Po ukinitvi zakona Fini-Giovanardi Na Tržaškem za javne jasli preveč otrok Danes v Sovodnjah pisani pustni sprevod Primorski Št. 50 (20.9SB) leto LXX. sledi nam na +* i M . PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190 Kdor pije teran, živi dlje in bolje Marjan Kemperle Daljnega leta 1545 je iz Sie-ne prispel v Gorico zdravnik Pier Andrea Mattioli. Služboval je po vsej Goriški, v Vipavski dolini in na Krasu. Bil je humanist, popisoval je življenje in navade ljudi. Ob odhodu leta 1555 je med drugim zapisal, da je mnogo kmetov na Krasu, »ki so zmerno pili teran«, dosegalo starost 90 ali celo 100 let. Povprečna življenjska doba je sredi šestnajstega stoletja znašala okrog 55 let. Zanimiv pogled v kraško preteklost je na petkovem tržaškem zasedanju o pozitivnih učinkih terana ponudil vinski zgodovinar Stefano Cosma. Že zdravnik iz Siene je pred stoletji zaznal, da teran daljša življenje. Ni pa vedel, zakaj. Slabih 500 let po njegovi ugotovitvi, so italijanski in slovenski izvedenci čezmejnega projekta Agrotur, nakazali odgovor. Teran je vino z največ anto-ciani. Te molekule blagodejno učinkujejo na možgane, na srce, na ožilje, na črevesno floro; so pomembni antioksidanti. Zmerno pitje terana (največ tri kozarčke!!) učinkuje zdravilno na telo, zmanjšuje možnost nekaterih obolenj (demence) in podaljšuje življenjsko dobo. Strokovnjaki projekta Agro-tur so začeli obenem raziskovati, katera vinogradniška tehnologija je najbolj primerna za povečanje prisotnosti antocianov, da bi postal teran po možnosti še bolj zdravilen. In odkrili so način, kako to konkretno uresničiti. Vinogradništvo in znanost sta si na pobudi Teranum Društva kraških vinogradnikov podala roko. Cilj je skupen: izboljšanje kakovosti in promocija kraške črnine. Kraški okoliš je celovit, ne pozna meje. Podobno bo moral zaživeti tudi konzorcij, ki bo zaobjel in združil pridelovalce terana z italijanske in slovenske strani. Le na ta način si bo lahko teran utrl pot med vrhunska svetovna vina, kamor po svojih (tudi zdravilnih) lastnostih sodi. Seveda: izvedenci projekta Agrotur so opozorili, da je za izboljšanje kakovosti terana potreben strokovni pristop. Mnogi vinogradniki so se ga lotili, drugi se ga bodo morali, če bodo hoteli obstati na vinskem tržišču. Za prihodnost pa se ni bati. Prof. Paolo Sivilotti z univerze iz Nove Gorice je v petek napovedal, da na vrata vinske znanosti že trkajo novi mladi strokovnjaki. Mitja, Jan in Martina bodo čez nekaj dni in tednov prenesli svoje znanje iz univerzitetnih klopi in laboratorijev v vinograde in kleti. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 2. MARCA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , NEVARNO ZAOSTROVANJE KRIZE - Pozivi Rusiji naj se vzdrži uporabe sile Zelena luč Putinu za poseg v Ukrajini EVROPSKA KOMISIJA Martin Schultz kandidat PES za predsednika RIM- Stranka evropskih socialistov (PES) je kot svojega kandidata za novega predsednika Evropske komisije včeraj formalno potrdila Martina Schulza, nemškega socialdemokrata, ki trenutno predseduje Evropskemu parlamentu. PES je včeraj na kongresu v Rimu tudi potrdil svoj manifest »Za novo Evropo« in program za evropske volitve 25. maja. Na 16. strani GORICA - Reforma zdravstva Župani enotno zahtevajo V • • • V I - večji vpliv in vec sredstev REPENTABOR Pisani: Da Cibi: Morda Kandidata na volitvah REPENTABOR - Marko Pisani bo (še neuradno) kandidat občanske liste Skupaj za Repentabor na majskih občinskih volitvah v repentabrski občini. Za sedanjega podžupana Casimira Cibija pa še ni znano, ali bo spet kandidiral. To bodo določili konec tedna na srečanju Napredne liste. Pisani si vsekakor prizadeva, da bi spet prišlo do predvolilnega dogovora med obema listama. Na 3. strani MOSKVA, KIJEV - Položaj v Ukrajini se nevarno zapleta. Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj dobil zeleno luč parlamenta za uporabo vojske v Ukrajini. Za to se sedaj lahko odloči v primeru poslabšanja razmer v državi. K ohranitvi celovitosti Ukrajine so v odzivih pozvale zahodne države in Nato, VS ZN pa je za včeraj zvečer sklical izredno zasedanje. O Ukrajini bodo jutri govorili tudi zunanji ministri EU. Najbolj eksploziven je položaj na Krimu z večinskim ruskim prebivalstvom, kjer je tamkajšnji parlament za konec marca razpisal referendum o priključitvi k Rusiji. V več mestih so potekale proruske demonstracije, ukrajinsko vojaško bazo v Ba-laklavi na Krimu pa so včeraj blokirali oboroženi vojaki (na posnetku Anse) v neznanih vojaških uniformah. Na 16. strani Dela Maria Magajne v Potrni na Štajerskem Na 2. strani V Sloveniji ustanovili Združeno levico Na 2. strani V Gorici redarska služba pred šolami Na 8. strani V Tržiču kulturni večer posvetili Alojzu Rebuli Na 9. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. ^Po potrebi, pokličite na tel, št. 339 6931345. I HRñ na Opčinah, ul. Carsia 45 tel. 040.213579 info@kralj.it 9771124666007 2 Nedelja, 2. marca 2014 ALPE-JADRAN, DEŽELA / FOTOGRAFIJA - V petek v Pavlovi hiši v Potrni Odprtje razstave del Maria Magajne Ogled do 19. aprila - Dela izbrali Elisabeth Arit, Andrej Furlan in Robi Jakomin POTRNA - V petek, 7.marca, ob 18.30 bodo v Pavlovi hiši v Potrni na avstrijskem Štajerskem odprli fotografsko razstavo del Maria Magajne (1916-2007) z naslovom »Im Sog der Emotionen und Ereignisse/V vrtincu čustev in dogodkov«. Otvoritveni govor bo imel Andrej Furlan, za glasbeni okvir pa bosta poskrbela Vesna Pe-tkovič in Sašenko Prolič. Razstava, pri kateri so soorganizatorji Arhiv Magajna - Narodna študijska knjižnica iz Trsta, Sklad Bubnič - Magajna in Zadruga Naš Kras iz Repna, bo odprta do 19. aprila, izbor del za razstavo pa so pripravili Elisabeth Arit, Andrej Furlan in Robi Jakomin. V kratki predstavitvi ob razstavi sta Ja-komin in Furlan predstavila življenje in delo tega velikega fotoreporterja Primorskega dnevnika, ki je zapustil preko 350 tisoč negativov. Kot sta poudarila, pa M;ario Ma-gajna v svojem življenju ni doživel priznanja, kot bi si ga zaslužil. Njegov lik bo trajno zapisan v zgodovini Trsta, Gorice in benečije, a žal njegovi fotografiji preti nevarnost, da kljub estetskemu svetovljanstvu ostane v mejah kulturnega prostora, v katerem je nastala. »Tudi razstava v Potrni, naj bi pripomogla k prepoznavnosti fotografske govorice Maria Magajne, tako da bodo njegova dela postala del slovenske, italijanske in evropske umetnostne dediščine,« sta še zapisala Andrej Furlan in Robi Jakomin. AKTUALNO - Predlog deželnega svetnika Kriza knjigarne razkriva šibke točke organiziranosti manjšine Ukmar (DS) za direktno izvolitev posvetovalne komisije FJK TRST - Deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar pozorno spremlja negotovo usodo Tržaške knjigarne in obenem podpira konkretno prizadevanje Jadranske finančne družbe za obstoj in bodoči razvoj knjigarne. »Končno smo zasledili razveseljivo novico, da naj bi se za našo knjigarno zanimale nekatere založbe iz Slovenije, kar vodi v pravo smer. Podjetniški pristop predstavlja namreč edino možnost za nadgradnjo komercialne dejavnosti. Nova razširjena kultur-no-komercialna dejavnost, najboljše v strogem mestnem središču, pa bi postala zanimiva tudi za nekatere resorje deželne uprave,« je prepričan Ukmar.»Kriza Tržaške knjigarne ter zadnje polemike okoli porazdelitve finančnih sredstev in zgaga na račun SSG, pa nam še enkrat nedvoumno razkrivajo omejitve, ki izhajajo iz ravnovesja organiziranosti naše narodnostne skupnosti. Včasih zgleda, da je to dodana vrednost, večkrat pa postane nepremostljiva ovira za reševanje problemov. Stanje postaja iz dneva v dan neznosno, nezanimivo za veliko večino Slovencev v Italiji in celo nevarno. Ni slučajno, da so se polemike razširile na italijanski tisk, ki je celo dobil trojanskega konja,« piše v sporočilu deželni svetnik. Po njegovem je treba nekaj ukreniti, zato predlaga spremem- Stefano Ukmar arhiv bo deželnega zakona za Slovence iz leta 2007. Deželna posvetovalna komisija, ki je danes imenovana, naj bo neposredno izvoljena z načelom en človek, en glas. Volilno pravico naj imajo vsi tisti, ki se ponosno imajo za Slovence in se torej lahko prostovoljno vpišejo v javni seznam. Z enim zamahom bi komisija postala legitimiran subjekt za odločanje in obenem demokratično izvoljeno predstavništvo, česar danes nimamo, meni Ukmar. Predlog daje v razmislek najprej kolegu Igorju Gabrovcu, ki se je s tem že ukvarjal v prejšnji mandatni dobi, ter seveda vsem zainteresiranim krogom in posameznikom. OBČINA TRST - »Nov upravni ustroj« Prenova služb Cosolinijeva uprava želi posodobiti delovanje občinskih uradov Roberto Cosolini (levo) in Roberto Treu TRST - Tržaška občina bo prenovila svojo upravno strukturo in svoje službe. Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedal tržaški župan Roberto Cosolini. S prenovo želi občina postati bolj učinkovita in moderna; predvsem želi poenostaviti odnose z občani, s podjetji in z gospodarskimi organizacijami ter pospešiti birokratske postopke, da bi tako spoštovala normativne roke. Občinski odbornik za osebje in za izvajanje programa Roberto Treu je razčlenil pet glavnih ciljev te občinske upravne reforme. Prvi zadeva gospodarski razvoj in zaposlitev, drugi izboljšanje služb občanom, tretji notranjo organizacijo, četrti izobraževalne službe in kulturno dediščino, peti pa socialno vprašanje. V ta namen se je občinska uprava odločila, da bo ponovno vzpostavila dve veliki organizacijski območji: prvo zadeva mesto, ozemlje in okolje, drugo pa javna dela. Ti dve območji sta bili v dobi župana Dipiazze združeni, kar pa se fotodamj@n - po mnenju levosredinske uprave - ni obneslo. Nadalje bo (čeprav čez čas) ustanovljeno območje za gospodarski razvoj. To tematsko območje je bilo doslej vključeno v širše območje gospodarskih in finančnih resursov. Novost predstavlja tudi povsem novo območje, ki združuje vzgojo, raziskovanje, kulturo in šport. Doslej sta v občinskem okviru delovali ločeni območji vzgoje ter kulture in športa. Po oceni odbornika Treua naj bi skupno območje pripomoglo k »integraciji dveh temeljnih točk naše občine,« kar naj bi pomenilo kakovostni skok služb in servisov na področju vzgoje, kulture in športa. Nadaljnjo novost predstavljajo servisi za občane, ki naj bi privedli do boljšega birokratskega delovanja. Uprava pa bo tudi uvedla poseben urad za koordinacijo in upravljanje pogodb (predvsem glede na odnose s podjetjem AcegasAps). Upravna prenova bo stopila v veljavo 1. aprila. SLOVENIJA - Včeraj DSD, IDS in TRS ustanovili Združeno levico Na evropskih volitvah računajo na izvolitev vsaj enega poslanca Za pravičnejšo Evropo - Na ustanovnem kongresu tudi podpredsednik Stranke evropske levice Aleksis Cipras LJUBLJANA - Predstavniki Demokratične stranke dela (DSD), Iniciative za demokratični socializem (IDS) in Stranke za trajnostni razvoj - TRS so včeraj v Ljubljani podpisali koalicijsko pogodbo, s katero so se povezali v Združeno levico. Nastopili bodo že na volitvah v evropski parlament, pričakujejo pa izvolitev vsaj enega evropskega poslanca, morda celo dveh. Med govori pred podpisom pogodbe je bilo večkrat slišati, da Združeno levico od raznih nacionalističnih, konzervativnih, liberalnih in socialdemokratskih strank, »ki so nas pripeljale na rob propada«, loči to, da so oni predstavniki ljudstva in ne kapitala. Razlika z levo elito pa je ta, da oni niso elita, je v svojem nastopu poudarila predstavnica DSD Violeta Tomič. Ob propadu srednjega razreda, porastu fašizma, globalnem genocidu s prehransko politiko so se odločili, da stvari vzamejo v svoje roke, je nadaljevala. Po njenem mnenju je čas, da se v Evropi spremeni razmerje sil in se doseže pravičnejšo Evropo. Da bi spremenili stanje v Sloveniji, je treba spremeniti tudi stanje v Evropi, jo je dopolnil koordinator IDS Luka Mesec. Socialna demokracija je po njegovem mnenju mrtva, le še smrt mora priznati, je dejal udeležencem kongresa. Vprašal se je, kaj imajo s krizo tisti, ki izgubljajo službe, se njim niža pokojnine, uvaja šolnine in draži položnice. Kot je poudaril, se z varčevalno politiko krizo le poglablja in ne rešuje, temu pa je treba reči ne. Predsednik TRS Matjaž Hanžek je ocenil, da je takšno varčevanje navadno stradanje, sedaj pa gremo še v odprodajo vsega, kar je še v državni lasti. Združena levica, kakor je naštel Hanžek, velik potencial Slovenije vidi denimo v lesnopredelovalni industriji, zaposlovanju v kmetijstvu in povečanju prehranske samooskrbe Slovenije. Prav tako potencial vidijo v zagonu zdravih jeder podjetij, ki so nekoč že bila na vrhu in primerljiva s svetovnimi konkurenti. Na kongres je prišel tudi podpredsednik Stranke evropske levice in kandidat za predsednika Evropske komisije Aleksis Cipras, sicer predsednik največje grške opozicijske stranke Siriza. V govoru je poudaril, da je ta združitev odgovor na »neolibe-ralne zombije, ki gojijo korupcijo, varčevalne ukrepe, brezposelnost in revščino«. Kot pravi, želi Stranka evropske levice bančno unijo z evropskim jamstvom za vloge, ne pa da banke rešujejo s sredstvi upnikov. Prav tako je treba prekiniti začarani krog reševanja bančnega sistema z zadolževanjem države, je poudaril. Poglabljanje težav po njegovem mnenju prinaša tudi prodaja državnega premoženja, da bi se dokapitaliziralo banke, saj to pomeni zmanjšanje kapitala države. V ospredje je treba po mnenju Ci-prasa postaviti družbeno emancipacijo namesto »neoliberalne likvidacije družbe«. Dejal je, da njegova kandidatura za predsednika Evropske komisije ni »kandidatura juga, ampak kandidatura v imenu vseh prebivalcev Evrope, posebno tistih, ki so žrtve varčevanja«. Evropska levica se po njegovih besedah bori za demokratično preureditev EU, zagon ekološke transformacije proizvodnje in preobrazbo evropskega okvira politik priseljevanja. Dodal je, da bo evropska elita na majskih volitvah slišala njihov glas, in sicer »Gotof si!