552. štev.
V Ljubljani, sreda dne 9. julija 1913.
Leto II.
•sasaa
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.
:::	Telefon	številka 118.	:::*
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravništvo:	s::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača; petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po :::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
:::	Telefon	številka 118.	a:
Radi bi zmagali...
Nemški čifutski listi so polni bolgarskih zmag in Wagnerjevih »prorokovanj« (kakor je počastil >Slovenec« Wagnerjeve izmišljotine). Med tem pa je prevzel vrhovno poveljstvo nad bolgarsko armado mesto Savova, bolgarskega zmago-ivalca nad Turki general Dimitrijev; načelnik generalnega štaba bolgarskega Fičev je — obolel; vse to Vzbuja senzacijo in dvome v resničnost židovskih poročil o bolgarskih zmagah. K tej okolnosti se pridružuje še druga. O bolgarskih uspehih vedo poročati samo Srbom sovražni švabski listi in listi dunajskih častilcev boga pobasaja, med tem ko niti v Parizu, niti v Kirnu, niti v Petrogradu. niti v Berlinu ne vedo ničesar povedati o bolgarskih zmagah In uspehih. Bo vse ostalo najbrže pobožna želja Srbofobov.
Med tem torej, ko odstopajo najvišje glave bolgarske armade, pošilja srbski ministrski predsednik Pašič sam svojim poslaništvom odločna dementija bolgarskih vesti. Iz Pašičevlh pojasnit je vidno, da so dosedaj srbske akcije bile vse popolnoma uspešne In da Bolgari kljub Vsem svojim napadom niso ničesar dosegli In da so vse njihove akcije ostale pri poizkusih. Vsaki dan stokrat ponavljana vest o razbitju srbske ti moške divizi je je neresnična. Ravno timoška divizija je bila, bi je Bolgare pregnala Iz Krlvolaka, katerega so Bolgari preje začasno osvojili. Pri Krivolaku so bili Bolgari nato razbiti. Uradno se demen-tirajo tudi vesti, kot da bi bili Bolgari že v okolici Skoplja in Pirota. Srbija je prisiljena, da pripusti vojne dopisnike k fronti, da se sami prepričajo o lažnjivih bolgarskih poročilih. Ta korak znači srbsko zavest, ki temelji v srbskih — uspehih. Toliko o bojih in poročilih minulih dni. V n°jzadnejšem času vlada na bojišču ntkak odmor, tudi znak neuspehov bolgarskih čet, ki so vedno In vedno napadale, dokler Jih niso srbski bajoneti in topovi izmodrili.
Na bojišču tedaj vlada odmor, ne pa tako za mejami obeh držav, oz. za mejami Bolgarije. V Rumuniji je mobilizacija v polnem teku. Kralj odide v glavni stan. Vrhovni poveljnik rumunske armade, prestolonaslednik Ferdinand, je izdal povelje, v katerem pozjva armado, naj se zaveda svoje slavne prošlosti in naj ostane vredna naslednica junaških prednikov. Rumunska vlada vdere v najtližnjih dneh na bolgarsko ozemlje. Avstrija se je zastonj trudila... Tudi Turčija se giblje. Zahteva od Bolgarije, da resignira na vojno odškodnino, da prevzame del turškega dolga in da odpokliče svoje čete s turške meje, sicer bo turška armada zasedla ozemlje za črto Mi-dija-Enos. Turška armada se silno
giblje. Častniki odhajajo k četam, javno mnenje je za izkoristitev prilike. Vladi bo težko vzdržati mir. Rusija mobilizira. Diplomatično se to izgovori: izvaja poskusno mobilizacijo. In avstrij. rezervisti ostanejo še pod praporom, niti dopusta za žetve ne dobijo.
Diplomati pa — upajo, da se vse mirno poravna...
Petindvajsetletnica Postojnskega okr. učit. društva.
Poročali smo že, da je slavilo Postojnsko okrajno učiteljsko društvo dne 3. julija ob nepričakovano mnogobrojni udeležbi svojo petindvajsetletnico. Slavnostni govor društvenega predsednika, g. nadučitelja Dragotina Česnika, poročilo tajnikovo in druge podrobnosti bodo priobčene v stanovskem glasilu »Učiteljskem Tovarišu«. Tu omenimo le pozdrav Postojnskega župana, bi. gospoda Josipa Lavrenčiča, ki je naslikal v njem razvoj učiteljskih organizacij od Taffe-Winkler-jeve dobe do današnjega dne ter z navdušenimi besedami izpodbujal učiteljstvo, da vstraja in ostane ne-omajeno v začrtanem delu, na polju ljudske prosvete in svoje organizacije. Učiteljstvo je z navdušenjem poslušalo zanimiv govor ter pozdravljalo gospoda župana z gromovitimi živio-klici.
Zborovalcem so došli ti-le brzojavni pozdravi:
Borovnica. K veselemu slavju društvene petindvajsetletnice srčno Častitam. Društvo naj deluje in dviga učiteljstvo še mnoga leta. Žirovnik.
Boršt pri Trstu. Današnjemu slavlju v Vaš in naš ponos kličemo: živi, rasti, cveti še nadalje! Slovensko učiteljsko društvo za Istro. Venturini, predsednik.	.
Bovec. Častitajoč bratskemu društvu k petindvajsetletnici kličemo: V blagor narodu in našemu stanu neustrašeno naprej! Tolminsko učiteljsko društvo.
Domžale. K današnjemu slavlju najiskrenejše čestita: Kamniško učiteljsko društvo.
Gorica. Za srebrni jubilej krepko le naprej! Goriško društvo. Križman,
Hrastnik. Neustrašeno in vztrajno naprej do zmage, kajti vremena Kranjcem bodo se zjasnila, kliče tlačenim, toda značajnim, neupogljivim bojevnikom narodne prosvete, zbranim pri današnjemu slavlju: Učiteljsko društvo laškega okraja. Gnus, predsednik.
Idrija. K jubileju iskreno čestitam. Živeli zborovalci! Gangl.
Kranj. Jubilantu pošilja prisrčne bratske častitke: za učiteljsko društvo kranjskega okraja: Rus.
Krško. Bratskemu društvu naj-lepše častitke. Pedagoško društvo v Krškem.
Ljubljana. Srčne častitke k slavju 251etnice društva naprednih učiteljev, ki jim krivična sila m vpo-gnila značaja in ponosa. Dr. Novak, dež. poslanec.	.	.
Ljubljana. Ob slavlju 251etmce obstanka vašega društva kličemo: Slava! Kakor je zvesto izvrševalo četrt stoletja svojo nalogo in stalo na braniku za učiteljska prava in za svobodni razvoj šolstva, tako naj ne upogne tilnika tudi v prihodnje. Z,bo-rovalcem-junakom: navdušeni živio. Jelenc, Predsednik Zaveze. ^
Ljubljana. V imenu Deželnega slovenskega učiteljskega društva k današnjemu slavnostnemu dnevu najsrčnejše čestitam. Iskreno želim obilo najlepšega uspeha ob današnjem zborovanju kakor tudi za bodočnost. Bratski pozdrav vsem zborovalcem. Juraj Režek, predsednik.
Ljubljana. Ljubljansko učiteljsko društvo kliče bratskemu društvu ob njega 251etnici: »vivat. floreat, cres-cat! Slava zavednim zborovalcem. Z zlatimi črkami bedo zapisani v zgodovini slovenskega učiteljstva vsi. ki tudi v dobi suhih let niso zapustili napredne učiteljske organizacije. Živili značaji! Sursum corda in nevstrašeno nnprej zn svobodo učiteljstva! Dimnik, predsednik.
Ljubljana. Čestitam k 251etmci in kličem neustrašeno naprej za pravice učiteljstva! Bivši’član \Vider.
Logatec. Ob slovesnem praznovanju 251etnice vašega društva iskreno pozdravljam vse zbrane ude-ležnike. Leop. Punčuh.
Metlika. »Društvo bratsko, ostani zvesto svoiim naprednim načelom« — kliče Belokranjsko učiteljsko društvo.
Nabrežina. Sežansko učiteljsko društvo kliče zavednim tovarišem in tovarišicam, zbranim na ^ slavnostnem zborovanju krepki Živeli! Na zdar!
Nova Štifta. Gorenjsko učiteljsko društvo pošilja najiskreneje čestitke k 251etnemu obstanku vrlega bratskega društva, iskreno želeč, da še ostane naprej na odločnem braniku za vsestranski napredek šolstva in pravice učiteljstva! Ivan Kelc.
Radovljica. Stojte še 25 let na braniku teptanega naprednega učiteljstva. Radovljiško učiteljsko društvo.
Rudolfovo. Brate vodi vez edina nas do cilja enega. Slava umrlim in živim društvenikom! Štipko Jele-nec, bivši podpredsednik.
Solkan. Častitamo in voščimo vam srčno, naj bi društvo vstrajno napredovalo in vam obilo koristilo. Za deželno društvo: Bajt.
Slov. Gradec. Iskrene častUke in bratske pozdrave. Slovenjegraško učiteljsko društvo.
Toplice pri Rud. Zborujočim bratske pozdrave! Neustrašeno po začrtani poti naprej! Novomeško učiteljsko društvo.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Ob petindvajsetletnici Vašega, za učiteljski stan plodonosnega delovanja, Vam pošiljamo bratske pozdrave ter Vam kličemo:	»Vivat,	floreat,	cre-
scat!« Okrajno učiteljsko društvo za šentlenarški okraj: J. Maurič, načelnik.
Trst. Bratsko pozdravljamo, želeč vam danes in nadalje najboljših uspehov. Učiteljsko društvo Trst.
Velike Lašče. Bratske čestitke! Pozdrav zborovalcem! V pritiska-polnih časih vstrajno naprej! Po dosedanjih načelih naj dejanja govore, kakšna bodita volja in srce. Za slov. učiteljsko društvo kočevskega okraja: Štefančič.
Višnja gora. Pogumno in ne-t ustrašeno naprej tudi v novi 251etni-ci! Živio! Učiteljsko društvo litijsko.
Vransko. Prisrčne častitke k srebrnemu jubileju. Za savinsko učiteljsko društvo: Jakše.
Slovenska zemlja.
Iz Kranja.
