Katolišk cerkven list.
Tečaj X.	V Ljubljani 27. vcliciga serpana 1867.	M Aut
H Jezusu.
Našel sim Te. o Jezus premili! Nikdar, n i k o I j Te več ne »puHtirn — Dolgo že jokam. Žalostno stokam — Teža pregrehe k temu ine sili — Sklenjen zdaj n Taboj — Tebi živim.
Pusti, o Jezus! de Te objamem, Pusti de Tebe le se deržini. De od hudobe — Svetne blišobe Vedno slovo na vekomaj vzamem, De le za Tebe diham — živim.
Terdno zdaj sklenem greh zapustiti;
Svoje serce le Tebi podam; O ljubeznjivi Jezus premili! Zvesto čem vrata vse zakleniti.
V	»redi serca kraljuj pa Ti sam.
Torej, o Jezus! zdaj od te dobe Varuj me pred zvijačo sveta! k Tebi zdihujem. Teb' sc zročujem. De mc nikdar duh svetne blišobe
V	zanjke nesrečne ne zapelja. —
Dolgo, o ve nečinicrne strasti! S svojo zvijačo — hujši ko strup — Ste me motile. Ste me slepile. Ste me imelo v svoji oblasti; Zdaj pa zastonj — zdaj proč je vaš op.
Duljcč od mene — dalječ bežite. Strasti nesrečne, vam se ne vdam; Ve zapeljivke. Dušne morivke, Mirno mc zdaj, Ic mirno pustite — Z vami sc nikdar več ne pečam.
Božji otrok se smem imen'vati, Bog mi je očistil — ozdravil serce; Njemu služiti, Njega ljubiti. Samo za Njega se poteg'vati, To so edine moje želje.
In Ti Marija. Mati premik! Serčno se tudi Tebi zročim; Skerbno me brani, Čistiga ohrani; Spomni me. čc bi sila mi bila, De Te zakličem — k Tebi bežim.	Janez.
Zamurka Marija Ana Faitatkarhn.
(Dalje.)
Tukaj se je zgoda naši zu marki spremenila. Kakor anžinja ni bila več enako stavljena tcžtii in tovorni živini, ampak bila je kakor kužek svoje gospe, ali kakor opica ali
pupiga, ki služijo v olepšavo po stanovanjih gospode. Njen gospodar je hil bogat turk, ki sc je n tem veličil. de je imel več černih sužinj kot so jih njegove domače opravila potrebovale.
Tukaj ji jc bilo spervič ime spremenjeno, injc bila imenovana M razi 11 a, s kterim imcuuni je prišla tudi v naše dežele. Zročene so ji bile neke majhne domače opravilu, ki jih je zamogla dopoluovati, desiravno jc bila slabiga zdravja. Tako n. pr. je bila njena dolžnost, gospodarju kavo pripravljati, iu tudi z njo post reči kadar so ga ptujci obiskali, in svoji gospodinji v njenih malih potrebšinah pomagati. Njeno tolikanj dobro scrčice. njena dušna blagost, sklenjena s posebno umnostjo. njen vedno jasni in ob enim resnobni duh, njena pripravnost sc vsiga naučiti kar se ji jc pokazalo, njena znujdeuost iu pojavnost, ki ste si tako lepo nasprotvalc z njeno nežno mladostjo — vse to ji jc kmalo pridobilo serce njene turške gospodinje, ki jc veliko zaupanje na njo stavila in jo ljubila kakor hčerko. Od tod je bilo naravno, de jc ta turkinja iskala njen stan zlajšati kolikor jc bilo ie moč. Ali ravno to, ki bi bilo moglo biti studenec njene radosti, je bilo nasproti vir njeniga noviga terpljenja. Nevošljivost. ki ni nikjer na svetu umerla. in še zlasti nizke duše grize, je zoper ubogo Mrazillo nuj strušnejši vihar zbudilu. Druge sužiuje v hiši namreč niso nikakor mogle prenašati, dc bi bila naj manjši, naj mlajši, naj revniši zmed njih, pa preljuhljciika iu p reči slan k u njih gospodinje. Torej so jo za vsako naj manjši reč tožile pri gospodu, in vse tako obračale, de sc jc njegova jeza dražila; in kadar niso nič povedali imele, so si s silo prekanjeno hlimbo in zvijačo kaj zmislile. de so eernile in olire-kovale ubogo Mrazillo. Od tod neprijaznost. zaničevanje, očitno preganjanje iu terpinčenje zoper to sirolico. ker pri njeni pohlevnosti in poterpežljivosti so jo v nepričujočiiosti njene gospodinje nadlegovale kukor se jim jc poljubilo. V tolikih prestauih nadlogah se jc bila navadila vse voljno prenašati. Njena lastna gospodinja ni bila več v stanu ji pomagati, ako se ni hiitla v nevarnost postavili zraven svoje preljubi jene sužinje tudi samo sebe v nesrečo pahniti. Je mogla tedaj molčati, ako se ji odvzame iu zopet v ptuje roke da. Nesrečna tudi ona! Ker bilo jc morebiti pervi-krat, de je našla zmed svojih sužinj serce. ki je odkrito za njo tolklo.
