovorov. Obravnaval je problem slovenskega strokovnega zavoda, (seji je sledilo veliko število dijakov), ki je nameščen v paviljonu bivše psihiatrične bolnišnice: ta površina, ki je sicer namenjena za vzgojne inštitute, pa ni namenjena, po tolmačenju občinske uprave za višje srednje šole. Svetovalec Lokar je zato predložil dnevni red, v smislu katerega bi moral občinski odbor spremeniti ta določila. Z drugim dnevnim redom, ki ga je orisal med svojim posegom, pa je od občinskega odbora zahteval, naj čim prej izdela podrobnostne načrte za zgodovinska jedra kraških vasi. S tretjim dnevnim redom pa je predstavnik SSk zahteval, naj bi iz vsebine sklepa črtali določila, ki so določena za površine p'd črkama B in C, da bi jih še enkrat podrobneje poručili. V zaključku svojega posega je napovedal, da bo njegov glas o sklepu odvisen od zadržanja do treh predloženih dnevnih redov. Republikanec Pacor je o varianti 25 izrazil pozitivno mnenje', podrobneje pa se je zaustavil db podrob-riostnem načrtu za mestno zgodovinsko jedro. Komunistični- Svetovalec De Rosa je v svojem razčlenjenem posegu med drugim podčrtal, da si je pred leti v našem mestu utrla pot nova urbanistična politika, ki pa jo je sedaj burja že odpihala. Podčrtal je, da je bila varianta 25 pripravljena iz dveh razlogov: prvič, da bi z njo točno določili površine za javne storitve, drugič pa za urbanistično ureditev Krasa. Izrazil je vrsto pomisleko- o vsebini občinskih protiugovorov, večjo pozornost pa je tudi on posvetil vprašanju podrobnostnih načrtov za kraške vasi, pomanjkanje katerih onemogoča njihov družbenogospodarski razvoj. Zavrgel je Cecovini jeve in Rossijeve trditve, po katerih naj bi bili prav načrti in razne vin-kulacije glavne ovire za razvoj gradbenih dejavnosti: leta se bo lahko razvila le v primeru — je podčrtal — da bi občine pripravila razne načrte del in posegov ter načrte za urhanizacijo. Napovedal je, da se bo KPI pri glasovanju o sklepu vzdržala, istočasno pa je zahteval, da mo-a občina okrepiti svoj tehnični urad. V razpravo so posegli tudi svetovalci Giacomelli (MSI). De I.uca, Scarpa (KD), Ercolessi (PR) in D’Amore (PSI), razprava pa se je nadaljevala z repliko odbornika Ros sija. Naj še dodamo, da je občinski svet na začetku seje med drugimi sklepi odobril tudi onega, v smislu katerega je podelil prispevek 70 milijonov lir (30 milijonov je že naka zal) Slovenskemu stalnemu gleda lišču. Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je bil sklep o varianti 25 sprejet z večino glasov. Občinski odbor je sprejel tudi Lo karjevi resoluciji, ki ga obvezujeta, da je vnesel v varianto 25 spremembo, po kateri bo dovoljeno na duljnjo delovanje slovenskega stro kovnega zavoda v okviru bivše psi- hiatrične bolnišnice in da bo čim prej pripravil podrobnostne načrte za kraške vasi. KPI o tržaškem Centru za znanstvene in tehnološke raziskave V četrtek, 6. novembra, je bil na sedežu KPI v Rimu sestanek o problemih v zvezi z ustanovitvijo tržaškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Seji je predsedoval poslanec Antonino Cuffaro; prisotni so bili predstavniki tržaške avtonomne federacije KPI in član upravnega sveta ustanove prof. Roberto Costa. Na sestanku so poudarili važnost novega raziskovalnega centra, saj bo center lahko ak- tivno pripomogel k razvoju proizvodnih dejavnosti, ki jih zagotavljajo mali in srednji obrati, ter o-pravljal raziskovalno dejavnost tudi v vsedržavnem merilu. Seveda bo moral za svojo dejavnost prejemati finančna sredstva. Po mnenju KPI bi moral center začeti svoje delovanje čimprej; najprimernejši začasni sedež novega raziskovalnega centra bi za začetek bil nekdanje begunsko taborišče v Padri-čah. V dvorani turistične ustanove v Miljah bodo danes odprli razstavo osnutkov za teritorialno ureditev območja miljske občine. Osnutke so kot doktorsko disertacijo na fakulteti za arhitekturo na beneški univerzi izdelali G. Bloccari, P. Po-lenghi in M. Roda. Osnutki so na vpogled občinstvu vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. OD 14. DO 18. NOVEMBRA TUDI V TRSTU POTUJOČA RAZSTAVA O ŠTEDNJIZ ENERGIJO Gre za devet železniških vagonov s prikazom, kako je mogoče varčevati z električnim tokom Na okrožnem sedežu ENEL za deželo Furlanijo - Julijsko krajino v Trstu je zastopstvo državne u-stanove za električno energijo o-brazložilo predstavnikom javnih občil značilnosti potujoče razstave z naslovom: Varčevati z električnim tokom je mogoče. Gre za železniško kompozicijo, ki jo sestavlja deset vagonov; na devetih vagonih je specializirano osebje ENEL uredilo zanimivo in še zlasti peučno razstavo o nastajanju elektrike, o dopolnitvenih energetskih virih, o e-lektriki in vlaku, o ukrepanju za obvarovanje okolja ter o energetski štednji kot taki. Vagone je u-stanovi dala na razpolago pač državna železniška uprava, ki je prevzela tudi skrb za tako imenovane logistične orobleme. »Energetski vlak» je speljal že 2. julija t.l., sicer z rimskega kolodvora, kamor se ponovno in dokončno zapelje sredi maja 1981. Dne 10. novembra privozi na goriš-ko železniško postajo (iz Vidma), niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiintiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia PODPREDSEDNIK EGS LORENZO NATALI PRI COMELLUU Prispevki iz evropskega razvojnega sklada potrebni tudi Furlaniji-Julijski krajini Važnost osimskih dogovorov in sporazuma EGS-SFRJ - Natali danes v Huminu V naši deželi se mudi podpredsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Lorenzo Natali, nekdanji italijanski minister. Kakor je sam poudaril na sinočnji tiskovni konferenci, si je pred do-potovanjem v Furlanijo - Julijsko krajino zadal dvojni cilj: prvič, da s predsednikom deželnega odbora Comeilijem ter odborniki razčleni vprašanja, ki zavirajo družbeno -gospodarski razmah naše dežele, o-ziroma možnosti njenega globljega prodora v mednarodno trgovinsko stvarnost; drugič pa, da se danes udeleži slavnostnega odprtja tako imenovanega Evropskega doma v Huminu, ki je sad človekoljubne finančne akcije funkcionarjev EGS po sledeh strašnega potresa izpred štirih let in pol. V resmei se je ugledni gost raz-govarjal s člani deželnega odbora dve uri, nakar je sadove tega sni denja jarmih stavil Deželna konferenca o poklicnih tečajih Spremembe zadnjih let na delovnem trgu narekujejo nove prijeme v strokovnem usposabljanju delovnih moči. Okrog tega vprašanja se je razvila bogata razprava v Vidmu, in to na ustrezni konferenci v priredbi deželnega ravnateljstva za poklicno usposabljanje, ki mu načeluje odbornik Barnaba. Konferenci, ki jo je vodil podpredsednik deželnega odbora De Carli, sta prisostvovala tudi predsednik deželne vlade Comelli in predsednik deželne skupščine Colli. Konferenca se nadaljuje danes in njeni izsledki naj eosnovi zdajšnje-6na Št; 42 ,. , , , De Carli ja- naglasjl, da pomeni Ngtah ‘Vprašanje-poklicnega^ usposabljanja nadaljuto^danesin smmvtm kajšnje probleme' ter se obvezal, da bo v sklopu EGS zastavil vse svoje moči za njihovo razrešitev. Kateri so ti problemi? Poznamo jih sicer menda vsi, toda tokrat je šlo za določeno pahljačo problemov, ki so pač lahko v pristojnosti tega mednarodnega organizma. Tako je na tiskovni konferenci med Comellijevim pozdravom, Na-talijevim posegom ter njegovimi odgovori na vprašanja postalo jasno sledeče: vso Furlanijo - Julijsko krajino (in ne le po potresu razdejana območja) je treba vključiti med dežele, ki so deležne posebne finančne pomoči iz razvojnega sklada EGS — gre seveda za dežele italijanskega- juga, ki pa se tega bojijo, a se bodo o zadevi kljub vsemu po razgovorile z našo deželo 24. in 25. novembra v Palermu; prav posebno važnost ima v prizadevanjih za splošni zagon naše dežele trgovski sporazum med EGS in SFR Jugoslavije in v tem v okviru tudi osimski sporazum, zato je treba, da evropska skupnost brž prispeva k uresničitvi vseh potrebnih prometnih infrastruktur (cestnih, železniških pa tudi seveda pomorskih z ozirom na izglede, ki jih ponuja tržaški luki skorajšnja priključitev Grčije k EGS, Dežela Furlanija - Julijska krajina ter z njo Trst lahko polno zaživijo le z vključitvijo v prometne tokove, ki se čedalje bolj razvijajo med severno in srednjo Evropo na eni ter Balkanom in Sredozemljem na drugi strani (to dejansko izključuje vsakršno možnost zapiranja vase). Sodeč po Natalijevi (in Comelli-jevi) trditvi, da so interesi naše dpžele obenem tudi interesi Evropske gospodarske skupnosti, je bilo včerajšnje srečanje nedvomno pozitivno. Upati je le, da bodo enako pozitivni tudi učinki in da v krogih EGS ne bi nasedli nekim poredile v našem mestu ter našle kratek odmev tudi na sinočnji tiskovni konferenci, (dg) izredno pomemben dejavnik v procesu za izhod iz dane proizvodne krize, ki tare našo deželo. Colli je izrecno poudaril pomen zaposlovanja mladine, ki ni v zadnjih časih, žal, doseglo zaželenih sadov. Odbornik Barnaba je pa nanizal sledeče podatke: deželna uprava je povečala financiranje tečajev za poklicno u-sposabljanje od 3,5 milijarde v letih 1976/77 ter 5,2 milijarde v letih 1977/78 do 6 milijard lir v dveletju 1979/80, a medtem je upravljanje tečajev prešlo iz tako imenovanih deželnih centrov na ramena deželnega zavoda IRFoP. V letih 1976/77 so deželni centri priredili 93 tečajev (1.538 tečajnikov), zasebni centri pa 305 (6.140); v obdobju 1977/78 je bilo tečajev IRFoP 108 (1.931 tečajnikov) in zasebnih tečajev 343 (6,608); v letih 1978/79 je razmerje znašalo 130 (2.177) - 350 (5.858). V » t*aždbbj(f * 1979/80* * pa 'je' zavod IRFoP priredil 172 tečajev s 3.477 tečajniki- tat, .financiral 350 privatnih z 8,801 tečajniki. v Trst pa 14. t.m. in v našem mestu se ustavi do 18.. novembra. Razstavo si bo javnost lahko o-gledala vsak dan mpd 9. in 13. ter med 15. in 19. uro. Na voljo ji bodo tehniki ter izvedenci ustanove ENEL za primer, da bi ljudje povpraševali za kakšno dodatno pojasnilo. Obenem bo v kolodvorskih prostorih predvajanje diapozitivov. Kakor je povedal načelnik urada za odnose z javnostjo iz beneškega okrožja ustanove ENEL, Gian-nino Saccani ob katerem je sedel Fiorenzo Bologna v zastopstvu ravnatelja tržaškega železniškega o-krožja, je namen potujoče razstave seznaniti širšo javnost z nujo in stvarnimi možnostmi varčevanja z električnim tokom, splošneje vzeto pa sploh z vsemi energetskimi sredstvi. Razstava bo vsega obšla 68 mest pa tudi manjših središč in že doslej je bil obisk nepričakovano obilen. Dobro bo seveda, da si razstavo med njenim petdnevnim postankom v Trstu kar najpozorneje ogledajo predstavniki vseh oblasti od občinskih in pokrajinskih do deželnih, z njimi pa gospodarstveniki ter indu-strijci, tako tudi načrtovalci in graditelji stanovanjskih poslopij. Kajti če je na eni strani res, da so ljudje poprečno morda razsipne-ži, je po drugi strani prav tako res, da gradbena podjetja še vse premalo upoštevajo arhitektonske in opremne možnosti toplotne izolacije. Če skozi okno na primer sili burja, bo družina pač stanovanje bolj segrela kot bi ga sicer in pri tem bo šlo kajpada za nesmotrno — čeravno upravičeno — uporabo ogrevalnih naprav. Podobno velja za izdelovalce gospodinjskih strojev in aparatov, ki so v resnici glavni krivci velike porabe električnega toka. V našem listu smo nedavno postregli bralcem z nasveti osebja ENEL, kako izkoriščati takšne naprave, da bo poraba toka nižja, toda glavno besedo imajo tovarne, ki naj primerno prikrojijo tehnične značilnosti svojih izdelkov, (dg) Odprtje kasarne pri Fernetičih Pri Fernetičih bodo danes odprli pred kratkim dokončano, novo kasarno obmejne policije. Novo poslopje bo zamenjalo staro stavbo, ki so jo pred nedavnim porušili, ker je stala v coni novega avto-porta. Na svečanosti, ki so jo za to priložnost pripravilic* boo ■ spregovoril prefekt Mario Marriosu, prisotne pa bodo tudi številne ...vidnejše osebnosti naše. dežele* . ..