Nedeljska slavnost naše čitalnice je v vsakem oziru krasno uspela. Nar. Čitalnica je tekom polsto-letja bilo pravo duševno ognjišče našega meščansva in bo ostala za vselei vot svetel spomin na lepe. stal re čase, ko se je kranjski meščan prebudil k narodnemu delu. Dasi so se po Slovenskem čitalnice nekoliko postarale — pol stoletja pomeni v času našega modernega, narodnega napredka zelo mnogo, vendar se mora kranjski Čitalnici priznati, da je skušala vedno ohraniti svoje sile mlade. Sedanji časi po naših mestih zahtevajo mnogo dela od napredne strani. Čitalnice pa naj kljub temu ostanejo le kulturna narodna središča. S tem ostanejo zveste svoji zgodovinski tradiciji pa tudi mladini kažejo pot iz preteklosti v bodočnost. — O slavnosti bodo drugi obširno poročali. Mi povemo kratko: bila je zelo lepa in primerna. Predvečer je bil svečan, kakor se spodobi — drugi dan je bil slavnosten — večer je bil vesel in zabaven. Gostov je prišlo mnogo od vseh strani. Zvečer bi se bila v Zvezdi razvila živahna veselica, pa je ob 9. Jupiter Pluvius mislil, da je dovolj njegove potrpežljivosti. Toda mi se nismo hoteli z njegovo trmoglavo vsegamogočnostjo prepirati in smo z veselim srcem poiskali podstrešje po gostilnah, kjer se je razvila živahna zabava. Bili smo veseli, da
s Za birmo
dobite pri : tvrdki :
Lastna pro-tokolirana tovarna ur
H. SUTTIER g
Lastna pro-
m
Mestni trg št. 25 sv. Petra cesta 8 g
tokolirana tovarna ur
BSS3 :: v Švici ::
15
:: 1	najcenejše in najboljše _
:	ure,	verižice	itd. :
0000000000
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Pokličite jo!«
Markiza je vstopila trenotek nato.
»Milostna,« }e rekel oficir osorno, »podporočnik, ki je nočeval v vašem gradu, je izginil.«
»Kočijaž mi je povedal. A mene to pravzaprav ne briga, gospod kapitan.«
»Izginil je,« ie ponovil kapitan s povzdignjenim glasom, »potem, k,p se je bil vinil v grad.«
>. Moj kočijaž je vendar rekel. «
»Ah, molčite! Francozom in Francozinjam itak ne verjame nihče.«
Markiza je vzravnala svojo visoko postavo:
»Prvikrat v svojem življenju sli-
take besede, gospod. Izjavljam mitp’ ^ vašega rojaka ni tu. Rav-
vam niml’mkaDk0“redho.čete J drugef zaslišanje priTafu h !“ Č? 16 m°f odidem.«	aiu’ dovollte mi’ da
»Ne. inadam,« Je odgovoril oficir še siroveje, »ne preTffier se ne zbero tukaj vsi prebivalci gradu « Zgodilo se je po njegovi volji Odgovori vseh so bili neizpreme-njeno enaki: videli niso bili ničesar
—	to je bilo v njihovih ustih sama čista resnica.
Začela se je torej preiskava hiše in parka, kakor jo je bil prerokoval Gregor Lemetre. Podčastniki, ki jim je bilo poverjeno to delo, niso opustili niti enih vrat neodprtih, niti ene sobe neprebrskane. Eden izmed njih je gledal po vsem parku, ali ni kje zemlja sveže prekopana ... Toda iskali so brez uspeha; podporočnika fon Hintena — bodi si živega, bodi si mrtvega — očividno ni bilo v gradu.
Kapitan se je vrnil v vas. kjer ga jie čakal na županstvu general fon Hercog v prisotnosti vseh občinskih svetovalcev:
»Ničesar nismo našli, gospod general.«
»Potem vzamem — dokler se ne najde — tegale za talnika. Pazite nanj.«
Župan je prebledel od jeze, ki jo je premagoval le trudoma, in stopil proti generalu:
»In temu pravite pravičnost?«
»Da, to so pravične represalije,« je odgovoril general suho.
»Represalije... za kaj? Ali je naša krivda, ako se je eden vaših oficirjev sinoči napil!«
General je odmahnil z roko.
»Da, napil se je,« ie ponovil Gontdr. »Toliko nemškega že razumem, da vem, kaj se pogovarjajo vaši vojaki. Vaš oficir je bil pijan kakor muha, in če je lezel v svojti pijanosti kdo ys kam in zakolovratil
v gozdu k slapovom, kakor je kaj lahko pasti vinjenemu človeku — ali je to naša krivda ...«
»Jaz hočem imeti svojega oficirja, živega ali mrtvega. In dokler ga ne najdem...«
Nervozno se je ugriznil general fon Hercog v svoje goste brke, kakor da nekai premišljuje. Nato se je obrnil h kapitanu Šmitu in ukazal:
»Dajte iskati po krajih, ki jih omenja gospod župan.« In bolj tiho je dodal: »Torej je res, da je bil pijan ...«
»Mnogo je P«. seveda,« je odgovoril kapitan izbegljivo.
In že se je pripravljal, da izvrši povelje generala fon Hercoga, ko je planil drug oficir v sobo:
»Gospod general, eden izmed vojakov bi rad govoril z vami zaradi podporočnika fon Hintena.«
>P;ivedile ga noter!«
Ko ie vstopil vojak, se je izvil vsem,zbranim občinskim svetnikom vzklik začudenja in ogorčenja.
»Badenčan!«	,
Res: bil je človek, ki je užival nedavno še prijateljstvo in usmiljenje predobrih prebivalcev, zdaj pa se ie vrnil v deželo kot odkrit sovražnik in vohun.
»To je tisti, ki nas vodi in nam kaže pot,« je šepnil oficir generalu.
»Dobro. Stopimo ven, na trg.«
Zunaj so bili sami nemški vojaki; tu se je dalo govoriti.
»Kaj imaš povedati?«
»Gospod general... prav za gotovo še ne vem ... a v tej vasi živi pokveka — tudi za tepca ga imajo
—	in meni se zdi, da ve ta človek, kam je izginil podporočnik fon Hin-ten.«
»Kaj ti je dejal?«
»Prašal sem ga, če ve, kje je oficir, ki se je izgubil. On pa se mi zareži v obraz in pravi: jaz že vem, kam meče Gregor mrliče.«
»Kakšen Gregor?«
»Gregor Lemetre, gozdar in bivši vojak ... zakrknjena butica ... Mož nas sovraži tako srdito, gospod general, da je zmožen vsega.«
»Pa kaj ti ie rekel oni tepec?«
»Ah, več nisem mogel izvleči iz njega ... Toda, če ga izprašate vi, sami, gospod general, in mu nemara še zatrdite, da je zaznamoval Gregor njega kot morilca ...«
»Misel ni slaba. Kje pa je?«
»Tamle, vidite; za vojake se skriva in gleda.«
»Dobro.«
General je mignil podčastniku, naj stopi bliže.
»Vzemite štiri može in privedite mi onegale dedca, ki se skriva tam za vojaki. In ne primite ga preveč nežno — ali ste razumeli?«
Tevž jo je hotel popihati, videč, da se mu bliža četvero vojakov. Toda dohiteli so ga kmalu ter ga pripravili z brcami in puškinimi kopiti do tega, da Jih je voljno spremil h generalu.
»Aha, falot, zdaj te imamo!* je> zagrmel ta nad njim. »Ti si tisti, ki pobija moje oficirje!«
»Jaz? Jaz? je jektiil Tevž v, blazni grozi. »Jaz ne... jaz sem revež, ne morilec ...«
»Ti si. saj vemo! Gregor Lemetre nam je povedal, ki te je videl z lastnimi očmi.«
»On je rekel to?« je zategnil Tevž, in jeza se je zasvetila v njegovih pasjih očeli.
»Videl te je, da.«
Tevžu se je stresla povešena spodnja ustnica.
»On ... on pravi to? ...«
»Kdo drugi?«
»Ne. ne ... to ni res ...«
»Kdo pa je potem, če nisi ti?«
»On sam!...«
»Beži, beži! To praviš, da bi se izmazal... Kako pa veš, da je on?«
»Kako ne bi vedel, ko sem ga pa videl...«
»Kje si ga videl... in kaj si videl?«
Tevžu ni šla beseda prav z je-
»Ah, kaj bi se jezil s teboj!« je kriknil general. »Kapitan Šmit, ukažite. da nabaše dvanajst mož svoje puške!...«
»Ah, nikarite, ne ustrelite me! Da, Gregor je morilec... Vrgel je truplo v Bajar ljubimk. Videl sem. pet Jih je bilo... štirje so ga nesli, on pa je šel pred njimi in jih vodil. Ne ustrelite me — on je to storil!«
(Dalje.)
obhajamo 50Ietnico. stari in mladi smo se veselili v skupni radosti — in pojdemo tudi prej ko slej veselo na skupno delo.	G.
Iz Štnarije.
V	nedeljo je priredilo naše gasilno društvo svojo veselico na dvorišču pri g. Škerjancu. Šmarska po-ža.-na bratnba je ena najstarejših in se more ponašati, da je vedno vestno rešila svojo dolžnost bližnjemu v pomoč. Zato je tudi sedaj ni premotilo, da bi zanesla razdor v svoje vrste in je zvesto ostala pri »Zvezi«, kljub temu, da ni dobila nikake podpore. Zato pa ima zaupanje med ljudstvom in ljudje radi obiščejo vsako njeno prireditev. Tako se je tudi v nedeljo sešlo mnogo občinstva od vseli strani, bilo pa je tudi nekaj gostov iz Ljubljane in drugod. Veselica je imela lep vspored. med katerim je posebno ugajala igra: »Gasilca hoče samo«, ki je bila napisana nalašč za to priliko in šele po igri se je izvedelo, da jo ie spisal naš g. nadučitelj Mikuš. ki je obenem načelnik in marljivo deluje za prospeh društva. Ljudstvo zna to njegovo delo ceniti, zato uživa zaupanje članov in drugih. Igra bo gotovo uspela tudi drugod ob enakih prilikah. Igralci so svoje vloge dobro rešili. Sploh je bilo na veselici mnogo zabave. Šmarska dekleta so nastopila v narodnih nošah. Igrala je višenj-ska godba »Skala«, ki se je prav dobro izkazala. Vesela zabava je bila do pozne noči. Od farovške strani se je agitiralo proti veselici, rnarina-ricam in čukom ie bilo sploh prepovedano veselice se udeležiti. — Pa že takoj drugi dan se je pokazalo, kake važnosti je požarna brarnba. Treščilo je namreč na Sapu v Sim-čev kozolec, ki je začel takoj goreti. Šmarski gasilci so bili kljub temu. da le gasilno orodje en četrt ure oddaljeno, tako hitro na mestu, da so kozolec pogasili — predno se je mogel požar razširiti. Marsikdo je pri tem obžaloval, da je poslušal kaplana in da se ni udeležil nedeljske veselice, ker je spoznal, da le zlobna srca morejo nasprotovati dobri stvari. Omenimo naj. da sta k ognju na Sapu prihiteli tudi gasilni društvi iz Grosuplja in iz Škofljice — pa je bil med tem ogenj že pogašen. — Ker so na Kranjskem sedaj že vodo razdelili med klerikalno in liberalno, se mora seveda tudi ogenj deliti in tako imamo v Šmariji dve vrsti žerjavico: klerikalno in liberalno. V nedeljo je prinesel ministrant za popoldansko službo božjo iz neke hiše, ki ji gotovo nihče ne more očitati, da verskih dolžnosti ne izpolnuje. žerjavico^ Kaplan pa je rekel, da ne mara liberalne žerjavice. Ministrant je šel v drugo hišo (prvo žerjavico je moral stresti proč), pa tudi tista je bila liberalna. Šele tretja je bila — prava. Tako božji namestniki dele, česar sam Bog ni razdelil in tudi za ljudi bo najboljše, če bodo živeli v bratski ljubezni ne pa v takem sovraštvu, ki ga pridigujejo klerikalci.