Neki vojak je bil njenimu gospodarju nekaj, kaj se ve koga. posebniga storil, in je mogel v kratkim v daljne kraje oditi. Temu gospodar v povračilo eno svojih su/inj ponudi, in vojak je zadovoljili, desi tudi sužinje ni vidil. K temu je bila uboga Mrazilla odmenjena . ktero je gospodar hotel darovati kakor nedolžno žertvo neukrotenejeze druzih sužinj. Ililu je tedaj ua ladijo odpeljana, kjer je njen novi posestnik ravno imel odriniti. Ko mu pa (a revna stvar pred oči pride, tako medla, tako šibka, se jc lako razscrdil. dc bi jo bil skorej v morje vergel. % zaničevanjem jo proč sune iu se roti. dc bo s tem gospodam že
porajtal ko nazaj pride. Nesrečna stavni na bregu je bila brez gospodarja; ne ve boljšiga kakor sc spet v hišo tistiga verniti. ki je je hotel tako zaničljivo darovati. Veselja je njeni gospodinji serce utripalo ko jo je zopet ugledala; ali kako so jo njene tovaršice sprejele, naj si bravec sam misli. Gospodar, vedno človek hladne kervi, je tiho poter-pel, in čakal na drugo priliko.se je znebiti. In res, v kratkim sc mu nameri barka, ki je jadrala v Aleksandrijo; na njo jo odpravi, de bi jo dal ondi prodati, kjer jo je bil kupil. Tako je mala zamurka čez nekaj mescov potem, ko je bila Afriko zapustila . sc zopet tje vernila z drugim ime-nam. ali brez druziga dobičku, kakor dc je bila novo versto terpljenja prestala. Ali i/, tolikih hritkost ne bo že sad dozorel za ubogo deklico? Bo. o hčerka, vzdigni svojo glavo: tvoje odrešenje se bliža. Božje usmiljenje te \odi. hodi le varno, in upaj. I D. si.)
Mi irsko sobiratiše in cerkev sr. %Me-r o nima r Rimu.
( Fo popisu kukuljevičeviio; poslano iz Istrije.)
Brali siuo v 31. listu ..Danice**, de hude zagrebški kardinal vikši >kof v pastirskim listu duhovne iu neduhovne k pomoči za ilirsko sobivališe v Rimu. ki je osirotelo.
Kt se nadjatno. de bodo tudi Slovenci pripomogli, de se ta lepi spominek Jugoslovanov v Rimu ohrani, jim podamo (u ujegovo zgodovino.
V mali hiši. ki sc je s časam v veliko prcnicnila, so živeli dalječ od svoje domovine mnogi velikodušni možje, pecaje se v Rimu s slovstvam, službo Božjo in naj bolj s postrežbo popotnih in bolnih svojih rojakov.
Mnogo teh mož je tu umerlo. de sc je nanje čisto pozabilo: imena drugih se slavijo še zdaj zavolj njih dušne marljivosti in drugih velikih zaslug; nekterim celo grobe lepšajo lepi spominki. ktere jim je večidel prijatelska roka postavila. Sredi teh grobov počiva tu in tam tudi kak popotnik našiga naroda, kteriga jc vroča želja do znanost v Rim prignala, pa nemila smert prezgodaj s sveta ločila.