-* ....................MIHU................................. DOKUMENT DELAVCEV KPI LADJEDELNIŠKECA SEKTORJA Ladjedelstvo igra odločilno vlogo pri premostitvi gospodarske krize Resolucijo so sprejeli na vsedržavnem zborovanju v Tržiču Ostra kritika na račun Fincantierlja in poziv k enotnosti Te dni razdeljujejo aktivisti KPI po vseh tržaških tovarnah in drugih obratih sklepni dokument, ki so ga sprejeli na vsedržavnem kongresu komunističnih delavcev ladjedelni-škega sektorja v Tržiču. V dokumentu so nakazane smernice za nadaljnji razvoj tega industrijskega območja, podane pa so tudi kritike in ožigosani pojavi, ki so škodili in še škodijo ladjedelništvu, d bi postal eden izmed nosilcev italijanskega gospodarstva, kar bi očitno pripomoglo k premostitvi krize. Sklepni dokument je razčlenjen na šest točk, izmed katerih je v prvi rečeno, da kongres popolnoma osvaja vse postavke pripravljalnega dokumenta in poročilo posl. Cuf-fara. Na zborovanju so tudi potrdili pozitivno vlogo, ki jo v interesu celotnega italijanskega gospodarstva, mora imeti ladjedelniška industrija, prav zaradi tega pa je treba opustiti težnje, ki bi v dobršni meri ohromile produktivne kapacitete ladjedelnic. Zato je treba uvrstiti novi razcvet ladjedelništva v širši kontekst ukrepov za izhod iz krize ter ladjedelništvu zajamčiti državne prispevke, ki bi onemogočili Italiji nazado- izolaeionalističnim težnjam, ki so se mi.,.,,,.»III......HUM....MIHI................................... SINOČI NA TRBIŠKI CESTI PRI OPČINAH AVTOMOBILIST V TEMI DO SMRTI POVOZIL »ŠTOPAJOČEGA* MENIHA Kljub zmerni hitrosti vozila, je bil sunek za 59-le tnega E. Oomiera, p. Silvia, usoden Na Trbiški cesti pri Opčinah, in sicer v bližini križišča z odsekom, ki pelje proti begunskemu naselju, še je včeraj, okrog 18.30, pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala človeško življenje. Na cestnem odseku, kjer ni nobene razsvetljave in se je moč za nesti le na žaromete vozil, je avto znamke fiat 128 s tržaško registrsko tablico 130242 podrl pešca, ki je nekoliko oddaljen od roba ce-»tišča avtoslopiral mimo vozečim avtomobilom V fiatu 128 se je v smeri proti Trstu peljal 58-letni upokojenec Car-melo Contento, rojen v Piranu, ki pa je doma v Trstu v Ul. San Pa-sejuale 73. Contento ni vozil naglo, vseeno pa je bil udarec za pešca, ki ga je odbilo le za 'takih par metrov naprej na asfalt, usoden. Bil je na mestu mrtev, tako da je bila vsaka pomoč reševalcev zaman. Reševalcem nekaj časa tudi ni uspelo identificirati ponesrečenega pešca. Kasneje pa se je izkazalo, da gre za 59-letnega Edoarda Go-miera, meniha Silvia, ki je bil doma v kraju Veggiano pri Padovi in je bival v našem mestu, v župnišču Santa Maria Maggiore na Trgu San Silvestre. Pretreseni avtomobilist je preiskovalcem izjavil, da je meniha zagledal šele v zadnjem trenutku, to pa prekasno, da bi se tudi z moč nim zaviranjem utegnil izogniti tr čenju. Na kraju nesreče so bili karabinjerji iz Nabrežine, dovoljenje za prenos trupla v mestno mrtvašnico pa je izdal dežurni magistrat, namestnik državnega pravdniki. dr. Coassin. vanje v pozicijah, ki si jih je le-ta pridobila v širši mednarodni stvarnosti. Skratka, javne podpore morajo biti nakazane ladjedelništvu v tolikšni meri, kot za vse druge industrijske dejavnosti, ki lahko nudijo tehnološko dovršene produkte in potencirajo raziskovalno dejavnost. V bližnji bodočnosti je treba zagotoviti vsem ladjedelnicam tudi ustrezno količino dela, oziroma naročil, kar bi omogočilo delavcem v dopolnilni blagajni, da se takoj vključijo v aktivno delo. Na zborovanju v Tržiču so komunistični delavci ladjedelniškega sektorja tudi močno kritizirali delo, vlogo in sam obstoj družbe Fin-cantieri. Z načinom dela, ki ga je družba v zadnjih letih uveljavila, se je namreč močno razpasla birokratizacija, izgubila pa se je vsakršna sled načrtovanja in manager-skih pobud. Zaradi vsega tega, je rečeno v sklepnem dokumentu, bi bilo treba družbo ukiniti, ali pa pristopiti k radikalni reformi njenega notranjega ustroja. Komunisti v svojem dokumentu pozivajo nadalje vse delavce k enotnosti ter zahtevajo vso podporo političnih sil in sindikatov. V sklepni točki dokumenta je še rečeno, da zbor komunističnih delavcev v ladjedelnicah čuti potrebo, da se ustanovi permanentni način koordinacije med vsemi komu-stičnimi organizacijami v ladjedelnicah, kar bi dalo kontinuiteto vsem političnim pobudam KPI ter tako omogočilo razvoj tega tako važnega gospodarskega sektorja. Razprava o razmejitvi teritorialnih območij krajevnih zdravstvenih enot Prva komisija in komisija za zdravstvo in higieno deželnega sveta sta sestavili v sredo in razpravljali o razmejitvi teritorialnih območij Krajevnih zdravstvenih enot v naši deželi. Po obširnem poročilu predsednika dežele Comellija, se je razvila diskusija. Posegi prisotnih so sp osredotočili predvsem na razpravo o številu Krajevnih zdravstvenih enot, ki bi jih morali u-stanoviti v deželi Furlaniji - Julij- ski krajini. Komisija za zdravstvo in higijeno je predlagala ustanovitev sedmih KZE, in sicer eno na Trža škem in na Goriškem, ter pet i Furlaniji. Komunistični svetovalec Tonel se je negativno izrazil predlogu Komisije, ki ni upoštevala mnenj, ki so jih predstavniki raznih strank povedali med posvetovanjem. NOVA PREMIERA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA Kako lahko zakonsko življenje omaje ljubezen Romea in Julije To se dogodi v Kishonovi igri «Bil je škrjanec ki jo je režiral Miran Herzog . Topel sprejem občinstva Sinoči je bila v tržaškem Kulturnem domu nova premiera Slovenskega stalnega gledališča, ki je uprizorilo veselo žaloigro «Bil je škrjanec.» Avtor dela Ephraim Kishon se je navezal na Shakespearovo dramo Romeo in Julija, ali bolje, dejanje je začel tam, kjer se v znameniti tragediji dveh ljubimcev neha. Dramatični ton in visoko pesem je Kishon potem prelevil v razgibano komedijo z dovolj jasnimi aluzija-jami na to in ono težavico, ali pa že kar na prave težave zakonskega življenja, kjer ni več prostora za resne strasti in ljubezen. K oceni dela se bomo še povrnili, zato prepuščamo za sedaj sodbo gledalcem, ki so se v lepem številu udeležili premiere in tistim, ki si bodo delo ogledali v naslednjih ponovitvah. Vsekakor je bila sodba občinstva ob premieri pozitivna, v dvorani je bi- lo slišati veliko smeha pa tudi ploskanja, med samo predstavo ni manjkalo, kar pa pomeni lepo priznanje igralcem in vsem, ki so predstavo ustvarili. Delo je režiral Miran Herzog, dra maturski sodelavec in prevajalec je bil Borut Trekman, vloge pa so igrali Stane Starešinič, Mira Sardoč in Jožko Lukeš. Zapisati je treba, da sta Starešinič in Sardočeva nastopila v več vlogah, tako je bil Starešinič Romeo in pa frančiškan oče Lorenzo, Sardočeva pa je bila Julija, njena in Romeova hči Lucretia ter nekdanja Julijina Dojko. Jožko Lukeš je bil umrli dramatik William Shakespeare, ki se v igri ponovno vrne k svojima junakoma, le da ju najde, ko sta že v letih in v čisto drugačnem položaju kot pa v znameniti drami o nesmrtni ljubezni. Sceno je izdelala Melita Vovk, ko- »^lllllllllll•»MUHIIIIIIIIIIIM•llllmlMlllllllllmlMI^MHMl»•Hll•lll»««lllll|IH^IIIII»ll|l»IIIIIH•IMII|ll»l••llllll|l»lll NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Zakon o ukinjenih ustanovah je bil sprejet z večino glasov Sprejet je bil tudi zakonski osnutek o nujnih ukrepih za mladinsko zaposlitev Za čimprejšnji prižig svetilnika v Barkovljah Tržaška občina sporoča, da je poslala pristaniškemu poveljništvu pismo, naj poveljr.ištvo čimprej poskrbi, da bodo ponovno prižgali barkovljanski svetilnik. V ta namen je pristaniško poveljstvo že nastopilo pri pristojnih oblasteh. Priprta skupina uživalcev mamil Leteči oddelek tržaške kvesture je sinoči zajel in priprl skupino ljudi, ki se je v nekem zasebnem stanovanju predajala mamilom. Zdi se, da je med priprtimi tudi znani igralec Hurlinghama Barnes. Z glasovi krščanske demokracije, PSI in Liste za Trst je deželni svet na včerajšnji seji odobril zakonski osnutek štev. 178, v smislu katerega bodo krajevne uprave prevzele nepremičnine, premičnine in pristojnosti z državnim zakonom ukinjenih ustanov. Proti zakonskemu osnutku je glasovalo Furlansko gibanje, ostale svetovalske skupine, se pravi KPI, SSk, PSDI, PDUP, DP in MSI pa so se vzdržale. Praktično gre za enajst ustanov, ki so delovale na skrbstvenem, dobrodelnem. kmetijskem in gradbenem področju. Pred zaključnim glasovanjem je skupščina na včerajšnji seji proučila še preostale člene, h katerim je bilo predloženo večje število amandmajev. Najširša razprava se je razvila okrog člena štev. 9, ki določa usodo ukinjene državne u-stanove treh Benečij. Gre namreč za obširne gozdnate in obdelane površine, predvsem v goratih predelih Terske in Kapals^e doline. Po zasnovi deželne* uprave nai bi te površine v nadalje upravljali nekateri deželni orgfirAzmi, kot sta ustanove za gozdarstvo in ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA). Te površine naj bi tako še naprej ostale pod neposrednim nadzorstvom deželne uprave, v nasprotju z zahtevami opozicije, ki je bila skoraj soglasno mnenja, da jih morajo prevzeti zainteresirane krajev ne uprave. Vsi predloženi amandmaji, ki se hoteli spremeniti tako stanje, so bili zavrnjeni; razprava o posame znih členih se je nato brez večjih zapletljajev nadaljevala do končne ga glasovanja, ko je deželni svet z večino glasov odobril zakonskj osnutek. V nadaljevanju seje je z večino glasov (vzdržala sta se le svetovalca DP in PDUP) odobrit še za konski osnutek, ki določa vrsto nuj nih ukrepov za mladinsko zaposlitev, kot določajo izvršilne norme državnega zakona 33/80. Na osnovi tega zakona je dežela morala vključiti v svoje sezname tiste mla dince, ki jih je najela za določeno dobo v smislu zakona štev. 285 o mladinskih zaposlitvah, in bi jih morala sedaj odpustiti iz službe. V razpravo o zakonskem osnutku, v smislu katerega bo dežela za stalno najela 367 mladincev so pose gli svetovalci Barazzutti (PDUP), Morelli (MSI), Bologna (LpT), Scampolo (KPI), Dal Mas (PSDI) in Persello (KD), katerim je repliciral pristojni odbornik Renzulli. ni j, ki bodo izvoljeni v torek — na prihodnjo soboto, 15. novembra. Konferenca se bo začela ob 10. uri z uvodnim posegom predsednika pristaniške uprave Zanettija; v naslednjih dneh se bo delo odvijalo na ravni študijskih komisij, zaključno plenarno zasedanje pa bo naslednjo soboto, 22. novembra. NA SOBOTO, 15. NOVEMBRA Preložena 2. konferenca o tržaškem pristanišču Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče je sklenila odložiti 2. konferenco o luških dejavnostih — konferenca bi se morala začeti danes, kaže pa, da želi luška uprava poprej urediti vprašanje novih «konzulov» pristaniških kompa- MiiinHiiiiiHiiiiiiiitiii miii n mili hi m m n iiiiuiiii m n 111111 litimi h milit iii itiittiiiii iti ti iimiiiiiii 111111111111111 NA TRŽAŠKEM KAZENSKEM SODIŠČU DANES RAZSODBA V PROCESU PROTI TIHOTAPCEM Z MAMILI Gre za 25 turških državljanov, ki so lani p. etiko-tapili večje količine mamil čez Fernetiče in Opčine Proces pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr, Lugnani, kot prisedna sodnika pa dr. Ligori in dr. Ruberto, se zaključuje. Danes, morebiti že v kasnih jutranjih urah. bo znana razsodba in kazni za 25 turških državljanov, ki so lani spravili v Italijo čez mejna prehoda pri Fernetičih in na Opčinah velike količine mamila, in sicer heroina, morfija in hašiša. Naj pri tem omenimo, da so mamilo nosila v pasovih ženske, ki s.) s svojo navidezno nosečnostjo mogle preslepiti finančne stražnike, dokler seveda le-ti niso postali pozorni na tolikšen promet nosečnic čez mejo. Vse kaže, da razsodba ne bo mila (kot smo že poročali, zahteva javni tožilec zgledne kazni za vse člane organizacije), še posebno če upoštevamo obseg kaznivega dejanja. Vsekakor je javni tožilec dr. Roberto Staffa za danes zjutraj napovedal svoj ponoven poseg in ker imajo do zadnje besede pravico zagovorniki, bi mogli pričakovati, da se bo obravnava nekoliko zavlekla. Ni pa izključeno, da se bo svojemu posegu odpovedal, tako da se bodo mogli sodniki brez nadaljnjega u-makniti v posvetovalno dvorano. stume pa Alenka Bartl. Glasbo J* napisal in izvedel na klavir Al sander Vodopivec. Za koreografv je poskrbel Janez Mejač. . Ob zaključku poročila o novi žaški premieri naj še zapišemo, da tudi igra »Bil je škrjanec» P°" triu e določeno repertoarno izbi«1 SSG. ki je drugič v letošnji M#*' predstavilo delo iz komedijskeg žanra, ki pa hkrati odpira nekatera aktualna vprašanja, ki nas dan žulijo. Tudi letos Boz'.čna razstava Od 23. decembra do 6. ianufjj% bo v občinski dvorani za ume " tradicionalna Božična razsiaro" in kipov, na kateri pa bodo j razstavljali le umetniki bivajoč \ tržaški pokra;ini. Umetniki, ki meravajo sodelovati pri fazs ^ naj svoja dela nesejo na AiV; delek občine — Kulturne mšWuCj. Ul. del Teatro 5, med 27. in 2»* vembrom (od 10. do 13. ure). Ustanovljen odbor za obrambo zakona o prekinitvi nosečnosti ženske organizacije KPI, PLI, PRI, PSI in PSDI so v n« deželi ustanovile deželni obrambo zakona štev. 194 o Pl\ voljni prekinitvi nosečnosti. w je ob svojem nastanku izdal tisi ' no poročilo, v katerem med dru& ^ poudarja, da je zakon štev., v zadnjem času postal tarča 0 • napadov, istočasno pa se z r mi zahtevami po referendumih » ša globoko spremeniti njegova bina, ali pa ga celo v celoti vel ja viti. To bi pomenilo — P0UjL. ja novoustanovljeni deželni co — povratek k ilegalnim prekinit* nosečnosti, ki bi :iašo družbo p dile bolj hinavsko, nepravično M vražnico ženske. Ženske, ki so v. nje v KPI, PDUP. PLI, PSI. in PRI zato pozivajo k mob“1*Lse. za odločno obrambo s težavo o° ženega zakona. Vsekakor pa se ^ do že jutri zbrale na sedežu Kr Vidmu, kjer bodo izdelale načrt KL bud za obrambo zakona o Pr0 voljni prekinitvi nosečnosti. ;;Uv!,! ' DRUGE vesti s.