«. Včerajšnji kongres je bil tudi »zamejsko« obarvan, saj je na oder takoj stopil režiser in komik Boris Kobal, med pobudniki združevanja na levi, ki je z običajno dozo ironije in citiranjem Giorgia Gaberja (in pesmijo Qualcuno era comunista) obrazložil zakaj Slovenija potrebuje pravo levo stranko. (STA/IF) GLAVNA DIREKCIJA ZA JAVNO UPRAVO, LOKALNO AVTONOMIJO IN KOORDINIRANJE REFORM Služba za on sindikalne od organizacijo, izobraževanje in i odnose za to področje REGI9NE AUTONQMA FRIULI VeNEZIA GIUUA JAVNI RAZPIS NA PODLAGI NASLOVOV IN IZPITOV ZA KRITJE 3 MEST KATEGORIJE D, POKLICNI PROFIL TEHNIČNI SPECIALIST -NARAVOSLOVNA SMER, Z DELOVNO POGODBO ZA POLNI IN NEDOLOČEN ČAS, OD KATERIH JE 1 REZERVIRANO V SKLADU S ČLENOM 1014, ODSTAVKOM 3 ZAKONODAJNEGA ODLOKA ŠT. 66/2010 IN NADALJNJIMI DOPOLNILI IN SPREMEMBAMI IN 1 REZERVIRAN INTERNEMU OSEBJU V SKLADU S ČLENOM 10, ODSTAVKOM 1 DEŽELNEGA ZAKONA ŠT. 5/2013 Obveščamo, daje bil v Uradnem listu Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine št. 9 z dne 26. februarja 2014 objavljen naslednji razpis, ki je dosegljiv na uradni spletni strani dežele http://www.regione.fvg.it, razdelek razpisi: - javni razpis na podlagi naslovov in izpitov za kritje 3 mest kategorije d, poklicni profil tehnični specialist - naravoslovna smer, z delovno pogodbo za polni in nedoločen čas, od katerih je 1 rezervirano v skladu s členom 1014, odstavkom 3 Zakonodajnega odloka št. 66/2010 in nadaljnjimi dopolnili in spremembami in 1 rezervirano internemu osebju v skladu s členom 10, odstavkom 1 Deželnega zakona št. 5/2013. Vodja službe (dr.Anna D'ANGELO) Nedelja, 2. marca 2014 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik OBČINA REPENTABOR - Priprave na majske občinske volitve Pisani (neuradno) spet kandidat, Cibi morda .. Na majskih občinskih volitvah bo v repentabrski občini za župana gotovo (čeprav še neuradno) spet kandidiral sedanji župan Marko Pisani. Sam je sicer pojasnil, da njegova kandidatura še ni bila uradno potrjena, malo verjetno pa je, da bi občanska lista Skupaj za Repenta-bor po njegovi petletni izkušnji izbrala drugega kandidata. »Imeli smo že prve sestanke, marca bomo dodelali program in nakazali smernice delovanja, da bo do 15. aprila, ko zapade rok za predstavitev kandidatnih list, vse pripravljeno,« je poudaril. Na Repentabru je na zadnjih volitvah Pisani porazil kandidata Napredne liste Casimira Cibija, po predvolilnem dogovoru med obema listama pa je bil Cibi imenovan za podžupana. Ali bo tudi letos obveljal tovrstni predvolilni dogovor? Pisani podpira zamisel. »Predvolilni dogovor se je izkazal za zmagovito idejo. Od tega je imela največjo korist prav občina in njeni ljudje. Pri tako majhnih občinah, kot je naša, se dela za dobrobit občanov, politične igrice tu ne morejo obstajati,« je ocenil župan. Vrata Napredni listi za obnovo AKTUALNO SEL: potni listi brez strešic? Stranka SEL-LES se zgraža, ker v potnih listih ni mogoče pravilno izpisati imen in priimkov s strešicami. Stranka se sklicuje na dogodek, ki se je pred nedavnim pripetil v devinsko-nabrežinski občini, kjer občanu ni bila dana možnost strešic na potnem listu. S tem v zvezi je poslanka Serena Pellegrino napovedala poseg pri notranjem ministru. Pokrajinski koordinatorki SELLES Sabrina Morena se zdi skoraj neverjetno, da policijska uprava in organi notranjega ministrstva pri nas še ne razpolagajo z računalniškim programom s strešicami. Tudi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je mislila, da se je ta problem rešil, saj so strešice sestavni del ne le slovenske, temveč tudi abeced drugih slovanskih jezikov. V Italiji smo očitno priča diskriminaciji pripadnikov slovenske narodne skupnosti, meni ko-ordinatorka SEL-LES. Marko Pisani (levo) in Casimiro Cibi predvolilnega dogovora »so vedno odprta,« je poudaril Pisani. »Sodelovanje s podžupanom Cibijem je bilo na vseh ravneh usklajeno, s skupnimi močmi smo marsikaj postorili, za kar se moram podžupanu zahvaliti za njegov doprinos,« je dosedanje sodelovanje obeh političnih sil pri upravljanju občine ocenil arhiv Pisani. Doslej pa še ni znano, ali bo Casimiro Cibi spet kandidiral. Pisani bi »pozdravil njegovo kandidaturo«, sam Cibi pa se še ni opredelil. »V naslednjih desetih dneh bo vse jasno,« je napovedal, in nakazal, da ima »še nekatere pomisleke«. »Pred petimi leti sem kandidiral in startal na zmago, a sem bil drugi. Ne verjamem, da bi se sedaj lahko potegoval za zmago,« je menil. Izkušnjo podžupana je ocenil kot zelo zahtevno. »Upravljanju je bilo treba posvetiti mnogo časa. Treba je bilo skrbeti za odnose s stranko, z ljudmi, z občinsko upravo. Časi so pač taki, kakršni so: denarja je vse manj, skrb za socialne zadeve vse večja, podobna kot skrb za davke, da ne bi preveč prizadeli naših ljudi,« je podžupan orisal svoje upravno delo. Cibi je omenil, da ga stranka podpira, »a bolj kot stranka me zanimajo ljudje.« Podžupan je omenil možnost ponovnega predvolilnega dogovora z občansko listo Skupaj za Repentabor, a o tem se bo morala izreči Napredna lista in še posebej njena politična hrbtenica Demokratska stranka. Kraški krožek Zgonik-Repentabor naj bi o zadevi razpravljal proti koncu naslednjega tedna. Takrat naj bi padla odločitev. Cibi jo pričakuje zelo vedro. Če letos ne bo županski kandidat, mu bodo dneve popestrili »trije krasni vnuki« in potovanja. M.K. RAI SLO Nocoj takoj po TV dnevniku Lynx Magazine Danes ob 20.50 bo po slovenskem TV dnevniku na RAI 3 bis na sporedu mesečnik Lynx Magazine, ki nastaja v sodelovanju med slovenskim in italijanskim TV programom deželnega sedeža RAI za FJK ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Capodistria. V tokratni oddaji nam bo Monika Bertok pokazala, kako se istrski oljkarji uveljavljajo na mednarodnem tržišču. Dobre uspehe žanjejo, zato ker so se odločili za specializirano produkcijo in ovrednotenje krajevnih sort. Pie-ro Pieri je obiskal konservatorij Tartini v Trstu. Več kot sto let stara inštitucija je v koraku z novimi tehnologijami in privlačna tudi za tuje študente. Ob izidu stote številke dvojezičnega trome-sečnika Isonzo Soča so ustanovitelji opravili obračun 25-letnega delovanja in z novimi cilji zrli v prihodnost. Prispevek je pripravila Luana Grilanc. Oddajo bo sklenil krajši portret Prešernovega nagrajenca Pavleta Merkuja. Poklon priznanemu skladatelju, raziskovalcu in medijskemu človeku je pripravila Luiza Antoni. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 6.marca, ob 20.50. OTROŠKO VARSTVO - Posvet o vedno večjih izzivih v javnem varstvu za najmlajše Na Tržaškem v prvem starostnem obdobju vedno več otrok Lani odprli še en oddelke jasli, kar pa težav ne rešuje V tržaških vrtcih za otroke prvega starostnega obdobja (do 3. leta starosti) je vse več otrok, tržaška Občina je lani odprla en nov oddelek otroških jasli, a žal to še vedno ni dovolj, da bi starši dobili mesto v javnem varstvu. O tej problematiki in izzivih, s katerimi se bo v prihodnje morala soočiti celotna Furlanija-Julijska krajina se je govorilo na včerajšnjem posvetu v avditoriju muzeja Revoltella, kjer se je zbrala lepa družba pedagoških delavcev. Študijsko srečanje je organizirala Občina Trst v sodelovanju z zadrugo ORSA, posvet pa sta organizatorja naslovila »La qualita del nido d'infan-zia alla luce delle sfide di oggi«. Dobro obiskan posvet sta uvedla Battista Quinto Borghi iz zadruge ORSA in Maria Rosa Mania kot predstavnica Občine Trst. Slednja se je v svojem posegu osredotočila na predstavitev javnega varstva v tržaški občini. Govornica je razložila, da je šla Občina nad zasedenost jasli s koncesijami, ki jih podeljujejo zasebnim vrtcem. S tem želimo vsaj delno zmanjšati seznam na čakalnih listah za javno varstvo, je de- jala Maniajeva, ki je poudarila tudi, da redno pripravljajo delavnice, izobraževalne seminarje in druge aktivnosti za pedagoško osebje zasebnih jasli. Slišali smo, da Občina promovira sodelovanje med javnimi in zasebnimi vrtci za otroke prvega starostnega obdobja, več informacij o zasebnih vrtcih pa lahko starši dobijo tudi na spletni strani Občine Trst. V smeri povezovanja in sodelovanja namerava Občina nadaljevati, v novem šolskem letu pa tudi nameravajo pripraviti javni razpis za dodelitev koncesij zasebnim jaslim. O zakonskih določilih za vzgojno-izobraževalni sistem za prvo starostno obdobje je spregovoril Fabrizo Spadotto z Dežele FJK, ki je pojasnil, da so pravilnik sestavili po dolgotrajni analizi stanja na terenu. Povedal je, da je zaradi različnih ekonomskih razmer povpraševanje po jaslih v zadnjih letih močno naraslo. Naša dežela je sicer zelo raznolika, je dejal govornik in dodal, da se posledično tudi povpraševanje po varstvu najmlajših otrok razlikuje od kraja do kraja. Zakonodaja iz leta 2007 je sicer dobro uredila to področje, a je bi- Za posvet je vladalo kar precejšnje zanimanje foro damj@n lo kljub temu leta 2010 potrebno vključiti nekatere popravke, je razložil Spadotto. V nadaljevanju je postregel tudi z nekaterimi številkami. Naša regija razpolaga s skoraj 250-imi jaslimi, ki lahko sprejmejo 6.940 otrok do 3. leta starosti. Ti podatki veljajo za leto 2012, že lani pa so z odprtjem nekaterih novih oddelkov število razpoložljivih mest povišali na 7.523. Po zagotovilih govornika naj bi to število ustrezalo tudi povpraševanju, a žal je to globalni statistični podatek, ki na primer ne velja za tržaško pokrajino. Pri nas brez čakalnih seznamov namreč ne gre. Primere dobrih praks smo nato slišali od predstavnikov vrtcev iz Modene, Milana in Turina, kjer je stanje na področju vrtčevskega varstva otrok najnižje starosti bolj ali manj urejeno. Popoldanski del posveta je postregel še z vizijo varstva drugod po Evropi, čisto za konec pa so do besede prišli še različni predstavnik mestnih oblasti. (sč) Ste pripravljeni na svežo sezono? term« Ceom. GIANCARLO FORAU5 0 BraplifintStevflki . 4800913420 Obrtna cona Dolina 547/1 (TS) info@termoideale.it www.termoideale.it -ogrevanje -sončni sistemi in toplotne črpalke -klasične peči in sodobna tehnologija -vzdrževanje 4 Nedelja, 2. marca 2014 TRST / ZAKON FINI - GIOVANARDI - Pogovor z varuhinjo pravic zapornikov Rosanno Palci Zdaj vsi na prostosti? Kje pa! »Kdo ve, koliko jih bo sedaj prišlo iz zapora? Čisto vsi so si takoj po zavrnitvi spornega zakona Fini-Gio-vanardi o drogah postavili to vprašanje. Odgovor pa še zdaleč ni enostaven.« S številkami, ki bi jih tudi mi radi slišali, pa nam občinska varuhinja za pravice zapornikov Rosanna Palci še pred nekaj dnevi žal ni postregla. Z njimi ne razpolaga niti direktor koronejskega zapora, nam je povedala. Ko je pred dvema tednoma italijansko ustavno sodišče ocenilo, da je zakon, ki je enačil trde droge z mehkimi, porabnike pa z razpečevalci prepovedanih snovi, protiustaven, se je v javnosti razširila vest, da bo zapore vzdolž apeninskega polotoka posledično lahko zapustilo do 10 tisoč zapornikov. Zakon je bil namreč eden izmed glavnih vzrokov za pre-natrpanost italijanskih zaporov: številni obsojenci so morali doslej zaradi posedovanja nezakonitih substanc oz. njihove preprodaje odsedeti za rešetkami od 6 do 20 let; njegova ukinitev pa bo kazni le nekoliko spremenila in omilila, nikakor pa ne ukinila. »V tem primeru ne gre za ukinitev obsodbe in posledično kazni ali pa celo za prekinitev sodnega postopka, pač pa za ponovno določitev kazni. Sedaj se postavlja edinole vprašanje morebitne spremembe višine in oblike kazni.« Vsi na prostost? O številkah je torej danes nemogoče govoriti, vsaj dokler ne bodo v zaporih opravili podrobne mo-nitoraže, take od primera do primera. Saj tvegamo, da pride do neljubih situacij, je ocenila Palcijeva. »Če je bil namreč nekdo aretiran zaradi kraje in v zaporu nato ugotovimo, da je tudi odvisnik, bo vseeno moral prestati zaporno kazen zaradi kraje in njegova kazen nikakor ne bo spremenjena zaradi ukinitve zakona Fini-Gio-vanardi.« Podobne govorice o množični osvoboditvi zapornikov so se razširile decembra, ko je vlada izdala odlok o razbremenitvi prenatrpa-nih zaporov in je kazalo, da bodo na vrat na nos vsi na prostosti, je pripomnila. Pojasnila nam je, da v primeru, da je obsojena oseba že prestala sojenje prve stopnje in čaka na odločbo pritožbenega sodišča, bo potrebno upoštevati prejšnji zakon iz leta 1990 (saj je zakon Fini-Giova-nardi neustaven) in bo kazen prirejena. Večje težave pa se bodo pojavile v primerih že izrečene definiti-vne obsodbe. Pravniki sedaj preverjajo, ali bo mogoče zahtevati izvršilni postopek, ki bi zapornikom spremenil kazen. Tržaški zapor Palcijeva nam je postregla s podatkom o številu zapornikov v koro-nejskem zaporu: konec januarja jih je bilo 216 (od tega 16 žensk). »Tržaški zapor pa lahko sprejme do največ 150 zapornikov, pred božičem pa smo jih prešteli 240, včasih tudi 260.« Spomnila nas je, da je pred letom dni evropsko sodišče v Strasbourgu Italijo obsodilo zaradi slabih razmer v zaporih. »Država je kršila človekove pravice, saj zapornikom ni zagotavljala dovolj velikih prostorov. Do maja pa je treba vprašanje rešiti, saj dru- prej do novice Rossana Palci pravi, da je danes nemogoče napovedati, koliko ljudi bo prišlo iz zaporov zaradi razveljavitve zakona Fini-Giovanardi foto damj@n gače tvegamo, da bomo morali izplačati bajne odškodnine. Samo v tržaškem zaporu smo že prejeli kakih 20 pritožb zaradi nesprejemljivih pogojev - vsak namreč lahko izmeri svojo celico ... « Nekaj dobrega pa se pri nas le dogaja. Z januarjem se je spremenil zdravstveni sistem v koronejskem zaporu, ki ga sedaj upravlja deželno zdravstveno podjetje. Pred tem je zanj skrbela notranja zdravstvena struktura, ki je bila deležna marsikatere kritike s strani zapornikov; za specialistične preglede ali hujše zdravstvene težave pa so morali pacienti tako ali tako v bolnišnico, na kar so večkrat dolgo čakali. Palcijeva je ocenila, da je to korak naprej v smeri izboljšave odnosov do oseb, ki bodo odslej deležne primernejše oskrbe. Predhodno izza rešetk Nekoliko spodbudno se glasi tudi decembrski zakonski sklep o razbremenitvi prenatrpanih zaporov, ki je med drugim predvideval nekakšno dodatno »nagrado« za lepo vedenje. Zaporniki so lahko namreč na podlagi obnašanja že skrajšali obdobje zaporne kazni. Prvotno so lahko zapor zapustili 45 dni prej, po novem pa se je »popust« pri kazni dvignil na 75 dni, v veljavi pa naj bi ostal do leta 2015. »V Trstu je že 15 zapornikov izkoristilo možnost predhodnega odhoda iz zapora, saj je obsojenec dokazal, da je bil poslušen in je redno sodeloval pri vzgojnih dejavnostih.« Palci-jeva je ocenila, da je tovrstni popust pri kazni izboljšal odnose med zaporniki in stražarji. Slednji so bili še v osemdesetih letih vojaki, danes pa so veliko bolj človeški, je povedala in dodala, da tudi ta procedura ni samodejna, pač pa se mora o njej izreči sodnik. Sara Sternad DSI - Jutri v Peterlinovi dvorani ob 20. uri Svečana podelitev Nagrade Nadja Magajna V Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu bo jutri ob 20. uri srečanje ob izročitvi 5. Nagrade Nadja Maganja. Kot smo že poročali, je odbor, ki jo podeljuje in ga sestavljajo predstavniki Društva slovenskih izobražencev, Skupnosti sv. Egidija, Slovenske zamejske skavtske organizacije in družine Nadje Maganje Jevnikar, tokrat sklenil, da nagradi aktivistke projekta DREAM, ki se v desetih afriških državah na zdravstvenem in socialnem področju borijo proti AIDS-u. Od leta 2002 so v okviru tega projekta z zdravili, zdravstveno vzgojo in socialno pomočjo brezplačno pomagali 1.500.000 ljudem. V 40 središčih DREAM in 20 laboratorijih za analize so posebno ponosni na podatek, da se je v teh letih okuženim materam s pomočjo najsodobnejših zdravil rodilo 23.500 povsem zdravih otrok. Med 5.000 prostovoljci so posebno številne ženske, ki so same okusile bolezen in zaznamovanost zaradi nje. Ena takih je Jane Gond-we iz Malavija, ki bo jutri dvignila 5. Nagrado Nadja Maganja, torej umetniško delo kiparke Zalke Arnšek in denarno vsoto. Rodila se je leta 1973. Postala je učiteljica. Leta 2001 je z možem ugotovila, da sta seropozitivna. Mož je dve leti kasneje umrl. Z dvema sicer zdravima otrokoma se je težko prebijala skozi življenje, dokler ni slučajno naletela na središče DREAM v kraju Blan-tyre, kjer je dobila pomoč. Zdaj ga z ostalim osebjem vodi, velikokrat pa tudi nastopila v Malaviju, Evropi in pri Združenih narodih, da bi poudarila pravico do zdravja in pa pravice žensk, otrok in revnih prebivalcev Juga sveta. Tržaška knjigarna: solidarnost rajonskih svetnikov Rajonski svetniki okrožja za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto Alessandro Počkaj (SSk.DS), Adriano Ostrouška (neodvisen) in Devan Cesar (Federacija levice) so izrazili solidarnost uslužbenkam Tržaške knjigarne. »Kot predstavniki slovenske manjšine v rajonskem svetu, ki zajema mestno središče, smo zelo zaskrbljeni glede situacije, v kateri se je znašla Tržaška knjigarna,« so zapisali in zaželeli, da bi »prišlo do rešitve Tržaške knjigarne ter ohranitve delovnih mest.