Med tistimi možmi, ki so tukaj manj ali delj časa živeli. je bil med drugimi tudi domači naš pisatelj perve kritične zgodovine kruljestev Dalmacije. Hervaške iu Slavonije. Ivan l.ucič. Trogirčanin, in pred in za njim umni pisatelji: Juri Barako v ič, Anton Bogdanovič, Peter B o ž i d a r i č. Juri J u r j e v i č. Štefan Gradič, Pavel G u-četič. Aleksander kainulovič. Rafael I.e v a kovic, Tomko Mar na vi e Jožef Pastričič in mnogo drugih. Te imena so že tolike cene. de je ze zavolj njih imenovano sobivališe. v kterim so živeli, in cerkev, v kteri počivajo njih kosti, redka svetinja za nas narod.
Od začetka in napredovanja tega sobivališa iu cerkve se pripoveduje naslednje:
Ob času papeža Nikolaja V., okoli leta 1450. so prišli v Rim nekteri ilirski pušavniki reda sv. Jeronima. de bi živeli nekoliko časa v tem njim tolikanj svetim mestu, ker so vidili. de v tem velikim zbirališu vsih narodov njih narod nima nikjer bivališa. sklenejo sami za tako bivališe poskerbeli. de pozneji popotniki ne bodo hodili po mestu ku-kor razkropljene ovce. kmalo zapazijo, de kapelo sv. Marine v ulicah rRipetto" stoji prazna, in de je ondi dovolj prostora za no\o cerkev in hišo. Prosijo tedaj imenovani-ga papeža, naj jiin podari to kapelo, dc bi mogli ondi od milošiuj zidati cerkcv in bivališe za revne popotnike svojiga naroda
Nikolaj V. uslisi njih prošnjo, izroči ilirskimu narodu rečeno kapelo, in kmalo se vzdigne tukaj na stroske blago-dušnih darovavcov cerkcv z bivališem za revne popotnike in bolnike ilirskiga naroda. Cerkev in bivališč so posvetili ti pu-avniki sv. Jeroniinu. uli zavolj tega ker so bili reda sv. Jeronima, ali zavolj tega. ker so katoliški Iliri lega svetnika, kakor svojiga rojaka, od nekdaj velikiga pomočnika častili.
De je cerkev sv. Jeronima v letu 1479 že zares stala priča napis na grobu Pavle Bosnjakinje, ki je spremila zadnjo bosnisko kraljico katarino v Rim, in ki je po smerti v ti cerkvi pokopana bila.
Spervič ste bile cerkev in poleg nje stoječa hiša prav male, ker ni bilo dovolj denarjev za veči poslopja Pa s casam, ko je vedno več popotnikov v Rim hodilo in ko ic narod spoznal, kako koristen je tak stan, ki je ibo-im in bolnim ljudem po daljnim popotvanji živež in pribežališe zastonj dajal, se njegova matica po obilnih darovih bolj in bolj vterjuje. Med pervimi tlarovavci je nek duhoven Valentin iz Dalmacije, ki je imenovani matici v svoji oporoki 500 cekinov daroval. Posnemali so drugi njegov izgled
Najvcči podpornik cerkve in sobivališa*je bil papež S.kst V. ko vidi, dc cerkev sv. Jeronima ni več ne zastran velikosti, ne olepšave, času pristojna, jo na svoje stroške razširi in ozališa. V ta namen naloži slavnimu sta-vitelju Martinu Lunghi-u staršimu, porodu l.ombardu, de naj zida po svoji misli novo cerkev. Z veliko marljivostjo in skerbjo sc loti Lunghi tega dela, in okoli leta
doversi delo tako, kakor še danes stoji. Ko je bila cerkev doversena, jo zapove Sikst tudi znotraj z lepo malarijo ozahsati po verlili umetnikih tiste dobe. nied kterimi so bili: Anton Viviano, Andrej iz Jankina, Parido Noga r a m Bciitguo V a u g i e I i u i; ta poslednji je tudi prav umetno namalal podobe slovanskih aposteljnov Cirila in Metoda.