*-NA ZADNJI STRANI Predstavniki sindikata upokojencev na občini Na prošnjo sindikata upokojencev se je občinska odbornica za socialno skrbstvo Pia Frausin srečala s predstavniki sindikalne organizacije upokojencev. Prisotni so razpravljali o problemu emarginacije starejših osen v našem mestu. Odbornica je med srečanjem sporočila, da je pokrajinski Zdravstveni konzorcij sprejel v službo določeno število oseb za hišno pomoč starejšim osebam, čeprav je poudarila. da , je * emargijiacijg; _starejših težak problem, ki ga ne bo lahko rešiti: ■ ' ^ PO UGOTOVITVAH MEJNE POLICIJE V PRETEKLEM OKTOBRU NOVO NAZADOVANJE PROMETA NA MEJI S potnim listom in prepustnico je na sosedna območja stopilo le poldtvgi milijon ljudi, skoraj tretjina manj kot v lanskem oktobru ma). V simci se je v smeri Tržiču peljal 31-letni zdravnik * berto Ventura iz Renk, medtem je za volanom avtobusa sedel letni Risveglio Zambon iz Čedada-Medtem ko se je avtobus Pr)• u. čenju ustavil, je simco 1099 *® ^ kalo, tako da je avto trčil tual y vozilo, ki je priha;alo za njim; 130» 5 Adriah° Osebni promet čez mejne prehode na Tržaškem je tudi v letošnjem oktobru vidno nazadoval v primeru s prometom, ki so ga zabeležili v istem mesecu lani. Po ugotovitvali statistične službe tržaške mejne policije je namreč v omenjenem mesecu v mednarodnem in maloobmejnem prometu stopilo na sosedna območja le 1,558.061 ljudi, medtem ko so jih v lanskem oktobru našteli 2,252.850. Nazadovanje je znašalo 30,84 odst. Število potnikov v mednarodnem prometu se je zmanjšalo z lanskih 1,382.611 ra 956.038, pri čemer je število prehodov italijanskih državljanov nazadovalo s 308.072 na 284 tisoč 092, število tujcev pa z 1 milijona 54.539 na 671.916. Število prehodov z obmejno prepustnico pa je upadlo z lanskih 890.239 na 602.023. kar pomeni novo nazadovanje za 32,37 odst. Prebivalci z italijanske strani mejnega pasu so dali v preteklem oktobru skupno 419.828 prehodov, medtem ko so jih v lanskem letu zabeležili 601.226, prebivalci z jugoslovanskega dela mejnega pasu pa so dali skupno 182.195 prehodov, medtem ko so jih v istem mesecu lani našteli 289.013. • Rajonski svet za Staro mesto in Sv. Vid je izrazil svoje nasprotovanje načrtu ukinitve kardiokirurške-ga oddelka tržaške bolnice. V ta namen je pozval občino, naj primerno postopa, da ne bo prišlo do predvidene ukinitve. Prometna nesreča pri štivanu Včeraj zjutraj ob 8.30 je prišlo na cesti pri Štivanu do prometne ne sreče med tremi vozili. Na od dežja še vedno spolzkem cestišču sta čel no trčila avto znamke slmca 1000 in avtobus podjetja SAITA (iz Vid tretjem avtu znamke simca 1309 _ je peljal 27-letni gasilec Della Rocca iz Tržiča. , V nesreči se je huja poškodov voznik simce 1000 Roberto VeO* ra, ki so ga nemudoma prepclja v tržiško bolnico in za katerega zdravniki izrekli štirideseidnev prognozo okrevanja. Lažje se jc P škodoval tudi De’'a. Rocca, ki P. so ga po prvi zdravniški n°m®u odpustili in bo okreval v 5 dne • Nepoškodovan je bil voznik a**1 busa. Z dežnikom nad napadale® Z dežnikom se je branila 63-letn® Lidia Blason pred mladeničema, sta jo predvčerajšnjim popoldne h tela na Ul. S. Sebasliano oropal' Odločni ženski, ki je doma v V.' Santi Martiri 14, se je posreč' spraviti napadalca v beg in sta jo malopridneža pahnila na jitpa ni uspelo iztrgati torbice njenih rok. V spomin na pok. strica Fran£* Blažiča darujejo nečaki Slavko* Darko in Danilo 50.000 lir za Slavec. Ob smrti drugega očeta Frai*-* Blažiča izreka KD Slavce iskre«® sožalje družinama Marija In Blažiča. Dne 6. novembra je po dolgi in mučni bolezni preminil dragi oče in nono FRANC BLAŽIČ Da bi mu bila lahka domača gruda. žalujoča hči Marija z družino Bergamo, 8. novembra 1980 Gledališča VERDI Danes ob 17. uri bo na sporedu Peta predstava Zandonaijeve opere »rrancesca da Rimini*. Dirigira uabor Otvos. Red S za vse pro store. T * * # Po dvanajstih letih se v gledališče Verdi vrača Rossinijeva opera «^epelka». O operi bo prihodnji ponedeljek v veliki dvorani CCA spre govoril kritik Rodolfo Celletti. Tiskovna konferenca bo ob 18.30. Pre-miera «Pepelke» bo v torek ob 20.00. eossetti Danes ob 20.30 Shakespearjevo , o »Macbeth*, v katerem igra dva^d V'°®° ®auco Mauri. Zadnja * * * torka, 11. t.m., bo na sporedu onakespearjevo delo «Romeo in Ju-i^gov izvedbi Stalnega gledališča ji^®kervacije pri blagajni v Pasa- AVDITORIJ Db io. urj predstava Macedonio-r^e'a starka in luna* s skupi-žol ^ontra^a». Predstava za Kino CaPPalla Underground 18.06-20.00-,00 «Distretto 13: le brigate delta morte». Afiston 16.30-22.00 «Gigolo». David «ciwie, Sydne Rome, Marlene Die-nch, Kim Novak. ^aionale 16.00-22.15 «Un caldo de ^derio erotico». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. ,®.n 16.30 »Pole position*, Barvni za vsakogar. * -6.30 «Odio le bionde* E. Mon-p »Sano. kcelsior 16.00 «I.o spettacolo inčo “iincia*. Barvni film za vsako- rgar' rattacielo 16.00 «Mia moglie e una trega*. Renato Pozzetto, Eleono ®tjrgi. Barvni film. < PJce 16.00 <(Cruising». Prepove-»,,n mladini pod 18. »hgnon 16.30-22.15 ^Barvni film. "°drammatico 15.30 - 22.00 «Le Ouattro porno amiche*. Barvni um. Prepovedan mladini pod 18. o tatom. arora 16.00 --<1 due superpiedi qua-PiatU*. T Hill, B. Spencer s(a!l0 15.45 «L'impero colpisce ancora*. Barvni film. ‘»no Venete 16 30 «Assassinio sul V»Jyere'> T- Milian. J?'0' 16.30 «Branco selvaggio*. J*« Lancaster. Barvni film. °derno 16.30 «Quel!a sporca doz kiha*. ® ta 16.00 «T.a liceale nella classe dei ripeienti*. Gloria Guida, Lino .. atifi. Barvni film. letom. «Kagemusha*. Razstave .1 občinski galeriji na Trgu Unita p odprl razstavo svojih del slikar loj6 'Colautti. Razstava bo'traja-o° 16. novembra. šolske vesti .ttgvnateljstvo državnega učitelji-^ , «A. Slomšek* z. priključeno “gojiteljsko šolo vabi starše prvo-Cevt na sestanek z ravnateljem Profesor ji, ki bo v ponedeljek, '• h(Jvr—u 'n ----- — vetnbra ob 17. uri na zavodu. f Čestitke Danes praznujeta 25-letnico poro-*e ANICA !n IVO KRALJ iz Sliv-Še mnogo let sreče in razu-^vanja jjma želi družba 50-let- T P.a’*es praznuje svoj rojstni dan ANJA iz Ricmanj. Vse najboljše telita Damjana in družina. SPDT SK DEVIN dan planincev — JESENSKI POHOD . SPDT in SK Devin vabita ■Džtri, g. novembra, na tradi-c'onalni planinski pohod. Zbirališče v Samatorci od 9. do 10. ure za pohod in ob 13.30 28 Poligon. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Tržaška knjigarna obvešča stranke, da bo zaradi »višje sile* do nadaljnjega zaprta. SEKCIJA KPI PCI OBČINE DOLINA VABI ‘ S t danes, 8. novembra 1980, ob 20.30 -, v gledališče »F.. Prešeren* v Boljuncu na ' ' ' PROSLAVO OKTOBRSKE REVOLUCIJE PROGRAM: — godba na pihala iz Ricmanj — slavnostna govornika tov. sen. JELKA GERBEC in miljski župan tov. VVILLER BORDON — skupina iz Kluba slovenskih študentov na Dunaju z agitko «PRIZORI IZ NEMŠKIH NOČI* VSTOP PROST! KD Lipa vabi na ZILJSKO SVATBO V PESNIL BESEDI, PLESU IN GLASBI ki bo danes, 8. novembra, ob 20. uri v kinodvorani v Bazovici. Sodelujeta pevski zbor SPD «Rož» - Šentjakob v Rožu na Koroškem in akademska folklorna skupina «France Marolt* iz Ljubljane. VABLJENI! V NEVARNOSTI 440 DELOVNIH MEST V prihodnjem tednu odločitev glede usode podjetja Tee Friuli Obnovitev proizvodnje, nadzorovana uprava, rtečaj ■ V ponedeljek sestanek na deželnem odporništvu v Trstu - Kriza sad «določene» oblike gospodarske politike dežele SLOVENSKO STALNO,, GLEDALIŠČE V TRSTU EPHRAIM KISHON BIL JE ŠKRJANEC vesela žaloigra v dveh delih Režija MIRAN HERZOG Ponovitve: danes, 8. novembra, ob 20.30 - ABONMA RED B - prva sobota po premieri jutri, 9. novembra, ob 16. uri - ABONMA RED C - pr va nedelja po premieri Prodata vstopnic vsak dan od 10. do 2. ure in eno uro pred pričetkom predstav? pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4, tel. 734-265. Lepo prosimo vse tiste, ki še niso dvignili izkaznic, da to storijo čimprej. SLOVAN PROSVETNO DRUŠTVO MLADINSKI KROŽEK PADRIČE priredi jutri, 9. novembra, ob IV. uri v šoli *K. D. Kajuh* gostovanje dramskega odseka SPD Tabor z Opčin z gledališko pred- ,iiii>ubo* .t. MELOtfARJADA • (melonarska šagra s petjem) REŽIJA DRAGO GORUP Vabljeni! Razna obvestila ŠD Mladina in KD Vesna obveščata Križane, da se bo danes in jutri nadaljevala delovna akcija v domu Albert Sirk. Društvo staršev osnovne šole »Josip Ribičič obvešča, da je odhod na izlet v Postojnsko jamo jutri, 9. t.m., ob 8. uri zjutraj izpred šole. Vsi udeleženci morajo imeti s seboj veljaven dokument. Fotografski tečaj v Zgoniku se bo pričel v četrtek, 13. t.m., ob 20. uri. Vodil ga bo priznani strokovnjak Marjan Terpin. Za prijave in potrebna oojasnila, naj zainteresirani telefonirajo na štev. 229-389. PD Kolonkovee organizira v društvenih prostorih Ženjan 4r tečaj slovenščine. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj za vpis in druge informacije telefonira na št. 813716 od 20. do 21. ure. Prosveta KD Primorsko in PD Mačkolje vabita na otvoritveno skupno prireditev, ki bo jutri, 9. novembra, ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. V Prosvetnem domu na Opčinah bo do 16. novembra razstava Milka Bambiča «Slike, risbe in [»vojni lepaki* PD Rdeča zvezda obvešča, da bodo vaje otroške folklore v osnovni šoli v Zgoniku vsak torek od 16.30 do 17.30 za I. skupino in od 18. do 19. ure za II. skupino. SEKCIJA KPI - PCI DEVIN - NABREŽINA prireja danes, 8. tim., ob 19.30 v dvorani Igo Gruden ,v Nabrežini praznik včlanjevanja Med praznikom bomo proslavili obletnico oktobrske revolucije. Vljudno vabimo vse člane in simpatizerje. SPK ČUPA vabi vse člane in prijatelje na MARTINOVANJE danes, 8. t.m., ob 19.30 v gostilni SILVESTER v Nabrežini. Za najpopolnejšo telovadbo in najboljšo obrambo ŠOLA DOJOSHINKAY -KARATE Tehnični učitelj Sergij Štoka, Prosek, Ul. S. Nazzario, telefon 225-654. Včeraj - danes Danes, SOBOTA, 8. novembra e BOGOMIR ??nce vzide ob 6.55 in zatone ob . 43 — Dolžina dneva 9.47 — Lu-, vz.ide ob 7.07 in zatone ob 17.29 Jutri, NEDELJA, 9. novembra NEVENKA Vreme včeraj: na j višja temperatu-a. '2,6 stopinje, najnižja 8, ob 18. J]* 12 stopinj, zračni tlak 1014 mb ®nlo narašča, veter 4 km na uro “fverozahodnik, •* vlaga' • 65 odstotna, poohlačeno, morje skoraj mir-temperatura morja 14,2 stopinje ROJSTVA IN SMRTI (V^ODILI SO SE: Laura Gruden, Borgia Polli, Braslav Puškarič. .L M K:. J SO: 89 letna Anna Ceppa Vatovani, 85 letni Attilio Verda 7’ 79 letna Nives Luehes, 77-leUii Z^ehimede l.iherio. 86 letni Giusep r Mattiasci, 5’i letni Marcello Fantin. oo letni Franc Blažič, 72 let 5 Luciano Catlaruzza, 76 letna Lu Cia Mahnič vd. Mahovich, 84-letna Anna Gerebizza vd. Smillovich, 48-letni Milorad Dragič, 82-letna Arna lia Foscarini vd. Antonini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1. Ul- S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, UL ,M.acsca®™an2yn (od 8.30 do 13. in 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. TorS.Piei'0 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Uk Tor'S. Piero 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od U- do 8. ure tel 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441. LEKARNE V OKOLICI Boliunec: tel. 228 1 24: Bazovica lel 226 165, Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan: tel. 209197; Žavlje tol. 213137; Milje: tel. 271-124. Po letnem dopustu >r.. . . .u ■ , . I t - ... restavracija FURLAN Repentabor od danes ponovno odprta. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 BELI PINOT lastnega pridelka proda župnik v Štmavru pri Gorici, telefon (0481) 82157. FIAT 131 S mirafiori letnik 77 v zelo dobrem stanju z avtoradiom in priključkom za prikolico prodam takoj. Telefonirati od 16. ure dalje. št. 212-723. MILKO BAMBIČ naproša more bitnega lastnika njegovega prvomajskega letaka za leto 1947, naj mu ga posodi ali proda. Javiti se čimprej na telefonsko številko 572734 V RIMU dobi službo dekle, ki jo veseli strežba v hotelsk; restavraciji. Plača 450.000 lir. Nudim tudi sobo in hrano. Ponudbe poslati na naslov: hotel Bled, Ro ma 00185, Via S. Croce in Geru-salemme 40, telefon 06777102 ali 040/212 042. DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244. ŠOFER C kategorije z znanjem slovenščine in poznanjem trgovske stroke išče zaposlitev. Telefonirati na št. 228-475 v opoldanskih ali večernih urah. USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda avto «panda 30» rablje- šest mesecev. Telefonirati na št. 229-250 od 14, do 20. uče. USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda 131 supermirafiori 1300 rabljen šest mesecev v odličnem stanju. Telefonirati na št. 911-404 od 20. ure dalje. ločene* oblike gospodarske politike dežele. Občinski svet . v Doberdobu podprl zahtevo po odprtju slovenske šole v Ronkah O nerazumljivih težavah v zvezi z odprtjem i. razreda osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Ronkah, je na zadnji seji razpravljal tudi občinski svet v Doberdobu. Na seji 23. oktobra, je svet soglasno odobril osnutek dnevnega reda, v katerem od pristojnih organov zahteva, da ugodijo upravičenim zahtevam in potrebam slovenskega prebivalstva na laškem ter celotne slovenske narodnostne skupnosti ter nemudoma izdajo odlok o ponovnem odprtju 1. razreda osnovne šole v Ronkah. Omenjeni dokument so poslali ministru za javno vzgojo, ministrskemu svetu ter notranjemu ministrstvu, v vednost pa pristojnim deželnim organom, kolektivnim šolskim organom ter občinam na Goriškem. ZA PRVI RAZRED V UL. V. VENETO Okoliški šolski svet zahteva drugo paralelko Vlogo je - poslal šolskemu skrbniku S četrtkove proslave 25-letnice SKGZ na Goriškem Na seji okoliškega šolskega sveta v Gorici, ki mu predseduje dr. Karel Brešan, so sprejeli vlogo na šolskega skrbnika z zahtevo po odprtju druge paralelke prvega razreda slovenske osnovne šole v Ul. Vitto-rio Veneto. V svojem pismu okoliški svet navaja nekaj neizpodbitnih dejstev v prid odprtja paralelke kot so, denimo, vpis 26 učencev, ki od prvega dne dalje obiskujejo ta razred, ter začetne težave, ki jih imajo nekateri otroci iz mešanih zakonov pri pouku, ki, naravno, poteka v slovenščini. Člani šolskega sveta so s tem v zvezi pregledali tudi možnost za nastanitev novega razreda. V nadaljevanju seje so ugotovili, da je potrebno poskrbeti za novo postrežnico v tej šoli, ker je mesto izpraznjeno zaradi obolelosti stalne postrežnice. Predsednik Brešan je med drugim povedal tudi to, da ministrstvo za šolstvo ni poslalo navodil za volitve novih šolskih teles in bodo zato volitve kasneje, vsekakor po odobritvi novega zakona o volitvah v šols' j organe. mlakah na cesti sploh ne govorimo. In ljudje so seveda oškodovani. O tem je bilo že večkrat govora, tudi v' krajevni skupščini, v'časopisju, nešteto je bilo nastopov na županstvu. Ljudje se hudujejo nad občino. V pristojnih krogih pravijo, da bo treba v tej ulici napraviti nekatera nujna dela, ki zahtevajo e-notno gledanje in sporazum. Prav zaradi tega bo rajonska skupščina sklicala za ponedeljek sestanek vseh zainteresiranih, da bi se pogovorili o tem vprašanju. V OBČINI DOBERDOB Javni nateče} za mesto tehničnega uradnika .1? U :vi'n U »M M rt i Občina Doberdob je te dni razpisala javni natečaj na podlagi naslovov, in selektivne preizkušnje za mesto tehničnega uradnika z začetno plačo 2.790.000 lir. Prosilci morajo izpolniti prošnje, ki veljajo za nameščanje v javnih