« Trije rajonski svetniki so vsekakor na razpolago za prihodnja srečanja za rešitev Tržaške knjigarne. Otroška predstava v gledališču Bobbio V okviru niza Ti racconto una fiaba (Povem ti pravljico) bo v gledališču Orazio Bobbio danes ob 11. uri na sporedu predstava La grammatica della fantasia. Delo Giannija Rodari-ja bo uprizorila fundacija Aida v režiji Maure Pettorusso in Marte Za-netti. Predstavo bodo ponovili jutri ob 10. uri. Spomin na Sergia Cermelija Ob 70. obletnici smrti Sergia Cer-melija bo jutri ob 10.30 krajša spominska svečanost v spominskem parku na griču Sv. Justa. VZPI-AN-PI, ANED in ANPPIA vabijo antifa-šiste, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale, za katere je svoje mlado življenje daroval tržaški antifašist in partizan Sergio Cermeli. Razlaganje Beethovna Tržaško koncertno društvo prireja jutri v gledališču Rossetti ob 20.30 koncert pianista Roberta Prossede, ki bo izvajal in razlagal dela Ludwiga Van Beethovna. Pred tem bodo v dvorani Bartoli ob 19. uri predstavili tudi njegovo knjigo Il pianoforte: guida all'ascolto del repertorio da concerto. Jutri Pupkin Kabarett Jutri bo v gledališču Miela ob 21.01 predstava Pupkin Kabaretta z naslovom La vostra finestra sul disagio. Nastopili bodo Laura Bussani, Stefano Dongetti, Alessandro Mizzi, Massimo Sangermano in Flavio Furian ter ansambla Niente Band in Les Babettes. www.primorski.eu1 TRST, MILJE - Pustno razpoloženje se stopnjuje Danes (če bo vreme) povorka v Miljah Pustno veseljačenje tudi drugod po Trstu Trenutno se še ne ve, ali se bo vreme danes usmililo miljskih pustarjev, potem ko so morali v petek organizatorji Kraškega pusta odpovedati za včeraj napovedano po-vorko na Opčinah. Tako naj bi danes (v slučaju odpovedi pa prihodnjega 9. marca) tradicionalni že 61. sprevod pustnih vozov v okviru Miljskega pusta, na katerem pričakujejo več kot dva tisoč šem, stekel ob 13.15: vozovi zgodovinskih skupin bodo vozili po ulicah Forti, DAAnnunzio in Roma, po Trgu republike in Trgu padlih za svobodo ter po Ul. Battisti, medtem ko bo ob 18.30 na Trgu Marconi nagrajevanje, od 19. ure naprej pa bodo po miljskih ulicah pustarje razveseljevale godbe. Vsekakor bo danes med 8.30 in 16.30 mogoče dobiti priložnostni poštni žig na sedežu pustnih skupin v Ul. Roma 20, ob 10.30 pa bo s Trga Marconi krenil voden ogled Milj. Za jutri je ob 10.30 predvideno tradicionalno koledovanje pustnih šem, ob 17. uri bodo na Trgu Marconi spe-kli »mega frtaljo«, ob 17.30 pa bo nagraje- Ne prav prijazno vreme ni moglo zmotiti najmlajših, da ne bi rajali na miljskem trgu foto damj@n vanje zmagovalcev pustnega turnirja. Naj omenimo, da bodo danes ob priložnosti pustne povorke v Miljah veljale stroge prometne omejitve (več informacij je na voljo na spletni strani www.carnevaldemu-ja.com), prevozno podjetje Trieste Trasporti pa bo poskrbelo za okrepitev vožnje avtobusov na progi št. 20 med 12. in 1. uro zju- traj, medtem ko bo od 12. ure dalje s parkirišča na pomolu Balota vozil v Milje in nazaj poseben avtobus. Okrepljena bo tudi ladijska povezava med Trstom in Miljami, saj bo ladja Zeleni delfin opravila dodatno večerno plovbo: s tržaškega pomola Bersaglieri bo odplula ob 18.45, iz Milj pa ob 20.05. Danes pa pustno razpoloženje ne bo vladalo samo v Miljah, ampak tudi v tržaški občini: tako bo v športni palači Pala-Calvola ob 15. uri otroško pustno rajanje v priredbi športnega društva San Vito, medtem ko bo v rekreacijskem središču Gentil-li v Škednju ob 15.30 pustna povorka, kateri bo ob 17.30 v bivši kinodvorani sledilo nagrajevanje najlepših šem in skupin v priredbi združenja Servolainsieme. Od 18. do 23. ure pa bo potekala pustna šagra ob zvokih orkestra Ande Casa Dei. Pri tem podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bosta med 15. in 18. uro ulici Soncini in Servola zaprti za promet, medtem ko bo avtobus št. 29 vozil samo do nadvoza pri Ul. Soncini, na progi avtobusa št. 8 pa ne bo sprememb. Jutri bodo v Ul. Valmaura 1 ob 17. uri na voljo flancati in kuhano vino, medtem ko bodo v krožku Falisca v Škednju ob 18. uri nagradili zmagovalce natečaja za najboljšo škedenjsko joto (jedi je treba prinesti do 16.30). V pivnici Alibi pa bo igral orkester Ande Casa Dei. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 2. marca 2014 5 GOSPODARSTVO - Predavanje v okviru projekta SDGZ za mlade podjetnike O pomenu trženja za uspešno prodajo proizvodov in storitev Naslednje predavanje bo že ta četrtek, ko bo govor o pripravi ekonomsko-finančnega načrta Pred kratkim je v okviru projekta Inkubator za mlade podjetnike, ki ga je Slovensko deželno gospodarsko združenje zasnovalo z namenom, da mlade približa in vpelje v svet podjetništva potekal tečaj o osnovah trženja in prodaje, ki ga je vodil strokovnjak na tem področju Fabrizio Gherlani. Udeleženci so v poltretji uri trajajoči delavnici spoznali osnove trženja in razvoja od njegovih začetkov v 30. letih prejšnjega stoletja do danes. V teh letih se je ta panoga, ki je ključnega pomena za vsa podjetja, nenehno razvijala in spreminjala. Če se je v prejšnjih desetletjih trženje usmerjalo predvsem v predstavitev nekega izdelka ali storitve, je danes v ospredju kupec, s svojimi potrebami in željami. Gherlani je predstavil vse ključne elemente pri izdelavi uspešne marketinške strategije: izdelek, cena, kraj in promocija. Pri tem je predavatelj orisal konkretne, vsakdanje primere, s katerimi je ponazoril uspešne in neuspešne načine pridobivanja strank in, kar je prav tako pomembno, kako si podjetje obdrži svoje že obstoječe stranke. Na trgu, ki je dandanes globalen in kjer je konkurenca zelo velika, je pomembno, da našo ponudbo razlikujemo od drugih, s tem da najdemo svojo nišo. Vse to pa zahteva veliko raziskovanja in analiz, kar je predvsem za mala podjetja zelo draga investicija. K sreči imamo danes na razpolago orodja kot je medmrežje, ki je lahko neskončen vir informacij, te pa so v veliki meri zastonj. Včasih, ko pomislimo na trženje in prodajo, takoj pomislimo na nekoga, ki nam hoče prodati nekaj, česar nočemo. ''V resnici pa je marketing del našega vsakdanjega življenja; tudi če nimamo svojega podjetja, vedno tržimo same sebe, na primer ko gremo na zaposlitveni razgovor ali ko srečujemo nove ljudi,« je dejal Gherla-ni in dodal, da je trženje zelo enostavna zadeva. »Najbolj uporabno orodje pri tem so naši možgani, ti so pa vrh tega še zastonj!« Naslednje predavanje bo že v četrtek (6. marca) ob 14.30 v dvorani BIC Incuba-tori FVG S.p.A v Trstu, ul. Flavia 23/1. O pripravi ekonomsko - finančnega načrta in dobrih praksah inkubiranih podjetij bo predaval Edvin Bevk. Dodatne informacije in prijave so na razpolago na www.sdgz.it - in-fo@sdgz.it, tel. +39 040 6724829. pobudam pa lahko sledite na spletni strani in na FB profilu SDGZ. Tečaj o osnovah trženja in prodaje za mlade podjetnike je vodil strokovnjak na tem področju Fabrizio Gherlani foto damj@n Svobodni Trst prijavil DUS Gibanje Svobodni Trst je tožilstvu v Bo-logni zaradi kršenja mednarodnega prava in italijanske demokratične ureditve kazensko prijavilo deželne upravne sodnike Furlanije Julijske krajine, ki so svojčas zavrnili zahtevo gibanja po razveljavitvi lanskih deželnih volitev. Prav tako je proti omenjeni razsodbi DUS-a vložilo priziv na Državni svet, ki bi moral o tem razpravljati prihodnjega 18. marca. Kot so na petkovi tiskovni konferenci v Trstu dejali predstavniki gibanja, je priključitev Občine Trst in drugih petih okoliških občin Deželi FJK nezakonita, saj gre za občine, ki niso pod suverenostjo italijanske države, ampak pod začasno civilno upravo v okviru mednarodnega fiduciarnega mandata, ki so jo z Londonskim sporazumom iz leta 1954 dodelili italijanski vladi kot izvajanje določil pariške mirovne pogodbe iz leta 1947 na Svobodnem tržaškem ozemlju. DUS je v svoji razsodbi trdilo obratno in izjavilo, da bi pravda tožnikov pomenila prevratniško dejanje proti državi in druga kazniva dejanja, za katera je predvidenih od deset do štirideset let zapora. Gibanje se je pri pripravi prijave poslužilo pomoči italijanskih in tujih izvedencev v mednarodnem pravu, obenem je označilo kot »presenetljivo politično in protiznan-stveno« srečanje, ki ga je v zvezi z razsodbo DUS-a Univerza v Trstu priredila pretekli četrtek in na katerem so zavrnili razpravo o stališčih gibanja. SV. IVAN - Doživet teden kulture na Osnovni šoli Otona Župančiča Spoznavali Prešerna, srečali Košuto Sredi februarja je bilo na osnovni šoli Otona Zupančiča vse živahno. V okviru praznovanj Prešernovega praznika so učiteljice obudile pred leti že tradicionalni teden slovenske kulture. Tako so v ponedeljek, 10. februarja, otroci pod vodstvom učiteljic in s pomočjo interaktivne table spoznali življenje in delo Franceta Prešerna, v torek, 11. februarja, pa je bila na vrsti likovna delavnica z risanjem narodnih motivov. V veliko čast učencev smo v sredo, 12. februarja, gostili pesnika in Prešernovega nagrajenca Miroslava Košuto. Otroci so se na srečanje s pesnikom Košuto temeljito pripravili in ga nestrpno pričakovali. V uvod in pozdrav mu je šolski pevski zbor 1., 2. in 3. razreda zapel nekaj pesmic, med temi tudi pesnikovo Kje stanuješ, mala miška, za katero so bili mali pevci posebej pohvaljeni. Učenci 4. in 5. ra- zreda pa so zelo lepo deklamirali in dramatizirali nekatere pesnikove pesmi in krajše zgodbice. Pesnik je učencem pripovedoval o svojem otroštvu, učencem je poklonil še nekaj svojih priljubljenih poezij, na koncu pa so ga starejši učenci še povprašali o njegovem življenju in delu. Prijetno in sproščeno srečanje je kmalu minilo in otroci so se veseli in navdušeni vrnili v svoje učilnice. Naslednjega dne pa smo na šoli gostili gledališkega igralca Franka Korošca, ki je učencem na preprost in zabaven način predstavil Prešernovega Povodnega moža. Zadnji dan tedna kulture, v petek, 14. februarja, je bil namenjen glasbi. V veži pred šolsko telovadnico so otroci pokazali staršem, kaj so se naučili v okviru glasbenega projekta Opera v operi, ki ga je na šoli od začetka šolskega leta vodil pevec Goran Ruzzier. Pesnik Miroslav Košuta med svetoivanskimi osnovnošolci ULICA COLOGNA - Žrtev 70-letna ženska Nasilen rop v stanovanjski hiši Neznanec je v petek dopoldne v veži stanovanjskega poslopja blizu Ulice Co-logna napadel in oropal sedemdesetletno stanovalko. Približno 180 centimetrov visok rjavolasec, ki naj bi bil po ocenah njegove žrtve star okrog 35 let, je imel na sebi jopič in temne kavbojke. V stavbo je vstopil skupaj z žensko, v veži pa je zav-pil nekaj njej nerazumljivih besed. Udaril jo je v obraz, da je padla na tla, nakar ji je odtrgal zlato ogrlico ter pozlačeno zapestno uro. Storilec je zbežal, ženska pa je še nekaj časa ležala na tleh. Ko si je opomogla, je poklicala sosedo, ki ji je nudila pomoč in obvestila policijo. Policisti so zbrali informacije in preiskali okolico, vendar zaman. Zenska je potrebovala zdravstveno nego službe 118, saj si je odrgnila vrat in zapestje, zaradi roparjevega udarca pa jo je bolelo lice. Prevoz v bolnišnico ni bil potreben. Iz hotelske sobe v zapor zaradi poskusa posilstva V noči na soboto so policisti vstopili v eno od sob nekega hotela v središču Trsta in nataknili lisice presenečenemu gostu. Iz hotelske sobe so ga odvedli v tržaški zapor. 45-letnega avstrijskega državljana H.S. so aretirali na osnovi mednarodnega naloga za prijetje, ki ga je aprila 2013 razpisalo neko sodišče v Turčiji. Osumljen je poskusa posilstva. Tržaška kvestura razlaga, da je bilo za prijetje odločilno sodelovanje s krajevnimi hoteli in drugimi gostinskimi obrati, ki morajo vsak dan poslati na kvesturo osebne podatke svojih gostov. Policisti so med računalniškim preverjanjem podatkov o avstrijskem hotelskem gostu ugotovili, da ga iščejo turške oblasti. BAZOVICA - V vozilu natrpanih osemnajst migrantov Zasledovanje in aretaciji Mejna policija naposled ustavila vozilo na gozdni poti blizu nekdanjega mejnega prehoda Lipica Kombinirano vozilo, ki je pred dnevi pri nekdanjem mejnem prehodu Lipica v jutranjih urah peljalo iz Slovenije v Italijo, ni bilo neopazno. Osemnajstih mi-grantov, natrpanih v zadnjem delu vozila, ni bilo videti, vozilo pa je bilo za italijansko mejno policijo vsekakor sumljivo. Ko je zagledal mejne policiste, je voznik nenadoma obrnil vozilo in pritisnil na plin, prišlo je do avtomobilskega zasledovanja. Policijske patrulje so vozilo ustavile na gozdni poti blizu mejnega prehoda, v vozilu (na sliki) pa so policisti odkrili 18 moških. Šlo je za 16 državljanov Eritreje ter državljana Sudana in Jemna, starih od 19 do 40 let. V skladu z dvostranskim sporazumom so jih izročili slovenski policiji. Voznika in njegovega sopotnika, madžarska državljana, je doletela ovadba zaradi suma spodbujanja nezakonitega priseljevanja. Odvedli so ju v tržaški zapor. Mi-granti so se v prejšnjih tednih prebijali čez Balkan, njihov cilj je severna Evropa. 6 Nedelja, 2. marca 2014 TRST / Včeraj danes Danes, NEDELJA, 2. marca 2014 JANA Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 17.53 - Dolžina dneva 11.12 - Luna vzide ob 6.57 in zatone ob 19.37. Jutri, PONEDELJEK, 3. marca 2014 MARIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje C, zračni tlak 1002,2 mb pada, vlaga 78-odstotna, veter 18 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C. OKLICI: Daniele Dalfratello in Silvana Steiner, Edoardo Cavallaro in Jessica Do-branski, Fabrizio Bianchi in Paola Brait, Luigi Mantese in Erika Norbedo, Andrei Costin Visan in Adisa Aličajic, Alessan-dro Licciardello in Heloise Feral, Massimo Fontanella in Gioia Fumis, Diego DAccolti in Georgeta Rechiteanu, Mat-teo Schillan in Karen Canciani, Giam-paolo Bommarco in Tiziana Ciancetta, Dino Spanghero in Carolina Predonzan, Alessandro De Lorenzo in Giovanna Ca-tanese, Alessandro Rizzardi in Loreley Sovran, Alin Nicolae Butnariuc in Jessica Baissero, Giancarlo Hengl in Morena Orel, Danijel Miletic in Elida Buršic Vitasovich, Paolo Nastati in Silvia Mo-donutti, Sergio Cosoli in Donatella Za-nella, Bruno Feltrin in Cinzia Valoppi, Igino Bertamini in Mirta Olivo, Mounir Tayari in Giovanna De Falco, Andrea Matarrese in Raffaella Costanzo, Ales-sandro Di Lago in Caterina Hale, Marjan Štoka in Grazia Zagaria, Rosario Ignoto in Giovanna Puzzi, Luca Dorsi in Tiziana Melina, Cesare Reina in Anna Maria Christa Hetzenegger, Federico Malattia e Jennifer Biecar, Fabio Caffau in Ingrid Barbieri. ut Kino mondo«; 10.45, 13.00, 15.15 »Disney's frozen - Speciale karaoke«; 11.10, 13.30 »Belle & Sebastien«; 16.30, 19.00, 21.30 »Tutto colpa di Freud«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.00 »The Lego movie«; 19.50, 22.10 »Monuments Men«; Dvorana 2: 16.00, 18.30, 21.00 »12 anni schiavo«; Dvorana 3: 15.30, 17.20, 20.15, 22.10 »Una donna per amica«; Dvorana 4: 16.00, 17.50 »Sotto una buona stella«; 19.50, 22.10 »Snowpiercer«; Dvorana 5: 17.00, 20.00, 22.15 »La bella e la bestia«. Na tržaškem konservatoriju Tartini, v razredu prof. Urdana, je uspešno diplomiral v klarinetu Erik Kuret Iskreno mu čestitamo! Družina in sorodniki ¿j Čestitke Ü3 Obvestila AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sotto una buona stella«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 20.00 »Venezia salva«; 21.30 »Il mistero di Dante«. FELLINI - 15.00, 16.45 »La scuola piu' pazza del mondo«; 16.40, 18.30, 20.30, 22.30 »Smetto quando voglio«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »12 anni schiavo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »A proposito di Davis«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La bella e la bestia«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.20 »12 let suženj«; 15.30 »Ameriške prevare«; 21.00 »Batler«; 17.00 »Divja salsa«; 18.00 »Justin Bieber: Believe«; 14.00, 16.00 »Lego film«; 15.00 »Lego film«; 16.20 »Neskončna ljubezen«; 19.00 »Panika«; 14.20 »Pločevinko«; 20.00 »Pompeji«; 18.10 »Priseljenka«; 14.40, 16.40 »Purana na begu 3D«; 15.40 »Purana na begu«; 17.30 »Vampirska akademija«; 19.40 »Varuhi zapuščine«; 20.30 »Volk iz Wall Street«; 21.10 »Zimska pripoved«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.00, 16.45, 18.30 »The Lego movie«; Dvorana 2: 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Disney's saving Mr.Banks«; Dvorana 3: 16.00, 20.10, 22.15 »Snowpiercer«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Una donna per amica«; Dvorana 4: 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Il violinista del diavolo«; 18.20, 20.15, 22.15 »Pompei«. SUPER - 15.30 »Belle & Sebastien«; 17.15, 19.20, 21.30 »Monuments Men«. THE SPACE CINEMA - 16.10, 18.50, 21.30 »12 anni schiavo«; 17.30, 22.00 »Pompei«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Sotto una buona stella«; 19.45, 22.10 »Monuments Men«; 10.50, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.15 »Una donna per amica«; 11.00, 13.00, 15.20, 17.40, 19.40, 20.00, 22.15 »La bella e la bestia«; 19.30, 22.00 »Snowpiercer«; 11.00, 13.20, 15.30, 17.40 »The Lego movie«; 11.00, 13.20, 15.20, 17.20 »La scuola piu' pazza del NŠK - Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, je odprt ob ponedeljkih in torkih, od 9. do 13. ure; ob sredah, četrtkih in petkih, od 14. do 18. ure. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo po ustaljeni tradiciji ob pustnem času obiskalo domače vasi po sledečem vrstnem redu: danes, 2. marca, Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik in Praprot; v ponedeljek, 3. marca, Vižovlje, Štivan, Medja vas, Sesljan, Trnovca in Šem-polaj; v torek, 4. marca, Nabrežino. Vabimo k sodelovanju vse prijatelje in ljubitelje vesele glasbe! KD FRAN VENTURINI - otroško pustno rajanje z ansamblom Remix danes, 2. marca, od 15.30 do 20.00 in v torek, 4. marca, od 16.00 do 20.00 v domu A. Ukmar - Miro pri Domju. Toplo vabljeni! ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je v dvorani ZKB na Opčinah do danes, 2. marca, odprta razstava Pustne norosti Marise Dolce, Beti Starc in Alda Usberghija, od 10. do 12. ure. YEN - evropsko združenje mladinskih manjšinskih organizacij prihaja na sestanek v Trst. Organizatorji MOSP in Mladi SSK, vabijo vse mlade in po srcu mlade manjšince in večince ter vse kulturnike, ki jim je pri srcu vpetost naše manjšine v evropski prostor, da nas obiščete do danes, 2. marca, v depandansu Lipa v Bazovici. Kontakt: ylctrst@gmail.com, FB - stran Tudi-MiSmo YEN. LJUDSKI DOM v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24) vabi v ponedeljek, 3. marca, od 16. ure dalje na otroško pustno rajanje. SKD VIGRED vabi otroke na tradicionalno pustno rajanje, ki bo v ponedeljek, 3. marca, od 16.00 do 18.00 v spodnjih prostorih stavbe Albina Škerka v Šempolaju. GKD DRUGAMUZIKA - Pustovanje Briščiki: v torek, 4. marca, pod ogrevanim šotorom, nora pustna zabava s Kingstoni, Happy Day, ans. Nebojse-ga, Authetics itd. Pustni avtobusi »Carnival bus« iz Devina, Bazovice, Doline in Trsta (info in urniki na FB strani Pustovanje Briščiki). OTROŠKO PUSTNO RAJANJE: Združenje staršev Križ vabi na otroško pustno rajanje v torek, 4. marca, od 16.00 dalje v prostorih Ljudskega doma - Bita v Križu. Animacijo bo vodil Evgen Ban. Na Lakotišču praznuje danes 50-letnico življenja naša draga DO-RI. Vse najboljše in najlepše v življenju ji iz vsega srca voščijo Majda, Branko, Natalie in Erik. Na tržaški filozofskifakulteti je iz Disciplin misli in družbe z najvišjo oceno zaključil magistrski študij dr. JERNEJ ŠCEK. Ponosna Petra in družina Grassi. Dt Ji Jf »iiirtntklH i: itôni i tnav vabr jutri v Pelerlinore dvoran^ Donirettijeva 3, JH sreiar^je ob ¡.'rotiLvj 5. Nagrade Nadja Maganja Prevrelajobo Jarw Gondwe Iz v liïirriu ¿klivl^Ik pncjçktji IJHfAV. ht h v AfflK na ztawtfromn Iii iôiiàVtem poJrùdju bunjù MUUpH Zattltk ob 20.30 PILATES - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočata, da vadba Pilatesa, ki poteka na nižji srednji šoli v Dolini, na pustni torek, 4. marca, odpade. PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča, da je v torek, 4. marca, zbirališče za odhod po vasi za vse pustar-je ob 13. uri v »Žavljah« (spodnjem Šempolaju). SKD PRIMOREC in Mladinski trebenski krožek prirejata Ples v maskah za srednješolce v torek, 4. marca, od 19. do 23. ure v Ljudskem domu v Treb-čah. SKD PRIMOREC prireja pustno rajanje za otroke iz vrtca in osnovnošolce v torek, 4. marca, od 15.30 do 18.00 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na Otroško pustno rajanje z Damjano Golavšek v torek, 4. marca, od 16. do 19. ure. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH: Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočata, da bo telovadba na pustni torek, 4. marca, redno potekala od 9. do 10. ure. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 5. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z Marico Pahor. Vpisovanje na prvem srečanju v četrtek, 6. marca, od 16.00 do 18.00. ANPI: ob 70-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan - Guličeve bomo v petek, 7. marca, ob 10. uri v sodelovanju z O.Š. Franceta Bevka počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo na Opčinah, Narodna št. 28. Priložnostna beseda Katerina Iscra. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 7. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja; v nedeljo, 9. marca, ob 12. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop na Erzelju. VZPI-ANPI Opčine prireja v sodelovanju s Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši, SKD Tabor v petek, 7. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Spominski večer ob 70. obletnici mučeniške smrti Ro-zalije Kos Kocjan Guličeve. Njen spomin bodo počastili MoPZ Tabor in Kraški dom ter Mladinski zbor srednje šole S. Kosovela. Recitator-ji SKD Tabor bodo brali odlomke iz knjige Enza Romanoja »Una donna senza volto« ter iz knjige »Io sono l'ultimo«. Priložnostna beseda Stanka Hrovatin. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »Pokal prijateljstva«, veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 8. marca, v Forni di Sopra, ter da se udeležijo v nedeljo, 9. marca, tekme v veleslalomu, veljavne za Zamejsko smučarsko prvenstvo 2014, v Forni di So-pra. Vpisovanje je možno do četrtka, 6. marca, na tel. št. 342-0730513 (Sabina). SKD VESNA in sekcija VZPI-ANPI E. Antončič - Stojan, prirejata v soboto, 8. marca, ob 19. uri v Ljudskem do- Nedelja, 02.03, od 15.30 do 20.00 in torek, 04.03, od 16.00 do 20.00 v Centru Anton Ukmor-Miro pri Domju Q z ansamblom Remi» ' Toplo vabljeni! D mu v Križu, ob dnevu žena, predstavitev ponatisa knjige Iz morja v ponev. Z avtorico Marjučo Offizia se bosta pogovarjala Martina Kafol in Mitja Tretjak, sledi večerja z družabnostjo. Informacije in prijave na tel. št. 0402209058. V BARKOVLJAH bomo v nedeljo, 9. marca, po maši od 11. ure počastili msgr. Matijo Škabarja ob obeležju v vrtiču, ki nosi njegovo ime. DRUŠTVO NOE' vabi na konferenco, 10. marca, ob 20.30 v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini »Konec z dietami! Enostavni načini, ki nam pomagajo pri odvečnih kilogramih, sladkorni bolezni in holesterolu«. Predavateljica: dr. Marta Molinari, dietologinja, nutricionistka. Info: noeinfonoe@yahoo.it, tel. št. 3498419497. ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer z vinarjem Damjanom Podversičem. Pokušnjo vina bomo izpeljali v torek, 11. marca, ob 20. uri v restavraciji v Miljah (Stada per Lazzaretto 2). Informacije in prijave na tel. 333- 9857776 in trie-ste@onav.it. IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN: prvi sklic v torek, 11. marca ob 20.00 in drugi v sredo, 12. marca, ob 20.30 v zgornjih prostorih občinskega gledališča Boljunec. Dnevni red: odobritev spremembe statuta. MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja telovadno uro za otroke od 6. do 12. leta v soboto, 15. marca, od 16.30 do 17.45 »Yoga telovadba: sprostitev in koncentracija« na sedežu, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 0402602395. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in posestnike gozdov na zavarovanih območjih Nature 2000 (it. SIC in ZPS), da je rok za sečnjo, podaljšan do 31. marca. Na nezavarovanih območjih, po novem gozdarskem pravilniku, pa poteka sečnja brez časovne omejitve skozi celo leto. S Poslovni oglasi NATAKARICA IŠČE DELO, tudi samo ob koncih tedna. 328-0685432 H Mali oglasi IŠČEM DELO kot pomočnica ostarelim osebam ali kot hišna pomočnica. Možnost premikanja z lastnim prevoznim sredstvom. Tel.: 333-4970923. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. DAJEM na razpolago zemljišče, na sončni strani v Podlonjerju, za obdelavo zelenjave in 400 trt, v zameno za 28 l črnega vina. Tel.: 040-576116. IŠČEM DELO kot negovalka starejših ali bolnih oseb. Tel. št. 040-9220305 (v večernih urah). POMAGAM PRI UČENJU in pisanju domačih nalog dijakom nižjih in višjih srednjih šol. Tel.: 345-9264496. PRODAM diatonično harmoniko končan, uglasitev v do, fa, si bemolle, s tremi poltoni. Cena po dogovoru: Tel.: 00386-41554239 ali 340-4678850. SZ BOR, ŠPORTNA S0LA TRST in SKD ŠKAMPERLE , .. vabijo na Otroško pustno rajanje V nedeljo, 2. marca in v torek, 4- marca 2014 od X5>30 do 19.OO na Stadionu 1. maj VSTOP PROST za otroke v spremstvu staršev!! LOTERIJA ANIMACIJA PLES z ANSAMBLOM POPUSTI Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM UŠAJ, Nabrežina 8, je odprt ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih ter na pustni torek. Tel.: 339-4193779 VINOTOČ PRI KAMNARJEVIH (OSMICA) v Volčjem Gradu pri Komnu bo odprt ob sobotah in nedeljah do 9. marca. Dobrodošle harmonike! [H Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Vabljeni! Tel.: 3473648603. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla na cesti za Slivno Corrado in Roberta. Tel.: 338-3515876. OSMICO v Repnu je odprl Tavčar Ren-zo. Tel. št. 040-327135. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270. Loterij a 1. marca 2014 Bari 36 78 39 21 79 Cagliari 60 83 53 56 59 Firence 21 2 5 90 61 Genova 52 13 38 58 85 Milan 27 69 19 32 5 Neapelj 89 27 42 51 84 Palermo 81 15 9 25 36 Rim 7 89 41 75 27 Turin 54 63 29 2 43 Benetke 45 87 31 18 49 Nazionale 67 75 1 82 63 St. 26 7 8 47 56 79 90 jolly9 Nagradni sklad 5.828.409,96 C Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 8 dobitnikov s 5 točkami 36.694,36 € 1.268 dobitnikov s 4 točkami 237,92 C 45.577 dobitnikov s 3 točkami 13,06 C Superstar 18 Brez dobitnika s 6 točkami -- C Brez dobitnika s 5+1 točkami -- C Brez dobitnika s 5 točkami -- C 7 dobitnik s 4 točkami 23.792,00 € 235 dobitnikov s 3 točkami 1.306,00 C 4.048 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 22.001 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 41.764 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 2. marca 2014 7 Pensko kulturno društuo rimorsko - Mačkolje Vabi m ^JMNMiMHW NMinniiniiiMua U ffasbt i» ¡trifriitk ptsM/Jea*. Otntom è» m iftf/t sttMti! Dne 4.3.2014 u Srenjski hiši u Mačkoljah s pričetkom ob 16. uri g ■ f« Ji / Mjudnf vabljeni! I K LeA^rne Nedelja, 2. marca 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ul. 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840. Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. marca 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/b - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/b, Trg Venezia 2, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040 308248. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- SKD Slavec RICMANJSKI TEDEN 2014 12.3.2014 -19*3.2014 V KULTURNEM DOMU k V RICMANJIH i Toplo vabljeni! praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 9 Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU »Srečko Kosovel«: pričeli so se vpisi otrok od 1. do 3. leta za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 15. ure. Tel. 040-573141. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu v sodelovanju s Kru.tom vabi v petek, 7. marca, ob praznovanju dneva žena na obisk Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Na razpolago je še nekaj mest! Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072. KRU.T vabi na velikonočni izlet na Trentinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trenta in Sirmione in Gardskega jezera, od 19. do 21. marca. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040360072, krut.ts@tiscali.it. VIN ITALY 2014 - Dne 7. aprila, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vini-taly. Prijave najkasneje do 28. marca. Dodatne informacije: trieste@onav.it ali 338-3976187. POGREBNO PODJETJE ^ £ -m ^ ^ 07trenutku zahsti... ...in tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! 0 Prireditve TRŽAŠKO ZDRUŽENJE za biodinamično kmetovanje, organizira biodinamični študijsko - praktični tečaj na osnovi knjige Rudolfa Steinerja »Znanstveno spiritualni impulzi za razvoj poljedelstva«. Srečanja bodo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, od 20.00 do 21.30 v Trstu na sedežu v Ul. Mazzini 30, 1. nadstropje. Vstop prost. Tel. št.: 3331118664, 328-7012374. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 3. marca, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje ob izročitvi 5. Nagrade Nadja Maganja. V imenu aktivistk projekta Dream, ki se v Afriki na zdravstvenem in socialnem področju borijo proti AIDS-u, jo bo prevzela Jane Gondwe iz Malavija. Ponedeljkov večer se bo tokrat začel ob 20. uri. SPOMINSKA SVEČANOST ob 70. obletnici smrti Sergia Cermelia bo v ponedeljek, 3. marca, ob 10.30 v Parku spomina pri Sv. Justu. VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA vabijo antifašiste, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale, za katere je daroval svoje mlado življenje tržaški an-tifašist in partizan Sergio Cermeli. DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA -DMŽ, mednarodno združenje, vabi na srečanje »Bog nežnosti« v sredo, 5. marca, ob 20. uri v Finžgarjev dom, Dunajska cesta 35 na Opčinah. Info: 3403864889 (Branka). PUSTNA SKUPNA ŠEMPOLAJ vabi vse vaščane in pustne veseljake od blizu in daleč na pepelnico, v sredo, 5. marca, v Štalco v Šempolaju, od 18. do 20. ure na veselo slovo od pusta 2014 »Fantažma Fantažminota«. SKD BARKOVLJE: ciklus predavanj na temo »In... forma - Predhodna zdravstvena zaščita pri različno mladih« v sodelovanju z A.R.I.S., tržaško neprofitno organizacijo, ki skrbi za dobro počutje mladih in manj mladih. Ob sredah: 5. marca (Dr. Paola Sbisa »Prehrana in pravilno hranjenje«); 12. marca (Dr. Matteo Bevilacqua »Vedno prožni in razgibani«) in 19. marca (Dr. Laura Redolfi »Kako ohranjati spomin«). Pogovori bodo v slovenščini in italijanščini. Začetek ob 20.30. MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja v četrtek, 6. marca, ob 17.30 »Bralni krožek«, tj. interaktivno srečanje z branjem odlomkov in medsebojno izmenjavo misli in razmišljanj na temo »Miti in skrivnosti Furlanije Julijske krajine« z avtorico Gabriello Chmet, moderator dr. Guido Marotta, knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst. KNJIŽNICA DIVAČA bo na predvečer dneva žena v petek, 7. marca, ob 18. uri v svojih prostorih gostila tržaško pesnico, pisateljico in psihologinjo Alenko Rebula Tuta. Gostja se bo predstavila s predavanjem »Nežne in močne, samostojne in predane: nove poti za ženske danes«. MIRA, ženski odbor slovenskega centra PEN, in Slovenski klub vabita na literarni večer s književnicami Nežo Maurer, Jol-ko Milič, Bredo Smolnikar, Tatjano Pregl Kobe, Alenko Rebula, Stanislavo Repar, Barbaro Simoniti, Suzano Tratnik, Ireno Zerjal in Barbaro Korun. Pričakujemo vas v petek, 7. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje). SKD SLOVENEC in skupina vezilj Zlata nitka vabita v petek, 7. marca, ob 20.00 v Srenjsko hišo v Boršt na otvoritev razstave Poročne čipke in lesene makete. Razstavlja skupina klekljaric iz Črne na Koroškem in Jože Božič iz Gornjega Grada. Poje Grajski oktet iz Moravške doline. Urnik razstave: sobota, 8. in nedelja, 9. marca, od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi na dan žena v soboto, 8. marca, ob 19. uri na odprtje razstave »Skrinja ženske ustvarjalnosti«. Večer bosta obogatila s svojima kitarama Lajla Juretič in Gabrijel Zetko, gojenca GM - Prof. Marko Feri. LJUDSKI DOM iz Podlonjerja vabi v soboto, 8. marca, od 19.30 na tradicionalni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Priložnostna misel Erika Inendorfer -delegatka Fiom, večerja in glasba z duom Melody. SKD PRIMOREC prireja ob Mednarodnem dnevu žena v nedeljo, 9. marca, dve pobudi: ob 16.30 v Hiški uad Ljenčkice v Trebčah predstavitev italijanskega prevoda Alamut, ki ga bosta predstavila člana Slovenskega kluba Poljanka Dol-har in Massimiliano Schiozzi; ob 18. uri pa bo v Ljudskem domu predstava orientalskih plesov Med nebom in zemljo, ki je nastala v režiji plesalk in ko-reografinj Alje Shaar in Ines Kočar. SPD MAČKOLJE vabi na predstavo komedije Maxa Reala in Petra Militarova »Trije vaški svetniki« v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Šlan-dre v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 10. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na kulturni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Program: Tatjana Malalan (Vanda) in Irene Pahor (Jole), pevka Lara Budal s prijatelji, Tatjana Turco (Rita) in Valentina Štrajn (Helena), otvoritev razstave o gradiščih. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v soboto, 15. marca, ob 20.30 na ogled predstave »Oj, ta vojaški stan« v priredbi MePZ Kraški dom, ki ga vodi Vesna Guštin. Nastopajo Ilja Buffon, Maruška Guštin, sopranistka Sara Ja-blanšček in harmonikaš Fulvijo Jurinčič. DRUGI KONCERT REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD ter v sodelovanju s SKD Lonjer-Katinara bo v nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v Športno kulturnem centru v Lo-njerju. Nastopajo GD Nabrežina (dir. Sergio Gratton), PO Breg (dir. Edvin Križmančič) in Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škamperle). ^ Zapustila nas je naša draga Laura Parovel Žalostno vest sporočata družini Parovel in Baitz. Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 03.03.2014, ob 9.40 v ulici Costalunga. Zahvaljujemo se vsem, ki bodo počastili njen spomin. Trst, 02.03.2014 t V večnost je odšla naša draga mama Marija Petaros Zadnji pozdrav Silvana in Loredana z družinama. Od nje se bomo poslovili v sredo, 5. marca, od 10.30 do 11.30 v ulici Co-stalunga. Ob 12. uri bo sveta maša v cerkvi v Bor-štu. Sledil bo pokop na vaškem pokopališču. Boršt, 2. marca 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Dragi noni v spomin Denis Noni in pranoni Mariji v slovo Ivana, Kristina z Denisom, Gaja in Lara. Zadnji pozdrav dragi teti Mariji, sočustvujemo s Silvano in Loredano z družinama Emil, Florjana, Erik, Marko in Matej Žalovanju se pridružuje družina Ghersinich t Zapustil nas je dragi brat Vittorio Tomsic Oznanja brat Giuseppe Tomsich s celo njegovo družino. Trst, 2. marca 2014 ZAHVALA Berto Alberti Zahvaljujem se vsem, ki ste mi bili ob strani v tem težkem trenutku. Sin Alessandro Pogrebno podjetje Alabarda t ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame in none Marjane Prepeluh Lapornik se najtopleje zahvaljujeva vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku na katerikoli način izrazili svoje sožalje in nam s svojo prijateljsko bližino lajšali našo bolečino. Posebna in topla zahvala naj gre njeni radijski družini, Radijskemu odru, za doživeto in ganljivo žalno slovesnost ter še posebno g. Marjanu Jevnikarju, g. Dragu Štoki, g. Saši Martelancu, g. Franku Žerjalu, g. Mariju Maverju, g.Tomažu Susiču ter ga. Martini Repinc in ga. Nataši Sosič za občutene besede slovesa. Iskrena hvala župniku g. Francu Pohajaču ter mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Jernej z Opčin in zborovodji g. Janku Banu za žalno sveto mašo. Prisrčna zahvala g. Andreju Pozniču in g. Tonetu Gogali za doživete besede slovesa na ljubljanskih Žalah. Hvala dr. Marku Jevnikarju za dolgoletno skrb. Verjameva, da boste spomin na najino drago mamo hranili v svojem srcu. Barbara in Maja Lapornik z družinama Trst, Ljubljana, 2.3.2014 ZAHVALA Rozalija Zeriali vd. Čok Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in na katerikoli način počastili njen spomin. Družina 4.3.2012 4.3.2014 Budal Manuela Ljubljena, pustila si globoko praznino, z ljubeznijo in bolečino živiš v naših srcih. Družina 8 Nedelja, 2. marca 2014 OW APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Krčenje sredstev za zdravstveno podjetje sprožil sprejetje enotnega dokumenta Reforma goriškega zdravstva: župani zahtevajo večji vpliv Spremembe so žal neizogibne, pri načrtovanju reforme, od katere bo odvisna prihodnost goriškega zdravstva, pa želijo imeti večjo težo in vpliv. Župani goriške pokrajine so včeraj podpisali skupen dokument, v katerem izražajo globoko zaskrbljenost zaradi napovedanega znižanja sredstev (-16 milijonov evrov) za goriško zdravstveno podjetje. Resnici na ljubo je v zadnjih letih konferenca sprejela že šest podobnih resolucij, za katere se deželne uprave sploh niso zmenile, krajevni upravitelji pa tokrat upajo, da jim bo dežela FJK prisluhnila. Prepričani so namreč, da se Goriški godi krivica, njene posledice pa bodo občutili predvsem občani: načrtovani rezi so namreč tokrat tako drastični, da ogrožajo najosnovnejše zdravstvene storitve. Konferenca županov se je sestala v dvorani tehniškega zavoda Galilei. Navzoči so bili predstavniki vseh občin in goriške pokrajine, saj je pobudo za sklic srečanja dal predsednik Enrico Gherghetta, glede na resnost vprašanja, ki je bilo na dnevnem redu, pa bi pričakovali večjo udeležbo. V uvodu so spregovorili Gherghetta, tržiška županja Silvia Altran in goriški župan Ettore Romoli, sejo pa je vodila goriška odbornica za zdravstvo Silvana Romano. Predstavila je dva osnutka dokumenta za zaščito zdravstva: prvega sta pripravila goriška pokrajina in občina, drugega pa občina Tržič. Osnutka sta si bila skoraj enaka, tržiški pa je bil krajši: na koncu so ju združili v en »kompromisni« dokument, ki so ga navzoči župani sprejeli soglasno. Župani bodo na deželo naslovili štiri zahteve. Na prvem mestu je zahteva po dodelitvi dodatnih sredstev - od 8 do 11 milijonov - goriškemu zdravstvenemu podjetju, ki drugače tvega stečaj, druga točka pa je priznanje večje vloge konferenci županov, ki bi v postopku načrtovanja reform na področju zdravstva morala imeti možnost izražanja zavezujočih mnenj. S tretjo točko župani zahtevajo, naj se racionalizacija začne na upravni ravni in ne pri ukinjanju zdravstvenih storitev, četrta točka pa je namenjena uresničevanju projektov na področju čezmejnega zdravstva. Zadnjo točko je predlagala goriška občina, saj je v tržiškem dokumentu ni bilo, občina Gorica pa je v zameno pristala na izključitev zahteve po ukinitvi nekaterih dvojnikov v Trstu in Vidmu. Dokončni dokument, ki je bil na koncu manj »oster« od pričakovanega, bodo župani v ponedeljek na sedežu Trgovinske zbornice izročili predsednici FJK Debo-ri Serracchiani. Udeleženci včerajšnjega zasedanja bumbaca GORICA - V Ulici Brolo v slovenščini Pred enajstimi šolami in vrtci bodo zagotavljali redarsko službo Združenje Nuovo lavoro je zmagalo razpis goriške občine za zagotavljanje redarske službe pred šolami in vrtci, za katero so nekoč skrbeli dedki redarji. Danes pred šolami v večini primerov ni več dedkov, temveč za varnost otrok in staršev pri prečkanju cest skrbijo mlajši ljudje, med katerimi so tudi ženske. »Doslej smo zagotavljali redarsko službo pred sedmimi šolami in vrtci, od marca bomo prisotni pred enajstimi šolskimi poslopji. Posebno zadovoljni smo, da bo pred osnovno šolo oz. vrtcem s slovenskim učnim jezikom v Ulici Brolo odslej redarsko službo zagotavljal mlad pripadnik slovenske narodne skupnosti; tako se bodo otroci in starši z njim lahko pogovarjali v slovenščini,« pravi v imenu združenja Nuovo lavoro Francesco Mastroianni in pojasnjuje, da za enourno opravljanje Redarska služba v Ločniku bumbaca redarske službe znaša bruto plačilo deset evrov. »Opravljanje redarske službe pred šolami smo vključili med projekte, s katerimi si prizadevamo za zagotavljanje pomoči pri iskanju zaposlitve in vstopanje v svet dela,« še pravi Mastroianni in opozarja, da združenje Nuovo lavoro enkrat mesečno prireja tudi bolšjo tržnico, s katero ravno tako pomagajo ljudem do dodatnih dohodkov. Aretirali razbijača V občini Orte so karabinjerji aretirali 36-letnega alžirskega državljana, ki je odgovoren za povzročitev večje gmotne škode v centru CIE v Gradišču med lanskimi protesti. Moški je avgusta in septembra skupaj z drugimi dvajsetimi priseljenci uničil alarmno napravo centra CIE, poleg tega pa je odstranil varnostno mrežo, da so se protestniki lahko splezali na streho poslopja. Goriški policisti so njegovo identiteto ugotovili s pomočjo varnostnih kamer, s katerimi so posneli še druga dva razbijača. Po ugotovitvi njegove identitete je stekla preiskava, ob zaključku katere so ga izsledili in aretirali v Laciju. Izsledili vinjeno voznico S svojim avtomobilom tipa Toyota je vijugala sredi cestišča, zato so jo na Trgu San Giorgio v Ločniku prejšnjo noč karabinjerji ustavili, komaj so jo zagledali. 50-letni Go-ričanki so odredili preizkus alko-holiziranosti, ki je pokazal, da je ženska odločno pregloboko pogledala v kozarec. Napihala je preko dva grama alkohola na liter izdihanega zraku, zato so ji avto zasegli, jo prijavili zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ji odvzeli deset točk z vozniškega dovoljenja. Ženska tvega globo od 1500 do 6000 Vozniki, pozor! Goriški karabinjerji pozivajo voznike, naj ne sedejo za volan, potem ko so pili alkoholne pijače. Njihov nasvet je še toliko bolj na mestu med pustom. Natečaj za člana uprave Goriška pokrajina je objavila natečaj za izbiro svojega predstavnika v upravnem svetu fundacije Villa Russiz iz Koprivnega. Kandidati naj svoje prošnje do torka, 11. marca, pošljejo predsedniku pokrajine En-ricu Gherghetti na naslov presi-denza@provincia.gorizia.it, ki je po zakonu pristojen za imenovanje predstavnika. »Drugačno« gledališče Na sedežu društva Forum v Ulici Ascoli v Gorici bo v torek, 4. marca, ob 18. uri gledališki ustvarjalec Vito Dalo spregovoril o nizu gledaliških predstav »Altre espressivita«, v okviru katerega nastopajo prizadete osebe oz. socialno ogroženi posamezniki. GORICA - Zdravstveno podjetje Dvojezična zgibanka za onkološke bolnike Pred nekaj dnevi je vodja glavnega tajništva goriške zdravstvene ustanove Giovanna Zappala seznanila pokrajinsko vodstvo SSk z novo dvojezično zgibanko o onkoloških storitvah, ki jih zagotavlja goriška bolnišnica. Zgibanka nudi občanom okviren pogled na onkološko zdravstvene storitve, vse potrebne informacije in kontaktne številke. Zgibanko so natisnili v 500 izvodih in je že na voljo vsem uporabnikom in občanom. Narejen je torej še en korak v smeri ovrednotenja slovenščine v goriškem zdravstvu, za kar SSk izraža zadovoljstvo in še enkrat priznava vodstvu zdravstvenega podjetja pomembno občutljivost na to temo. GORICA - Posvet Ministrica Lorenzinova o čezmejnem zdravstvu Dogodek bo potekal 8. marca v hotelu Palace Kako bo evropska direktiva št. 24/2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu vplivala na deželni zdravstveni sistem Furlani-je Julijske krajine in predvsem na organizacijo zdravstvenih storitev na obmejnih območjih, ko je goriška pokrajina? O tem bo tekla beseda na srečanju, ki bo v soboto, 8. marca, potekalo v dvorani hotela Palace v Gorici z začetkom ob 10. uri. Dogodek prireja deželna koordinacija stranke Nuovo centro destra (Nova desna sredina), med udeleženci pa bo tudi italijanska ministrica za zdravstvo Beatrice Lorenzin, na predlog katere je italijanska vlada lani sprejela osnutek zakonskega odloka, s katerim bo Italija vsebino evropske direktive, ki omogoča evropskim državljanom, da koristijo javne zdravstvene storitve v vseh državah EU, prenesla v svoj pravni red. Dvojezična zgibanka ŠTEVERJAN - Ob dnevu žena Od Prešerna do mimoze Od Prešerna do mimoze je naslov večera, ki ga števerjansko kulturno društvo Briški grič in Fotoklub Skupina 75 prirejata ob dnevu žena. V soboto, 8. marca, ob 20. uri bodo v kulturnem središču na Bukovju odprli razstavo Ženski pogledi, ki jo oblikujejo umetnice Maša Lancner iz Vrtojbe, Nikol Kerpan iz Štan-dreža, Monia Perissinotto iz S. Dona di Piave in Chia-ra Zago iz Ceggie pri Trevisu. Slednji dve sta članici fotografskega kluba iz kraja Motta di Livenza, s katerim je slovenski fotoklub navezel tesne prijateljske stike. Kulturni spored bodo obogatili mladi društveni re-citatorji, ki bodo sklop poezij in verzov posvetili mamam in ženam. Kulturni spored bodo dopolnile mlade pevke dekliške pevske skupine Kraški slavček. Priložnostno misel so organizatorji zaupali kulturni delavki Luisi Gergolet. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 2. marca 2014 Q TRŽIČ - Kulturni večer je dobro uspel Spoznali Alojza Rebulo Tržaškega pisatelja predstavila Tatjana Rojc, Rudica Požar spregovorila o pomenu kulture za slovenski narod Organizatorji Večera slovenske kulture med Krasom, morjem in Sočo, ki je v petek potekal v Tržiču, so izredno zadovoljni. Dogodek, ki so ga pripravili društvo Jadro iz Ronk, društvo Tržič in Združenje staršev iz Romjana, je namreč v prostore občinske knjižnice privabilo lepo število ljudi, med katerimi je bilo kar nekaj občanov iz Tržiča in okolice, ki slovenskega jezika ne obvladajo. Za slovesno zdravico je poskrbel saksofonist Edoardo Zotti, za uvodno besedo pa podpredsednica društva Tržič Nataša Ferletič. Nato je Rudica Požar spregovorila o pomenu praznika kulture za slovenski narod, ki se ne more »ponašati z vojaškimi podvigi, s slavnimi politiki in tudi ne z bogato preteklostjo gospodarskih dosežkov, prek katerih naj bi se ohranjal. Ohranili smo se prek pisne kulture, ki nam jo je dal bogat knjižni jezik, ki so ga skozi stoletja razvijali naši izobraženci, čeprav so se šolali v tujih jezikih,« je po- vedala Požarova, ki je nato predala mikrofon profesorici Tatjani Rojc. Literarna kritičarka je slušateljem predstavila lik in bogati opus svojega mentorja, Alojza Rebule, tržaškega pisatelja in dobitnika številnih prestižnih literarnih nagrad, ki bo julija dopolnil 90 let. »Ni slučaj, da so organizatorji nocojšnje srečanje poimenovali večer med Krasom, morjem in Sočo. Ti so na nek način tudi trije elementi, ki so izoblikovali izredno osebnost Alojza Rebule,« je povedala Rojčeva in predstavila pisateljevo figuro, odnos do slovenskega jezika in njegova dela, predvsem tista - sicer še pre-redka -, ki so prevedena tudi v italijanščino. Ob koncu so si udeleženci kulturnega večera ogledali dokumentarni portret, v katerem je o svojem delu spregovoril pisatelj sam. Večera sta se v imenu tržiške in deželne uprave udeležila tudi občinska odbornica za kulturo Paola Benes in deželni svetnik Diego Moretti. Kulturni večer v Tržiču Bonaventura TRŽIČ - Berto Gergolet se spominja svoje partizanske epopeje Zadnji borec Stjenkine enote Berto Gergolet je bil rojen leta 1922 v Doberdobu in živi v Laškem od leta 1952. Srečal sem ga na proslavi ob obletnici spopada leta 1944 med četo Južno-primorskega odreda in SS-ovci ter kve-sturini v Dovcah, na cesti Komen - Branik. Pozdravil je udeležence kot še edini živeči borec Stjenkine (Anton Šibelja) partizanske enote. Dogovorila sva se, da ga obiščem na domu v Prvomajski ulici na območju med Tržičem in Štarancanom. Vedel sem, da ima marsikaj povedati. Doma v Doberdobu se je njegovima staršema rodilo sedem otrok, deklet in fantov, a v reji so bile pri družini še drugi trije. Živeli so od pridelkov kraške kmetije: krompir, zelenjava, nekaj trt, pasli so govedo. Pri šestnajstih letih se je Berto že odpravljal vsak dan v tržiško ladjedelnico. Kot ključavničar je bil zaposlen pri gradnji podmornic, zato so ga ob vpoklicu v vojsko poslali v pomorsko bazo v La Spezio, od koder se je vrnil v tržiško ladjedelnico, kjer so potrebovali delovno silo. Spet je s posebnim dovoljenjem za nedoločen čas živel na do-berdobskem Krasu, kjer je že šest mesecev pred propadom Italije imel stike s Kraško četo pod Stjenkinim poveljstvom, sicer pa se je že decembra 1942 vključil v organizacijsko mrežo Osvobodilne fronte. Borbeno pot je začel kot kurir in stražar na kurirski postaji (ka-ravli) št. 15 - nato 16, ki je bila najza-hodnejša v celotnem sistemu slovenskega kurirskega omrežja, se pravi na Vrhu nad Sovodnjami - najprej na območju v smeri Brestovca in nato na Škof-niku. Prvi spopad je doživel pri Rubijah 10. septembra 1943, ko je njegova skupina napadla nekaj vozil italijanskega letalstva. Medtem ko so se soborci umaknili v breg nad cesto, se je v koloni skril za rešilec. Iz njega so prišli šofer, dva bolničarja in zdravnik. Bil je dr. Cicarelli, ki je v naslednjih mesecih in letih zdravil partizane po Krasu, v Pavli in Franji ter na Dolenjskem, kamor je odšel z divizijo Garibaldi Natisone. Berto Gergolet je bil nekako zraven pri dogajanju na Poljanah 13. septembra leta 1943, kjer je nemška vojska ustrelila pet aktivistov, članov in članic krajevnega odbora OF. Eden med njimi je dolgo let ostal neznan, dokler ni prav Gergolet na osnovi pogovorov in sklepanja razvozlal uganko. Šlo je za deda sedanjega pokrajinskega predsednika VZPI-ANPI Paola Padovana. Zraven pa je tov. Berto bil posredno, ker ga je poveljstvo na Palkišču zaradi streljanja poslalo, naj gre pogledat, kaj se dogaja na Poljanah. Šel je in s Poljan komaj uspel pobegniti čez kraško gmajno in suhe zid-ke, medtem ko so sovražnikovi vojaki streljali za njim. Samoumevno je, da je sodeloval tudi v odmevnem spopadu pri Devetakih teden dni kasneje. Spominja se, kako so znanca in borca Marušiča nemški vojaki pod Poljanami postavili kot talca na blatnik tovornjaka, kasneje na drugi blatnik pa še Perica od krčme Pri Miljotu. Ko je kolona prišla do Rupe, so jo zavrnili borci Proletarske brigade. Ostalo je o tistem spopadu znano. Umestno pa je dodati, da je Gergolet bil v posebni skupini, ki sta jo Drago Mozetič in Franc Što-ka poslala, da izžene z ročnimi bombami vojake, ki so se zatekli v kaverne nad cesto Čukišče - Devetaki. Kasneje je bil borec Kosovelove brigade in v skupini, ki je ščitila Aleša Beblerja na njegovi poti do Romjana, in malo za tem v enoti, ki je Kosovelovo brigado ščitila iz smeri Petovelj, ko je ta velika enota med umikom s Krasa šla do Ušij pod Vrhom. Sledilo je bojevanje v 3. četi Južnoprimorskega odreda pod poveljstvom Milka Furlana - v njenem okviru je sodeloval pri spopadu v Dovcah. Po Berto Gergolet na svojem domu v Tržiču (levo) in v partizanski uniformi (desno) foto a.r. eni izmed številnih reorganizacij je bil v enoti, ki je ščitila komando