Izvolitev lavantinskih škofov. (Dalje.) Novi škof se zdaj zopet povrnejo k avojemu altarju in tako oba škofa pri svojem altarju bereta 8v. evangelje in vero. Nekdaj so kristjani prinašali vina in kruha, kedar so priliajali k sv. meši. Dubovnik je iz darov odločil, kolikor je trebalo za av. daritev; kar je bilo odveč, to je bil mešnikov prevžitek. V apomin te krščanske navade pri škofovem posvečevanji novi škof sam oakrbi darove ter se zbog tega pred darovanjem zopet poda pred škofa poavečevalca, ki sedeč pred altarjem, sprejema njegove darove. Novi škof daruje dve sveči, dva kolača belega kraba in dva sodca vina, in aicer sodec belega in aodec rdečega ali trnega vina; sodca sta pozlačena a obroči ao poarebrnjeni. Sveči novi škof daruje, da škofa posvečevalca zagotavlja, da bo vernim vedno prižigal luč sv, vere ter gojil v njih srcib gorečo ljubezen do Boga, a da bo tudi s avojim lepim izgledom syetil čredi, da bodo videli njegova dobra dela ter hvalili Očeta, ki je v nebeaib. Hleba pomenita, da bo škof avojim verniin vaak čas lomil kruha besede božje, in jim bo zlaati tudi privoščil ,,živega kruba, ki je prišel iz nebes". Vino slednjič, ,,ki oveseljuje srce človečjV. svedoči, da hoče posvečenec svojo visoko in težavno alužbo z veaeljem opravljati, — Bogu v i-ast in v dušni blagor izročenib mu ovčic, da tako ove3eli nevesto avojo — sv. cerkev. Na to stopijo vai štirje škofje pred tisti altar, pri katerem škof posvečevalec mešuje, in posvečevalec in posvečenec pri istem altarju nadaljujeta daritev av. meše. Oba škofa imata le eno aamo bostijo in eden in isti kelih. Kedar škof poavečevalec povzdiguje sv. hoatijo in poavečeni kelih, kleči škof posvečenec tik njega in ponižno moli v podobi kruha in vina živega Pri sv. obhajilu povžije najpred škof posvečevalec polovico posvečenega kruha in vina, in z drugo polovico pita mladega svojega brata in škofa, prav kakor če golob pita golobi-eka. Škof posvečehec pa ne prejme sv. obhajila kleču, ampak atoje tik posvečevalca. Pomenljiv je rea obred, da oba škofa jesta isti kruh, da pijeta iz istega keliha ter tudi ob enem opravljata daritev sv. meše. Obred ponavlja molitev Jezusoyo glede apostolov, katere je on sain posvetil. ,.Sveti 0,-e ohrani jih v svojem imenu, katere si mi dal, da bodo eno, kakor tudi mi. Pa ne prosim aamo za nje, ampak tudi za tiste, kateri bodo po njih besedi  v mene verovali; da bodo vsi eno, kakor si ti oče v meni, in jaz v tebi". Ob konci sv. meše blagoslovi škof poave čevalec škofovsko kapo, in jo novemu škofu postavi na glavo, in isto tako rokavice, katere mu potem na roke natakne. Škofovska kapa, ki ima dva vrha, je podoba cudnih rožičkov, katere je imel svoje dni Mojzes nastavljene, ko  je prišel a sv. gore, in apominja mladega škofa, da mii bo treba nioci in zvestobe Mojzesove ter oopolnega znanja av. pisma starega in novega zakona. Rokavice imajo tudi svoj posebni pomen. Kakor je namreč mati Rahela svoje dni roke svojega Ijubljenca, sina Jakoba, zavila v kozličevo kožico, da bi bil podoben starejšemu  svojemu bratu Ezavu ter tako dobil blagoslov svojega očeta Izaka, iato tako tudi novi škof atopi pred altar s pokritimi rokami ter se poatavi pred obličje Očeta nebeškega, da bi po sveti daritvi za-ae in za verne svoje zadobil njegov preobilni blagoslov. Slednjič novi škof zapoje iz polnega srca ,,TeDeum laudamus", in med prepevanjem hvalne peani vodita pomožna škofa novoposvečenega škofa po cerkvi doli in gori, da ga ljudstvo vidi. Vrnivši se pred altar, da prvikrat alovesni škofovski blagoalov. Zdajci še gre novi škof na episteljako stran altarja, ae obrne proti škofu posvečevalcu, ae mu trikrat globoko nakloni, in tudi trikrat zaporedoma — vselej z višjim glasom — zapoje: ,,Na mnoga leta!" Ko so naa premiloatni škof zapeli peaen, jib je krasota cerkvenih obredov, visokoat nove časti, pa tudi miloba škofa poavečevalca tako pretresla, da ao obnemagali, in da so jim nadškof morali nasproti iti, da so jih potolažili. Na zadnje ae bere še evangelje sv. Janeza. Bere pa ga novi akof pri avojem altarji. In s tem je skončano škofovsko posvečevanje. (Dalje prib.)