ustanovah. Zahteva se izkazifa- o' opravljeni srednji šoli, tehnični zavod za zemljemerce ali gradbene izvedence, prosilci pa morajo obvladati tudi slovenski jezik., Rok za predložitev prošenj v.a_ pripustitev k natečaju poteče 20. “decembra letos. Za podrobnejša pojasnila se prosilci lahko obrnejo neposredpo na županstvo v Doberdobu. Polno vode v Ulici Natisonc Kadar dežuje, je v štandreš' U-lici Natisone križ. Voda, ki pride iz gornjega dela vasi, se razlije po dvoriščih, hišah in kleteh, da o Razstava Fanči Gostiš« v galeriji v Kanalu V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu so sinoči odprli razstavo oljnatih slik in akvarelov idrijske slikarke Fanči Gostiš. S to razstavo se pričenja letošnja sezona v znani kanalski galeriji. Obnovitev proizvodne dejavnosti, prisilna uprava ali stečaj. Odločitev o nadaljnji usodi največje kr-minske tovarne Tee Friuli, ki zaposluje 440 delavcev in uradnikov, naj bi padla že v prihodnjem tednu. V ponedeljek popoldne bo na deželnem odborništvu za industrijo sestanek, ki bo odločilnega pomena za izhod iz hudega gospodarskega položaja. Vsekakor je izid tega srečanja odvisen predvsem od zadržanja lastnikov podjetja, oziroma od možnosti, da družba Virtus, ki je lastnica glavnega deleža kapitala, občutno poveča 'glavnico. V tem primeru bi lahko zaprosila za deželni poseg v smislu deželnega zakona št. 22. Menda je deželni odbornik na zadnjem sestanku nakazal možnost, da bi dežela dala na razpolago okrog pet milijard lir. S temi sredstvi bi lahko nemudoma obnovili proizvodnjo, vendar se postavlja vprašanje, za koliko časa. Sindikati niso najbolj navdušeni nad takim načinom reševanja kajti obstaja nevarnost, da bi se že čez nekaj mesecev podjetje znašlo v enakem, če ne hujšem položaju zaradi neodgovornega in nestrokovnega načina upravljanja podjetja, kar je navsezadnje eden od poglavitnih vzrokov za sedanjo krizo. Večje jamstvo bi po mnenju sindikatov predstavljala uvedba nadzorovane uprave, vendar je tudi taka rešitev vezana na dotok svežega kapitala. Kot tretja se navaja možnost stečajnega postopka. Pri celotni zadevi pa je bistvenega pomena, kako hitro se bo začela kriza reševati. Proizvodnja v Tee Friuli je namreč močno pogojena z modnimi tokovi in mora zato stalno slediti spremembam. Nekajmesečna zamuda bi prav gotovo pomenila izgubo dobršnega dela tržišča, kar bi bilo usodno za pod jetje. Prav na to opozarjajo pred stavniki tovarniškega sveta. Sicer pa bo prihodnji teden, kakor napovedujejo, odločilen tudi drugače. Kolikor na ponedeljkovem sestanku ne bodo našli rešitve, oziroma ne bo napredka pri pogajanjih, namerava podjetje še v tem tednu izročiti poslovne knjige goriškemu sodišču, ki naj bi u-krepalo v smislu zakonskih določil. Delavci in uradniki so, kakor, smo že pisali, od ponedeljka dalje na stalijjyi$kuBščinih At tovarni. . S to obliko sindikalnega boja nameravajo' nadaljevati tudi v prihodnjih dneh. V kolikor- bo- ponedeljkov sestanek brezuspešen, pa bo ? četrtek, 13. novembra, splošna stavka na Krminskem, * V naslednjih dneh pa je predvidena splošna stavka v ceh pokrajini. O podjetju Tee Friuli smo v, zadnjem, času že/ ye!iko pisali, kljub temu pa ne bo odveč, če zabeležimo še nekaj podatkov. Lastniki so začeli proizvodno dejavnost v Monzi, kjer so postavili na noge podjetje z okrog 200 delavci, ki pa je leta . 19-77 klavrno propadlo. Med kolektivnim dopustom so tovarno zaprli in delavce odslovili. Že tam so se lastniki; kakor opozarjajo te dni sindikalni predstavniki, izkazali za precej nesposobne. Sicer pa je simptomatičen tudi nenavadno nagel razvoj tovarne v Krminu, ki je v nekaj letih i’ na pol obrtniške dejavnosti lahko rečemo, čez noč, zrasla v veliko industrijsko podjetje, s pomočjo javnega denarja,, a brez resnih dolgoročnih gospodarskih načrtov. Današnja kriza je torej tudi sad «do- ............................................................................m..m...... ZAKULISJE PETROLEJSKEGA ŠKANDALA ZA 2.000 MILUARD LIR SLAMNATI MOŽJE SERENA FREATA LASTNIKI VINOGRADOV NA GORIŠKEM Freato, desna roka Alda Mora. je kupil velika posestva v An-gorisu, Romansu in Škrljevem, last družbe «Sant’Etena» m Spored je zaključil Sovodenjski nonet ........ ........ ....................i..f;4»f boid p ra uk Slovenci d Italiji Nastopili so z nekaj točkami tudi člani Glasbene matice IIMIIIIIIIIIIIIIUII Jutri martinovanje v Štandrežu V štandrežu bodo kmetje martinovali že jutri, v nedeljo. Za to bo poskrbelo, kot vsako leto, domače Kmečko društvo, ki vabi na štandreški trg pred cerkvijo vse domačine in vse, ki so jim pri srcu stari običaji. Na trgu bodo razstavili vse dobrote, ki jih daje štandreška zemlja, zatem bodo domači kmetje ponudili doma pridelano vino. Martinovanje bo po maši v domači cerkvi. Praznik kostanja v zavodu San Luigi V prostorih zavoda San Luigi v Don Boscovi ulici se je včeraj pričel praznik kostanja, ki ga prireja združenje TGS (mladinski in socialni turizem). Otroci so pripravili zanimivo razstavo ročnih del in različnih pripomočkov, danes predpoldne bodo predvajali slikanice, ob 16. uri pa bo gledališka skupina Ortoteatro predstavila lutkovno igro Sedem parov čevljev. Razne prireditve bodo na sporedu tudi jutri. TAKO PRAVIJO NA GORIŠKEM ŽUPANSTVU Težave na obvoza Tržaške ceste naj bi odpravili v nekaj tednih Najbolj nevaren kakih dvesto metrov dolg obvoz pri letališču Kako dolgo bo treba prenašati težave na obvoznici Tržaške ceste, se vsak dan upravičeno (in ogorčeno) 'sprašujejo avtomobilisti in drugi udeleženci v prometu, ki se zaradi dela ali drugih obveznosti vozijo v Gorico. Kakih dvesto metrov dolg obvoz jc zadnje dni postal že nevarna zadeva. Nekaj avtomobilov pa je že obtičalo sredi globokih luž. Vse to skoraj ob popolni brezbrižnosti državnega podjetja za ceste, podjetja, ki gradi novo cestno povezavo in navsezadnje tudi goriške občine. Na goriškem županstvu, kjer menda protesti navadnih občanov naletijo na gluha ušesa, so nam povedali, da bo težav že v nekaj tednih konec. Podjetje, ki je gradilo nadvoz bo, v kolikor bodo vremenske razmere ugodne, že čez dva te- i3®iv , BANCA Dl CREDITO Dl TRI T:STE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA . S. P. A. 7. 11. 1980 Ameriški dolar 915.—' Funt šterling 2230.- Irski funt šterling • 1760— Švicarski frank 522.— Francoski frank 202.— Belgijski frank 28,50 Nemška marka 468— Avstrijski šiling 65,50 Kanadski dola' 770— Holandski Lorin* 431.— Danska krona 150— Švedska krona 209— Norveška krona 176— Drahma 17— Mali dinar 26,75 Veliki dinar 27— MENJALNICA vseh tujih valut V zadnjih'letih se je v naših krajih šušljalo, da so znani italijanski demokristjanski voditelji pokupili večje površine vinogradov in sadovnjakov v naši deželi. Omenjali so tudi Morovo ime. Nekateri so verjeli, drugi so dvomili. Ostali so odgovarjali, da gre za grdo natolcevanje. Petrolejski škandal v Italiji je razkril, da so njegovi aktorji z denarjem iz tega škandala opravljali nepremičninske- posle tudi v naših krajih. Izkazalo se je, da je tudi v tem primeru ljudska govorioa imela svojo utemeljitev. Kakor piše znani milanski dnevnik, so kar tri velika kmetijska posestva v naši pokrajini povezana s Serenom Freatom, posebnim tajnikom Alda Mora, človekom, ki ga najpogosteje omenjajo v zvezi s sleparijo za 2000 milijard. Gre za družbo SACTA pri Angorisu, nekdanje posestvo Rabiosi v Romansu ter posestvo v škrljevem v občini Dolenje/ Kakor izhaja iz papirjev na sodišču v Gorici ter zemljiško-knjiž-nih uradov v Gradišču in Krminu, je družba nastala 17. februar.)« 1975. leta v Rimu. Z nastankom te družbe se pojavlja eno samo ime. ime Serena Freata. ki je kupil vsa tri posestva na Goriškem. Freato je že pet dni po nastanku družbe v Rimu kupil posestvo v Romansu za 74 milijonov lir. Na posestvu (20 ha) so pride- lovali hruške, breskve in grozdje. Za kmetijo v Škrljevem (26 ha) so 1976. leta plačali 145 milijonov lir. Uradno se je imenovala »kmetijsko posestvo Sereno Freato*. Tisto leto je Frpato v davčni prijavi ILOR navedel čisti dohodek v znesku 6 milijonov 750.000 lir. Sprva so na vinskih steklenicah te kmetije imeli etikete z imenom lastnika, pozneje so jih zamenjali s «Sant’Elena», z imenom, pod katerim je Freato združil vsa tri poprej navedena posestva na Goriškem. Najmočnejše izmed vseh treh posestev, posestvo SACTA, v Angorisu, ki se razprostira med Medeo, Krminom in Marianom, je Freato s pomočjo slamnatih mož, podobno kot ostali dve, kupil 31. oktobra 1977. leta. Gre ™ nakup 15 ha vinograda in vile v vrednosti 180 milijonov lir. Delniška družba »SanCElena* je po prijavljenih cenitvah veljala 399 milijonov lir, razpolagala pa s 70 ha vinogradov. Kasneje so izdelali načrt za njeno okrepitev ter pred enim letom prejeli od go-riške hranilnice posojilo 356 milijonov lir po 7 odstotkov za dobo desetih let. Obnovili so vinograde, klet ter jo usposobil za proizvodnjo vina. Na teh posestvih pridelujejo dva tisoč hektolitrov zaščitenega vina, ko pa bodo mladi vinogradi začeli dajati največ, se bo letna proizvodnja dvignila na šest tisoč hektolitrov. Sedež družbe so iz Rima prenesli v Gradišče, Freato se je umaknil v zakulisje, na etiketi družbe «Sant’Elena» pa se je pojavilo ime Enrica Bruceiarellija. Medtem je Sereno Freato poskrbel za povezavo posestev v Furlaniji s tistimi v območju C|iiantija, kjer deluje družba «Meridiana*. 'Poskrbel je tudi za tržišče, med velikimi odjemalci pa je tudi Alitalia. Nekdanja desna roka Alda Mora je predvidela vse, le tega ne, da bo petrolejski škandal odgrnil zaveso, za katero so se počeli * tako nezaslišani škandali. V zadnjem času se govori, da je «Sant’Elena» naprodaj za 2, morda tudi 2,5 milijarde, kupec pa naj bi bil industrijec iz Veneta. Otroci pokojnega Alda Mora so odločno zanikali resničnost govorice, da bi imeli poslovne stike s to družbo, o kateri se sedaj govori, da je last Serena Freata, najožje: ga sodelavca pokojnega predsednika krščanske demokracije. Težje bo zanikati tesne stike med družbo »SanCElena* in javnimi denarnimi zavodi ter oblastmi. Družba je namreč dobila posojilo od goriške posojilnice, prispevke pa je prejela tudi od države in dežele, k' jo vodijo znani morotejci. dna namestilo železno ograjo, nato pa bodo nadvoz asfaltirali. Medtem, tako st nam zatrdili na županstvu, bodo nevarni odsek kako drugače uredili. Že včeraj' dopoldne so občinski delavci zapolnili nevarne luknje, njihov trud pa bo brez pomena, v kolikor ne bodo nove plasti gramoza utrdili tudi z valjarjem. Za podobno »popravilo* so doslej že poskrbeli dvakrat ali trikrat, vendar je bilo stanje po prvem dežju še slabše kakor prej. V Števerjanu popravljajo cestišča Vzdrževanje cest je na briškem področju že od nekdaj sila težavno. Zaradi sestave tal prihaja namreč do pogostih usadov in udorov, veliko škode povzročajo nalivi. Te dni so v števerjanu, na odseku med Bukovjem in Valeriščem pričeli z deli, za popravilo nekaterih odsekov cestišča. Poleg tega bodo popravili tudi cesto proti Ro-vesci. Dela bodo veljala okrog 35 milijonov lir, sredstva pa je dalo na razpolago nadzorništvo za gozdarstvo. županstvo je v zvezi s tem izdalo odredbo o prepovedi prometa na odseku med Bukovjem in mejnim prehodom Cerovo. Našli ukradeni fiat 500 podj‘etj’a APT Goriški gasilci so včeraj zjutraj izvlekli iz p&rka, v neposredni bližini električne centrale v Stražicah, fiat 500 goriške registracije 36898. Gre za vozilo, ki so ga tatovi odpeljali v sredo ponoči ,z dvorišča podjetja APT v Gorici. Z vozilom so najbrž odpeljali tudi okrog 90 kilogramov težko železno blagajno. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes yes dan in ponoči je v .Tržiču dežurna lekarna Centrale, trg Republike, tel. 72-341. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes vgs dan in ponoči' je v Go rici dežurna, lekarna Marzinj, Kor-zo Italija 89, tel. 24-43. Prosveta Prosvetno društvo »Oton Župančič priredi v domu Andreja Budala martinovanje, ki bo v torek, 11. novembra. Poskrbljeno bo za ajdovo polento, gplgžt kostanj in novo vino. Prosveta« društvo »Briški grič* v števerjanu priredi tradicionalno raartip.«ysyije, ki bo letos prvič v novih društvenih prostorih na Bukovju v soboto, 15. novembra, ob 20.30. Poleg jedi na žaru in briškega vina se bodo udeleženci lahko zavrteli ob zvokih ansambla »Gian-ni e gli allegri*. Za vpis se je treba obrniti do Bojana Mikluša (ščed-no), Silvana Pittolija (Valerišče) ter Rudija Koršiča (Jazbine). Prosvetno društvo »Naš prapor* iz Pevme, štmavra in z Oslavja priredi danes, 8. novembra, v gostilni «Pri Tildi* na Oslavju martinovanje. Razna obvestila Kulturno društvo Oton Župančič in športno društvo Juventina sta začela s tečajem rekreativne telovadbe za odrasle. Telovadba bo ob petkih, od 20.30 do 22. ure v občinski telovadnici v Štandrežu. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 20. uri, Brian Clark: Čigavo je moje življenje. Abonmajska predstava za red S sobota v gledališki dvorani v Solkanu. Kino (j urica VERDI 17.00-22.00 »Saturno 3». K. Douglas in S. Sawcett. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 »Zucchero, mit* le e peperoncino*. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Ultra porno sexymowie». Prepovedan mladini pod 18. letom. 'iržic EXCELS10R 16.30 22.00 »Tom Hom*. PRINCIPE 17.00-22.00 «Desideria — la vita interiore*. Piava i. urica in uliulica SOČA .18.00-20.00 »Goldfinger*. A-meriški film. 22.00 »Profesorica ima lepe noge*. Italijanski film. SVOBODA 18.00—<20.00 »Demonsko ‘seme*. Ameriški film. y 22.00 »Doživetja privatnega detektiva*. Ameriški film. , DESKLE 16.00 »Junaki Disneylan-da*. Barvna risank«. 19.30 «Zadnji dnevi'' Pompejev*. Ameriški film. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE VABI NA ZILJSKO OHCET (VAHCIT PR ŽILE) v besedi, glasbi in plesu. Nastopili bodo zbor iz št. Jakoba v Rožu na Koroškem, recitatorji in folklorna skupina »France Marolt* iz Ljubljane, skupno nad šestdeset sodelujočih. Nastop bo v Katoliškem domu v Gorici jutri, v nedeljo, 9. t.m., ob 16.30 'Novost na knjižni polici ANTON INGOLIČ: MOJE PISATELJEVANJE Novo delo slovenskega pisatelja je izdala Mladinska knjiga SPREHOD PO DOMNEVAH DEMOGRAFOV IN ANIR0P010G0V Doslej je živelo na Zemlji že kakih 73 milijard ljudi Za vsakim človekom, kolikor nas je sedaj na Zemlji, je že okoli dvajset «pokojnih» - Toda kdaj smo sploh začeli biti ljudje ? Anton Ingolič je leta 1936 izdal svoj prvi roman Lukarji. Od takrat dalje je živo navzoč v slovenskem literarnem dogajanju in skoraj ne mine leto, da se ne bi pojavila v izložbah knjigarn nova Ingoličeva knjiga. Napisal je več kot šestdeset izvirnih del, mnoge knjige so bile prevedene na tuje jezike in Ingolič sodi med najbolj brane sodobne slovenske pripovednike. Nekatera njegova dela, kot na pr. Gimnazijka ali Tajno društvo PGC pa so doživele izjemen uspeh in po več izdaj. Samo omenimo naj, da je celo v srbohrvaščini mladinska povest Tajno društvo PGC izšla kar štirinajstkrat. Najbrž pa tudi ni brez pomena dejstvo, da je Ingolič tematsko izjemno raznolik in skoraj ni področja, ki bi se ga ne bil lotil. Pisal je o pridelovalcih luka, torej čebule, obdeloval je problem viničarjev, gozdarjev, lotil se je problema slovenskih izseljencev. O študirajoči ■mladini je odkrito spregovoril v Gimnazijski, o alpinistih v romanu Pretrgana naveza. Posvečal se je tematiki osvobodilnega boja m trpljenja pod okupacijo, pisal je o splavarjih, o stavkah delavcev: skratka lahko rečemo, da je Ingoličeva proza tematsko izjemno raznolika, pri čemer je velik del svojega umetniškega ustvarjanja posvetil .prav mladini. S svojo marljivostjo je dosegel, da se je njegov pripovedni epski talent vsestransko razmahnil, s čimer je ustvaril v slovenski književnosti nešteto likov in njihovih pretresljivih usod. Ingolič je bil vedno komunikativen in se nikoli ni zapiral v o-zek krog svojega profesorskega poklica, niti v krog svojih knjig. O svojem delu je veliko pripovedoval in objavljeni so bili tudi številni intervjuji z njim. Zdaj nam je o svojem pisateljevanju napisal knjigo z naslovom, ki že sam pove, o čem knjiga govori. Knjiga Moje pisateljevanje je knjiga, ki se zato precej razli- kuje od drugih Ingoličevih knjig. Tu pisatelj neposredno govori o sebi, pripoveduje pa nam tudi o pobudah za svoje literarne stvaritve, o motivih, o nastajanju posameznih del, o oblikovanju svojih junakov, pa tudi o odmevih svojih knjig. Ingolič nam torej sam osvetljuje svojo pisateljsko pot. Pri tem pa se dotika tudi nekaterih postaj svojega ■življenja, nekaterih doživetij, ohranja pa tudi javnosti in potomcem podatke o svojem delu in življenju. Pisatelj je s knjigo odprl vrata v svojo pisateljsko delavnico, ki je v resnici delavnica, čeprav z enim samim delavcem in enim samim strojem, to je pisalnim strojem, delavnica, v. kateri je nastalo na stotine človeških bitij, ki so našla svoje večno mesto v novelah, povestih, romanih in drugih literarnih stvaritvah za odrasle in otroke. Vsi ti liki pa so bili vedno, kot zagotavlja pisatelj sam, vzeti iz resničnega, dejanskega življenja, vendar prekvašeni s pisateljevo domiselnostjo, čustvi in pregneteni v nove osebnosti. Moje pisateljevanje je Ingoličev Čredo, ki bo neločljivo povezan z njegovo pisateljsko osebnostjo. Ingolič je sistematik in tudi kot pripovednik o svojem delu ter življenju v svoji najnovejši knjigi ni mogel biti drugačen. Zato nam v kronološkem redu pripoveduje, kako se je lotil pisanja, kako je pripravljal prve novele in se ob natisu veselil svojih prvih u-spehov. Nič manj ni bil uspešen s prvim romanom Lukarji, s katerim je presenetil slovensko javnost. Potem pa se je ta javnost že navadila nanj in ko so se po vojni vrstile knjiga za knjigo, presenečenja ni bilo več, zato pa je bilo za njegove knjige toliko večje zanimanje. Podatki o številu naklad, o številu izdaj, o prevodih, pa še podatki o branju Ingoličevih knjig v javnih' knjižni- cah dokazujejo veliko in vsestransko uspešnost. V knjigi sledimo pisateljevemu razvoju, nastajanju njegovih romanov in povesti, prisluhnemo motivom in pobudam, nekaterim razlagam samega avtorja in odmevov posameznih del v javnosti. Skozi več kot štirideset let nas vodi Ingoličeva pripoved od Ptuja, preko pregnanstva v Srbiji, do Ljubljane, od koder se s svojimi deli vrača v svojo rodno štajersko ali pa nas vodi v planine ali med morske gusarje. O vsem tem nam živahno, stvarno in zanimivo pripoveduje pisatelj sam. Na koncu razmeroma obsežne knjige pa najdemo še pisateljeve podatke o izidu posameznih knjig o v: en objavljenih kritikah, podatke o prevodih, podatke o igrah in uprizoritvah, podatke o člankih in intervjujih posvečenih Ingoliču. Oba dela, prvi pod naslovom Kako sem pisal in drugi pod naslovom Kaj sem pisal pa tvorita zaokroženo celoto, ki posreduje bralcu, prijatelju domače umetnosti In-goličevo, pisateljsko in človeško podobo. Najnovejšo lngoličevo knjigo je izdala založba Mladinska knjiga. Sl. Ru. Ameriške predsedniške volitve so za nami. Reaganova zmaga je vplivala tudi na valutna tržišča, tako da je prišlo takoj do (.Okrepitve, dolarja in funta ter do ošibitve zlasti evropskih trdnih valut. Zlato se je po ameriških volitvah najprej podražilo, potem pa je padlo. Najslabše sta se odrezala nemška, marka ter belgijski frank, malo bolje so se izkazali švicarski frank, francoski frank in holandski florint. Lira se je še bolj razvrednotila, najbolj seveda nasproti dolarju in funtu. Zlasti poslovni ljudje v ZDA si veliko pričakujejo od novega predsednika Reagana, zato so te dni kar na debelo kupovali dolarje, funte in tudi ameriške delnice. Razumljivo je bilo, da so se ko-tacije tako valut kot delnic povzdignile. Tako je dolar poskočil v poprečju 2,5 odstotka naspro-j , kar bi po naše mogli reči, da je pokojnik «odšel tja, kjer je večina». In zares je «tam» večina, toda koliko ljudi se je doslej rodilo, živelo in umrlo na naši Zemlji? Kakor je znano, smo pred dobrima dvema letoma «prebili zid» štirih milijard in nas je torej na Zemlji približno 4 milijarde in 200 milijonov. Tu ponavljamo, da nas je «približno» toliko, kajti tudi sedaj, ko se v skoraj vseh državah sveta vodi evidenca o prebivalstvu in ko se občasno tudi pri ljudskih štetjih preštevamo, nimamo povsem točnih številk, točnih podatkov. Tem težje je izračunati, koliko ljudi je bilo doslej na Zemlji, ko pa sploh ne vemo točno, koliko je človek star, kdaj naj bi se iz onega primitivnega in skozi milijone let razvijajočega se bitja razvil človek. In vendar neka novejša demografska raziskovanja dajejo dokaj jasno podobo o populaciji naše Zemlje skozi teh kovin zaradi utrditve dolarja, a zgodilo se je ravno nasprotno. Zlato, ki se je v ponedeljek sukalo okrog 635 do 640 dolarjev za unčo, je stalo v sredo 656 dolarjev. Opazovalci so si razlagali ta pojav z bojaznijo, da bi odločna Reaganova politika lahko kaj kmalu pripeljala svet do velikega spopada, ob takih prilikah pa so kapitali najvarneje naloženi prav v zlatu. V četrtek pa je zlato padlo na 630 lir, medtem ko se je dolar ohranil na višini 914 lir. Očitno je prevladalo navdušenje zaradi predvidevanj o utrditvi ameriškega gospodarstva nad bojaznijo zaradi morebitne vojne. Tudi britanski funt se je okrepil, poskočil je cd 2180 na 2235 lir ali 2,44 dolarja. Pri funtu je treba vsekakor upoštevati napovedi o skorajšnji energetski neodvisnosti Velike Britanije ter razmeroma visoke, obresti (16 odstotkov), ki jih nudijo v denarnih zavodih te države. Prav te dni so oblasti sporočile, da se obresti Ameriški dolar Trst 7. 11. 900,— Kanadski dolar 750,— Nemška narka 465.— Holandski florint 430.— Belgijski frank 28,50 Danska krona 150 — Švedska krona 208,— Norveška krona 178 — Francoski frank 201,— Italijanska lira Angleški funt 2180,— Irski funt 1750.— Švicarski frank 520,— Avstrijski šiling 66,- Japonski jen 4.— Avstralski dolar 1000,— Španska peseta 11,25 Portugalski eskudo 16 — Jug. dinar mali 26,50 veliki 27,- Grška drahma 17,50 VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 7. 11. 80 Sovjetski rubelj 240.— Poljski zlot 6.— Češka krona 32,— Madžarski forint 24.— Romunski lej 25.— Bolgarski lev 305.— Turška lira 8.— pretekla tisočljetja in stoletja, skupni račun pa daje dokaj visoko številko, kajti po teh računih je od «prvega človeka», to se pravi od začetka rodu, ki so ga imenovali homo sapiens do danes živelo na Zemlji približno 75 milijard ljudi. To je izrednp visoka številka, pa čeprav nas je danes hkrati na Zemlji več kot štiri milijarde. Za vsakim sedanjim žitom človekom je torej kar dvajset «pokoj-nih». Odpravimo se malo na pot v davno preteklost, tako, kot nam jo prikazujejo demografi, to se pravi ljudje, ki se strokovno u-kvarjajo z raziskovanjem sedanjih razmer na Zemlji, pa tudi s človekovo preteklostjo v daljne mračne dobe. Da bi postavili neko mejo «rojstva» človeka, so antropologi in z njimi demografi rekli, da se je človek «rodil» nekje pred 600 tisoč leti. Seveda je ta številka, ta «datum» dokaj labilen, toda od nekje je bilo treba začeti. Znanstveniki nato niso jemali v poštev nekih štetij, ki jih ni bilo, pač pa upoštevajo pri tem zaenkrat ne bodo znižale. Japonski jen je tudi poskočil in je ostalo njegovo razmerje z dolarjem nespremenjeno. Japonska centralna banka je te dni znižala obrestno mero za en odstotek. Jen je močan zaradi odjuge na energetskem področju, saj je znano, da morajo Japonci uvažati skoraj vso energijo. Čez dober mesec pa se mislijo sestati v Baliju v Indoneziji predstavniki OPEČ, ki naj bi se pogovarjali o bližnji podražitvi petroleja, verjetno za 5-10 dolarjev pri sodčku. Po taki podražitvi bi bilo tudi japonsko gospodarstvo v težavah. Lira se je razvrednotila še za pol odstotka nasproti vsem valutam. -Nemška marka pluje trenutno v razburkanih vodah zaradi težav pri zunanjetrgovinski bilanci v septembru ter zaradi nizkih obresti, ki niso ničkaj mikavne za svetovni kapital. Dobjo, sta se odrezala francoski ‘ 'frank • -iithho--iandski florint, slabo, pa belgijski frank in danska krona. (srs),. Celovec Ziirich Beograd 6. 11. 6. 11. 7. 11. 13,30 1,74 27,66 11,15 1,47 23,08 698,50 89.69 1481,26 645,50 82,88 1363,08 43,30 5,59 90,19 225 — 29,24 479,11 310,50 40,42 648,54 267,- 34,83 557,06 301,90 38,93 631,72 1,43 1,90 3,13 32,46 4,26 67,96 784,— - 1637,47 ; 12,66 208.86 6,24 0,83 12,94 -—- —- 31,80 18,50 2,30 36,16 28,— 3.37 —- 38.— 5,70 — DRAGOCENE KOVINE 6. 11. 80 Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) 18.600 18.900 ZLATO London (unča) 627 dol. 628,5 SREBRO Milan (kg) 556.400 569.400 PLATINA Milan (g) 18.900 19.100 neke naravne zakone in sicer poprečje rojstev, poprečje življenjske dobe in vse možnosti, ki se sem lahko vključijo. In vso to dobo od današnjih dni pa do 600 tisoč let v preteklost, so razdelili v štiri faze, v štiri obdobja. Prvo obdobje gre od leta 600 tisoč do 6 tisoč pred našim štetjem in v tem času, torej v 594 tisoč letih se je — po njihovih računih — na Zemlji rodilo 12 milijard ljudi. Do tega računa so prišli tako, da so vzeli v poštev eno rojstvo v letu 600 tisoč in 250 tisoč rojstev v poprečju v zadnjih letih. Drugo obdobje, ki gre od leta 6000 pred našim štetjem do leta 1650 po našem štetjem, je sieer neprimerno krajše, toda v tem času je živelo na Zemlji kar 42 milijard ljudi, kajti okoli leta 6 tisoč pred našim štetjem, se je rodilo na Zemlji v poprečju že 250 tisoč ljudi na leto, okoli leta 1650 pa kar 25 milijonov ljudi na leto. Tretje obdobje gre od leta 1650 pa do 1962, kar je skupno samih 312 let, toda v tem razmeroma kratkem razdobju se je na Zemlji rodilo, živelo in u-mrlo kar 23 milijard ljudi. V letu 1650 se je namreč rodilo, kot domnevajo, 25 milijonov ljudi. Pred nedavnim, okoli leta 1962 pa že 110 milijonov na leto. Jemljemo v poštev skrajna leta in okrogle številke, kot so jih pač jemali v poštev antopologi in demografi. Kočno imamo še podatke iz zadnjih let, namreč od 1963 do 1979. V letu 1963 smo imeli približno 110 milijonov rojstev, lani pa 140 milijonov, v tem razmeroma kratkem razdobju 16 let je Zemlja dobila 2 milijardi novih prebivalcev. Morda se bo komu zdelo čudno, da znanstveniki dajejo za lansko leto prirastek 140 milijonov ljudi. V bistvu pa ne gre za prirastek, pač pa za število rojstev. Če namreč od 140 milijonov rojstev odštejemo od 60 do 70 milijonov smrti, dobimo realen prirastek na Zemlji, ki se' v tem času vrti okoli 80 milijonov novih prebivalcev na Zemlji na leto. To je praktično nekakšno o-grodje, okoli katerega znanstveniki spletajo še razne druge podatke, ki pa cesto mejijo na prav preprosto domnevo. Pri tem domnevnem preštevanju prebivalstva Zemlje so namreč prišli tudi do absurdnih številk. jx> katerih bi nas moralo biti na Zemlji še veliko več, ali pa bi se morali tako rekoč šele,otekati nekje v zelo razredčenem prebivalstvu naše Zemlje. Če bi namreč jemali •v poštev podatke v času ražnji kug in drugih nesreč, ki so pustošile naše kraje, če bi jemali v poštev velikanske katastrofe, ki so zajele azijsko celino, bi nas bilo na Zemlji zelo malo. če pa bi jemali v ppštev nekatera zelo rodna obdobja, bi nas moralo biti na Zemlji že okoli 2Q milijard. Verjetno ne bo držala ne prva, ne druga števlika, morda ne bo držala niti številka 75 milijard kolikor naj bi bilo vseh ljudi na Zemlji od davnih časov do danes, vendar menijo, da je število 75 milijard najbliže stvarnosti. Poz‘v debeluhinjam k ti mski karieri Producenti filma «Človek med bombami* imajo težave. Iščejo namreč žensko, ki bi nastopila v eni glavnih vlog, ki pa mora imeli nekatere značilnosti: biti mora mladostna, simpatičnega videza in. . . tehtati' mora najmanj 120 kilrgramov, po možnosti pa še kaj. več. Film pripoveduje namreč zgodbo nekega moškega, ki so mu všeč samo debele ženske: medtem kd e se sploh ne zmeni za take, ki tehtajo manj kot sto kil. Za sedaj so že najeli nekaj «obilnih» igralk, še vedno pa iščejo protagonistko, ki bo morala seveda biti najdebe lejša med debelimi. Debeluhinje, ki jih zatiima filmska kariera, naj se torej obrnejo kar na producenta se pravi na družbo Samantha iž Rima. ■iiwnirtHmnMiMM«i*mf»nM,iM|iuiminmm«wu|tniiH|iiiH|m>>n>niniH|m|iinliimii,inmn,,MH|n|mi| V sredo so v Prosvetnem domu na Opčinah odprli antološko razstavo Milka Bambiča, ki mu jo je pripravilo SPD Tabor. O umetniku je spregovoril prof. Milko Rener (gornja slika). Dan prej, v torek so na seji šentjakobskega rajonskega sveta razpravljali tudi o rabi slovenščine na sejah. Seji je sledilo tudi več šentjakobskih Slovencev •fiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiintiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiimiiHiitiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiH NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ PO AMERIŠKIH VOLITVAH DOLAR IN FUNT MOČNEJŠA NAKUPNA CENA TUJIH VALUT 33,— . 