Dnevni pregled.
»Dan« rešen sodnega pregat-njanja. Kakor smo poročali, nas je prijelo drž. pravdništvo, češ da smo prinašali prepovedane in konfiscira-ne stvari. Šlo ie namreč zaradi poročila o aferi Jambrič, ki je bila nekaka predigra k Redlovi aferi. Mi smo prvi dan o tej aferi molčali, ker pa so drugi dan prinesli naši in drugi listi o tem poročilo, smo prinesli isto poročilo, ki je bilo v »Edinosti«. In glejte — »Dan« je bil konfisciran in
V. M. GARŠIN:
Zelo kratek roman.
Zima, mraz... Prosinec je tukaj in sleherni revež ga občuti, vratarji, čuvaji, skratka vsi, ki se ne morejo greti v toplo zakurjeni sobi. Tudi mene prepihava njegov ledeni dih. Sicer imam svojo prijazno, gorko izbico, toda domišljija me draži, me tira ven ...
Zaboga^ čemu pa begam tu po pustem nabrežju? Pocestne svetilke gore svetlo, čeravno piše veter varuje in sili k plesu plinove plamenčke. Svitla, migljajoča luč potaplja črno tropo krasnih palač, in njihova okna, v še globljo otožnost. V velikanskih zrcalnih šipah odseva metež in velika tema. Veter rjove in stoka nad ledeno puščavo reke Neve.
Ding-dang! Ding-dang! se oglasi skozi vihar: pritrkavali so v trdnjavski cerkvi, in moja lesena noga spremlja vsak udar melanholičnega zvona s topotom po granitnih oploč-nicahj pokritih z ledom, in tudi moje bolno srce se udeležuje, trkajoč v razburjenem taktu na stene svojega ozkega domovja.
Predstaviti se moram bralcu. Mlad človek sem z leseno nogo. Morda boste trdili, da posnemam Dickensa: Sil as Wegga, onega pisatelja z leseno nogo? Ne, ne posne-
drž. pravdnik je vložil proti našemu odgovornemu uredniku tožbo. češ. da smo prinesli konfiscirane stvari. Mi smo strogemu gospodu stvar pojasnili — toda šele sedaj se je omehčalo njegovo srce in včeraj smo dobili sledeče: »Obvestilo. — Uvodna preiskava, ki se je začela zoper Vas zaradi pregreška po točkah III. in IV. zak. z dne 17. decembra 1862. štev. 8/63 se je ustavila, ker je obtožitelj odstopij. od kazensko sodnega pregona.« — Torej vendar. Ampak stroški za konfiskacijo???
Ta pa zna! »Slovenec« seveda, ki ima v Belgradu poročevalca, ki svoj list že preočitno vleče za nos. ker je najbrže prepričan, da v »Slovenčevi« redakciji sploh nič ne mislijo, temveč sprejemajo in priobčujejo njegova poročila kar na slepo, kakor jih dobijo. Včeraj priobčuje »Slovenec« v podlistku poročilo »z bojišča«, četudi poročevalec sam pravi v poročilu, da se je peljal samo 30 kilometrov od Beigrada nasproti nekemu sanitetnemu vlaku, ki ie prevažal ranjence. Trideset kilometrov od Beigrada! Kje je še bojišče! Zanimivo je tudi naslednje: poročevalec trdi čisto resno, da je ranjence pričakovalo na belgrajskih ulicah — 100.000 ljudi, četudi je to očiten nezmisel. Računajmo malo. Belgrad ima okolo 90.000 prebivalcev. od katerih je kakih 20.000 odsotnih radi vojne in potemtakem šteje Belgrad danes kakih 70.000 prebivalcev. Ko bi torej vsi ti ljudje pričakovali ranjence, kar je pa izključeno, ker mnogi so vendar imeli taka opravila, da niso mogli priti, bi sprejelo ranjence kvečjemu 70.000 ljudi. Tak račun bi si lahko brez posebne težave napravili tudi »Slovenčevi« uredniki in potem ne bi izhajale v listu take gorostasne netočnosti, ki bi se jih resen list moral izogibati.	o.
Kvarnerski Monte Carlo. V Opatiji je javna, koncesionirana (!) igralnica, t. zv. »Casino ves čtrangčres«, ki dela naravnost neverjetne kupčije, ker plačuje ogromne zneske zdraviliški komisiji, raznim »ravnateljem« (to so ljudje, ki jim je treba mašiti usta) in časopisju, posebno madžarskemu, da ne poroča v škandalih, ki se tam dogajajo. Opatija ima od tega ogromno škodo, ker je veliko število onih. ki pridejo tam s polno mošnjo. z namenom, da ostanejo dalje časa, ali odidejo že drugi ali tretji dan, ker so ves svoj denar — izgubili v hazardni igri. Sedaj so se pa taki nesrečneži začeli že ubijati in kmalu nastanejo v Opatiji podobne razmere kot v Monte Carlu, kjer najdejo v parkih vsako jutro par obešenih ali ustreljenih žrtev igralnice. Škoda od tega, seveda, ne bo majhna, ker odnesejo denar, ki bi ga drugače zaslužili posestniki vil. hotelov, pensionov, trgovci, obrtniki itd. — delničarji igralnice, kjer zapravijo naivneži, ki mislijo, da bodo pri igri dobili, ves denar, potem pa zbežijo domov, ker brez denarja se ne da živeti nikjer, posebno pa ne v takem zdravilišču kot je Opatija. Prebivalstvo protestira, jezi se in celo javno demonstrira proti igralnici, oblasti se pa za vse to niti ne zmenijo, temveč še dalje dopuščajo uničevanje Opatije. Res, čedne razmere!	o.
Bratom na pomoč. Vso hvalo zasluži sklep trojice sloven. zdravnikov, da odpotujejo v Belgrad na pomoč srbskim ranjencem. Od »zgražanja« nad bratomorno vojno ne bodo imeli naši bratje na Balkanu in tudi jugoslovanska stvar ne, nobenih koristi, pač pa storijo naši zdravniki veliko s tem, da ohranijo
mam ga; res, mlad invalid sem. Pred kratkim sem šele postal...
Ding-dang! Ding-dang!...
Ding-dang! Ding-dang!... Zvonovi zapojo najprvo svoj melanholično turobni spev »Gospod, usmili se!« Nato je udarilo v zvoniku ena. Šele ena! Se sedem ur je do prvega svita!« Potem bo izginila vranje-črna noč, polna neprijetnega snega, in se bo umaknila dnevu. Domov naj grem? Ne vem: res čisto vseeno mi je. Prav nič ne potrebujem spanja.
Spomladi sem tudi ljubil pohajkovanje po cele noči tu na obrežju. Oh. kakšne noči so bile to! Kaj bi se dalo primerjati z njimi! Nič ni dehteča noč na jugu, s svojim nenavadno temnim nebom in jasnimi zvezdami, ki nas povsod zasledujejo s svojimi pogledi. Tu je vse jasno in čisto. Pestro nebo le mrzlo in krasno. Iz koledarja znana »večerna zarja tekom cele noči« zlati sever in vzhod; zrak je svež pa oster; Neva se pozibava, ponosno in lesketajoče, in pljuska lahko s svojimi valčki ob kasnenito nabrežje. In na tem bregu sem stal... In na mojo ramo se je naslanjala deklica... In ta deklica...
Oh. zakaj sem vam začel pripovedovati najprvo o svojih ranah? Toda tako je ubogo, abotno človeško srce. Če je ranjeno, potrka pri
na življenju toliko ranjenih bratov, ki bi sicer umrli, ker je pomanjkanje zdravnikov preveč občutno. G. dr. Šlajmer potuje v Srbijo že vdrugič, g. dr. Oražen pa celo že vtretjič, kar je znamenje velike požrtvovalnosti. Upati je, da ne ostane samo pri tej trojici (dr. Šlajmer, dr. Oražen in dr. Černič), temveč da odide, bratom na pomoč še več slovenskih zdravnikov, ki jim bo to mogoče. Na tisoče ranjcncev umira samo za to. ker je premalo zdravnikov. Plemenita je požrtvovalnost imenovane trojice slovenskih zdravnikov, ki hočejo v dejanju pokazati svoje rodo-Ijubie in samo želeti bi bilo, da jim sledi še več slovenskih zdravnikov.
Revolta v Kandiji. Občinski odbor največje kmetske občine na Kranjskem Šmihel-Stopiče (v Kandiji) se je uprl klerikalnemu terorizmu in noče dati dr. Šušteršiču za nobeno ceno toliko željene zaupnice. — Kako imponira ta nastop kmetske občine nasproti klečeplazenju črnomaljskega mesta! Pametni ljudje ne dajo sicer čisto nič za vse te zaupnice, četudi prihajajo iz mest, kakor ni dal nihče ničesar niti na soglasno zaupnico deželnega odbora. ali značilno je pa vendarle, da so se klerikalnemu terorizmu že uprli celo — katoliški občinski odborniki v Kandiji, ki so s tem pokazali. da so možje, ki se ne dajo terorizirati.	o.
—	»Nemško sožalje«. Dunajska »Neue Freic Presse« stoji z dušo in velesom v taboru generala Savova. Težko ji je bilo pri duši. ko ie morala re^istr rati srbske vojne usj'h». sedaj je pa vsa srečna, ko ie »Bolgarska brzojavna agencija« začela razpošiljati po svetu poročila o velikanskih bolgarskih zmagah, ki j!h — kakor se zdi — nikjer ni bilo. Na široko se je poročalo o nekaki skorajda odločilni bolgarski zmagi pri Velesu, kiti sploh nobene bitke ni bilo. temveč so samo doli pri Krivolaku Bolgari. ki so nenadoma pritegnili večje vojaške sile z južnega grškega bojišča. potisnili za par kilometrov številno zelo slabe srbske čete. ki so pa kmalu dobile ojačenja in Bolgare^ zopet potisnile nazaj. Ali »Neue Freie Presse« živi pač v prepričanju, da Bolgari morajo premagati Srbe in za to je sprejela bolgarska poročila za golo resnico in hitro je priobčila uvodnik, v katerem »pomiluje« Srbe, češ, da doživijo v par dnevih pravi Sedan v popolnem pomenu besede! Kaj pa. ako se »Neue Ir-le Predse< prezgodaj veseli, ako je prezgodaj začela podcenjevati strategijske — zmožnosti vojvode Putnika? No. potem bo tem večja njena žalost, tem večje njeno razočaranje. Ampak za Bolgare je žalostno, da imajo take prijatelje, za njih ie žalostno, da jim tako od srca želi zmago — »Neue Freie Presse«.	t.