Razun tega vtemelji ravno ta papež matico, iz ktere se je imel v tem vstavu ohraniti nadduboven (arcipresbiter) sest duhovnov iu štirje posvetni ali neduhovni ilirskiga naroda, iu postavi perviga nadduhovna Aleksandra Kamulo vi ca iz Spleta, ki ni Ic znan ilirsk pisatelj, temuč tudi kakor poslanec papeža Klemena VIII. na ruskim dvoru in v drugih zunanjih deržavah.
ko je bila cerkev po Sikstu V. prav vkusno ponovljena iu ozališana, je stalo nji nasproti še vedno sobivališe pritlično, ki ni več moglo potrebam časa zadostovati. Ker za zidanje ni bilo denarjev, He opravljastvo tega vstava oberne na narod ilirski s prošnjo, de bi mu z denarjem na pomoč pritekel. V ta namen pošlje pismo do naroda ilirskiga in poslednjič škofu zagrebškiniu, kakor starim svojim podpornikam, od kterih se je stalne pomoči nadjalo. Pa na Hervaškim deržavuim zboru leta 1609, ko se je to pozivno pismo bralo, je bil nekdo, ki jc sam v Rimu bil. in on dokazuje zbranim odbornikom iu gospodi, de ni potreba pomagati taki mu vstavu, ki poslednji čas svojiga praviga namena ne spolnuje. Med drugim pravi, de sc ži delj časa namesto ilirskih sinov, razun kakiga Daliuatinca, le tujci v varstvo iu v službo zavoda jemljejo; de se narodni jezik pri službi Božji zanemarja; posebno pa, de sc na hervaške popotnike nič ne gleda. Ta očitna tožba primera Hervate. de so iz zbora v Rim pisali in tirjali, naj se jim pošlje kratka resnična zgodoviua imenovaiiiga vstava, iu namen njegoviga vtcmeljenja, de se zamorejo prepričati, ali ima hervaški narod kako korist od njega, in ali je vredno, de sc mu pomaga. Ob enim rečejo v pismu, de so pripravni pomagati, ako sc zamorejo nadjati kake koristi za hervaški narod od te naprave.
Po preteku nekoliko mescov pride odgovor iz Rima s priloženimi spričbami, v kterim sc zagotovlja llervatain, de se prejemajo popotniki iz Dalmacije. Hervaškiga. Istre in Bosne, iu de se jim stanovanje in živež ua dva ali tri dni pošteno dajč.
V zapisnikih deržavnih zborov se pa nikjer ne nahaja, kaj so Hervuti vsled tega pisma storili: to sc vender nc more dvomiti, de so mu saj posamezne darila pošiljali; ker se je imenovano sobivališe zares iz pritličja na tri nadstropja dviguilo in lako razširilo, dc zdaj njegovo licc v tri ulice gleda.
Razun Siksta V. in raznih pomočnikov ilirskiga na-
roda je bil tudi papež Urban VIII. velik dobrotnik imenovanima vstava. Dal je cerkev hv. Jeronima na Mvoje otroške ne bolj ozališati. (Jmni tačasni slikar Jožef iz Pulj, imenovan tudi „del Bastaro", je ozališal po povelji imenovanima papeža cerkev z več lepimi podobami, med kterimi ena kaže sv. Jeronima v naravni velikosti. Nadalje veli Urban VIII. zidati kapelo hv. Kaja, Dalmatinca, in h podobami ozališati kerstivnico , posvečeno hv. Konstantinu cesarju; obdari cerkev iu vstav s knjigami, ktere sta sedaj Rafael Leva kovic in Metod Ferlecki v Rimu popravljala in jih je rimska propaganda ua svoje stroške na nvitlo dala. Za tolike dobrote so hvaležni Iliri imeiiovanimu papežu h pomočjo kardinala Aleksandra Cesarina leta 1630 lep spomi-uek postavili.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Spet smo čez osem sto imen novih družuikov bratovšine ss. Cirila in Metoda poslali v Celje, de se bodo v bratovske bukve vpisale. Sc se smerno noviga vspeha te bratovšine nadjati, ker sc molitev tolikanj naraša; zanesljivo se bodo tudi rusovskim ločnikam samim začele oči odpčrati ko jih bo gnada Ic bolj budila in gnala.
* Bukvice od p r e s I a d k i g a Imena J e z u s a se vojskujejo zoper grehe čez drugo Božjo zapoved, in bi rade vse Slovence od kletvinje in nemarniga imenovanja naj sve-tejših imen odvernile. Dobivajo hc pri Kremžarji po 2 kr. Z malo grošiči se zamore vsa šola razveseliti, in kteri koli zmed obdarovanih kletvinjo, rotenje itd. opusti, nc bodo tisti 8 vinarji zaverženi. Bilo jih je 1500 natisnjenih, ker se pa na 100 in na tucate jemljo, jih lahko zamudi, kdor kmal po njih nc seže.