IX. Korpusa, nato v Bazoviški brigati in končno so ga poklicali v bližino korpusnega štaba, ko je bila ustanovljena Mornariška četa in kasneje Mornariški odred. V tem okviru je bil dodeljen obveščevalnemu centru v Skopem na Krasu, kjer je bil za poveljnika Marjo Segu-lin, kasnejši komandant znane ladje Galeb, s katero je po svetu neuvrščenih potoval predsednik Tito. V Trst je prišel 2. maja leta 1945 in njegov komandant je postal narodni heroj Karlo Maslo, ki je tedaj poveljeval Udarnemu bataljonu 30. divizije. Po opravljanju dolžnosti v pristaniškem poveljstvu in kot odgovoren za kopenski promet od Šibeni-ka do Kopra za prevoz hrane in enot, pri čemer je imel za šoferje in mehanike nemške ujetnike, garaže pa so bile nameščene tam, kjer je sedaj hotel Bernardin, se je leta 1947 demobiliziral. Vrnil se je v tržiško ladjedelnico in je dvanajst let bil zaposlen tudi v tržaški tovarni strojev. Leta 1950 se je v Doberdobu poročil s Slavo Colja, medvojno kurirko, katere oče je bil krajevni predsednik OF. Rodili so se jima trije sinovi. Upokojil se je leta 1978. Njegovo pričevanje med pogovorom na domu je bilo obsežnejše in podrobnejše. Pri vsakem imenu soborcev in komandantov je vedel povedati tudi del njihove zgodbe. Pripovedoval mi je tudi o nekaterih dogodkih, za katere sem poznal opis le v glavnih obrisih. V okviru tega prispevka naj omenim le enega. Berto Gergolet domneva, da je nemška vojska v Doberdobu krvavo posegla s streljanjem in požigom, ko naj bi prejela obvestilo, da je tam skrit tovornjak, ki je iz Milana prevažal tiskarski stroj po goriškem ozemlju za tiskarno Slovenija na Vojskem. S tistim strojem so začeli tiskati Partizanski dnevnik V več kot devetdesetih letih življenja se vsakomur pripeti kup sprememb, sprejeti mora vrsto odločitev, dogodki ga premetavajo desno in levo, a moj sogovornik je poleg tega živel v zgoščenem, izjemnem času. Prav nič izjemnega pa ni bilo, da je podobno pot prehodilo na stotine, tisoče Primorcev in drugih rojakov. Aldo Rupel GORICA - Abonmajska kampanja Komigo privablja Nastopili bodo tudi Iztok Mlakar, Boris Kobal, Sdrindule, skupina društva F.B. Sedej in Evgen Ban V Kulturnem domu v Gorici je v polnem teku vpisovanje abonmaja komičnega gledališča Komigo 2014. »Vpis poteka uspešno, saj smo že pred dnevi presegli sto abonmajev, kar dokazuje, da se je pobuda čvrsto zakoreninila v goriško stvarnost,« sporočajo iz Kulturnega doma in pojasnjujejo, da letos beležijo tudi več vpisov mini-abonmajev, ki zajemajo dve italijanski, eno furlansko in eno slovensko predstavo. Letošnji festival skupno vključuje osem svojevrstnih večerov. Pet predstav bo v slovenskem jeziku, in sicer 18. marca «(U)tri(n)ki«, 31. marca »Umor v Vili Roung« v priredbi dramske družine F.B. Sedej iz Števerjana, 14. aprila »Po mojem Slovenci...« z Borisom Kobalom, 5. maja »Slehernik« (v glavni vlogi nastopa Iztok Mlakar) in 15. maja »Radio Aktivni live2«. V italijanskem jeziku bosta predstava »Quando le donne erano di sinistra« (7. marca) in glasbena komedija »Poklon Dariju Foju, Giorgiu Gaberju in Enzu Jannacciju« z Marino De Juli, ki bo uprizorjena v Novi Gorici v torek, 27. maja. Za furlansko komedijo bo poskrbel humorist Sdrindule s kabaretom »Ridi par no vai«. »Kljub ne ravno navdušujočim finančnim razmeram je izbor letošnje izvedbe kvaliteten in zanimiv, saj po dose- danjem povpraševanju prisotnost Iztoka Mlakarja, Boris Kobala, Sdrinduleja, skupine društva F.B. Sedej iz Števerjana in prvič Evgena Bana daje dodatno vrednost festivalu. Novost pa bo tudi nastop igralke Marine De Juli v novogoriškem teatru SNG,« sporočajo iz Kulturnega doma. Festival se začenja v petek, 7. marca, ob 20.30 s komedijo Marina Zanettija »Quando le donne erano di sinistra«. Vpisovanje abonmajev poteka pri blagajni Kulturnega doma v Gorici vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure (tel. 0481-33288). Cena abonmaja (8 predstav) je le 50 evrov, znižani 40 evrov. Posamezne vstopnice redne 15 evrov in znižane 10 evrov. Niz pustnih in kulturnih pobud v Dolu Kulturno društvo Kras Dol-Poljane in Doljanska želiznica prirejata jutri ob 21. uri pustni ples s skupino Tri prašički. V torek, 4. marca, bo v Dolu pustno ko-ledovanje za otroke. Zbrali se bodo ob 13. uri v kulturnem centru Pavlina Ko-mel, kjer bo ob 16. uri še pustno rajanje. V sredo, 5. marca, se bodo dopoldne odpravili na goriško pokopališče, kjer se bodo poklonili spominu na Pavlino Komel ob 15-letnici njene smrti. V večernih urah se bodo na Pal-kišču poslovili od pusta. V soboto, 8. marca, prirejajo večer ob dnevu žena s skeči Irene Pahor in Tatjane Malalan. Prostih je le še nekaj mest, prijave zbira Katjuša (338-3176605). V petek, 21. marca, prirejajo v sodelovanju s klubom Kraških jagerjev informativni večer o klopih; uro bodo sporočili naknadno. Nedopustno krčenje Policijski sindikat SIULP opozarja, da je na državni ravni v pripravi načrt za krčenje številnih policijskih uradov in poveljstev, razpršenih po vsej Italiji. V Furlaniji-Julijski krajini naj bi skupno ukinili petnajst policijskih uradov, med katerimi dva na Goriškem. Na ukinitev naj bi bila »obsojen« pokrajinski urad mejne policije in pokrajinski urad poštne policije. Po besedah sindikalistov SIULP opravljajo mejni policisti pomembno vlogo pri nadziranju prehodov čez državno mejo, medtem ko so poštni policisti v pomoč vse večjemu številu prebivalcev goriške pokrajine, ki so žrtev spletnih goljufov. Tržič ob dvanajst gasilcev Sindikat CGIL odločno nasprotuje načrtu za reorganizacijo gasilskih enot v Furlaniji-Julij, ki bi po njihovih besedah najhuje prizadel Tržič, kjer bi znižali število gasilcev s 36 na 28. Poleg tega načrt predvideva zaprtje gasilske izpostave v Gradežu, v kateri za varnost v leto-viščarskem središču skrbi 16 gasilcev. ACI z novim vodstvom Goriški odbor italijanskega avtomobilskega kluba ima nov odbor. Za predsednico je bila izvoljena Cristina Pa-gliara, novi podpredsednik pa je Giovanni Farolfi. V upravni odbor so bili izvoljeni še Sascha Kristancic, Giulia-no Bonato in Paola Zelco; v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Pierluigi Tu-gnolo, Donatella Sechi in Cristina Bressan. Zapore zaradi polmaratona Med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom bo danes speljana trasa čezmej-nega polmaratona v priredbi društva Gruppo Marciatori Gorizia. Več ulic mestnega središča bo zaprtih prometu, v nekaterih bo parkiranje prepovedano. 10 Nedelja, 2. marca 2014 GORIŠKI PROSTOR SOVODNJE - V priredbi društva Karnival Danes pustni vrhunec s pisanim sprevodom Pust v Sovodnjah foto dr V Sovodnjah bo danes vrhunec tridnevnega Karnivalovega pustovanja s pisanim sprevodom po osrednji sovodenj-ski ulici in plesom pod ogrevanim šotorom. Pri društvu Karnival že nekaj dni pozorno spremljalo vremenske napovedi; za današnji dan so precej optimisti, saj vre-menoslovci napovedujejo, da bo večinoma suho. Kakorkoli, zadnja beseda o današnjem sprevodu bo padla dopoldne, ko se bodo prireditelji še zadnjič sestali in na podlagi vremena sprejeli dokončno odločitev, ki jo bomo takoj zatem objavili na naši spletni strani. Današnji sprevod se bo začel ob 14. uri pri sovodenjski lekarni, od koder bodo pustarji korakali proti občinski telovadnici in Kulturnemu domu, pred katerim je nameščen šotor. Prvomajsko ulico bodo zaprli prometu ob 13. uri, zapora bo veljala do zaključka sprevoda. Prireditelji so uredili veliko parkirišče na travniku ob pokopališču; avtomobile, parkirane na nedovoljenih mestih, ki bodo ovirali promet, bodo odpeljali z avtovleko. Ob zaključku povorke bo pod šotorom ples s skupino Happy day. VRSTNI RED VOZOV IN SKUPIN Godba na pihala Viktor Parma 1. KD Oton Zupančič Štandrež - Olimpijske igre na Swči 2014 2. Skupina iz Solkana 3. Ronke - El circo bisiaco 4. Pustna klapa Šempolaj -Soudi su? Ma mi jih ne vid-mo, su ku fantažmi 5. KD Briški grič Števerjan -Štvrjanski dalmatinci 6. Plesni klub Soy Cubano Nova Gorica - Soy Cubano 7. Zmešana družba - Dirke z noji 8. Združenje staršev osnovne šole Virgil Šček iz Nabrežine - Če snega ni, ga začaramo mi 9. KD Sovodnje - Sovodenjski mundial 10. Pustna klapa Križ - Jamajški čudež na olimpijskih igrah 11. Prosek Kontovel - Nam ne ostane nič drugega kot sanjati Pustna klapa Orehovlje -Orehovci v Egiptu KD Skala Gabrje - Mary Pop-pinš Združenje staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana - Brez besed Šempeter - Mouline rose Osmica pri Mačku - Ne samo zumba, ma bumba Opajski pust - Robin Hood in Opajci v pajkicah PD Sabotin Štmaver - Štma-vrska Indija Lanski sprevod v Sovodnjah bumbaca grafica goriziana tipografía tiskarna printing house ^ since 1966 , 34 tel. e-r 170 Gorica • Ul. Gregorčič, 18 +39 0481 22116 . fax +39 0481 22079 nail: info@graficagoriziana.com ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F.Ili s.n.c. MiloS in Rajmund ŠTANDREZ - GORICA, uL A, Gregorčič 24 Tel. tmUZISM i- h a ksO-lfl I /21 gostili. Maškare so v zahvalo zaplesale in zapele. na Opčinalra Dunajska cestSSjDA tel. 04D2171334 V Proizvodnja notranjih lesenih vrat in stopnic Obrtna cona »Zgonik« Ulica Proseška postaja, 29/b ZGONIK Tel. 040 2528131 Fax 040 2529329 e-mail: d.milkovic@libero.it BRANKOVI C SLADJAN SRBSKE SPEC1AL1TETE IN TIPIČNE KRAŠKE JEDI Gabrovec, 24 Tel. 040-229168 URNIK: torek-nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto. Ul. dei Salici 1 34151 0PČINE tel. 040_213957 fax 040.213595 BARVE FIRLAN & MILIC nuova ecnoutensili železnina Proseška ulica 7, 34151 - Opčine, Trst, tel.: 040 212397 .em BARVE STENSKE TAPETE TOPLI PODI SONČNE ZAVESE KOMARNIKI OPČINE Dunajska cesta 56A Tel. 040.212168 r n.v.n. RT€LI€R DOM fiRT Vedno na ogled nase zanimive kompozicije Opčine - Dunajska 17/a Tel. 040 2158266 PRAZNJENJE GREZNIC PREGLEDI S TU KAMERO ZIDARSKA DELA Obrtna cona Zgonik* Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113« Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it 1 4 Nedelja, 2. marca 2014 MANJŠINE / Z utemeljitvijo, da bodo imeli učenci od dvojezičnosti ekonomske in kulturne koristi V valižanski regiji Gwynedd od šol zahtevajo kakovosten in učinkovit dvojezični pouk Šolske oblasti v valižanski regiji Gwynedd so sprožile kampanjo, katere namen je zagotoviti, da bodo ob koncu obveznega šolanja vsi tamkašnji otroci obvladali oba jezika, angleščino in valižanščino. To odločitev so sprejeli, potem ko so vzeli na znanje rezultate lanskoletnega popisa prebivalstva, ki je kazal na upadanje valižanšči-ne kot dominantnega jezika v regijah Gwynedd, Anglesey in Conwy, ki so dotlej veljale za pretežno valižansko govoreč predel Walesa. V Gwyneddu so tako imenovali posebno šestčlansko delovno skupino z namenom, da preveri, kako poteka poučevanje va-ližanskega jezika v javnih šolah. Namen te skupine je, da ugotovi, ali poteka v teh šolah pouk valižanščine na način, da bodo otroci ta jezik zares obvladali. Poleg tega bo ta skupina ugotavljala, ali poučevanje jezika v šoli res omogoča »družbeno rabo va-ližanskega jezika med otroci in mladimi«, skratka, ali je pouk tak, da se otroci tudi izven šole lahko pogovarjajo v valižanščini. Študija naj bi torej ugotovila, kakšna je resnična slika znanja jezika med mladimi ob koncu šolanja ter preverila te podatke v statističnimi podatki posameznih šol. Preverila naj bi tudi delovanje jezi-kovnihb središč v Gwyneddu, katerih namen je, da poleg rednega šolskega programa pomagajo pri učenju valižanščine otrokom priseljenih družin iz drugih krajev Velike Britanije, ki valižanskega jezika ne poznajo. Napovedali so, da bo skupina preverjala rabo valižanščine »v razredih, na hodnikih, v jedilnicah in na dvoriščih« in se torej ne bo omejevala namo na izrecno pedagoško dejavnost. Pogovarjala se bo tudi z ravnatelji osnovnih in srednjih šol ter pri svojem delu sodelovala s starši in z učenci, seveda pa tudi z jezikovnimi koordinatorji. Ob koncu svojega dela bo komisija sestavila priporočila z namenom, »da izboljša količino in kakovost izobraževanja v valižanskem jeziku z namenom, da za- gotovi trajno ohranjanje jezika v regiji«. Že sedaj pa napovedujejo, da bodo kasneje s pobudo nadaljevali tudi v sosednjih regijah. Predsednik sveta za socialno varnost v Gwynewddu Dyfrig Siencyi je dejal, da je svet trdno odločen, da izboljša izobraževalne standarde v šolah in da zagotovi visoko kakovost pouka v vseh šolah v Gwy-neddu. »Ta zaveza vključuje nujnosrt, da bodo vsi učenci zares obvladali valižanšči-no in angleščino; od tega, da bodo povsem dvojezični, bodo imeli velike ekonomske in kulturne koristi,« je še dejal. Napovedal je tudi, da bo morala delovna skupina delovati zelo hitro in čimprej posredovati svoje zaključke. Sicer pa so oblasti letos januarja od edine srednje šole v Gwyneddu, ki še ni zagotavljala dvojezičnega pouka, šole Friars v Bangorju, ki jo obiskuje 1.200 dijakov, zahtevale, da s prihodnjih šolskim letom uvede popoln dvojezični pouk, kot to dela že vseh ostalih 13 šol v Gwyneddu. Pod naslovom: V Walesu dvojezični napisi niso problem, dvojezični pouk pa je očitno še pomanjkljiv Spodaj: Mošeja v Komotiniju priča o zgodovinski prisotnosti turške manjšine v teh krajih Central Oanalog ES A 470 Cardiff 8ay Bae Cfltrdydd O j 5t Davidi Kali Neuadd Dewi Sant VJ Irtternationai Arena flrena Fiyngwiadol CH4ïlCA4û) Cardiff Airport M.nes Awyr Cserdyíd Zveza FUEN poziva grško predsedstvo Sveta EU, naj prizna in zaščiti turško manjšino v Zahodni Trakiji Evropska zveza manjšin FUEN je pozvala grško predsedstvo sveta EU, naj spoštuje, zaščiti in spodbuja pravice, ki jih vsenuje Lausanska pogodba v zvezi s turško manjšino in naj začne dialog, ki naj omogoči neposredno zainteresiranim soodločanje o vlogi in pravicah manjšine. V času, ko Grčija že petič po vstopu v Evropsko unijo leta 1981 prevzema predsedstvo sveta EU namreč FUEN opozarja na izredno slabo stanje turške manjšine v Zahodni Trakiji. Predstavniki zveze FUEN so v zadnjih dveh letih trikrat obiskali Zahodno Trakijo, kjer so imeli intenzivne pogovore s predstavniki manjšine ter so se posvetovali z organizacijami civilne družbe in verskimi voditelji v Xanthi-ju in v Komotiniju. Grčija sicer priznava državljanom pravico do samooprede-ljevanja, vendar nobeni etnični skupnosti ne priznava statusa uradnosti ter pravno ne priznava nobene etnične manjšine ali jezikovne manjšine. Zato FUEN poziva grško vlado, naj spoštuje pravico do samoopredeljevanja pripadnikov narodnih, etničnih, verskih in jezikovnih manjšin ter naj opusti razpravo o tem, kako se identificirajo narodne, etnične ali verske skupnosti, ampak naj svoja prizadevanja usmeri v zaščito pravice teh skupnosti do samoo-predelitve. V Grčiji ne sme delovati zakonito nobena organizacija, ki bi v svojem nazivu vsebovala pridevnik »turški«, ki opredeljuje narodno pripadnost njenih članov. V 80. letih prejšnjegab stoletja so oblasti razpustile turške organizacije. Tri izmed njih, Turška zveza v Xanthiju, Kulturno društvo turških žensk v Rodopiju in Turška mladinska zveza v Evrosu, so se pritožile na Evropsko sodišče za človekove pravice. Sodišče je leta 2008 soglasno razsodilo, da Grčija krši 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do združevanja. FUEN v zvezi s tem izrecno opozarja na pomen Evropskega sodišča za človekove pravice kot organa, ki je pristojen za izvajanje Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope in zato poziva Grčijo, naj brez kakršnegakoli dodatnega odlašanja dovoli registracijo teh organizacij z njihovim izvirnim imenom., tudi če v svojem nazivu vključujejo besedo »manjšina«. Lausanska mirovna pogodba iz leta 1923, ki je med drugim določila status in pravice turške manjšine v Zahodni Trakiji, določa, da ima ta manjšina, enako kot grška manjšina v Turčiji, pravico, da ustanavlja, upravlja in nadzira na lastne stroške vse dobro- delne, verske in družbene institucije, šole in druge izobraževalne in vzgojne ustanove, ob pravici do rabe svojega jezika in do svobodne veroizpovedi. Te avtonomne ustanove pa so bile dejansko uničene s stalnimi in množičnimi kršitvami človekovih pravic, kar je očitna kršitev določil Lausanske pogodbe in drugih mednarodnih pogodb, katerih podpisnik je Grčija, pa tudi vrednot, ki so temeljna načela Evropske unije. Med svojimi obiski v Zahodni Trakiji so predstavniki zveze FUEN zaznali, da je eden največjih problemov pomanjkanje dvojezičnih