Najnovejši prorok, ki ga moli »Slovenec« — ie lažnjivi poročevalec čifutskih dunajskih listov — Wagner, bivši lajtnant. »Slovenec« piše: »Bolgari so res vpadli v Srbijo od severa sem. kakor je že prvega dne sedanje vojske prorokoval WaK. ner.« Ampak Wagner ni prorokoval, temveč je poročal in trdil, da so vpadli, kar se pa še_ do danes ni zgodilo. Kakor je videti, se klerikalci nočejo izneveriti tradiciji; za starimi židovskimi proroki slede novi. tudi židovski.
Zgodovinski dnovi. V teh zgodovinskih trenotkih je dobro, da se spomnimo tudi zgodovinskih dni preteklosti. 7. julij. je^ zgodovinski dan — z njim se namreč začenja poraz Francije 1. 1870. To se je takole zgodilo. Leta 1870. so Španci odsta-
 T—------1   T ii ..............    *
vsakomur in išče polajšave, pa je ne najde. To je vendar čisto razumljivo.
Moje srce še ni potrebovalo nobenega leka, ko sem se seznanil spomladi letošnjega leta z Mašo, gotovo najvrlejšo vseh Maš na svetu. Seznanil sem se z njo tukaj na tem bregu, kjer pa tedaj tli bilo tako mrzlo kakor sedaj. Iniel sem tedaj še pravo nogo mesto lesene, pravo, lepo nogo, prav tako kakor je moja še ohranjena leva. Sploh pa sem bil telesno čedne postave. Ena ostudna beseda, toda kaj me briga sedaj beseda ... In tako sem se spozna! z njo. Zgodilo se je čisto enostavno: jaz sem prišel semkaj. Pa tudi ona je prišla semkaj. (Jaz sploh nisem noben dekliški lovec). • • Ne vem, nekaj me je sililo, in pričel sem govoriti. Najprvo seveda o tem, da sploh ne spadam k onim nesnfmne-žem itd.; potem o tem, kako čiste namene sem imel itd. itd. Moj dobrodušni obraz (ki ga sedaj pači velika brazgotina čez nos. mračna brazgotina) je pomiril deklico. Spremil sem Mašo v Galilejsko ulico, do njenega stanovanja. Prišla je od svoje stare babice, ki je stanovala blizu glavnega parka, in ki jo je vsak večer posečala, da ji je črtala romane. Uboga babica je bila slepa!
Sedaj je babica mrtva. Letos je umrlo veliko ljudi, ki niso imeli uo-
vili kraljico Izabelo in so ponudili prestol Leopoldu Hohenzollern: Sig-maringen. Napoleon III. ie poslal svojega poslanika Benedettija k pruskemu kralju Viljemu z naročilom, da prepove princu Leopoldu prevzeti španski prestol. Med tem pa je Leopold ponudbo že sam odklonil. Toda Benedetti s tem ni l/l zadovoljen. Zahteval je, da se Prusija zaveže, da tudi v bodoče noben pruski princ ne prevzame te krone. Kralj Viljem ie bil na letovišču Ems in ni dal na to nikakega odgovora. Francija je bila užaljena. Benedetti je hitel v Pariz. Tudi kralj Viljem je slutil vojno. Dne 7. je imel francoski vojni svet prvo sejo pod predsedstvom generala Lebeaufa. — Sklenilo se je, da se Prusiji napove vojna. Dne 19. julija se je vojna napovedala, na kar je sledila prusko-francoska vojna, ki se je končala s porazom Francozov.
Na pomoč balkanskim ranjencem. Po poročilih z Balkana primanjkuje tam silno zdravnikov. Mnogo ranjencev umira tam brez vsake zdravniške pomoči. Apelujemo na slovenske zdravnike, naj se usmilijo siromakov in naj jim pohite na pomoč.
Slovenski zdravniki v Srbijo.
Kakor nam poroča odbor Društva zdravnikov na Kranjskem, napotijo sc gospodje vladni svetnik dr. Edo Šlajmer, dr. Ivan Oražen in dr. Anton Lavrič iz Viča in dr. Mirko Černič v Belgrad, da posvetijo svojo pomoč srbskim ranjencem.
Učiteljici Grobner In Cigoj, su-plentinji v Knežaku pri Št. Petru na Krasu, sta bili v zadnjem času večkrat pohvaljeni v »Slovencu«, čemur se tudi mi s temi vrsticami drage volje pridružimo. Dne 3. t. m. sta se udeležili »Slomškarije« v Št. Petru in sicer Cigoj, ker želi dobiti definitivno službo. Grobner pa. ker upa na ta način dobiti službeno mesto doma v Planini. PraY tako! Da sta šli k zborovanju po stranskih potih in sicer lepa Grobner s kaplančkom Mihcem. stasita Cigoj pa z neustrašenim prvoboriteljem vikarjem B., to končno nikogar nič ne briga. Vsak hodi s komur hoče. V nedeljo je povabil vso to družbo na večerjo knežaški organist Jenko. Animirano zabavo je počastil s svojo navzočnostjo tudi g. obč. tajnik Cemič ter se je zelo laskavo izrazil o večerji in pijači. Pri prosti zabavi, ki se je nato razvila, sta zapela B. in Cigoj par prisrčnih duetov, v zborih pa je pela Grobner alt, drugi pa. kjer je ravno manjkalo. Jenkotu se je poznalo, da je bil nekoliko prehlajen. Pohvalno moramo omeniti tudi mamo organi-stovo, ki je veliko pripomogla, da se je večer tako lepo vršil in zaključek. Prihodnji sestanek v Zagorju! Živja!
Idrijska Sokolska župa je imela v nedeljo v Postojni svoj župni zlet. svoj dan. ki bo ostal nepozabljen v zgodovini te vrle župe. Postojna, ki je okrasila svoje hiše ta dan s slovenskimi trobojnicami, se je že dlje časa pripravljala na ta narodni praznik. Veličasten je bil sprevod s kolodvora v mesto. Na čelu sprevoda je jezdilo deset Sokolov, za njimi zastave, godba, nad 300 Sokolov in nebroj drugega občinstva. Pri Vilharjevem spomeniku je pričakoval goste občinski zastop, z gospodom županom Jos. Lavrenčič čem, ki je Sokole pozdravil z navdušenimi besedami. Na pozdravu se je v vznešenih besedah zahvalil župni starosta g. Engelbert Gangl. Javna telovadba je pod spretnim vodstvom, načelnika g. Julija Novaka v vsakem oziru izpadla kar najbolje. Veselica, prirejena v ta namen.
bene stare babice. Tudi jaz sem bil smrti blizu, zagotavljam vas. Toda vzdržal sem. Koliko bede more prenesti človek? Jaz ne vem, in nihče ne ve.
*
* *
Izborno. Maša mi je ukazala, da naj postanem junak, in zaraditega sem moral v vojsko...
Dobe križarskih vojsk ni več; vitezi so izginili. Toda če vam bo dejala ljubljena ženka:	»Ta prstan
tu — sem jaz L? in ga vrže v plamen velikega ognja, da celo v največje ognjeno morje, ali ne boste skočili za njim. da ji ustrežete?
»Oh, kako čuden človek je to,« vas slišim odgovarjati, »na vsak način ne bom šel za prstanom. Gotovo ne. Gre se k zlatarju in se ji kupi desetkrat več vreden prstan.« In če bo rekla, ni oni priprosti, temveč dragoceni prstan? Nikoli ne bom verjel tega. Oh, ne. jaz nisem vaših misli. Mogoče je, da bo žena, ki jo ljubite, tudi tako naredila. Niste pač gotovo lastniki kakih sto dragih vrednostnih pisem in mogoče, celo razdruz-niki velikih tvrdk.
Morda ste imeli v svojih detm-skih letih priliko opazovati, kako zleti metulj v plamen? To vas je tedaj tudi zabavalo. Metuljček je za-drgetaval, ležeč na hrbtu in mahlja-loč z osmojenimi krili. Imeli ste to za
je trajala črez polnoči in je nesla lep dobiček. Vstopnine pri telovadbi se je nabralo 700 kron. dokaz, da ie bil obisk nmogobrojen.
Cvetlični dan v Zagorju ob Savi je kljub občnemu nasprotovanju ne-piičakovano dobro uspel. — Nabrali smo okroglo 500 K.