Iz Gorice, 23. t. m. Duhovne vaje za duhovstvo bojo letaš v laškim jeziku od 14. —18. prihodnjiga kimovca, kakor po navadi, v tukajšnji duhovšnici. Kdo jih bo vodil, mi ni še znano. Z Bogam.
\a tteci, 9. vel. serpana. B. — Vsaka letna doba ima kaj svojiga. I.epo sc verste prazniki edin za drugim, ki praviga kristjana, potujočiga po ti solzni dolini z mno-goverstnim dušnim blagam, z vedno boljšimi čutili, z novo močjo navdajajo, ter mu vero in upanje v prihodnje boljši življenje uterjujejo. Tako hc versti podučevanje, tako vse drugo v duhovnim življenji — k boljšanju in zveličanju naših neumerjočih duš. K na ko so tudi telesne dela sploh v različnih časih različne, in narava saina že nekako verste-uje zapoveduje, de truplo pod težo del in opravil ne oterpne ali celo ne omaga. — Sedanja letna doba jc v duhovnim oziru zato pomenljiva, ker posebno zdaj Mati katoliška cerkev delavce za vinograd Gospodov nabira, poterjuje. in za visoki poklic blagoslovljuje. Ce se zdaj pomisli, kaj de jc tnašnikovo posvečenje, koliko imenitneji in veličastniši dejc od uniga v starim zakonu, kako svet de je poklic mašnikov: biti namestnik Božji in pridigovati drugim, pa tudi sebi, de sam zaveržen ne br»de; kako težko, še za angelj-ske rame pretežko breme se mu takrat naloži, ki ga je le s pomočjo gnade Božje, s silnim zatajevanjem in premagovanjem samiga sebe, z vedno vzajemno molitvijo vredno no-siti mogoče: bo vsak lahko spoznal, de je res v tem oziru sedanja letna doba imenitna in tehtna, in kako pozorno bi iz te strani moglo verno ljudstvo nanjo biti: nasproti pa de je resnica , kar učeni in pobožni spisatelj neprecenljive knjige: „Evzebija ali posvečba molitve4 toži, dc so namreč takrat, kadar se mašnikov i blagoslovi dele, cerkve skorej prazne, de se le semtertje v kaki hiši govori, koliko de je bilo no-voposvečenih, sploh de ta pergodek ni ljudem veliko v čudih, zato ker se godi brez hrupa in šuma. — Vzrok teh ver-stic pa mi je veseli prigodik treh novih maš, ki so bile pre-tečene dni tukaj obhajane. Perva jc bila 31. mal. serpana v Šent-Vidski, druga 2. vel. nerpana v farni cerkvi, in tretja 9. vel. serpana na Tersatu v romarski cerkvi Matere Božje.
Pri vsih treh je bila služba Božja slovesna iu cerkve kolikor mogoče, praznično oblečene, ter so očitno kazale, de se obhaja v njih duhovno ženitvanjc. Pri zadnjih dveh ste bile tudi primerjeni pridigi, v kterih hc je razlagal visoki namen katoliškiga mašnika, posvečba in blagoslov stariga zakona v primeri z novim. Tudi ljudstva se je bilo nenavadno veliko snidlo, še celo pri pervi, čeravno je bila v petik, in to mi je spričevanje, de je tudi tukaj ljudstvu za nove maše veliko mar — desiravno je od druge strani spet res, de jih veliko ne pride z dosti pobožnim namcnam. ampak le bolj. de gledajo. Zato je kar zelo dobro in koristno, de katoliški veljavni pridigar s krepko moško besedo irne-nitnost tistiga dne vernimu ljudstvu razkaže iu potem tudi, kakošin delež mora ono