otroških vrtcev za otroke turških družin. Vsi otroci, ki so dopolnili 5 let, morajo obiskovati grške otroške vrtce, kjer vsa dejavnost poteka samo v grščini. S tem oblasti kršijo načelo o prepovedi diskriminacije in brez kakršnegakoli razumljivega razvoja diskriminatorsko obravnavajo otroke, ki govorijo jezik drugačen od grščine. Predstavniki zveze FUEN so se srečali s starši 20 manjšinskih otrok, ki jih septembra 2012 niso sprejeli v prvi razred osnovne šole z utemeljitvijo, da niso obiskovali državnega otroškega vrtca. Grčija bi morala zagotoviti enake možnosti pripadnikom turške manj- Projekt sofinancira Evropska unija v okviru programa Evropskega parlamenta na področju komuniciranja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo ter ni v nobenem primeru odgovoren za informacije ali mnenja, ki jih vsebuje ta projekt, ki za Evropski parlament niso zavezujoča. V skladu z veljavno zakonodajo so avtorji intervjuvane osebe, založniki oziroma odgovorne osebe ustanov, ki oddajajo programe edini odgovorni za vsebino. Evropski parlament zato ne more biti tožen za morebitno posredno ali neposredno škodo, ki bi lahko nastala pri izvajanju tega projekta. šine, da se naučijo svojega maternega jezika oziroma, da se učijo v svojem jeziku. Zato predstavniki manjšinske organizacije pozivajo grško vlado, naj integrira otroške vrtce v sistem dvojezičnih osnovnih šol in dovoli ustanavljanje vrtcev, v katerih bo dejavnost potekala v obeh jezikih, grščini in turščini. Čeprav grška ustava jamči svobodo veroizpovedi, turški manjšini ni dovoljeno, da sama izvoli svoje verske voditelje (muftije). Imenuje jih Grčija z izgovorom, da imajo muftiji tudi nekatere pristojnosti s področja družinskega prava. Grške oblasti so zagotovile, da bodo preučile zakonodajo z namenom, da bodo z novimi določili omogočile bolj transparenten in reprezentativen izbor muftijev. Ta prizadevanja bi morala biti v skladu s pravicami in svoboščinami, ki jih manjšinam jamčijo mednarodne pogodbe. Grške oblasti bi morale vzpostaviti dialog na enakopravni ravni z namenom, da bi bila rešitev vprašanja imenovanja muftijev v skladu z interesi turške manjšine. Zakon o islamskih pridigarjih iz leta 2013 določa postopek za imenovanje 240 »učiteljev Korana«, ki naj bi delovali v javnih šolah prve in druge stopnje ter v mošejah Zahodne Trakije pod nadzorom uradnih mufti-jev, ki bi jih imenovala vlada. Ta zakonodaja bi torej dovoljevala vladi, da poveča svoj nadzor nad veroukom v javnih šolah v regiji, saj bi prav vlada poslej imenovala učitelje Korana v šolah Zahodne Trakije. V zvezi s tem FUEN poziva grško vlado, naj spoštuje pravico verskih manjšin, da same izberejo, imenujejo oziroma nadomestijo svoje osebje v skladu s specifičnimi potrebami in lastnimi standardi. Skratka, Grčija naj pripadnikom turške manjšine zagotovi enake pravice in enake pravne pogoje, kot jih dejansko zagotavlja drugim grškim državljanom pri upravljanju verskih ustaov in nadzoru nad njimi ter jim omogoči svobodno versko delovanje. V pismu, ki ga je zveza FUEN naslovila grškemu predsedstvu Sveta EU je med drugim poudarjena pravica do enakopravnosti vseh ljudi; zapisano je tudi, da Listina Ervropske unije o temeljnih pravicah omogoča svobodno pripadnost etničnim, narodnim, jezikovnim in verskim manjšinam ter prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo glede na pripadnost narodni manjšini, poleg tega tudi glede na raso, etnični oziroma družbeni izvor, jezik in veroizpoved. Zaščita pripadnikov narodnih manjšin je tako sedaj del pravnega reda in politike Evropske unije. Ko je predsednik grške vlade Antonis Samaras v Evropskem parlamentu predstavil prioritete grškega predsedstva, je med drugim dejal, da Grčija potrebuje »več Evrope in boljšo Evropo«. Dejal je tudi, da državljani Evropske unije v maju 2014 ne bodo volili z grenkim priokusom krize, ampak z občutkom in seveda upanje, da je kriza mimo in da postaja Evropa močnejša in boljša. Za močnejšo in boljšo Evropo, kjer živi več kot 300 manjšin in kjer vsak sedmi državljan pripada avtohtoni manjšini ali govori manjšinski oziroma regionalni jezik, FUEN poziva grško predsedstvo, naj čim prej ratificira Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih in Okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin. FUEN tu še opozarja, da ne gre za nove zahteve, ampak za potrditev zahtev, ki jih že leta grški vladi pošiljajo njene članske organizacije, Zveza Turkov Zahodne Trakije v Evropi ABTTF, Zveza diplomiramnih pripadnikov manjšine v Zahodni Trakiji in stranka Prijateljstvo, enakost in mir, ki povezuje turške volivce v tej regiji. Te organizacije so že neštetokrat zahtevale od Grčcije dosledno spoštovanje Lausanske pogodbe in delovanje v skladu z določili te pogodbe ter z vsemi drugimi mednarodnimi določili o človekovih pravicah, ki jih je Grčija prevzela. Končno pa zveza FUEN Grčijo poziva, naj še pred iztekom predsedstva Svetu Evropske unije vzpostavi uradni dialog s predstavniki manjšine z namenom, da poišče ustrezne rešitve z vključitvijo predstavnikov manjšine v procese odločanja o vprašanjih, ki jih zadevajo. Predstava Še vedno vihar v Pliberku DRAMA PETRA HANDKEJA V IZVEDBI SNG DRAMA IN SSG TRST Vihar na Koroškem Rossana Paliaga Med stoječim aplavzom Nikla Petruška Panizon in drugi igralci tik pred predstavo /- /zraz "manjšinec" definira številčni obseg področja, nikakor pa ne more zaobjeti njegove vsebine, ki ne prenaša zmanjševalnih oznak, saj je že v izhodišču zaklad večjega števila stikov, pristopov, pogledov, življenjskih in kulturnih izkušenj kot tudi nezaceljenih ran, ki jih je povzročilo večno težko soočanje z (obmejno) drugačnostjo. Vsaka manjšina je odraz tega, kar je srečala na svoji poti in slovenski narodni skupnosti na Koroškem ni bilo dano, da bi jo prehodila najlažje. Njeni epopeji, vprašanju identitete in pripadnosti sredi zgodovinskih in političnih preobratov prejšnjega stoletja, je pisatelj Peter Handke posvetil veličastno fresko z naslovom Še vedno vihar. Uprizoritev SNG Drama Ljubljana in SSG Trst v režiji Ivice Buljana je prejšnji teden doživela pričakovano srečanje s koroško publiko na gostovanju z dvojno ponovitvijo na odru Kulturnega doma v Pliber-ku. Številna publika, ki je na obeh večerih nagradila igralce z dolgim, stoječim aplavzom, je potrdila pomen tega zanimivega dogodka, ki je privabil predvsem slovensko, a tudi nemško govorečo publiko iz vse Koroške (predstavi sta bili opremljeni z nemškimi nadnapisi). Bilo je obojestransko doživetje, saj so se igralci soočili z vznemirljivo bližino med resnico in fikcijo, publika pa se je ob ogledu zamislila v tragedije, iz katerih se danes oblikuje utrjena zavest in prenovljena podoba slovenske skupnosti na Koroškem. Srečanje potomca s svojimi predniki je literarna sublimacija resničnih dejstev, ki v teh krajih postanejo dotakljiva. Nekaj kilometrov stran od Pliberka, kjer pogled zaob-jame tudi pot v "temne smrekove gozdove" stoji namreč rojstna hiša pisatelja, na pobočju griča, od koder se pot vije navzdol do gozdov in travnikov, ki ovijajo tiho samoto gre-binjskega samostana. Sredi obzidja je vhod v cerkev, v kateri so postaje križevega pota napisane v stari slovenščini. Barvani kipi svetnikov na pročelju gledajo z naivno, ljudsko ekspresivnostjo na travnato dvorišče, kjer eden zraven drugega stojita grobova družin Handke in Siutz. Maria...Ursula...Gregor... Imena na nagrobnih kamnih spregovorijo iz kratke razdalje, v vmesni, neoprijemljivi razsežnosti, kjer se v gledališču zrcalita življenje in zgodovina. Na predstavi, med publiko... MARJAN STURM - Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Kako bi ocenili obravnavanje vaše zgodovine v predstavi? Po letu 1945 ni prišlo v Avstriji do resnega obravnavanja nacionalsocialističnega gibanja. Hladna vojna je prispevala k temu, da so določene stvari tako rekoč spravili pod preprogo in šele v osemdesetih letih je Avstrija prvič priznala, da so bili poleg žrtev tudi storilci. Seveda so Slovenci v tej igri imeli tragično vlogo. Iz zgodovinskega vidika so bili na pravi strani, v bistvu pa jim razvoj po letu 1945 ni bil naklonjen. Takrat so popolno napačno ocenjevali celotno mednarodno situacijo, zato se je tudi pri Slovencih ustalila ta »logika žrtve«. Handke je šele kasneje začel odkrivati svoje korenine, zato je vse to prišlo toliko bolj do izraza. Njegov tekst ponuja diferenciran prikaz te zgodovine, kjer ni prostora samo za junaštvo, a tudi za drugo plat medalje in v tem je tudi njegova največja vrednost. Ta zgodovina je bila desetletja zamolčana in se o njej ni smelo govoriti. Zdaj pa jo je svetovno uveljavljeni pisatelj, promi-nentno postavil pod reflektorje. To je za nas veliko zadoščenje, kot je bilo razvidno iz navdušenega odziva gledalcev. AVGUST BRUMNIK - Predsednik Slovenske prosvetne zveze Handke je označil to delo kot Traumspiel: koliko je v njem sna in koliko resnice? Predstava zelo realistično prikazuje zgodovino koroških Slovencev v zadnjih sedemdesetih letih. Seveda pa je vse strnjeno v družinsko zgodbo, zgodovinski podatki se tako rekoč zlijejo v eno, kar daje vtis sanjske podobe. Dejansko pa je avtor precej dosleden in zvest resnici, predvsem ko postavi uporniško gibanje in partizanski boj v središče dogajanja. Velika večina koroških Slovencev ima pozitiven odnos do odporniškega gibanja in je v tem smislu v soglasju s Handkejem. Po eni strani ga pojmujemo kot doslednega Slovenca, ki zareže v temo naših pravic bolj radikalno od naših političnih organizacij. Včasih nam take doslednosti primanjkuje. Zato sem predstavo v določeni meri doživel kot nek agitprop za navduševanje Slovencev, a tudi avstrijskih antifašistov in demokratov, ki so solidarni s koroškimi Slovenci v prizadevanjih za njihove pravice. Ta tekst nas spodbuja k večji doslednosti in konkretnosti pri vseh prizadevanjih, nam ponuja partizansko gibanje za zgled in oporo pri na-daljnem delovanju za ohranitev in krepitev naše narodne skupnosti. BOŽO HARTMANN - Podpredsednik Prosvetne zveze, Predsednik Glasbene šole Kakšni so vaši prvi vtisi? Sprejem je bil res zelo dober in je bilo čutiti, da se je predstava dotaknila publike. Že dalj časa spremljamo delo gospoda Handkeja, ki nas na svoj način opozarja, da imamo nemaren pristop do svoje zgodovine. Handke prihaja »od zunaj«, ni vpleten v naše strukture, zato lucidno potisne prst v našo rano in to naj bo za nas bodrilo. Znotraj naše skupnosti doživljamo konflikt, ker si nismo še čisto na jasnem glede določenih zgodovinskih dogodkov in njihove interpretacije, kar je po eni strani tudi razumljivo. Ni minilo veli- REPORTAŽA ko let, odkar smo bili v teh krajih psova-ni, ker smo peli partizanske pesmi ... Tekst kot je Še vedno vihar bi nas moral spodbujati, naj beremo naše pisatelje in naj se ukvarjamo z našo zgodovino, ki je bila sicer deloma spačena zaradi zgodovinskih faktorjev, ki še močno vplivajo na našo zavest. Prepričan sem, da je ta igra nekaj zelo važnega, da mogoče na takih osnovah lahko naredimo korak naprej na poti sprave. Handke nam ne ponuja rešitve, konec ostaja odprt. Odgovor prepušča nam in v teh odprtih možnostih naj bi bil še vedno vihar. Nekaj se pri nas spreminja in upam, da se bo mogoče tudi na ta način in s pomočjo takih tekstov morda kaj premaknilo naprej. Med publiko je bilo tudi precej mladih. Kako doživljajo svojo zgodovino, kakšno zavest imajo o lastni identiteti? Upam, da vas ne bom razočaral s tem odgovorom. Poznam našo mladino in strukture, zato vem, da so publiko v veliki večini sestavljali mladi, ki prihajajo iz zavednih družin in imajo za seboj določeno izobrazbo na tem področju. Najbolj pa bi bil zadovoljen, če bi se s to igro dotaknili tudi tistih, ki niso tako zasidrani v naših strukturah, kjer se itak dela na tem. Tudi kar se odraslih gledalcev tiče lahko povem, da je šlo za člane družin, ki imajo že zelo jasen odnos do snovi. V predstavi se oglasijo razne koroške ljudske pesmi. Koliko je ta glasbena literatura poznana tudi med učenci vaše glasbene šole? Naši mladi dobro poznajo te pesmi in moram priznati, da jih zapojejo večglasno in navadno bolj uglašeno ...(smeh). Tudi širitev naše glasbene dediščine je del poslanstva naše glasbene šole. KLAUS AMANN, germanist Ogledali ste si tako praizvedbo na salzburškem festivalu kot ljubljansko-tržaško uprizoritev. Katere so glavne razlike? Velika razlika je v zaključnem delu zaradi izrazitejšega posega v izvirni tekst. V Salzburgu je bil zadnji del obsežen monolog Jaz-a, v tej uprizoritvi pa je sklepni monolog bistveno skrajšan, da bi do konca ohranili večglasnost različnih likov. Vzporednost osrednjega pripovedovalca in drugih oseb pri podajanju teksta pa jasno prikazuje, da obstajata dva izhodiščna temelja: na eni strani je antični epos, na drugi pa vaška drama. Uprizoritev Ivice Buljana je zelo jasno prikazala ravno to drugo razsežnost, v kateri jezikovna oblika ostaja tista antičnega eposa, saj gre za velik, epski komad. Zmes epskega in vaškega je nastala z mislijo na zelo jasno določen milje in je zasidrana v zgodovini na eni strani, na drugi pa v strukturi igre in v govorici klasičnega eposa, kar predstavlja v tem smislu jamstvo. Ne glede na zelo specifično tematiko, taka drama lahko učinkuje v kateremkoli kraju sveta. Nedelja, 2. marca 2014 WILLI OŠINA - koordinator prireditev pri Slovenski prosvetni Zvezi Ob ogledu predstave so emocije odigrale pomembno vlogo ... Nisem gledal drugih uprizoritev te predstave v Gradcu ali v Salzburgu, zato ne morem primerjati. Ta uprizoritev pa je po mojem mnenju fenomenalna. Pogovoril sem se tudi z raznimi starejšimi ljudmi in nekateri so bili po ogledu tako ganjeni, da sploh niso mogli spregovoriti o vtisih. Poleg emo-cijske plati je bila izvedba enkratna, scena izjemno zanimiva, igralski ansambel pa vrhunski. Pogled z odra NINA IVANIŠIN (Moja mati) Igralci se izhodiščno zavedamo, da predstave ne delamo samo mi, ampak da polovico opravi tudi publika. Glede na specifično tematiko te predstave, je bilo zato zelo dobrodošlo, da so nas tako odprtosrčno sprejeli in nas nagradili s krasnim aplavzom. Pred predstavo smo začutili breme velike odgovornosti zaradi tematike, o kateri spregovorimo mi, ki smo za razliko od naših gledalcev v to zgodbo najmanj vpleteni oz. imamo do nje zdravo distanco. Tekom študija smo se trudili, da bi kolikor mogoče pošteno zadostili žlahtnosti teme. Ko smo ugotovili, da so bili s predstavo zadovoljni ravno tisti gledalci, ki se jih tema najbolj neposredno dotika, je bilo njihovo odobravanje večja nagrada od česarkoli drugega. MARKO MANDIČ (Gregor "Jona- tan") Določene stvari, ki jih izgovarjamo v tej predstavi oz. jih ponujamo gledalcem v premislek, gredo skozi čustvena doživetja, ki se tičejo njihove in seveda tudi naše zgodovine. Besede absolutno drugače izzvenijo v tem prostoru, kjer se je vse to dogajalo. Določenim vsebinam smo morali dati več prostora, da smo lahko vsi skupaj to predihali. Insajderske informacije, ki smo jih pridobili s pogovori po predstavi s tukajšnjimi ljudmi, ti začnejo razširjati um in doživljanje tega okolja. Ko smo si ogledali vas Grebinj s Handkejevo rojstno hišo, nato grob njegove matere in njene družine, se je Handkejeva drama kar naenkrat začela odpirati čisto drugače. Te zgodbe so postale veliko bolj konkretne s pomočjo geografske umestitve, a tudi s poslušanjem pomenljivih zgodb. Mislim na primer na dogodivščino skupine pevcev, ki so zapeli v slovenščini v drugem kulturnem domu v Pliberku, ki je bil namenjen izključno nemško govorečim občanom in njihovim prireditvam; oskrbnik tega kulturnega hrama jih je zaradi tega nagnal ven in jih obtožil, da so s svojim petjem onečastili ta prostor. O tem bereš, ampak čim poslušaš take zgodbe iz prve roke, iz besed nekoga, ki je to doživel, ima pripoved čisto drugačno težo in vpliva nate, ko to igraš. NIKLA PETRUŠKA PANIZON (Koroška) Igrati Handkeja v Pliberku je bilo iz več vidikov posebno doživetje. Dotaknili smo se različnih aspektov zgodovine in smo na nek način zaobjeli svet gledalcev. To je bilo po eni strani vznemirljivo, zato nam je veliko pomenilo, da smo začutili tako dobro energijo in da smo doživeli tak odziv, kljub temu, da gre za skoraj štiriurno predstavo. Na prvi ponovitvi smo se med odmorom spraševali, če nam je publika naklonjena ali ne, kako je sprejela dejstvo, da smo si "od