5.70 ---- 27.— ' ---- 60,93 ■■■■ ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Nevesta v črnem — film 11.45 Veliki dirigenti 12.30 Svet v vojni 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Ne moreš jih nositi s sabo, G. S. Kaufmana in M. Har-ta. Radijska priredba v dveh dejanjih 15.45 Big mac 16.10 Los Angeles: Norih Hospital Prisega — TV film 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 V soboto zvečer ob petih 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Zafir in jeklo 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK ' 20.40 Scacco matto, glasbena oddaja — Vmes 6. epizoda TV filma: Ustavite krivca 22.05 Josephine Beauhamais, 5. nadaljevanje Dnevnik ih Vremenska slika Drugi Kanal 10.00 Človek in ideje 20. stoletja 11.00 švedska vžigalica, po romanu A. Čehova 12.05 Harold Lloyd Sho\v 12.30 Black Beautyjeve dogodivščine — TV film 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 2 — Lepa Italija 14.00 Odprta šola 14.30 Športna sobota 17.00 DNEVNIK 2 — Flash Program za mladino: 17.05 «n Barattolo» 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 DNEVNIK 2 - Dribbling Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Osvajanje Zahoda: Dogodivščine družine JMa-cahan — TV film 22.15 Senčna stran — film Režija Andrzej \Vajda DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal * 19.00 DNEVNIK 3 19.30 in 20.30 Gianni in Pinotto 19.35 Pregled programov Tretjega TV kanala 20.05 F. Quilioi: Conoerto per rotore e paesaggio — Napoved večernega programa 20.40 Vlak v gozdu, po romanu T. Keneallyja 21.30 Giotto 22.25 Gianni in Pinotto JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8Poročila besedo in sliko rtec na obisku Dinmikarček se potepa no SV€tll r\Jš« J G/ ttoll 8.45 Zadnja .dirkaj :p, >,. (fp 9.15 FjffiiPitoiKeL.iio ,,l> .,, o,i. 9.45--A. Hak:y: Korenine, naslednje generacije , , 11.20 V izjemnih okoliščinah 11.45 Novo na rešetu 13.20 Poročila 13.25 Nogomet: Olimpija - Radnički 15.40 P. S., vzhodnonemški mladinski film 17.15 Košarka: Kvarner - Crvena zvezda 18.45 Naš kraj: Sežana 19.00 Zlata ptica: Volk in lisica 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK 20.00 J- Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, nad. 20.55 Ulice S. Francisca, film 22.30 TV kažipot 22 50 Poročila Koper 13.25 Nogomet: Ljubljana Olimpija - Radnički 17.10 Košarka: Kvarner - Crvena zvezda 18.40 Andy, prisilno očka — komika 19.00 Odprta meja 19.30 Rock scena: . Cfiick Corea 20.00 Risanke — Dve minuti * 20.15' Stičišče 20.30 Pogumni Indijanec — film Igrajo: Jay Silverheels, Robert Cravvford 22.00 Dnevnik danes 22.10 27 kanal — programi tedna 22.20 Nevarne ženske — film Igrajo: Jacqueline Sassard, Mylene Demongeot TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almtV' nah: Koder teče, ondod moči: 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka, sledijo — Folklorni odmevi; 12-00 «Danes in jutri», oddaja o Reziji, 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Tonu na obisku; 14.30 Gremo v kino; 14-40 Glasba od A do Ž; 16.00 Izb®*'1 iz rock-oper; 16.30 Poslušali boste; 17.10 Mi in glasba; J7.J0. Na goriškem valu; 18.00 «Naj-močnejša», enodejanka; 18.30 Pn-. ljubljeni motivi; 18.45 Vera m, naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop, 8.00 Podrobnosti; 8.32 Hi-fi nja' gazine; 9.15 Knjiga po rediti. 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 & nami je .. .; 10.15 Orkester Ala Goodmana; 10.32 Mozaik; lLw Kirn; 11.35 Vrstijo se motivi! 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 LP tedna, 14.33 V veseli družbi s slovenske mi ansambli; 15.00 Plošče; 15-™ Orkester Borghesi; 16.00 Istre« akvareli; 16.10 Glasovi in zvoki, 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz.- J 17.00 Zveždni prah; 17.32 Glasbeni vveekend. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30. 14.30 Poročila: -6.00 Glasba za dobro jutro; 6-® Jutranji servis; 6.15 Obvestila j® reklame; 6.37 Kinospored — objave; 7.15 Najava sporeda; 13-0" Pregled dogodkov in najava sporeda; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13,40 Zapojm# in zaigrajmo; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki m odmevi; 15:30 Glašba po željah. 16.00 Radijski izletnik; 16.15 Ju' goton; 16.30 Primorski dnevnik, 16.45 Zabavna glasba. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8,00, 9.00, 10.00, U ®- 12.00, 14.00, 19.C0 Poročila; 6:1« Prometne informacije; 6.20 R®: kreacija; 6.50 Debro jutro, otre-cil; 7.30 Iz naših sjx>redov 8.0° Pionirski tednik; 9.05 Z radiom ha poti; 9.40 Turistični napotki: 10-® Sobotna matineja; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Svetovna repor-taža: 11.40 Zapojte z nami; 12-J" Godala v ritmu: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.30 Priporočajo vam . • ■'< RADIO JUGOSLAVIJA O IZSE-' LJENCIH IZ BENEČIJE . Ra3li>i Ljribliana bo nocoj Prt' bližji o ob 21.30 objavil pogovor 'o iišČTjtoicili iz Beneške Slovenije. Predsednik njihove' organizacije dr. Feruccio CLavora bo ' daljšem pogovoru razgrnil 's° tragično in aktualno problematik® izseljevanja iz najbolj zahodnega dela slovenskega etničnega prostora. V pogovoru z dopisni- kom RTV Ljubljana v Trstu Marijan" m Drobežem je izjavil, da je treba zagotoviti pogoje za P°" vratek emigrantov. Delovna mesta zanje še zagotavljajo z gradnjo raznih industrijskih obratov; zanje in za njihove družine Pa bo potrebno priskrbeti tudi stanfr vanja. «Če ne bomo omogočil' povratka izseljencev, ki so vsi zavedni Slovenci, bo v nevarnost* sam nadaljnji obstoj naše narodnostne skupnosti v Benečiji,* K pr udaril dr. Clavora. Glede na aktualnost izseljeni- škega vprašanja v Beneški Sl®" veniji, bo intervju z dr. Clavor« objavila tudi radijska postaja J**" goslavija v svoji oddaji za tujin«' 14.05 Kulturna panorama; 15.W Dogodki in odmevi; 15.30 Zabav na glasba; 15.50 Radio danes, rd. dio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 1800 Škatlica z ' gcdb6; . 18.30 ft . Altobelli, Graziani, Pruzzo, nclvaggi. Jugoslovanski zvezni trener pa je Ceraj dopolnil seznam kandid: tov. ?*PjSterici nogometašev (le-to 1,10 že ob ja vib včeraj) je dodal ŽREB v POKALU UEFA Radnički-AZ '67 (Irasshoppers-Torino ZORICH — Včeraj so izžre-pare osmine finala v pokalu UEFA. Jugoslovanski predstavnik Radnički iz Niša bo pred dokaj težko nalogo: igral bo pro-u nizozemskemu moštvu AZ '76, je celo prvo na lestvici ni-aozemskega prvenstva. Italijanski zastopnik Torino Pa je imel nekoliko več sreče, ?aj bo igral s švicarskim moštvom Grasshoppers. Pari osmine finala • Radnički Niš (Jug) — AZ '67 (Nizozemska) • Hamburger (ZRN) — St. Etienne (Francija) • Ipsvvich Town (Anglija) — Widzew Ixidz (Poljska) • Grasshoppers (Švi.) — Toriro (Italija) • Standard Liege (Belg.) — Dynamo Dresden (NDR) • Eintracht (ZRN) - Sochauz (Francija) • Lokeren (Belgija) — Real Sociedad (Španija) • VFB Stuttgart (ZRN) - H v Kb'n (ZRN) Prve tekme bodo 2fi. novembra, povratne pa 10. decembra. Poslednjih šest: vratarja Mariča ); n1?™103 q3 ’ buljana (Harr^urgerl m ■ (Ha,duk): Vfizncg^. fefc? »Krava (Buducnost) in napadalca ,s‘ča (Sarajevo). ..Jugoslovanski zvezni trener Mi j^nič ima trenutno največ ter'av z ?d'janom. V tako važnem srečanju, ?°t bo to v Turinu, je Buljan za fSoslovan.sko reprezentanco neob-°dno potreben. Zabodnonemško ruštvo Hamburger pa se igralcu ,?ce odreči za prvenstveni nastop :■ novembra. Kaže. da bo posebna jugoslovanska delegacija* v ncde-k> odpotovala v Hamburg, da bi jjupričala zahodnonemško društvo, naJ za eno kolo naredi izjemo. DANES V LJUBLJANI Olimpija-Radnički V anticipiranem srečanju 14. kola prve jugoslovanske nogometne Uge se po danes ljubljanska Olim-pija doma pomerila z Radničkim. Čaka jo torej dokaj težavna preiz kušnja, saj so gostje sila nevaren nasprotnik, ki je svojo vrednost dokazal z uvrstitvijo v tretje kolo pokala UEFA. Srečanje bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija s pričetkom ob 13.30. Spored ostalih srečanj, ki bodo na sporedu jutri: Crvena zvezda - Želje-zničar, Velež - Vardar, Dinamo -Borac, Vojvodina - Sloboda, Buduč-nost - Rijeka, Napredak - Zagreb, Hajduk - Partizan, Sarajevo - Beograd. SAN JOSE — V okviru kvalifikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu (srednjeameriško področje) je Kostarika z 2:0 premagala Panamo. DANES V KOPRU Predavanje priznanega strokovnjaka Stefanoviča Medobčinsko društvo nogometnih trenerjev iz Kopra, ki zaključuje svoj dveletni mandat, bo danes priredilo izredno zanimivo predavanje priznanega strokovnjaka. V hotelu Triglav v Kopru bo ob 15.30 spregovoril nogometnim delavcem dr. Vojislav Stefanovič priznani pedagog in psiholog, ki je med drugim tudi mentor jugoslovanske nogometne reprezentance. Predavatelj bo obravnaval naslednje tri teme: 1. motivacijski faktor: volja kot motivacija uspeha v nogometu: 2. skupno delo v nogometu, vpli-utrujenosti na psihične in psiho-motorne reakcije ter obnašanje nogometašev; 3. nogometni trener: odnosi, uspeh, pristop k otrokom v obdobju njegovega razvoja in odnos trener -otrok. Nakoncu se bo .še razvila razprava in dr. Stefanovič bo odgovarjal na vprašanja udeležencev. Organizator je v duhu res odličnega medsebojnega sodelovanja povabil, da se predavanja udeležijo tudi nogometni trenerji ZSŠDI. Tako predavatelj, ki je svetovno znan, kot specifične teme, ki jih bo obravnaval so že vnaprej jamstvo, da bo današnji seminar izredno kakovosten in koristen za vsakogar. Zato toplo priporočamo udeležbo vsem zamejskim nogometnim trenerjem, odbornikom društev, ki spremljajo mladinske nogometne e-kipe in vsem, ki bi se radi posvetili treniranju najmlajših. B. S. KOŠARKA V . i V PRVENSTVU C-2 LIGE DOMAČI ŠPORT Jadran proti prvemu na lestvici Banes start v promocijski ligi Jadranovci bodo danes igrali v San Bonifaciu (20,30) - V promocijskem prvenstvu bosta Bor in Polet igrala danes, Kontovel pa jutri Število naših moštev v raznih košarkarskih prvenstvih se bo danes in jutri povečalo za tri enote. Danes in jutri bo namreč start v promocijskem prvenstvu v tržaški skupini, v kateri nastopajo tudi Bor, Kontovel in Polet. Sicer pa bo danes najzanimivejše v San Bonifaciu, kjer bo Jadran igral izredno pomembno tekmo. Našega košarkarskega delavca Sergija Tavčarja smo vprašali za «kratko napoved* naših članskih predstavnikov. C-2 LIGA «Od vseh štirinajstih kol prvenstva C-2 lige je to za Jadran najtežje srečanje. San Bonifacio je namreč prvi na lestvici in še nepremagan. Po informacijah, ki smo jih dobili, ima San Bonifacio prvo peterko drugoligaša Vicenzi Biscot-ti in že to jasno kaže o moči današnjega Jadranovega nasprotnika. San Bonifacio seveda starta na prestop v višjo ligo,* je začel svojo »napoved* Sergij Tavčar. «Noši košarkarji so torej danes brez možnosti za uspeh?* nogomet JUTRI V PRVENSTVU 2. AMATERSKE UGE Pomembna tekma med Krasom in Vesno Tudi v 3. AL bo na sporedu domači derbi (med Gajo in Primorjem) Ko bi Miijanič ostal še brez tega •ličnega branilca, potem res ne amo, kako bi se «plavi» lahko 'Oakovredno zoperstavili »a/zur-®m\ ki bodo v Turinu igrali v ^boljši postavi. Miijanič ne bo „°Rel še računati na poškodovane- „ . , »a Vladimira Petroviča in niti na | znatno ojačilo, škoda res, da vre-v°iaka Sušiča. 2. AMATERSKA LIGA Razmočena in blatna igrišča postavljajo v dvom redni potek nedeljskega osmega kola, v katerem bo na sporedu derbi med Krasom in Vesno, v Dolini občinski redbi Breg - Rosan-dra, bazoviška Zarja pa gre v goste k Op Supercaffe. Iz tega je jasno razvidno, da bo nedeljski zavrtljaj precej naporen za naše ekipe. Zato smo se odločili, da se obrnemo do nekaterih nogometašev naših ekip in jih vprašamo za njihova predvidevanja. Kras — Vesna Zbrali smo dva stebra ekip in sicer veznega igralca Krasa Miloša Miliča (25 let) in branilca Vesne Bo risa Tenceja (34 let). . MILOŠ MILIC: »Nač cilj v ne deljo je. da ohranimo nepremagljivost,'Lar pbtttefti" da' račtmamo vsaj na eno točko, če pa bo prišlo kaj več, bo vse dobrodošlo. Glede postave bo prišlo morda do nekaterih sprememb in sicer ne iz tehničnega vidika. Ljubo Milič (Milošev brat) in Šegina sta nekoliko poškodovana, vendar ima trener na razpol-go Bla-žino, Coljo in Guglio. Odločitev glede postave pa bo verjetno padla tik pred začetkom derbija; upam, da bo lep in zanimiv in bo zadovoljil številne navijače, ki se bodo zbrali okrog igrišča v Repnu.