Kako katehet dr. Ciril Ažman poljublja pravico. Med novomeškimi dijaki kroži govorica, da je neki sedmošolec pri katehetu pal in sicer po krivem, da lahko cela šola priseže, da je dotični dijak zmeraj po-voljno odgovoril. No, mi s'e tej govorici ne čudimo, ker dandanes, ko je že vse poklerikalnjeno, ni čuda, da se upa katehet javno pljuvati pravici v obraz. Gospodu katehetu pač ni znan govor ravnatelja ob otvoritvi šolske zgradbe, ko e tovoril: Ta krasna zgradba se da*>es z najboljšimi nadarni in željami svečano otvarja ter izroča z njenimi ključi ravnateljstvu in učiteljskemu zboru, da vrši v njej svoj plemenit poklic. Ti ključi naj otvarjajo vhod vsemu, kar je resnično, lepo in dobro, zapirajo pa naj pristop vsemu, kar je grdo in nizkotno, kar bi vtegiiilo vneti prepir in strankarstvo, bodisi med učitelji, bodisi med učenci. Prava krščanska ljubezen, ki je najpopolnejša vez naj veže učitelje in učence med sabo.« In potem nadaljuje: »...čestiti gospodje kolegi, v, vaših rokah je sto in sto marljivih učencev, v vaših rokah so nade sta-rišev, naroda in domovine. Bodite mladini, ki se Vam poverja, dobri in pravični, potrpežljvi in vztrajni vzgojitelji in učitelji...« Torej gospod Ažman, kako izvršujete svoj plemenit poklic? Ali to vaše početje ni grdo in nizkotno, ali ne bi bilo tudi to lahko vzrok prepira med učenci? O strankarstvu pa sploh ne govorim, ker to je tudi znano že vsacemu, da kdor hoče biti protežiran pri g. dr. Ažmanu in kdor hoče biti deležen blagoslova dijaške kuhinje, kateri je le edino pod nadzorstvom in vodstvom kateheta Ažmana, za katero pa ravno Novomeščani veliko žrtvujejo. mora biti ud deške Marijine družbe, ki jo vodi nek frančiškan, pater Pavel, in umestno bi bilo, da bi se za to tudi zavzel gospod ravnatelj in to preprečil, ker ravno to je vzrok strankarstva med dijaki in podlaga protežiranja. Tudi prava krščanska ljubezen vam je tuja, vi ne ljubite vam neenako mislečih ljudi, temveč jih sovražite. Gospod katehet, čemu ne pomečete še druge, saj jih je še dovolj, ki niso pri Marijini družbi in v vaših rokah so. proč i njimi in postavite si klerikalno fyan do. potuhnjencev, puhloglavcev in denuncijantov in potem bode rešena novomeška gimnazija. Pravico pa’ itak ne poznate, ker ji pljujete v obraz, ubijate učencem in starišem nade, ali morate sploh vi še kateri-krati pogledati človeku v obraz, ko vam je znano, da vedo ljudje, da ste zlorabljali svojo učiteljsko moč, da ste se maščevali krivičnv nad ubogim dijakom, ki ni vam po volji. Seveda svoji volji ste ustregli in to vam zadošča. ne pomislite pa, da tako ravna človek brez vesti. Vem, da se bodete skušali prati, a to vam ne bode pomagalo ker značilne so vaše besede, (ki ste jih izgovorili, ko ste zvedeli, da bo dijak izstopil iz edino zveličavne kat. cerkve); »Samo suhe veje odpadajo!« Te besede so pokazale vaše mišljenje o dotičnem dijaku in pokazala bo tudi pritožba, katero je baje več dijakov že vložilo.
V	nedeljo dne 6. julija je bil pogreb g. Ludvika Illowskija posestnika, peka, in ključarja novomeške stolne cerkve v Novem mestu. Po-
zanimivo; toda slednjič ste poteptali metulja. Uboga stvarica je prestala.
—	Oh, če bi mogli tudi mene uničiti, da bi se nehale moje bolečine.
*
*	*
Maša je bilo čudno dekle. Ko so proglasili vojno, je hodila par dni čmerno in molče okoli; z ničemer je nisem mogel razveseliti. »Čujte,« je dejala nekega dne, »vi ste poštenjak?«
»Smatrati smem za istino,« sem odgovoril.
»Poštenjaki potrdijo običajno svoje besede z dejanji. Vi ste tudi hoteli vojno: sedaj morate v boj.«
Nagubančila je čelo in krepko stisnila mojo roko s svojo drobno ročico.
Samo pogledal sem Mašo. pa dejal: »Da!«
»Če se vrnete, potem postanem Vaša soproga.« je bilo slovo na kolodvoru. »Vrnite se!«
Solze so me dušile, skoro bi bil zajokal. Toda zatrl sem jih in dobil moč. da sem odvrnil Maši: »Pomnite. Maša, pošteni ljudje...«
»Potrdijo svoje besede z dejanjem,« je skončala rek.
Poslednjikrat sem io pritisnil na srce in skočil v voz.
Pač šel sem v boj radi Maše, toda izpolnil sem pošteno svojo dolžnost tudi napram domovini. Korenja-
Ako se hočeš dobro rabavatl, pojdi v
restavracijo ,Tivoli';
tam je Izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	v	i	n	a	po	zmernih cenah. ::
Velika dvorana Hotelske sobe
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
je vedno brezplačno na razpoiago za ^ :: veselice, shode, predavanja itd. :: |*
po jako nizki ceni vedno na raz- !| ::	polago.	;	:
A
kojnik je bil sin stare meščanske rodbine in je umrl v 67. letu svoje starosti, po zelo dolgotrajni in mučni bolezni. Naj mu bode zemlja rahla.
Konec šolskega leta novomeške gimnazije v novem poslopju. Izmed skupnih 275tih učencev in 2 priva-tistov in 8 privatistinj, je bilo 31 učencev 1 privatist in 3 privatistinj odlikovanih, 201 učenec in 4 privati-stinje^ so sposobni za višji razred, 24 učencev in 1 privatist je padlo. 17 učencev ima ponovno izkušnjo in 2 učenca in 1 privatistiuja niso bili izprašani. Krasen je uspeh prvega šolskega leta nove gimnazije. Težak boj je bil za novo gimnazijo in zapreke med Novim mestom in Kan-dijo so ovirale zidanje, le po neumornem in trudapolnem delu nekaterih gospodov se je pričelo z delom m 27. avgusta 1912 se je poslopje oddalo svojemu namenu, saj pa je bil zadnii čas. Stara gimnazija, katera je služila od leta 1746. svojemu namenu ni čuda, da je bilo premajhna in preslaba pri toliki udeležbi učencev, celo ko je bila tudi deška ljudska šola in obrtna šola in trgovski tečaj v nji nastanjen, zato so razmere kričale po novem modernem higijeničnem poslopju, za kar odgovarja nova gimnazija, ki ima poleg ednajst šolskih sob, tudi ri-salnico, fizikalno dvorano, telovadnico, katera je moderno opravljena, posvetovalnico, sobe za dijaške knjižnice, učiteljske sobe, sobo za naravoslovno zbirko, sobo za ravnateljsko pisarno, govorilnico in stanovanjske sobe za slugo in šolskega ravnatelja ter krasne hodnike in, kar ]5.. Poglavitno je poleg poslopja tudi dijaško igrišče in okolu obilo prostora, kjer se dijaki med odmorom lahko navžijejo svežega zraka. Prvo leto, katero je končalo s tako sijajnim uspehom pri toliki udeležbi učencev, kakor tudi prva skušnja abiturijentov iz poletja 1912, da z veseljem pričakujemo uspeh in izkušnje letošnjih abiturijentov in se r-p4efc!7ie; da. bo novomeška gimnazija zopet podala lepo število novih nadebudnih mladeničev.
Clril-Metodova podružnica v Dobovi pri Brežicah ima 13. julija svoj letošnji občni zbor, v gostilniških prostorih g. J. Kovačiča, združen z veselico s sledečim vspore-dom: 1. Slavnostni govor gl. dr. Sti-kerja. 2. Srečolov. 3. Prosta zabava, godba in ples. Ker je to prva prireditev, pred kratkim ustanovljene po-^.ruf.I3jce> se ie nadejati od narodnega okoliškega občinstva obilne udeležbe, da pokaže, da narodno delo in življenje v tem kraju še ni zaspalo! r> ..^*r°zen Poizkus samomora v v^elju. Pešec tukajšnjega 26. domobranskega polka Franc Bizjak si je dne 30. junija pognal iz svoje vojaške puške kroglio v glavo. Kroglja mu je razbila in odtrgala celo spodnjo čeljust, vendar dalje v glavo ni iprodrla. Pogled na ranjenca je grozen, vendar je še upanje, da mu ohranijo življenje. Vzrok njegovega groznega samomorilnega poizkusa je baje nesrečno ljubimsko razmerje.
Nesreča s sekiro. Devetletna kajžaijeva hči Ana Komila iz Skrilj je hotela te dni doma svojemu starejšemu bratu, ki je sekal drva. pomagati pri delu. Deček je bil pa pri tem delu tako neroden, da je zadel s
sekiro svojo sestrico na desno roko in jo težko poškodoval.
Igra s smodnikom. Na Dolenjem Golem se je te dni igralo več dečkov r,a prostem. Eden izmed njih je prinesel s seboj smodnik in je hotel pokazati svojim tovarišem, kaj se napravi, če se smodnik prižge. Res je vprasnil vžigalico in jo je pritaknil smodniku. Deček je bil previden pri tem in se mu ničesar ni zgodilo. Smodnik pa je puhnil v obraz štiriletnemu Jakobu Mavcu, ki je zadobil na obrazu težke opekline.
Z železom se dregnil v oko. Sedemletni kajžarjev sin Jakob Mlinar iz Dolenje vasi pri Cerknici se je dne 3. t. m. sunil z nekim koničastim železom v levo oko in se težko poškodoval.
Raz oder je padel in se težko poškodoval osemletni France Mejač iz Šent Jakoba ob Savi. Padel je raz zidarski oder, ki je bil v višini pet metrov. Mejač si je pri tem zlomil levo nogo. Odpeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljano.
Marijina devica hujskala svojega sina uka proti svojemu očetu. Dne 5. t. m. je udaril Franc Kralj kajžarjev sin iz Ježice, svojega očeta Mihaela s količkom po levi roki in mu zlomil kost. Oče je dobil poškodbe tudi na glavi. Surovina je član klerikalnega in izobraževalnega kluba na Ježici in je vnet čuk. K temu dejanju ga je hujskala njegova mati, ki je legitimirana marijina devica. France Kralj je bil zaradi podobnega delikta že v januarju mesecu obsojen na štirinajst dni ječe. Takrat se je potegnil zanj znani faj-mošter iz Ježice, ki je sodišču predložil spričevalo Kraljevega lepega vedenja. Suh faktum. ki govori za cele strani.
Napad. Dne 6. pr. m. je delavec Franc Miš iz Krtine iz neznanega vzroka napadel tesarskega mojstra Janeza Volčina s sekiro in ga po celem životu, posebno pa po glavi močno poškodoval.
Še ena nesreča vsled splaše-nega konja. Hlapcu Janezu Čarmanu iz Tržiča so se dne 8. p. t. splašili konji pri vožnji vsled nasproti drvečega avtomobila. Čarman je padel raz voz in je zadobil na glavi znatne poškodbe. Nahaja se sedaj v deželni bolnici v Ljubljani.
Denar poneveril in pobegnil. Pri brivcu Francu Švadleni na Bledu je bil uslužben v zadnjem času pomočnik Ferdinand Črnagoj kot vodja in poslovodja njegove iilijalke v Bohinjski Bistrici. Koncern preteklega meseca je Črnagoj nenadoma izginil iz tamošnjega kraja. S seboj je odnesel skupiček v znesku dvajset kron in več stvari, ki jih je ukradel v filijalki in ki so bile vredne okrog štirideset kron. Črnagoj je rojen leta 1885. v Ravni gori na Hrvaškem, kamor je tudi pristojen. Cr-nagoj je precej velik, ima podolgast obraz, kostanjeve lase, plave, angleško pristrižene brke in govori hrvaško in nemško.