pri tem imeti. Take goreče pridige gredo potem od ust tlo ust. in marsikteri kake dobre več let pozabil ne bo. De je bilo po službi Božji tudi kako primerno kosilce. je prav. Zde se mi take kakor prave agape v pervih keršanskih časih. Pametno pač ni. če kdo veljavo tistiga zares vcseliga dne v dišečo iu bogato naloženo mizo stavi, iu v marsikterim napačne bolj posvetne namene goji. Večidel se že tudi nezadovoljnost gostov pred končam dneva kakor že bodi razodeva. Prav je. če se bližnji z novomaš-nikam radujejo. vender naj jim ne zgine spred oči duhovna korist, ki jo bodo zanaprej imeli od eniga svojih, ki bo narpred zanje, kakor za svoje, vedno Boga prosil ne pa kakor de bi hili s tistim duevam posvetne zaklade vzigo-vati pravico zadobili. Tudi to se mi zdi, de je večkrat vzrok neke duhovne viieinaroosti I — Koliko de je tudi tu potreba, nevedneže podučiti iu jim krive posvetne misli jemati, vsak sam lahko preudari, komur je iz skušnje znano, kako slabe nasledke de imajo ti in enaki krivi zapopadki, kako so prejemniki večidel nehvaležni in večkrat s telesni-ini dobrotami pohabljeni in zaslepljeni, za nič za ta. zanič tudi za drugi svet. Brez zamere! Z Bogam'
Iz Velenja na St irskim. Zazibal sim se Ini te dni nekaj po vzhodiiojužiiim Štirskim iu pregledal sim nekoliko krajev ljube naše domovine. Vidil in cul sim marsikaj. Hočem toraj tudi tebi. mila Danica, nekaj od lega povedati, kar sim vidil. Naznanim ti nekaj, kar jc hvale vredno, pa tudi nekaj, kar se mora grajati. Med drugim so me na potovanji otroci, ki so iz šole na dom šli, srečevali. Prav v serce me je veselilo, ko so me pozdravljali zlepim pozdravam: rHvaljen bodi Jezus Kristus!4 iu spoznal sim. de imajo dobre učeuikc in dobre katehete. Naj bo toraj tistim gospodam lepa hvala, ki si tako prizadevajo, mladež vsiga lepiga naučiti! — Pa ne mislite, de je bilo povsod tako, kamor sim prišel. Po nekterih krajih so se šolarji le posmehovati in norčevali, iu neumno zijali v mene. ptujca. in ni nobenimu uni pozdrav ua um prišel. Kar sim še ger-diga vidil, ste bile ženski, pri cesti, ber/, ko nc ml zganja vpijanjene. ki ste nesramno klele in govorile, de je bila groza! De se pač kaj takiga more doživeti! Bogu sc usmili! Ako je možak pijan, je zelo gerdo. če je pa ženska pijana, je še le gerši. Očitno moram toraj tc ostudnosti grajati. — Na popotvanji sim dospel tudi v Pšece, blizo Brežic. V ondešiijim gradu sim našel pri baronu Moscon-n star slovensk rokopis, ki me je zelo mikal. Pregledal sim ga nekaj malo in našel sini, de jc sv. pismo noviga zakona. Naslov mu je: ..(> a t o I i s'k u p o p i I* f o v a n i e f ve liga p i f m a noviga testamenta. 1'opiffan od M a 11 h i a C a s t c I z a (' a n o n i c a v' Novi m M e-stu loSO". Praša I sim mludiga go>p. barona, aii proda to knjigo, in je djal, de. Ako bi toraj kdo ta rokopis hotel kupiti, naj se do gosp. barona oberne. To ii je moj dopis, ljuba Danica. Drugikrat zopet kaj. Z Bogatn!
Vijanski Janko.