* BORIS TENCE: »V derbiju račp nama na eno točko, če se nam bo ponudila prilika za celotni izkupiček, bomo naredili vse da bi odnesli domov obe točki. Zavedamo se, da je ekipa Krasa sok dna ena jsterica, ki ima v svoji sredi nekaj solidnih nogometašev, saj se je moštvo letos razmočeno igrišče precej oviralo reden potek derbija, v katerem bo Vesna igrala v stardardni postavi. Mladi branilec Purič, ki prejšnjo nedeljo ni igral, je namreč prestal eno nedeljsko prepoved igranja in bo zato lahko jutri ponovno na igrišču.* Rosandra — Breg Za mnenje o tem derbiju smo vprašali napadalca Brega IVA STRNADA: »V zadnjih dveh nastopih smo ^e dobro odrezali in pravijo, da v tretje gre rado. Točka bi vse kakor predstavljala za nas že pozitiven nastop. Rosandra je sicer na zgornjem delu lestvice, kar dokazuje, da je trenutno v dobri formi. To pa nam ne dela preglavic. Bolj smo zaskrbljeni zaradi -vremena, ki nam ni dopuščalo rednih- treningov. J postavi v glavnem he bo mnogo sprememb, nedVrtmno pa bomo odsotnost diskvalificiranega Samca precej občutili.* Op. Supercaffd — Zarja Branilec Zarje MIRJAN ŽAGAR nam je dal sledečo izjavo: «Ker jutri igramo v gosteh nam bi točka že prav prišla, upoštevajoč tudi, da smo prav prejšnjo nedeljo nepričakovano podlegli doma Rosandri Nasprotnika, to je ekipo Op. Supercaffe, ne poznam, saj je to novinec lige. Vem pa, da je opensko moštvo precej homogena enajsteri ca, ki doma ni še doživela poraza in ima v svoji sredi precej mladih in obetajočih nogometašev. Glede postave Zarje v nedeljo ne bo igral peškedovani Fonda in sam sem zaradi poškodbe v dvomu. Upam pa, da bom vseeno stopil na igrišče in pripomogel, da se bo Zarja dobro o-drezala in odnesla vsaj eno točko.* 3. AMATERSKA LIGA V ostalih parih predvidevamo zmago Costalunge nad Baxterjem, uspeh Staranzana nad CGS, zmago Campanell nad Domiom, delitev točk med Giariz.zolami in San Marcem ter zmago Libertasa nad Čampi Elisi. V jutrišnjem šestem kolu imamo na sporedu tretji derbi letošnjega prvenstva med Gajo.in Primorcem, trebenski Primorec pa gre v goste k Sistiani. Gaja — Primorje To bo nedvomno osrednja tekma tega za vrti ja ja, ne zaradi derbija, temveč tudi zaradi lestvice. Primorje je namreč na vrhu lestvice (skupaj z Olimpio) s sedmimi točkami ,Gaja pa sledi s točko zaostanka (s tekmo knartj), kar pomeni, da je izid nedeljskega' derbija važen za lestvico. Po nedeljskem, nepričakovanem •porazu je razumljivo, da hoče enajsterica Primorja pokazati, da je to bila le slučajnost, vendar bodo Pro-sečani na igrišču našli dobro razpoloženo Gajo, ki ne misli igrati podrejene vloge. Zato mislimo, da je v tem derbiju možen vsak izid, čeprav ima lahko prednost Gaja, ker igra na domačem igrišču. Sistiana — Primorec Tretji zaporedni poraz je nedvomno precej potrl trebensko enajsterico, ki pa še ni zgubila vsega upajna. Vendar Trebenci ne smejo več zgubljati točk. Prav v nedeljo pa gredo v goste k ekipi, ki ima moralo na višku po nepričakovanem uspehu nad Primorjem. Kljub temu pa Trebenci ne smejo razočarati, posebno ne napadalci, ki že tri nedelje niso dali gola. B. R. »Favorit je nedvomno San Boni facio, moram pa dodati, da naši košarkarji igrajo najbolj motivirano prav proti močnejšim nasprotnikom. Zato bi lahko tudi tokrat poskrbeli za lep podvig » Jadranovci bodo danes nedvomno pred zelo težko nalogo. O tem ni dvoma! Sicer pa je naše moštvo sposobno vsakršnega podviga. Treba bo le igrati odločno, požrtvovalno. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Sergij Tavčar je tudi trener Poleta, ki bo danes starta! v promo cijskem prvenstvu. Poletovci bodo igrali proti Ginnastici Triestini. »Naše moštvo se bo v tem prvenstvu borilo pred izpadom. Že da V ŽENSKI A LIGI Kras igra doma proti Recoaru Krasova dekleta bodo jutri, 8. t.m., igrala v Nabrežini pred domačim občinstvom proti ekipi Recoaro iz Bočna, v okviru tretjega kola ekipnega državnega prvenstva A lige. Nasprotna ekipa, ki je sicer novinec v ligi, je stara znanka Krasa, saj v njej nastopa tudi večkratna državna prvakinja in sedanja trenerka ženske državne reprezentance Edit Santifaller. Ta igralka pa je (čeprav že v letih) še vedno trd oreh za mnoge mlajše tekmovalke. Z uporabo posebnih oblog na loparju in pa s svojo izkušenostjo spravi večkrat na kolena tudi višje kvotirane nasprotnice. Ekipa iz Bočna, ki jo sestavljajo igralke nemške narodnosti, je znana po izredni borbeposti in srečanje samo se obeta zelo zanimivo, saj je odprto vsakemu izidu. Srečanje dyojic bo najbrž odločalo o tem, kdo bo končni zrna govalec (in temu lahko vidno pripomore prav domača publika. V Krasovem taboru so se vestno pripravili na to tekmovanje in trenerka Sonja Milič bo poslala za mizo postavo, ki je nastopala že v prejšnjih kolih. (z) nes bomo igrali v gosteh proti mo štvu SGT. Med tednom smo odigra li prijateljsko tekmo s Kontovelom in z igro nismo zadovoljili. Pravi jo, da po slabem treningu sledi do bra tekma. Upajmo, da bo tako tu di danes, čeprav večina naših fantov ni še v najboljši formi, pa mo ram vseeno pohvaliti vse igralce zaradi velike požrtvovalnosti, ki sc jo doslej pokazali na treningih.* «Kaj pa o srečanjih Stella Azzur-ra - Bor tu Kontovel - Ferroviario?r «Bor je letos oslabljen, sicer oa ne bi smel imeti v tem prvenstvu večjih težav za obstanek. Stella Azzurra sodi med boljše ekipe in zato bo moral danes Bor igrati zelo pametno. Mišlim, da bo tekma zelo izenačena. Kontovelci pa bodo ju tri igrali proti enemu od favoritov za lončno zmago. Kontovel pa je zelo močna ekipa in osebno mislim. da so Kontovelci sposobni jutri presenetiti Ferroviario, pa čeprav je italijansko moštvo favorit,* je skle nil naš kratki razgovor Sergij Tav NARAŠČAJNIKI Vse tri naše ekipe v tem prven stvu bodo igrale jutri. Na stadionu Za današnji avtobusni izlet ob nastopu Jadrana v San Bonifaciu je na razpolago še nekaj prostih mest. Morebitni navijači, ki bi se želeli izleta udeležiti, naj pridejo danes naravnost na avtobus ob 15.00 na Opčinah in ob 15.15 na Proseku. «Prvi maj* bo društveni derbi med Borom A in Borom B (favorit je seveda Bor A), na Greti pa se bo nabrežinski Sokol pomeril z ekipo Saba. (bi) Med avtomobilsko dirko po Maroku se je smrtno ponesreči! fran coski pilot Piot. S svojim vozilom je zgrmel v prepad. DANES SOBOTA, 8. novembra 19S0 KOŠARKA C-2 LIGA 20.30 v San Bonifaciu San Bonifacio - Jadran PROMOCIJSKA LIGA 20.30 v Trstu, telovadnica SGT SGT - Polet * * • 20.45 v Trstu, Istrska ulica Stella Azzurra - Bor NAMIZNI TENIS PROMOCIJSKA LIGA 16.30 v Trstu, «Prvi maj* Bor - Kras ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA 16.30 v Samatorci Kras - Dom NOGOMET CICIBANI 14.45 v Dolini Breg - Chiarbola * * • 15.30 na Proseku Primorje - Libertas » • # 14.30 v Gorici Sanrocchese - Juventina MLAJŠI CICIBANI 15.30 v Dolini Breg - Chiarbola NAJMLAJŠI 15.15 v štandrežu Juventina - Pro Farra ATLETIKA PRI SV. SOBOTI KSumberaz (Adria) tokrat res izredna V metu kroglice je dosegla letošnji najboljši deželni rezultat - Nov pokrajinski rekord v peteroskoku Vasilija Pečarja Na včerajšnjem zadnjem letoš njem tekmovanju dečkov in deklic na stadionu pri Sv. Soboti, veljavnem 28 trofejo «Pomlad 80» ter za prvo izvedbo trofeje «Esotica Frut-ta», je od vseh tekmovalcev dosegla adrievka Kristina Sumberaz daleč najkakovostnejši rezultat: kroglico je namreč zagnala 41,38 metra daleč, kar je najboljši letošnji dežemi rezultat, poleg tega pa tudi eden najboljših v državi sploh. Poleg tega je zmagaiaršeuiVmmertu diska ter s tem dokazala, da .bo prihodnje leto med najboljšimi, de-, želnimi (in ne. samo,ta).-metalkami- Poleg njenega rezultata, ki je vsekakor zasenčil sicer tudi dobre dosežke naših atletov, bi omenili še nov pokrajinski rekord v peteroskoku adrievca Vasilija Pečarja, ki je sicer zasedel drugo mesto, vendar je zmagovalec tekmoval izven konkurence. Med deklicami pa bi omenili še borovki Jadranko Ciulav ter Saro Umari z lepimi zmagami v kroglici oziroma v skoku v daljino. V najmlajši C kategoriji je adrievka Lara Milano spet zmagala na 600 m, medtem ko je med dečki prijetno presenetil Ivan Ko mar z dobrim časom na zanj neobičajni progi 50 m. REZULTATI DEČKI - Kat. A 80 m: 4. Maks Viller (Adria) 11”1; 6. Alfred Zudek (Adria) J2”7. 80 m ovire: i me ne kaže najboljše in zato bo *'"|»I|U,I,I„U„I,II,IIIIIIIIIIIIIMII„...............................i......mm,Hlinil..................■mmmmmmi ....................................................................................................................i..............umi.......»mn«......................................... odbojka V MOŠKI B LIGI banes start Bora v Legnagu Naše fante čaka zahteven nastop - Tudi v nižjih ligah več zanimivih srečanj OBVESTILA Ob nadaljevanju odbojkarskih pr ^nstev pri mlajših kategorijah bo--u danes stopili v športno areno ^ Ka 1L n U /m, n tri Lnrl/\ A/Illtuil . j: J^bojkarji Bora ki bodo odigra-in krstno tekmo B lige v sezoni 80-81 v Legnagu. Na ostalih ign-bo nekaj zanimivih srečanj in 'b derbijev ne bo manjkalo, kar {/{doni, da bo odbojkarski konec dna še toliko boli privlačen. MOŠKA B LIGA . ^ot smo že pisali v tej ligi se le z13 prvenstvo pričenja točno mesec ”eJ in poleg tega bo še bolj na S°rno, saj bo kar dvanajst ekip, fsterka Bora bo igrala v B sku-J;!111 skupaj z nekaterimi dobro zna “ni nasprotniki, precej pa je tudi .“Vincev. Varovanci trenerja in Rfalca Neubauerja odhajajo v go v i, L nevarnemu Legnagu. Takoj poudariti, da ta nasprotnik ,1 toliko nevaren glede na njegove e,1nično-taktične sposobnosti, kot aradi okoliščin, ki v Legnagu po-snSto vvPl>vajo na končni izid. To naši fantje okusili že prece.j-,.ral v zadnjih prvenstvih, saj je že a'en običaj, da je ob pomoči banskih sodnikov Legnago doma r°vsem nepremagljiv. S tem ne bi ,?teli že vnaprej opravičiti more ,'tnega spodrsljaja borovcev, toda ,, so dejstva, saj je bilo v pretepsti veliko pritožb in slabe krvi dfav zaradi teh, lahko bi rekli tira •'d Športnih tatvin in prikrojenih ddčnih izidov. Upati je le, da ?'ayni sodnik Panzarella temu so-iedju ne bo nasedel in se bo znal sdvojno zoperstaviti in srečanje .Peljati povsem nepristransko do °nca. v lanskem prvenstvu je Bor j Kosteh izgubil v Legnagu s 3:2, ,ddia pa je zmagal po štirih setih Prvo tekmo bo Bor odigral okrnjen, ker je Plesničar še neko liko poškodovan. mladinke V konkurenci mladink A, B in C lige bosta obe tekmi zanimivi. Zaenkrat še nepremagana vrsta Bora bo gostovala pri OMA, ki je Izgubila samo srečanje s Scarpo-teco. če bodo slovenske zastopnice uspešno premagale tudi zadnjo oviro prvega dela prvenstva, bodo ime le enkratno priložnost za končno zmago. Zastopnice Sokola so potreb nastopih praznih rok in v neposrednem obračunu z Iias Fiume Ve neto imajo lepo priložnost za osvojitev prvega para točk Tudi gostje so bile trikrat poražene Prav gotovo se bo zmagovita pot Sloge še nadaljeval, saj Solaris ni tako dober, da bi lahko poskrbel za presenečeni« pri Banih. Slovanski derbi med Bregom in Kon tevelom pa bo na sporedu v sredo in bo po vsej verjetnosti izredno zanimiv. MLADINCI Mladi zastopniki Bora so ooka zali v zadnjih srečanjih velik na predek. Drevi pa bodo imeli na stadionu «1. maj* na drugi strani mreže odlično šesterko CUS iz Trsta. Ta tekma bo najboljši test za preverjenje njihovega dosedanjega napredka na samem igrišču. Ne glede na končni izid se obeta iz redno zanimiv in izenačen boj. DEKLICE Kljub temu, da igra Breg v gosteh je v srečanju z Le Volpi favorit. Medtem ko .je Breg doslej odigral samo eno tekmo iz zmagal (proti Sokolu), so njegove nasprotnice v treh nastopih izbojevale sa- mo niz, kar je njihovo najbolj o-bjektivno spričevalo. Prva postave Sloge bo gostila Kontovel. Slogašice so tudi Sokol pustile pri ničli. Nesporne favori tinje so tudi v tem nastopu, ker imajo mlade Kontovelke velike težave s treningi, ker je telovadnica na Proseku še vedno neuporabna Samo dve uri kasneje bo pri Banih še drugi slovenski derbi v tej konkurenci in sicer med Slogo B in Borom, Po četrtkovem spodrslja ju z Inter.iem imajo mlade borov ke lepo priložnost, da se oddolžijo. G. F. NOGOMET Znižana kazen za Gentilcja in Bcttego MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze, ki je včeraj razpravljala o prizivu Ju-ventusa glede strogih kazni, ki so doletele nekatere njene igralce, je potrdila izključitev za eno kolo za Tardellija in Furina, medtem ko je kazen za Gentileja in Bettego znižala na dve koli: prvi je bil nam reč izključen kar za štiri srečanja, drugi pa za tri. Poleg tega je pre klicala izključitev za eno Kolo za Bagnija (Perugia). Posadka Ton.y - Rudy vodi na av tu opel ascona 400 na madnarod nem avtomobilskem rall.vju San Marino. Čehoslovak Lendl se je uvrstil v četrtfinale mednarodnega teniškega turnirja v Hongkongu. Američana Stevvarta je premagal s 6:2 in 6:1. Športno društvo Mladina organizira drugi sejem smučarske opreme (nove in rabljene), ki bo v prostorih bivšega slovenskega otroškega vrtca, v dneh 14., 15. in 16, novembra. • • • Sekcija minibasket SZ Bor obvešča, da so treningi prve skupine ob sredah ob 17. uri in ob petkih ob 16.30; treningi druge skupine pa ob torkih ob 17.30 in ob četrtkih ob 16.30. Vsi, ki bi radi gojili minibasket (dečki letnikov 1969 in mlajši), se lahko vpišejo ob urah treningov ali lahko telefonirajo v večernih urah trenerju Massimu Raseniju na št. 763079. * * * ŠD Breg obvešča, da bo otroška telovadba po sledečem urniku: danes, 8.11,, od 14.30 do 15.30: 1. skupina; od 15.30 do 16.30: 2. skupina. « « « SK Devin sporoča, da bo tečaj telovadbe dvakrat tedensko in sicer ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v telovadnici srednje šole «De Marchesctti* v Naselju sv. Maura v Sesljanju. Zainteresirani se lahko javijo pred pričetkom telovad nih ur. j • • • ŠD Mladina organizira prodsmiičarsko telovadbo. Telovadba bo v občinskem ■rekreatoiiju v Križu vsak četrtek, od 20.30 do 22.00. * • • T^K Sirena In PD Barkovlje vabita člane, da pridejo jutri, 9, t.m., okrog 9. ure v društvene prostore zaradi dogovora o izvajanju delovne akcije na sedežu v Ul. Cerreto 12. ^D «Dpm» v Gorici obvešča, da je prostih še mkaj mest v sekciji moderne ritmične gimnastike in orodne telovadbe. Zato prosi vse deklice, ki obiskujejo 2., 3„ 4. in 5. razred osnovne šole, da se javijo 'ijo ob sredah in sobotah med prvo uro vadbe. Podrobna pojasnila prejmejo ob vpisu. 