. Nasilen gost. Pred nekaj dnevi je prišel v gostilno Ivana Šeška v Homcu pri Kamniku hlapec France Sare in je zahteval pijače. Gostilničarka pa mu ni hotela ničesar dati, ker je bil Sare že precej pijan. To je hlapca tako razjezilo, da je začel razgrajati in da je bil gostilničar
ško sem korakal skozi Rumunijo, ob Prahu in dežju, ob vročini in mrazu.
samozaničevanjem sem hrustal suiiar »dobaviteljev«. Ko je bil prvi spopad s Turki, nisem obupal; odlikovan sem. bil s križcem in sem bil imenovan podčastnikom. Pri drugi praski je nekaj počilo; in zgrudil sem se Stokanje ... megla... Zdravnik z buim predpasnikom in krvavimi rokami .. Usmiljene sc-stre .. M«.;a odrezana noga z vrojenim znamenjem pod kolenom... Vse to sem doživel kakor v snu. Z najudobnej-suni posteljami opremljen vlak z ranjenci pod nadzorstvom najvrlejših Krad ° ie potoval z menoj v Petro-
nogama!^1!"10 mesto z dvema
Ijem. to se p?avinem£ Z, 6nim rk‘ mj_	av‘ nekaj, verujte
Prenesli so me v	o-,
je v juliju. Prosil sem, naj bi^mi i'i° Ijzvedeli na magistratu naslov^iarie jlvanovne G., in milosrčni bolniški iStrežaj, vojak, mi ga je prinesel iVedno je še stanovala tam. v Galilejski ulici!...
Pisal sem eno pismo, drugo.
tretje — in nisem prejel nobenega odgovora...
Slednjič so mi napravili leseno nogo, in .mogel sem se sedaj sam prepričati, v čem tiči vzrok molčanja moje Maše. Peljal sem se v Ga-Jejsko ulico, potem sem se opotekel kvišku po brezkončnih stopnjieah. Kako sem stekel tu pred osmimi meseci gori! Slednjič sem dospel tudi do vrat. Pozvonim med burnim utripanjem srca in izgubim skoro zavest... Za durmi se začujejo koraki; stara hišna Avdotja mi odpre, in jaz stečem (če sploh more teči človek z eno nogo) v sobo za goste.
»Maša!!«
Ona ni sama: poleg nje sedi njen daljni sorodnik, zelo brhek mlad človek, ki je za moje dobe ravno dokončal svoje vseučiliške študije in je nameraval dobiti zelo dobro službo. Oba sta me pozdravila zelo nežnočutno (skorogotovo radi moje lesene noge), toda oba sta bila zelo presenečena in grozno raztresena. Cez četrt ure sem razumel vse.
Nisem jima hotel skaliti njune sreče. — Ne boste mi verjeli; rekli
Ivan Šešek primoran pijanca postaviti pod kap. Šarc se ie začel braniti, zgrabil je gostilničarja, potegnil ga s seboj iz hiše in ga je dvakrat sunil z nožem v rebra.
Aretacija tatinske dekle. 161etna Marija Benda iz Mengša je bila več časa uslužbena pri gostilničarju Iv. Bricelju v Stepanji vasj kot dekla. Med tem časom je napravila več ne-rednosti, vsled česar ji je gospodar odpovedal službo. Ko je te dni zapustila hišo, so pregledali njene stvari in so našli pri nji več obleke in drugih stvari, ki so bile last njene gospodinje. Deklo so aretirali in jo izročili sodišču.
Neurje na Ogrskem. Kakor prihajajo poročila iz Mako na Ogrskem, je reka Maroš v zgornjem teku zopet narasla vsled neprestanega dežja. Valovi so pridrli dne 6. t. m. na večer do omenjenega mesta in razrušili varnostni jez, ki ga ie delalo čez tisoč delavcev več dni in noči. Voda je preplavila daleč naokoli vse. 4000 kmetom je vse uničeno. Škodo cenijo nad en milijon kron.
Velikanska stavka delavcev. V
Lodzu se je razvila te dni velikanska stavka delavcev. Doslej stavka 87.420 dclavcev. V mestu vlada po-polen mir.
Orkan na Ruskem. Kakor se iz Novočerkaska poroča, da se je dne 6. t. m. dvignil v tamošnjem kraju velik orkan, ki je na polju in po vrtovih uničil vse žito in vse sadeže. 9000 desjatin polja je opustošenih. Mnogo živine je ubite. Škoda znaša skoraj 1 milijon rubljev.
Velikanska nezgoda pri požaru. Iz Simbirskega se poroča, da je pričelo dne 6 .t. m. goreti ob pol treh zjutraj v gostilni, kjer je prenočevalo mnogo tujcev. Stavba je bila lesena, les je bil vsled vročine zadnjih dni zelo izsušen, zato se je ogenj z veliko hitrico širil. Skoraj vsi. ki so prenočevali v gostilni, so postali žrtve plamenov. Izpod razvalin so doslej dobili 154 trupel. Mnogo gostov se je tako prestrašilo, da so zblazneli.
Lfuhlpna.
—	Hej, klerikalci, kje so pa drugi?! »Slovenec« je dozdaj priobčil vse tiste »zaupnice«, ki so bile pri občinskih odborih zaukazane in naročene. Teh zaupnic je dr. Šušteršič lahko vesel, bržkone pa zaradi njih žalosten, ker niso odkritosrčno izražena čutila v njih, nego posiljeno »zaupanje«, da se človeku gnusi. Razun Črnomlja so vse te zaupnice sklenjene v navadnih kmetskih vaseh. t. j. majhnih občmah. kjer ni niti tucat zavednih mož, ki bi vedeli zakaj dr. Šusteršičevi trabanti to komedijo uganjajo. Klerikalci ljubljanski. poglejte malo okolu sebe in povejte. zakaj pa ne dobite nobene zaupnice od občinskih odborov v — trgih in mestih? Odgovorite nam na to! V trgih in mestih se pa ne upate pritiskati na obč. odbore za tiste zaupnice, kal ne, ker bi vas s pasjim hičem nagnali! Le počakajte; avgusta meseca vam bo Kamila Theimerjeva že dala pred porotnim sodiščem zaušnico, da bo cel svet slišal, bral in zvedel lumparije, ki so
boste, to vse so samo prazne besede. Kajti kdo bo prepustil svojega dragega dekleta lesenonožcu, nernaniču, filozifirali boste ... Dobro, ne verujte mi! Bog z vami!
Predvčerajšnjem je bila svatba; bil sem drug. Ponosno sem opravljal svojo dolžnost pri obredu, tekom katerega je zletelo meni najdražje bitje drugemu na srce. Maša me je včasih pogledala P™v plaho. Tudi njen soprog je ravnal z menoj tako vznemirjeno pozorno. Na svatbi je bilo veselo. Pil se je šampanjec. Francoski sorodniki so klicali »živio!« in me nazivali »ruskega junaka«.
Meni je vseeno, če mi verjamete ali ne. dragi čitatelji. Toda če bi hodili z menoj ob takih decemberskih nočeh po nabrežju, če bi slišali vihar in pritrkavanje, topot lesene noge, glasno utripanje mojega ranjenega srca -— potem bi mi verjeli...
Ding-dang! Ding-dang! V zvoniku je udarilo štiri, čas je iti domov, vreči se na samotno mrzlo posteljo in zasoati...
se in se še gode pod klerikalno vlado na Kranjskem. Dr. Šušteršič, dr. Krek in Povše. ta trifolij bo igral svetovno ulogo pred ljubljanskim deželnim sodiščem! Kamila Theimer-ieva vam bo navila ušesa in vas pokazala svetu! Takrat bo svet spoznal vašo vrednost z zaupnicami!
— Vsprejemnl izpiti na ljubljanskem ženskem učiteljišču. V ponede-iek 7. t. m. so se pričeli na tem učiteljišču za dekleta vsprejemni izpiti, za katere se je prijavilo baje okolu 96 gojenk za I. letnik. Ali čujejo se glede teh izpitov splošne pritožbe radi strogosti, pa še bolj radi seka-tur in kapric učiteljic, zlasti pa Slom-skarice Stupica. Ves aparat izgleda zadnje čase. kot bi pri teh izpitih viadal neki klerikalno pobarvan si-stem, ki ga bo treba radikalno kuri-rati. Učiteljski stan je na Kranjskem za svoje študije precigansko plačan, da bi pri izpitu in izbiri gojenk za I. letnik imele odločevati razne nervoz, ali pa klerikalne učiteljice. Mi zahtevamo za danes samo: objektivnost!
— Ne bo zmagovalcev! So listi
posebno ruski — ki pišejo, da v
sedanji vojni ne bo in ne sme biti zmagovalcev in da se bo vse — mirno (oj ironija) poravnalo. Tako pisati more le tisti, ki Jim je do prelite krvi toliko, kakor do mlake na cesti; 'do zgubljenih življenj junakov toliko kot za življenje muh. ki naj se pobijajo, ker jih je dosti in so nadležne. Takšno^ stališče je obsojanja vredno in kaže. kako se bagatelizira življenje ljudi, ki naj padejo — brez vspeha. Če že kri — tedaj tudi uspeh; to je naš nazor. Če že mora teči srbska kri — naj ima srbski narod tudi vspeh.
— Gorje, če bi delali soc. demokrati kazenske zakonike. Še le namen daje dejanju vrednost ali nevrednost; brez namena so dejanja indiferentna. Priobčili smo neko notico, da posreduje gosp. Franchetti mizarjem, ki so brez dela. za službe. »Zarja« je našla, da ie naš list radi te notice krumirska agentura: obsodi nas tega na podlagi svoje — današnje informcije, o čemur mi nismo preje ničesar vedeli, in tedaj tudi nismo imeli nam od »Zarje« pod-tikanesra namena. Besedo ima sedaj prizadeti. Nam bi pa gospodje iz »Zarje« lahko prizanesli, ker uredniki »Dneva so vsaj ravno tako vneti za socialno pravičnost kot — voditelji socialistov.
— Šentpeterski Orel v Ljubljani ima veselico; na programu so komični prizori, za katere poskrbe orli sami.
— Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 7. julija 1913: Deželni glavar omeni, da je posredoval pri ministrstvih radi državnih podjx>r iz državnega melioracijskega zaklada za vodne preskrbe na Kranjskem. Radi rešitve tega vprašanja se bo sklicala intenninisterijelna konferenca, h kateri bo tudi deželni odbor povabljen. Zastopnikom deželnega odbora pri tej konferenci se imenuje deželni glavar. — Izdela se načrt in proračun za preložitev okrajne ceste Šmarjeta-Zbure. Odobri se zapisnik o odkupu sveta, ki se bo rabil za zgradbo mostu čez Raduljo v
Čučjimlaki pri Mokronogu. — Za vodovod v Št. Lambertu se dovoli 30% deželni prispevek in naprosi za 40% državno podporo. — Suplent na Slovenski trgovski šoli. Josip Gogala se imenuje definitivnim učiteljem. — Predlogu kuratorija Slovenske trgovske šole v zadevi nastanitve in predpriprav za dekliško trgovsko šolo se pritrdi. — V principu se sklene zavarovanje proti nezgodam gasilcev, ki so včlanjeni pri kaki oficijelni od deželnega odbora priznani gasilski zvezi in se referentu naroči, da zadevo preštudira in stavi v eni prihodnjih sej konkretne predloge.