»S Sladke t/ure na Sfajarxkim. IS. vel. serpana. — Na Sladki gori lepa cerkev stoji, ki po širokim iu dolgim slovi. Spodobi se. de tudi ,.Danica44 svojim čast. bravcam kaj pove od nje. — Lepa gora. ki se sladka imenuje za-
volj dobriga vinca. ki ondi raMc, je kaj na prijetnim kraji. »Sred lepih fara Šmarije, Ponkve in Kostrivnice, ki to ji naj bližnje sosede, ne ponosno kviško vzdiguje in se vsi okolici kaže v svoji lepoti. Vinske gore, ki jo obdajajo, žlahtno polje in lepi travniki, ki se verstijo, jo precudno lepšajo. ali nad vse jo zališa lepa romarska cerkev, ki je njena krona. Vsa zm:. lana, s peterimi lepimi altarji oskerb-Ijena. velika in prostorna, kakor je, je bila o veliki Go-s poj niči vender premala za toliko število pobožnih romarjev. Mati Božja, ki v velikim altarji kraljuje, ima na tem mestu veliko zaupanje verniga ljudstva. Posebno pa letaš, ki nas je huda stiska, terda suša. zelo pritiskala in nas še pri-tiskuje. Ze v sredo pred velikim .Šmarnim so ljudje s trumami proti Sladki gori hiteli, in potem je vsak dan sledila procesija za procesijo. Prišli so romarji od vsih strani, iz Ogerskiga, llorvaškiga, iz Koroške, Krajnske iu Štajarske dežele. Lepo je bilo vidili iu slišati, kako so se petere narečja sloven>ke v molitvah in sv. pesmih soedinjale v čast iu hvalo preblažene Device Marije. Od neke procesije. ki je mende bila iz Ptuja in okolice mariborske, ne moremo zamolčali, kako siuo bili ginjeni od njeniga lepiga vedenja. Bilo je pri ti procesii okoli sto čedno oblečenih deklic, ki so v cerkev pridši na svoje obraze popadale in tako v molitvi iu premišljevanji ostale, dokler ni njih vodnik primerne Marijne pesem izpel. Potem se vzdignejo, zelenih veneov obropajo. jih Marii darujejo in po kolenih krog altarja komarajo. — Kdor je ne zna. naj pride sem. se pobožnosti učit. Komarji. vsi trudni od daljniga pota iu strašne vročine, niso jenjali po dnevi in po noči moliti, Boga in Marije hvaliti in častiti. Vsi skesani in objokani so pozabili na jed in pijačo (in saj drugiga nimajo kakor kar na ramah seboj prinesejo), de so le greha očistili se in svojo vest potolažili. — K takimu djanju pripomorejo sladkogorski fajmošter, čast. gosp. M. Lah, ki so v kratkim to Božjo pot tako slovečo storili, de slednje leto več romarjev priroina. O binkoštih, velikim Šmarnu in v praznik vsih svetnikov se jih vse tare, toliko jih je. Marljivi gospod jim pa vsako leto preskerbijo obilno duhovnov, ki neprenehama po redu spovedujejo, sv. maše služijo in pri-digujejo. Tudi letaš je bilo tako. In že pervi dan je bilo nad 1000 pobožnih romarjev obhajanih in potem vsak dan joliko, če ne več. — Od tod se je podalo nekaj procesij v Su,arije in k sv. Roku. nekaj pa v Kostrivnico k zamur-ski Materi Božji, kakor ji pravijo. Tudi v Kostrivnici je bila nekdaj obilno obiskana Božja pot, odkar pa sladka gora slovi. Koprivnica pozabljena leži. Z Bogam! Podkrimski. Ji a j se te Danici sanjalo.
Danica je bila zadremala in se v globoko spanje potopila. Imela je pa v spanji čudne sanje: Angel ji prinese skrivne očjale ali špegle. s kterimi je zamogla vsih ljudi serca vidili. In ko začne človeške grehe iu napake pregledovati, in se ozira po mestih iu po kmetih, ona med drugim vidi: de se še nobeden tistih n i s pokori I in poboljšal, zavoljo kterih je sedanja huda suša. Samo neki kmetic malo misli, de bi se poboljšal in k spovedi sel, pa mu tudi ni prav resnica. Ker pa ni poboljšanja iu pokore: torej tudi dežja ni. Suša pa je zgolj zavoljo terdovratnih grešnikov; kakor so njih serca suhe in puste, tako je tudi zemlja suha iu pusta. Iu ker ga ni poboljšanja in pokore, zato tudi dežja ni. Povej to ljudem, Danica ti!
Razijted po ker&anskhn svetu.