3. Andrej Furlan (Bor) 13’'8; 5. David Inanio (Bor) 14"9; 8. David Gregon (Adria) 15' '3. Krogla: 4. Sandro Cercego (Adria) 7,98 m Kroglica: 5. Valter Stefani (Bor) 30,62 m; 7. Karel Glavina (Adria) 2.1,58 m; 11. Allred Zudek (Adria) 21,72 m. Daljina: 3. Andrej Furlan (Bor) 4,96 m; 4. Vasilij Pečar (Adria) 4,93 m; 6. Da m. ..i-,.. č^ssssms.ssm: 8, Karel Glavina (Adria) 9,56 m; 9-Marko Saksida (Adria) 9,47 m. Poliču * 2. Rudi Primosi (Bor) 2,20 m; 3. Devan Cesar (Bor) 2,00 m. Višina: 6. Maks Viller (Adria) 1,35 m; 8 Devan Cesar (Bor) 1,20 m; 10. Val ter Stefani (Bor) 1,20 m; 11. Marko Saksida (Adria) 1,10 m. Disk: 3. Sandro Cercego (Adria) 16,20 metra. Kal. B 80 m ovire: 1. Borut Race (Bor) 15"2; 2. Da niele Giacomini (Adria) 15”9. Daljina: 1. Alan Oberdan (Bor) 3,95 m; 4. David Žetko (Bor) 3,12 m Krogla: 1. Košuta (Bor) 7,07 m Kroglica: 1. Bachi Omar .(Adria! 27,64 m Višina: 2. Rodoifo Madotto (Adria) 1,25 metra Kat. C-2 50 m: 2. Ivan Komar (Adria) 8”8: 7. Andrej Batič (Adria) 9”6; 9. Peter Fontanot (Adria) 9"8 DEKLICE - Kat. A 80 m ovire: 2. Tiziana Natural (Bor) 13”5: 6. Sara Umari (Bor) 15* ’4 Daljina: L Sara Umari (Bor) 4,40 m; 6. Tiziana Natural (Bor) 4,01 m Kroglica: 1. Kristina Sumberaz (Adria) 41,38 metra; 5. Irena Petaros (Bor) 24,62 metrR Disk: 1. Kristina Sumberaz (Adria) 20,16 metra: 6. Irena Petaros (Bor) 14 metrov 60 m: 7. Tamara Pechiar (Bor) 9”5 Kat. B 60 m ovire: 4. Erika Fornazarič (Bor) 12"6 Višina: 3. Veronika Gerdol (Bor) 1,10 m Daljina: 1. Sandra Roveri (Adria) 3,76 m Krogla: 1. Ana Primosi (Bor) 5,73 m Kroglica: 1. Jadranka Ciulav (Bor) 31,6 m; 2. Tanja Kakovič (Adria! 24,30 m; 4. Nataša Tavčar (Bor) 12,54 m Kat. C -l 600 m: 2. Marisa Viller (Adria) 2'10”7 DRUŠTVENA LESTVICA DEČKI 3. ŠD Adria 4. ŠZ Bor DEKLICE 5. ŠZ Bor 6. ŠD Adria R. F NAMIZNI TENIS Premoč Kitaj'cev V mednarodnem prijateljskem namiznoteniškem srečanju v Temiju je LR Kitajska pri moških premagala Italijo s 5:1, pri ženskah pa s 3:0. ODBOJKA MOŠKA B LIGA 21.15 v Legnagu Pallavolo Legnago - Bor MLADINKE 16.00 v Trstu, licej Petrarca OMA - Bor « * • 18.00 v Nabrežini Sokol - Itas Fiume Vencto • * » 20.00 pri Banih Sloga - Solaris MLADINCI 19.00 v Trslu, stadion «1. maj* Bor - CUS Trst DEKLICE 18.30 v Trstu, telovad. Zandonai Le Volpi - Breg * # * 16.00 pri Banih Sir ga A - Kont.vel 18.00 pri Banih Sloga B - Bor JUTRI NEDELJA, 9. novembra 1980 NOGOMET \ AMATERSKA LIGA 14.30 na Opčinah Opicina SC - Zarja * * » 14.30 v Repnu Kras - Vesna «* • a 14.30 v Dolini Rosandra - Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Padričah Gaja - Primorje « » * 14.30 v Nabrežini Sistiana - Primorec * « • 14.30 v Romjanu Vermegliano - Juventina * * * 14.30 v Sovodnjah Sovcdnje - Fr a Farra « • • 14.30, v Koprivi Copriva - Mladost NAJMLAJŠI 10.30 v Trebčah Primorec - Kras « « • 9.45 na Opčinah Stock - Primorje • * • 10.30 v Križu Vesna - Infer TS NAJMLAJŠI 9.00 v Dolini Breg - Libertas * • • 12.15 v Žavljah Giarizzole - Primorje # « • 8 00 na Opčine# SanPAndrea - Zaria ,< ZAČETNIKI IMS* Dolini Breg • Muggesana * * * 9 30 v žavljah Giarizzole - Priipcrje # P * 10.00 na Opčinah SanPAndrea A - Gaja * *•* ' 11.00 v Spvodnjah Sovodnje - San Lorenzo KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11 00 na Kontevelu Kontovel - Ferroviario NARAŠČAJNIKI 10 00 v Trstu, «1. maj* Bor B - Bor A « * « 10.30 v Trstu, na Greti Saba - Sokol NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Nabrelžini Kras - Hcccarn Locen CIKLOKROS Vidmu 10.00 v Varmnu pri Nastopa tudi Adria k l| § IH » i. "r— . . r — — prvi 1 1 drugi 1 X 2. — prvi X 1 drugi 1 X 3. — pni 2 1 drugi 1 2 4. — prvi 1 X 2 drugi X 2 1 5. — prvi X 1 drugi 1 2 6. — pni X 1 2 drugi 1 X 2 Ascoli - Udinese 1 Bologna - Brescia 1 Florentina - Cagliarl 1 Inter - Pistoiese 1 Napuli - Avcllino 1 X Perugia - Ju veni us 1 X Roma - Catanzaro 1 Torino - Como 1 Atalanta - Milan X 2 Bari - Genru X Spal - Lazio 1X2 Prato - Triestina X 2 Avezzano - Casertana 1X2 SPK Č U P A vabi vse člane in prijatelje na MARTINOVANJE danes, 8. t.m., ob 19.30 v gostilni SILVESTER v Nabrežini. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchf 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 cADIT* DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 tnrn) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese • Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlaniie-Jun|SK» krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugin aez v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 8,- novembra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzdaisl in tiska f C član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V KROGIH ZAHODNOEVROPSKIH ČLANIC ATLANTSKEGA ZAVEZNIŠTVA Zaskrbljenost za usodo madridske KVSE po Reaganovi izvolitvi za predsednika Dopisnik DELA za Primorski dnevnik BRUSELJ — Nepričakovano pre pričljiva zmaga Ronalda Reagana na ameriških predsedniških volitvah je kot temna senca obvisela v ozračju včerajšnjega srečanja članic severnoatlantskega zavezništva, ki so v bruseljskem predmestju Evere še zadnjič — torej pet dni pred pričetkom — razpravljali o skupni strategiji pakta na madridskem srečanju podpisnic helsinške sklepne listine. Če se je v krogih natovskih za hodnoevropskih zaveznikov po analizi Reaganovih predvolilnih stališč in «seznama» možnih najbližjih sodelavcev (med katerimi omenjajo enega vvashingtonskih »jastrebov* senatorja Henryja Jacksona, ali pa nekdanjega poveljnika atlantskih sil v Evropi Haiga) pojavila določena zaskrbljenost, kakšna bo usmeritev nove administracije do cskup-nih» problemov, kakršen je sporazum SALT-2 ali že potekajoča po gajanja o «evr®raketah», ie na dlani. da je bilo še več vprašanj usmerjenih v Reaganov odnos do madridskega srečanja. Kalifornijski guverner je namreč med kampanjo, rožljal tudi z izjavami, da utegne velo odpoklicati delegacijo iz Ma- j drida. In sedanji šef ameriških predstavnikov na pripravljalnem srečanju Max Kampelman ni brez razloga sinoči zatrdil, da ZDA nameravajo »brez omahovanja še nadalje sodelovati v procesu KVSE*. ♦Carterjev človek v Madridu* kot šefa ameriške delegacije opisuje tukajšnji tisk, je še dodal, da izid volitev za Belo hišo (in prodor re publikancev v senatu) ne bo v ničemer spremenil odnosa Amerike do Madrida in da bo pozicija, ki jo je zastopala demokratska administracija. obveljala tudi po 20. januarju, ko bo v Belo hišo prišel repu-b’ikanec Reagan. Kljub tem trditvam pa nekateri vprašaji ostajajo in to se je pokazalo tudi na sinočnjem »usklajevalnem sestanku*, ki je bil dokaj široko zaseden, saj so se ga poleg veleposlanikov petnajstih članic vo-jaško-političnega pakta udeležili še šefi delegacij na madridskem pripravljalnem sestanku ter glavni eksperti s posameznih področij. Kot je slišati iz krogov NATO so se zavezniki zavzeli za ♦uravnoteženo* obravnavanje obeh glavnih sklepov madridske razprave, torej pregleda dosedanjega sodelovanja in ukrepov za varnost v Evropi ter novih predlogov (kar je, navsezadnje, teza. ki so jo izdelali v EGS). Atlantske države nadalje ugotav ljajo v svoji usmeritvi, da naj se konferenca ne osredotoči zgolj na vprašanja varnosti, pri čemer v isto vrsto postavljajo ostala določila helsinške listine, ki jih je po trebno obravnavati z enakim pou darkom. Razmišljanje o morebitnem ameriškem odmiku od dosedanje Carterjeve usmeritve se v krogih zaveznic zrcali predvsem skozi razmišljanje, na kakšni ravni poslati zastopstvo v Madrid. Hans-Dietrich Genscher. Emilio Colombo in Char-les-Ferdinand Nothomb so potrdili svojo udeležbo, poudarjajoč tako pomen, ki ga dajejo procesu popuščanja napetosti v Evropi ter še posebej KVSE, pa tudi da ne bi zbudili vtisa, da so »manj zainteresirani* za nadaljevanje helsinškega dogovarjanja. Pridružila se jim bosta še irski in danski kolega, kar je bilo slutiti po torkovem luksemburškem sestanku EGS. Ostale štiri članice deveterice bodo — vsaj na začetku — zastopane na nižji ravni. Britanci so že določili državnega sekretarja Blakerja in napovedali. da bodo kasneje ocenili, ali bo v Madrid prišel tudi lord Car-rington. Luksemburški predstavnik pa je menda včera j ugotovil, da sta za popuščanje napetosti «potrebni dve strani*. Največ zanimanja je sprožila novica, da Francija ne bo poslala zunanjega ministra na začetek srečanja, pač pa bržkone šele na ♦konstruktivni del* madrid skih razprav, kot je bilo slišati v kuloarjih glavnega stana NATO. In Amerika? Njihov predstavnik na konferenci bo sedanji šef delegacije, ki se udeležuje priprav, torej Max Kampelman, bržkone pa bedo ekipo, ki je že v Madridu, «dopolnili» 7 ljudmi iz prihodnje washingtonske administracije, v skladu z idejo o »postopnem prenosu* oblasti, ki jo je po volilnem porazu napovedal Jimmy Carter. BOŽO MAŠANOVIČ ZAGREB — Na povabilo 'kulturne skupnosti iz Zagreba in komisije za kulturne odnose pri hrvaški skupnosti je včeraj obiskal hrvaško glavno mesto znani italijanski tenorist Luciano Pavarotti. V ponedeljek, 10. novembra bo nastopil v zagrebški Lisinski. CEAUSESCU OBISKAL ŠVEDSKO V okviru njegovega obiska na švedskem je romunskega predsednika Ceausesca sprejel predsednik švedske vlade Tjorborn Faelldin ' (Telefoto AP) uiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiMiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiHmmiiiimiiKimiiiiii POMEMBNA POBUDA ZA OHRANJEVANJE LJUDSKEGA IZROČILA NAŠIH PRADEDOV V Čedadu predstavili plošči Beneških puobov in godcev folklorne skupine Rezijske doline Skupini pojeta in igrata tako kot v starih časih, ko godci niso poznali not in so melodije prišle samo iz srca Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika V nedeljo, 2. novembra t.l., ste objavili vest z naslovom SSk o delovanju dolinske občinske uprave, ki me je, kljub njeni skrčeni vsebini, nadvse presenetila. Težko mi je bilo verjeti, da je tako izjavo napisala SSk, oziroma njen predstavnik in da je Primorski dnevnik to objavil kot vest, ki očita upravi: 1. Najem posojila nad pol milijarde lir za izgradnjo občinske hiše pri Domju; 2. Nasprotovanje poimenovanju u-bc s slovenskimi imeni; 3. Uporabo prispevkov staršev za kosila v celodnevni šoli za prevoz občinskih upraviteljev; 4. Podvrženost upraviteljev zunanjim odločitvam; 5. Da je vse to le vrh ledene gore, kar pomeni, da so najhujše lumparije še skrite in ljudstvu ne poznane. Predno odgovorim na stališča Sergija Mahniča, oziroma SSk, moram poudariti, da moja reakcija in odgovor ne zadeva izjave kot take, id je ena od sodobnih oblik komu-CELOVEC — Veččlanska delega- ] niciranja z občani, z volivci in z cija republiške konference Zveze j javnostjo. Dajati izjave, ocene, kri-sociahstične mladine Slovenije pod I in pohvale, je pravica in dol-vodstvom predsednika Borisa Bav- j žnost nas vseh. Sekcija SSk naše deka je danes zaključila dvodnevni • občine je nekajkrat že dala izjave, obisk na Koroškem. Tu je bila gost! hi so dajale bralcu izkrivljeno sli-Zveze slovenskih organizacij na Ko- i ho naše stvarnosti. Zato, da bi Zaključen obisk delegacije ZSMS na Koroškem TRŽAŠKI DNEVNIK I Pismo uredništvu Župan Edvin Švab o delovanj« dolinske občinske uprave ČEDAD — Slovenci videmske pokrajine hranijo bogato kulturno izročilo. Peti in igrati tako kot v starih časih, ko godci niso poznali not in so melodije prišle samo iz srca: to je poslanstvo, ki ga nekatere skupine še sedaj gojijo. Predsinočnjim so v Čedadu predstavniki založbe Obzorja, tovarne plošč Helidon in Založništva tržaškega tiska predstavili dve plošč:, ki ohranjata to bogato ljudsko izročilo. Plošči sodita v ciklus 12 plošč slovenske ljudske glasbe in se pridružujeta prvi, ki so jo doslej izdali, to je glasbi porabskih Slovencev. - **- n »s.'.« Obe novosii je v Čedadu predstavil glasbenik prof. Pavle Merku, ki je sodetovtti pri izboru pesmi in pri realizaciji plošč ter je tudi avtor predstavitve obeh skupin, Ne-diških puobov in folklorne skupine Rezije; to pa ni gola predstavitev, ampak je tudi obrazložitev glasbenih prvin, izvirne ustvarjalnosti naših pradedov, ki se je v neizumet-ničenih oblikah ohranila do današnjih dni. Plošči sta zato opremljeni tudi z notami in z besedili pesmi, ki so nujno potrebno dopolnilo še zlasti za tiste, ki jim bosta plošči pripomoček pri študiju. Gre torej za pomembno novost, ki so jo na predstavitvi v Čedadu sprejeli z velikim zanimanjem in navdušenjem. Prva plošča nosi naslov «Dolina Rezije» in vsebuje arhaično glasbo Rezijske doline. Igra jo ansambel, ki spremlja rezijansko folklorno skupino: tri cgtire (violine) in ena bunkula (violončelo); včasih spremlja glasbo tudi petje, pojejo pa kar godci sami. Ta plošča je nadaljnji korak v prizadevanjih za seznanjanje širše slovenske javnosti z rezijansko kulturo; na tem področju, je bilo pomembno delo opravljeno že pred leti, ko je Milko Metičetov (ki se je udeležil tudi četrtkove predstavitvej' uredit 'Mrko starih rezijanskih pravljic, ki se navezujejo na najstarejše e unapske mite. Druga plošča nosi naslov