— Kaj se godi pod klerikalnim gospodarstvom, se vidi na več kra-jih. za danes pokažemo n. pr. slučaj na Dolenjsk^ cesti. Tu je n. pr. cestni mojster S. Š. Mož pa rabi svoje delavce namesto za cesto — za svoje poljsko delo. Podrejeni cestarji se ga ne boje. ker itak vedo, kako je. Dne 5. maja n. pr. sta orala cestarja; L. in Č. njivo nasproti Jebačinovi trgovini. Takih slučajev je več. Zanimivo je n. pr. tudi to. da se je ponudil neki posestnik, da blato zaistonj spravi s ceste, ker ga rabi za njivo, zvozilo pa se je to seveičfa s plačanimi vozovi (?) drugam. Dne 12. jun. so delavci zopet delali na njivi. Ko sta se peljala dva inženirja cesto pregledovat, so bili vsi na cesti, po-
tem pa so šli zopet na njivo; imeli pa so nalog, da bodo zopet na cesti, ko pojdeta ona dva gospoda nazaj. Sploh se manipulira tako, da stvar ni v redu in v interesu davkoplačevalcev je. da se naredi kunec tal.'m razmeram, kajti tudi za klerikalce m.ira imeti z?Kun veunvo.
— Vse, kar je prav. Zadnjič se ie peljal po mestu neki mož z žensko v koleslju. Sedela sta zadaj vštric tn on je kočiral. Tako je šlo lepo do pošte. Pri pošti pa so ju ustavili, (n je moral sesti na kozla. Dasi je dokazoval. da je vse eno — ni bilo vseeno. Ko se je presedel, je lahko nadaljeval svojo pot. Ljudje so se čudili.
— Ogenj v tovarni za lep. Včeraj ob 4. zjutraj je treščilo v tovarno za lep. Zanimivo je. da je šla strela blizu poleg visokega dimnika in Je užgala poslopje. Ognja na Gradu n? mogel takoj opaziti, ker le bila nnč temna in deževna, iz tovarne pa tudi niso mogli gasilne postaje takoj obvestiti, ker je bil telefon pretrgan. Sirena je dolgo klicala na pomoč in ravnatelj Kolinske rovurre ie *?lefo-nost zaradi gorljivih snovi. Zgorelo pomoč. Ogenj se je med tem že precej razvnel in bila ie velika nevar- ■ nost zaradi gorljivhs novf. Zgorelo je okoli 30 m strehe. Dopoldne ob 9. ie bil ogenj že v glavnem zadušen. V tej noči je sploh strela mnogokrat vdarila.
— Včeraj se je pripeljal v Ljubljano pokazat novi automobil zveze Škofja Loka - kolodvor. Automobil je lep eleganten voz, rdeče pobarvan in bo poslej stalno opravljal svojo službo.
—V Ljubljanici bi se bil utopil
Predvčerajšnjim okrog 6. zjutraj je prišel krog 20 let stari fant Rudolš Juvan na Zabjak ter se je začel tam zelo glasno prepirati z neko žensko. Kmalu nato gre omenjeni fant pri zatvornicah čez Ljubljanico na levi breg, od tam pa do skladišča opeke. Ko pride do istega, zavije kar oblečen naravnost v vodo do vratu. Nato se obrne nazaj iz vode. Skoro bi bil utonil, da ga niso pravočasno potegnili iz vode. Takoj se ie onesvestil. a pričujoči so ga začeli drgniti, da se ie zopet zavedel, nakar ga je reši/ni voz odpeljal v bolnišnico, rant je bil. kakor se sodi. vinjen.
— Utopljenke Zorke Jegličeve še doslej niso našli. Ker je voda te dni narasla, ]o utegne odnesti in vreči na breg Ljubljanice ali Save. Če bi jo kdo* našel, naj blagovoli to naznaniti staršem v Ljubljano, Ilirska ulica. — Oblečena je bila v belo bluzo in črno krilo ter obuta v črne nogavice in šolne. — Blagovolijo naj to ponatisniti drugi listi.
— Na oklicih so: Anton Gospo-darič, skladiščnik pri Kastnerjti, z Marijo Roban. — Edmund Stopper, ključavničar državne železnice s Frančiško Kompare.
—S trga. Včeraj so bile na trgu prve letošnje sveže smokve, katere so prodajali po 80 h kg. Na trg so Vipavci pripeljali 140 škatulj svežega sadja, katero je bilo takoj razproda no.
— Nesreča. V pondeliek ie Ivan Papler, 70 let star občinski ubožec, rodom iz Avšič, ko je šel po stop-njicah, zlomil v stopalu desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
—Ljubljanico so izpustili. Vsled tridnevnega dežja, ko je sledil naliv za nalivom, je voda v Ljubljanici tako narastla. da je začela na barju prestopati bregove, v Gruberjevem kanalu pa je bila nevarnost, da bo. prestopila škarpo in spodjedla zemljo. Zato so morali včeraj zatvornice pri Gradaščici odpreti. Voda se je z vso silo vlila v svojo strugo in je pt* tem začela odnašati razne predmete deske, tramove in celo en stroj ji odnesla do frančiškanskega mostu Škoda pri delih bo precej velika, ker bo voda marsiM razdila in zasula. Ljubljančani so se Ljubljanice zelo razveslili, na vse^ mostih je stalo občinstvo in gledalo v kalne valove, ki jih že eno leto ni videlo. Struga ostane odprta, dokler se voda ne poleže.
—V tivolskem parku cvete sedaj stoletna aloa.
— Kinematograf »Ideal«. »Štirinožni junak« ta krasna amerikan-ska jahalna drama z vratolomnimi vajami jako ugaja. Paihe Journal kakor tudi druge slike so lepe. V petek specialni večer z dramo »Mož s suknjo«. (Robert Dimsen). V soboto amerikanska drama »Baje izgubljeni sin.
Narodno gospodarstvo.
En dober nasvet Njegovi ekscelenci ilnančn. ministru vojvodine Kranjske
ali
Edina rešitev kranjske dež. od prevelikih finančnih stisk in nadlog.
Naj se ne čudi užaljena Vaša svetlost vsled tega mojega dobrega nasveta. kako bi se rešila naša ljuba Kranjska vseh težav in morda bodočega poloma. Srce boli človeka in mene še posebno, ker je vse moje žitje in bitje tako tesno zvezano z nsodo Kranjske dežele, da se mi je ob njenih dobrih časih godilo primeroma precej slabo, ob njenih hudih časih pa se mi godi nerazmeroma tako slabo, da imam premalo za življenje, preveč za smrt. A tu ni umestno moje jadikovanje. Kaj pomeni črviček v prahu proti Vaši jasnosti velrnožni finančni minister? Le. da olajšam ekscelenci nekoliko — če se smem tako izraziti — premorilno tuhtanje glede bližajoče se deželne finančne krize, da potolažim kolikor mogoče razburjene duhove in zaprem tem vedno na Vašo ekscelenco in na slabe deželne finance zabavljajočim liberalcem široka usta, se drznem do Vaše ekscelence obrniti pre-ponižno svoje oči in besede in staviti en dober nasvet.
Vem. da boli Vašo ekscelenco srce. ko čuie ali bere prepogosto neopravičene napade na zavoženo deželno gospodarstvo. lOmilijonsko posojilo noče iti tem brezverskim ljudem v glave. Uboga kranjska dežela in njeni davkoplačevalci — tako tarnajo venomer — kadar bo treba • ta denar vračati. Kakor da bi vsem tem ljudem kaj mar bilo in jih kaj brigati smelo, kar ukrene in za dobro spozna Vaša ekscelenca. 10 milijonov — to malenkost za globoke žepe — pač ne dela oblakov na gladkem čelu Vaše ekscelence. Naj za to skrbe drugi; Vaša ekscelenca je najela posojilo in koristili ste neizmerno kranjski deželi in njenemu prebivalstvu ne glede na politično mišljenje; za pokritje pa naj skrbe drugi. Saj en človek ne more vsega in dolgove delati in plačevati bi bilo preveč za vzvišeno osebo Vaše ekscelence. Da plačamo dolgove, zato smo mi tu in zato se drzne Vaš naj-ponižnejši hlapec nasvetovati Vaši ekscelenci sledeče:
Predobro Vam je znano, kakšna uboga para je kranjski učitelj. Dobro pa vemo tudi mi, kako se stiska Vaše preblago srce že ob spominu samem na učiteljsko bedo. Kako rade bi posegle Vaše blagoslovljene roke globoko v deželno blagajno, a kai, ko je ta precej prazna in bi utegnilo potem zmanjkati hrane za korita, ki so pri vsakem dobrem gospodarstvu neob-hodno potrebna. Kako rado bi preblago srce Vaše ekscelence naklonilo kranjskemu učiteljstvu tako visoko zvišanje plač, da bi bili enaki fajmo-štrom in tehantom, in to v*sem brez razlike, saj je svetovno znana Vaša nepristranost in pravičnost; s tem bi oškodovali deželo Kranjsko za lepe denarje, pa je že bolje, da se godi 0obro naši materi kranjski deželi, če tudi stradajo njeni zvesti sinovi.
To temeljito zboljšanje plač pa bi požrlo najmanj letno pol milijona kron. In zdaj pride moj ponižni na-IVet: Teh letnih pol mil. kron, ki jih prihrani kranjski deželi, naši dobri materi njeno hvaležno in ponižno učiteljstvo, naj nalagaVaša ekscelenca plodonosno — najbolje v Ljudsko posojilnico — In v 20 letih bo poplačanih vseh 20 milijonov z obrestmi vred, ne da bi pri tem trpel le en 'davkoplačevalec. Dolg bi bil plačan po zvestih sinovih ljube matere Kranjske in ponosno bi bilo udano Učiteljstvo, da se mu je v visoki milosti dovolilo prevzeti tako veliko breme na svoje rame. In ker čez 20 let ne bo želodec kranjskega učiteljstva nič večji od danes, bodo takrat nastavljene po večini same učiteljice. k| žive mnogo ceneje, se najame takrat znova lOmilijonsko posojilo, ki se pokriva na enak način.