Iz Senj a se piše ..Zagreb, listu14, de je ondntni-ga škofijstva duho\eu. v. č. g. Kr. Rački, v Rimu izvoljen za korarja in praviga družnika pri ilirskim vstavu sv. Jeronima. — V K rakovim so 22. I. iii. začeli obhajati osmino <»00 letniga spomina smerti sv. Iliaeiiita ali .lacek-a,
za ktero obhajanje so sv. Oče popolnama odpustke podelili. — ,,Ga z z e t a di V e n e z i a" piše. de so imeli sv. Oče do 23. t. in. v Florencii ostati, potem pa se podati zver-stama skoz mesta Piza, Luka, Pontedera, Volterra, kjer so v otročjih letih šolar bili, Siena, Pieve, 5. kim. pa de se v Rim povernejo, ker se na nje veličansko pripravljajo. — Iz P a t n e pišejo v. č. škof Atan. Z u b e r, de je gosp. Jož. Kol ler, bogoslovec, ki so ga bili iz Sent - Hipolita seboj vzeli, za inerzlico umeri. Pravijo dalje: 14 dni sem smo v vedui nevarnosti, dc bi nas ne pobili, ker vojaški punt se je od Kalkute do zadnje meje zahodrije Indije razširil. 9. vel. travna so bili v Merutu in Delhi-u vsi evropejci neusmiljeno pobiti. Tboge nune s škofani in mladino, njih 80 skupaj, so se podali v brambo cvropejcov. 13. rožnika so bili začeli puntarji že Patno na enim kraji ropati; zvečer je bila nevarnost še bližej; zvečer so se imeli škof s svojimi v barko podati in na vodi pričakovati, kaj de bo. Delj ne seže list. — Neki protestanšk list, kakor piše rKirchl. Anz. v Berlinu", tako le žaluje zavoljo razširjanja katoliške vere: „Cudno, pa resnično je, zgodovina pričuje, de je reformacija ali protestanštvo od dni svojiga cvetja od stoletja do stoletja sem do današnjih dni čezdalje več in več zemlje iu duš zgubovalo. Ni treba več opominjati iz poprejš-njih časov na Pemsko, Poljsko, Ogersko, Laško, Spanjsko in Fraucosko: zgodovina naše pričujoenosti je žalostna in zadost sramotna (toži protestant). Na avstralskih otocih med od protestanških misijonarjev novo spreobernjenimi oto-čaui. kakor na jutru med Armenci in Jakobiti. dela rimska propaganda napredke; ona dela napredke na Angleškim med visokimi cerkve in deržave z očitnim odpadam, ravno lako na Nemškim s tiho, pa stalno razširjavo mešanih zakonov, pri kaznovanja vredni nemarnosti protestanških očetov. V zgornji llollandii, nekdanji terdnjavi protestanške cerkve na severji, je skorej pol prcbivavcov katoliških, Geneva (Genf). stolno mesto nove vere na severu, je zdaj že na pol kato-ličanstvu zapadla. Celo iz leta 1848, leta prekucij, je rimska cerkev z večimi ropi vstala, sej tudi nekdaj, ko je v 30letni vojski meč v prid protestantov zmagal, je zvijača jezuitarske propagande (toži protestant) pridobila le santo med visokimi: eno kialjico, dva zborna kneza, deset prineov, dvanajst vojvodov in štiri mejne grofe za rimsko cerkev44. Tako piše protestant dr. G. Kutine, in on je zanesljiva priča, kako se katoliška vera res razširja, — zanesljiva priča, ker je naš nasprotnik. Le samo to je milovanja vredno, de zu-nanjci vspeh katoliškiga misijona rajši vsimu drugimu pripisujejo kakor moči resnice, od kodar v resnici izhaja, pristavi „Kirchl. A n z."
Pogovori z gg. dopisovavei.
G. V. Hvala! — Kar tiče spise, ir.ora v pisavi edinost biti.
Jtiti darovi.
Za afrikanski misijon:
Neimenovan 2 gold. — Iz Noviga mesta (za gospod Knobleher-ja) 1 gold.
Za misijon gosp. Olivieri-a:
Iz Noviga mesla 1 gold.
Dahovske zadeve.
V ljubljanski škofii. S pod njo-h ajdo viška lokalija je gosp. Petru Bizjaku, lokalistu na Vojski m, podeljena; Vojsko je tedaj spraznjeno, in prošnje do vis. c. k. vladije sc od 19. t. m. navadno oddajajo. Ekspozitura Orehek je gosp. And. Križaju, duh. poni. v Senožečah. podeljena, in gosp. Jan. Fajdiga, zgodtijik v Senožečah. dobi ondotno kaplanijo. Gosp. Jan. Orehek. beneficiat in 3. duh. poni. na Starim tergu, pride zaduh. poni. na Bloke, in gosp. Jan. Debelak, subsid. v IIaj-d o v i c a h /.a duh. pnm. v Ž u ž i n b r c g.