Ekscelenca! Ta nasvet, ki se je stuhtal v glavi enega najbolj ponižnih in udanih i zmed kranjskega učiteljstva. Vam podajem v »Dnevu«, to pa zato. ker poznajo pri »Slov. Narodu« (ker sem bil žalibog nekdaj liberalec, pa me je hvala Bogu obsijala božja milost) in pri »Slovencu« (kjer sem reden dopisnik) moi rokopis. Bojim se pa, da bi iz rokopisa spoznali mojo neznatno osebico in bi mi hotela nakloniti Vaša ekselenca za moj nasvet kako denarno podporo, ki sem je sicer potreben. pa je nisem vreden in bi jo moral v svoji skromnosti hvaležno odkloniti.
Vaši prevzvišeni ekscelenci se klanja
najponižnejši hlapec, mežnar, organist, sluga pri devičarjlh, Marijinih devicah In orlih in — učite«.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Dokazi za Srbske uspehe.
(Situacijsko poročilo.)
Dunajsko časopisje se trudi na vse načine, da bi prikazalo položaj na bojišču kot skrajno kritičen za Srbe. Namen je jasen: Evropi se hoče sugerirati prepričanje, da Srbija ni zmožna za vojno z Bolgarsko, obenem pa zastrašiti Rumunljo In mu na ta način olajšati resnično kritičen vojaški in politični položaj Bolgarske, ki ni mogla napraviti večje napake od te. da se je dala od sovražnikov Slovanstva nahujskati na to brezumno vojno.
Da je temu res tako, se vidi Iz naslednjih dejstev; Nikjer v Evropi ne vedo ničesar o bolgarskih zmagah. samo nekateri dunajski listi, v prvi vrsti »Neue Freie Presse« in »Reichspost«, ki stojijo notorično v zvezi z zunanjim uradom, so polni bolgarskih zmag in srbskih porazov. Ti listi so razkpičali boi pri Krivo-laku, kjer so Bolgari radi svoje premoči dosegli neznaten uspeh, kot po-polen srbski poraz in so raztrobili laž, da je bila tukaj srbska timoška divizija popolnoma uničena. Pokazalo se je pa. da je ta uničena. Pokaza-zija pognala Bolgare zopet čez Vardar in zavzela ponovno Krivolak!
Ta slučaj osvetljuje z bengalično lučjo »resničnost« dunajskih In sofijskih poročil. Dalje imamo povoda misliti, da v Avstrijo ne morejo priti, čez par dni nobena srbska obširna brzojavna poročila, ravno tako kot za časa aneksijske krize, iz česar se da tudi zelo veliko sklepati.
V resnici je položaj vse prej kot ugoden za Bolgare. Južna bolgarska armada (pod generalom Ivanovim) je močno oslabljena, ker ie moralo oditi 35.000 mož na pomoč centru-mu pri Štlpu in tako oslabljeno ar mado generala Ivanova so vrgli Gr ki čez reko Strumlco. Južna srbska armada se nahaja pri Krivolaku. severna grška pri Gjevgeliji, torej znaša razdalja med Srbi in Grki komaj 50 kilometrov, ali pa še manj. ker Grki gotovo prodirajo dalje proti severu, da se združijo s Srbi. Bol garska armada vzhodno od Štlpa in Kočane se torei nahaja v veliki nevarnosti. Pri Krivi (Egrl) Palankl Bolgari čisto nič ne napredujejo, nji hov vpad pri Knjaževcu ie pa brez pomena, ker je na severu trdnjava Zaječar. na jugo-zapadu še bolj utrjen Niš, na jugo-vzhodu pa ravno tako utrjen Pirot, tako da je kako bolgarsko napredovanje na onem terenu nemogoče.
V naslednjem podajamo brzojavna poročila:
SRBSKA VEST.
Belgrad, 8. julija. Srbski tiskovni urad poroča:	Močna	bolgarska
kolonija, ki je Imela svoje pozicije na stari srbsko-bolgarski meji nasproti Knjaževaca. je udrla na srbsko ozemlje, kjer je bila maloštevilna srbska četa. Sovražniška četa je vdrla proti mostu, ki ga ie naša četa po kratkem boju zapustila. Na vsej poti od meje do mesta Knjaževca, so Bolgari požigali vasi in morili prebivalstvo.
(Ah. tedaj še le pravzaprav razumemo. zakaj čutijo Nemci takšne simpatije za Bolgare. Radi njihovega barbarstva!) Barbarsko ravnanje Bolgarov, ki spominja na stare turške čase, je izzvalo ogorčenje v celem kraljestvu. Bolgari so vnovič napadli obftiejno mesto Zaječar. Izid boja neznan. — (Kakor že zgoraj razloženo, ne pomenja ta obmejni napad nobene nevarnosti.)
Pomen te vesti.
Pomen te vesti je velik po tej strani, da dokazuje, da so vse srbske vesti resnične. Srbi se ne obotavljajo poročati o kakšnem neuspehu, med (em, ko Bolgari tega ne store. Če pripoznavajo neuspeh, tedaj so tudi srbska poročila o uspehih resnična in dejstvom odgovarjajoča.
RAZPOLOŽENJE PROTI DANEVU
ČIMDALJE OSTREJŠE.
Pariz. 8. julija. »Temps« poroča iz Sofije: Razpoloženje proti bol-
garskemu ministrskemu predsedniku ni ravno prijazno. Smatra se ga za povzročitelja sedanje situacije in dolži, da je on strmoglavil Gešova, onega Gešova, ki ie hotel mirne poravnave s Srbi. (Slabega razpoloženja bi ne bilo, če bi biii Bolgari zmagovalci. Mnogo dokazov za bolgarske poraze in srbske vspehel)
VOJNA PROKLAMACIJA IZDANA.
Belgrad, 8. julija. Uradni list, ki je Izšel danes popoldne v posebni izdaji, prinaša srbsko vojno prokla-macijo.
NA FRONTI MIR. V ŠTIPU KOLERA.
Dunaj, 8. julija. Tukajšnjo srbsko poslaništvo je dobilo sledečo depešo: Na celi fronti vlada mir. Od naših razbite bolgarske čete, katerih napadi ob Vardarju so bili povsod brezuspešni, se zbirajo. V Štipu kolera.
RUMUNSKA MOBILIZACIJA KONČANA.
Bukarešt, 8. julija. Mobilizacija izvedena. Na bolgarski meji stoji 150.000 mož infanterije, kavalerije in artilerije, če se Sofija ne uda. vojna neizogibna. Odločitev o vojni ali miru pade do jutrišnjega dne.
PRESENEČENJE, KI GA PRIPRAVLJAJO RUSKI LISTI — DOKAZ SRBSKIH ZMAG.
Berlin, 8. julija. Iz Odese se poroča: Ruski Usti izjavljajo, da Rusija ne more pripustiti, da bi Rumunija Bolgarijo okupirala. Proti Rumuniji so koncentrirane v Sevastopolju ruske čete. — Ta vest bi bila popolnoma nerazumljiva; kajti dosedaj se ie mislilo, da dela Rumunija na rusko prigovarjanje. Posebno Rumunska zahteva, da se 'nora Bolgarija podvreči rusk. razsodišču, kar kaže na ruske prste — sedaj pa na enkrat takšno pisanje. Edino ta razlaga je mogoča, da Srbi zmagujejo nad Bolgari In da sedaj ne potrebujejo od Rumunlje nobene pomoči. — Vsa znamenja torej kažejo, da Srbi zmagujejo. To bo zmaga za pravično stvar!	_______
Listnica uredništva. B. Trst: Za današnjo številko prepozno do-šlo. Pozdravljeni!
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
Dva dijaka se sprejmeta v popolno oskrbo. Natančneje v Levstikovi ulici 2.
se išče za dobro idočo komisijsko trgovino. Ponudbe pod „Kompa-njon“ na „Prvo anončno pisarno*
POZOR!
80.000 parov ževljev 4 pari čevljev za le K 850.
Zaradi plačilnih težkoč mi je naročilo več velikih tovaren, da prodam velik del čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam toraj radi tegi vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, z zbitimi podplati rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona velikost It Nr. Cm. Vse štiri pari stanejo Ic K 8'50. Razpo-šiljatev po povzetju.
D. Wulkan, Krakovo (Avstr.)
Isaka 3.-646 Zamena dopustna, tudi denar nazaj.
j Simon Praprotnik
|	Jenkova ulica 7.
;! priporoča slavn. občinstvu svojo S veliko zalogo ledenikov, vrtnih S :: miz, stolov ■	7
S in sploh vsa v mi-; zarsko obrt spadajoča dela.
| Delo solidno, zmerne ■ cene, postrežba točna
Ceniki se pošiljajo franko in zastonj.
irinuM —|
lil
15!
TITOV
Ljubiteljem dalmatinca!
Vsled ugodnega nakupa točim naravno rudeče in črno dalmatinsko kakor tudi druga vina po znižani ceni. I. Bole, gostilna In prenočišče „TAROR\
Lepo opremilfino fcepšj
vporabno tudi po zimi, k« }f kw»‘rHe,’ se odda pod jako ugodnimi oj*, v najem. Poizve se na R**tjevi c
Hiša
sredno velika s staro gostilno In vrtom pri železniški postaji na Gorenjskem se radi družinskih razmer takoj proda. — Naslov pove »Prva anončna pisarna".
dJ Plošče preje K 4-—, >V/ sedaj samo K 1*95. >V> Velikanska zaloga O	gramofonov!
"JT Zahtevajte cenike.
05
[>
117
25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
Teodor Kunc
PreScruova alte* it. 5, I. nadstropje.
Damski modni salon
za angleška in francoska dela se priporoča.
Hčtel ,Lloyd‘
z restavracijo in najlep-šim vrtom
priporoča p. n. slav. občinstvu
Karol Tavzes
hotelir
Sv. Petra cesta št. 7.
Gospice, ki imajo veselje učiti se kuhati, se vedno sprejemajo.
FRAN KRAIGHER
IrrojašicI na oj eter
Gi-osposOs:©, “clIIcsi žrtev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
»Zdravnik
želodca“
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Edna posebnost likerja je
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike,	ki	so preje stali	12—14	K	za	6	K
spalne obleke	„	„	„	13—16	„	„	7	*
bele obleke zadnje nov.	,	„	„	40—50	„	„	14	*
prašne plašče	„	„	„	18—20	„	„	10	„
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
V . Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. i/
„Učiteljska tiskarna“
v Ljubljani
r. z. z o. z.
ri-
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d.
:: Litografija ::
Telefon žtev. 118.
V zalogi ima šolske, županske in različne druge tiskovine, učna izpričevala za obrtne vajence, delavni red. diplome i. t. d. i. t. d.
ooo
Najokusnejša izvršba in najnižje cene. vv
:: Stereotipija ::
Cek. račun štev. 76.307.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad It K 1,000.000.
fjpMfanska kreditna banka v Ljubljani,
Striiarjeva ulica. »lev. S, (lastna Hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih g
4:U