zunaj" drznili stopiti v njihove zgodbe, doživljanja, zgodovino in jih odigrati pred njimi. Na koncu pa se je izkazalo, da so se močno vživeli v predstavo in da je bila njihova zbrana pozornost polna pozitivnih občutkov. Osebno sem stopila na oder z večjo tremo in občutkom večje odgovornosti. Morda je pri tem odigralo svojo vlogo tudi dejstvo, da sem Primorka; čeprav je naša zgodovina različna od njihove, smo si v določenih aspektih zelo podobni. Tudi jaz sem v svoji družini imela ljudi, ki so se borili za obstoj našega jezika, naše literature. To je v meni vcepljeno, zato sem verjetno še toliko bolj občutila globino te tragedije, tega plemenitega boja za jezik in svobodo. Posebna zahvala upravitelju Kulturnega doma Pliberk Milanu Piku za sprehod po sledovih Petra Handkeja Fotografije: Rossana Paliaga, Milan Piko 1 6 Nedelja, 2. marca 2014 ITALIJA, SVET UKRAJINA - Zaskrbljenost mednarodne javnosti s pozivi k ohranitvi celovitosti države Putin dobil zeleno luč za vojaški poseg / MOSKVA, KIJEV - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj dobil zeleno luč parlamenta za uporabo vojske v Ukrajini. Za to se sedaj lahko odloči v primeru poslabšanja razmer v državi. K ohranitvi celovitosti Ukrajine so v odzivih pozvale zahodne države in Nato, VS ZN pa je za včeraj zvečer sklical izredno zasedanje. O Ukrajini bodo jutri govorili tudi zunanji ministri EU. Zgornji dom ruskega parlamenta je na izredni seji soglasno podprl zahtevo Putina, da zaradi izjemnih razmer v Ukrajini ter ogrožanja življenj ruskih državljanov in zaščite vojakov v črno-morski floti na Krimu odobri uporabo ruskih oboroženih sil na ozemlju Ukrajine do normalizacije političnih razmer v tej državi.Tiskovni predstavnik Krem-lja Dmitri Peskov je pojasnil, da Putin odločitve o napotitvi vojske v Ukrajino še ni sprejel. »To je stališče sveta federacije. Predsednik je tisti, ki sprejme odločitev. Za zdaj te odločitve še ni sprejel,« je dejal. Tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin je pojasnil, da privolitev sveta federacije k uporabi ruske vojske ne pomeni nujno, da se bo to dejansko takoj zgodilo. Soglasje sveta federacije pomeni samo, da ima predsednik proste roke pri odločitvi v primeru poslabšanja razmer. Izrazil je upanje, da bodo zahodne države vplivale na Kijev, da se bodo razmere normalizirale in vrnile v ustavne okvire. Za uporabo vojske v tujini je v Rusiji sicer potrebna samo odobritev sveta federacije in ne tudi spodnjega doma parlamenta, dume. Svet federacije je odobritev sprejel po nujnem postopku, njegova predsednica Valentina Matvijenko pa je zunanjepolitični odbor zgornjega doma parlamenta tudi pozvala, naj od Putina zahteva odpoklic ruskega veleposlanika iz ZDA zaradi žaljivih izjav predsednika Baracka Obame. Obama je v petek Rusijo opozoril pred kakršnimkoli vojaškim posredovanjem v Ukrajini. Izrazil je »globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ruskih vojaških aktivnostih znotraj Ukrajine« in opozoril, da bo Rusijo drago stalo, če bo prekršila ukrajinsko suverenost. Dejal je, da bodo ZDA skupaj z ostalo mednarodno skupnostjo zagotovile, da bodo vidne posledice kakršnegakoli vojaškega posredovanja v Ukrajini. Putin se, od kar je ukrajinski parlament 22. februarja odstavil predsednika Viktorja Janukoviča, sicer še ni oglasil. Oba domova ruskega parlamenta sta pred tem Putina pozvala k ukrepanju za stabilizacijo razmer na Krimu in zaščito ruskega prebivalstva. To sta storila po tem, ko je novi proruski premier avtonomne republike Krim Sergej Aksjonov, ki ga nove oblasti v Kijevu ne priznavajo, pozval Putina, naj pomaga pri zagotavljanju miru na Krimu. Koliko vojakov namerava Rusija poslati na ukrajinsko ozemlje, ni jasno. Kot navajajo, sklep sveta federacije omogoča tako uporabo 20.000 vojakov ruske črnomorske flote, ki so že na Krimu, kot tudi napotitev dodatnih enot iz Rusije. Nove ukrajinske oblasti so že obtožile Moskvo, da je na Krim že v petek napotila dodatnih 6000 vojakov in 30 oklepnih vozil. Po odločitvi Moskve o možnosti posredovanja v Ukrajini je vodja stranke Udar Vitalij Kličko pozval ukrajinski parlament, naj razglasi splošno mobilizacijo. Začasni predsednik Ukrajine Oleksander Turčinov je ravnanje Rusije označil za neposredno agresijo na suverenost Ukrajine in sklical nujno izredno zasedanje sveta za nacionalno varnost. V Donecku je na tisoče proruskih demonstrantov zahtevalo referendum o priključitvi Krima k Rusiji ansa Varnostni svet ZN pa je na zahtevo Velike Britanije za sinoči sklical še eno nujno sejo o Ukrajini. Zunanji ministri Evropske unije pa bodo o Ukrajini razpravljali na izrednem zasedanju jutri. VS ZN je o Ukrajini že razpravljal v petek. Zasedanje se je končalo brez uradne izjave, članice pa so podprle ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine in se zavzele za politični dialog. Pokol na postaji v kitajskem Kunmingu PEKING - Skupina neznancev je včeraj na železniški postaji v Kunmingu na jugozahodu Kitajske z noži in mačetami do smrti zabodla 27 ljudi in jih 109 ranila. Policisti naj bi ustrelili več napadalcev, zdaj pa preiskujejo okoliščine krvavega napada. Kitajska javna televizija Yunnan News je poročala, da so bili moški ob napadu na železniški postaji v prestolnici province Junan oblečeni v uniforme, kmalu po prihodu policije pa so na postaji odjeknili streli. Motiv za krvav napad včeraj ni bil znan, so pa na Kitajskem v zadnjem obdobju zabeležili več množičnih napadov z noži in drugih napadov, ki so jih izvedle različne skupine, ki tako izkazujejo svoje zamere do družbe nasploh. Koliko denarja za davek TASI? RIM - Italijanska vlada je z odlokom ponudila občinskim upravam možnost, da zvišajo količnik za novi davek na nedeljive javne storitve TASI. Količnik za glavno stanovanje bo lahko znašal največ 0,33 odstotka. Iz razpredelnice, ki jo je objavil spletni Corriere della Sera, izhaja, da bi z najvišjim možnim količnikom najvišji davek za glavno stanovanje v povprečju plačali v Turinu in Rimu. Za stanovanje iz razreda A2, obsegajoče 120 kv. metrov, bi lastnik odštel 721 (v Turinu) in 703 evre (v Rimu). V Trstu bi za enako stanovanje z najvišjim količnikom odšteli 538 evrov. Za drugo nepremičnino istega razreda in velikosti (davek TASI plus nepremičninski davek IMU) pa bi v Turinu in Rimu plačali 2490 oz. 2427 evrov, v Trstu pa 1860 evrov. Gorice in Vidma v omenjeno simulacijo niso vključili. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je pozval k takojšnji umiritvi razmer na Krimu, Rusijo pa, naj spoštuje suverenost, ozemeljsko celovitost in meje Ukrajine. Enako se je odzvalo tudi več evropskih voditeljev, tudi nemška kanclerka Angela Merkel in britanski zunanji minister William Hague, ki danes odhaja v Kijev. Zunanji minister Litve Linas Lin-kevicius je predlagal takojšnjo obravna- vo položaja v Ukrajini v Severnoatlant-skem svetu in Svetu Nato-Rusija. Na Twitterju je zapisal, da bi se morale zaveznice sestati na podlagi 4. člena Se-vernoatlantske pogodbe. Ta člen pravi, da se morajo članice Nata posvetovati med seboj, kadar koli bo ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice. Iz Ukrajine so medtem poročali o skupinah proruskih oboroženih moških v uniformah brez oznak v več krajih in o protestih. Ob robu protesta v drugem največjem mestu v državi Harkovu, ki se ga je udeležilo 20.000 proruskih pro-testnikov, se je 300 protestnikov spopadlo s proevropskimi protestniki, pri čemer je bilo ranjenih več deset ljudi. Množični proruski protesti so potekali tudi v Donecku in Simferopolu. Iz Sevastopola, kjer ima oporišče ruska črnomorska flota, so poročali, da oboroženi moški skušajo zasesti sedež ukrajinske obalne straže. Zaprli so tudi zračni prostor nad letališčem v Simfe-ropolu, ki so ga v petek zavzeli neznani oboroženci. Nadzor so prevzeli tudi nad več vojaškimi letališči. Zaradi nadzornih točk oboroženih moških naj bi bil krimski polotok prometno odrezan od preostale Ukrajine. Več sto proruskih aktivistov pa je bilo cel dan zbranih blizu republiškega parlamenta v Simferopolu, na katerem so oboroženi moški v četrtek dvignili rusko zastavo in parlament zasedli. Poslanci so za zaprtimi vrati nato v četrtek podprli pripravo referenduma o neodvisnosti Krima za 25. maj. To je isti dan, na katerega so nove oblasti v Kijevu razpisale predčasne predsedniške volitve. Včeraj pa je novi proruski premier Krima Sergej Aksjonov po pozivu Moskvi, naj pomaga zagotoviti mir na Krimu, sporočil, da bo referendum namesto 25. maja potekal že 30. marca. (STA) RIM - Kongres evropskih socialistov Martin Schultz kandidat za predsednika Evropske komisije RIM - Stranka evropskih socialistov (PES) je kot svojega kandidata za novega predsednika Evropske komisije včeraj formalno potrdila Martina Schul-za, nemškega socialdemokrata, ki trenutno predseduje Evropskemu parlamentu. PES je včeraj na kongresu v Rimu tudi potrdil svoj manifest »Za novo Evropo« oziroma program za evropske volitve 25. maja. V programu je na prvem mestu delo. Nominacije za mesto kandidata za naslednika Portugalca Joseja Manuela Barrosa na čelu komisije so socialisti zbirali do konca oktobra lani, decembra pa so stekle volitve v 33 strankah in petih organizacijah članicah PES. Nemški socialdemokrat Schulz je dobil pričakovano podporo, saj je bil edini kandidat. Včeraj ga je podprlo 368 delegatov, dva sta bila proti, 34 se jih je glasovanja vzdržalo. Schulz je po potrditvi dejal, da bo njegova prva prioriteta, če bo izvoljen za predsednika Evropske komisije, ustvarjati dobra delovna mesta. »Želim zmanjšati vrzel med bogatimi in revnimi ter velikimi in majhnimi državami,« je dejal. »Izgubili smo optimizem glede naše prihodnosti. V ospredje naših politik bi rad vrnil poštenost,« je dejal kandidat PES za naslednika Joseja Manuela Barrosa. Članica stranke PES so tudi socialdemokrati iz Slovenije. Njihov predsednik Igor Lukšič je povedal, da je bil Schulz logična izbira. »Ocenili smo, tako v slovenski socialdemokraciji kot v celotni družini socialnih demokratov in socialistov, da je z izkušnjami, ki jih ima doslej, Schulz najboljši kandidat,« je še dejal Lukšič, ki je v Rimu vodil sedemčlansko delegacijo SD, v kateri je tudi ev- Martin Schultz je kandidat PSE za novega predsednika Evropske komisije ansa ropska poslanka Tanja Fajon. Lukšič se je ob robu kongresa sestal tudi z novim italijanskem premierom Matteom Ren-zijem in italijansko zunanjo ministrico Federico Mogherini, srečal pa se je med drugim s predsedniki vlad Litve, Češke, Belgije, Francije in Avstrije. Na kongresu je spregovoril tudi novi italijanski premier Matteo Renzi, ki je dolgo sedel v prvi vrsti med Schult-zem in tajnico CGIL Susanno Camus-so. V svoljem govoru se je posebej zahvalil Pierluigiju Bersaniju, Pieru Fassi-nu, Massimu DAlemi in vsem predhodnikom na čelu DS. Poudaril je, da je za Evropo največji izziv izobraževanje, s katerim se ustvarjajo pogoji za evropsko gospodarstvo. »Socialna Evropa je pogoj in ne otrok evropskega gospo- darstva,« je še poudaril in ponovil že znano izjavo, da mora Italija urediti svoje javne račune zato, ker to od nje zahtevajo »naši otroci in ne zato, ker to od nas zahteva Evropa«. Od ostalih skupin v evropskem parlamentu so evropski liberalci za svojega kandidata že izbrali nekdanjega belgijskega premiera in sedanjega vodjo politične skupine liberalcev v Evropskem parlamentu Guya Verhofstadta. Evropska ljudska stranka bo svojega kandidata potrjevala prihodnji teden na kongresu v Dublinu. Evropski zeleni so za svoja kandidata potrdili Francoza Jose-ja Boveja in mlado Nemko Francisko Keller, združena evropska levica pa stavi na karizmatičnega vodjo grške opozicijske stranke Siriza, Aleksisa Ciprasa. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 2. marca 2014 17 SSG - V torek v sklopu rdečega abonmajskega programa REVIJE Marlene Dietrich p™"*1 Nebojše Pop-Tasica zimsko V glavni vlogi Vesna Pernarčič in Darja Reichman - Koprodukcija PG Kranj, ŠKUC in zavoda Imaginarni razigran Darja Reichman in Vesna Pernarčič (desno) Razburkana življenjska in umetniška pot filmske ikone dvajsetega stoletja bo snov tretje ponudbe Rdečega abonmajskega programa Slovenskega stalnega gledališča, ki bo na sporedu v torek, 4. marca ob 20.30 v Mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Komorna kabaretna predstava Marlene Dietrich je koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj, ŠKUC gledališča in zavoda Imaginarni, ki jo je podpisal režiser Primož Ekart. Avtor teksta pa je srbski dramatik, glasbenik in performer Nebojša Pop-Tasič, ki je v njem razprl teme slave, ljubezni, vojne in domovine in se je skozi prefinjen režijski pristop poigral tudi z vprašanjem igralca. Filmska igralka, pevka in goreča nasprotnica Hitlerja in nacizma so samo najvidnejše vloge v življenju Marlene Dietrich. Legendarna hollywoodska igralka velja za eno največjih in najbolj skrivnostnih filmskih in pevskih ikon 20. stoletja. Svojo kariero igralke in pevke je izoblikovala v najtršem obdobju gospodarske krize med obema vojnama, z Lili Marleen usodno zaznamovala čas druge svetovne vojne ter se v zgodovino zapisala z nepozabnimi filmskimi vlogami, glamu-rozno pevsko kariero in protinacističnim prepričanjem. Njen odnos do fašizma in nacizma, njena strma igral- ska kariera v Holywoodu, njene nepozabne pesmi in njene erotične zveze so več kot hvaležna snov za predstavo o ženski, ki je iz sebe naredila mit. Uprizoritev skuša ob rekonstrukciji in dekonstrukciji mita o Marlene Dietrich razkriti tako njeno burno čustveno življenje, čas vsesplošne krize in vzpenjajočega se nacizma kot Marlenin samosvoj upor proti njemu. V predstavi igrata v podvojenem liku protagonisti« igralki Darja Reichman in Vesna Pernarčič. Njun sogovornik in pomočnik je Miha Rodman. Bivša članica igralskega jedra SSG Vesna Pernarčič je pred kratkim prejela nagrado Prešernovega sklada za igralske dosežke, s posebnim poudarkom na predstavi Marlene Dietrich (lani je za to vlogo prejela Zlatega leva na mednarodnem festivalu komornega gledališča v Uma-gu), o kateri so člani Upravnega odbora Prešernovega sklada napisali: «Dvomimo, da obstaja v slovenskem prostoru igralka, ki bi uspela tako popolno in dih je-majoče upodobiti Marlene Dietrich.« Blagajna Slovenskega stalnega gledališča bo v jutri in v torek odprta od 10. do 15. ure in uro in pol pred začetkom torkove predstave. Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna. STALNO GLEDALIŠČE FJK - Krstna uprizoritev Zgodba o povsem povprečni ženski Monodrama Una tržaškega dramatika Enrica Lutmanna in igralka Maria Grazia Plos sta pritegnila gledalce - Ponovitve do prihodnje nedelje Zgodba o ženski, čisto povprečni ženski, s povprečnim nerazburljivim vsakdanjim življenjem, na videz brez razlogov za prekomerno srečo, a tudi brez razlogov, da bi se počutila nesrečno; ali pa... To je zgodba, ki jo pripoveduje protagonistka monodrame Una (Ena) sodobnega italijanskega avtorja Enrica Luttmanna, Tržačana po rodu, ki bo s svojim novim besedilom do nedelje, 9. marca, gost Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine, in sicer v mali Bartolijevi dvorani v abonmajskem sklopu alternativne scene. Po srečnem naključju so si abonenti zelenega programa Slovenskega stalnega gledališča sredi februarja v tržaškem Kulturnem domu lahko ogledali Luttma-novo starejše delo Sen v zelo dobri postavitvi kranjskega Prešernovega gledališča, kar nudi zaokroženo podobo dramatikovega dela. Kakorkoli že, gledalcem je všeč tudi nova monodrama, ki doživlja krstno uprizoritev v avtorjevem rojstnem mestu, in sicer v produkciji Stalnega gledališča FJK: pritegneta jih zanimivo in duhovito besedilo, ki se poglablja v marsikatere teme sodobne problematike, ženske in splošne, in izredna komunikativnost Marie Grazie Plos, ki prepričljivo upodablja večplastni značaj protagonistke. Režiser Marco Casazza je pripovedi dal konkretnost resničnega življenja ženske, ki je doma osamljena sredi hišnih opravil. V gledališkem biltenu avtor Enrico Luttmann piše, da je Una ženska, ki hoče vzpostaviti stike z drugimi ljudmi, da ne bo več anonimna in bo resnično postala del sveta, saj se nejasno zaveda, da je v nasprotnem primeri le nič. Una je namreč žena starega kova, ki ne hodi v službo in samo skrbi za družino, moža in hčerko. Vedno je samo doma, saj so dandanes izumrli odnosi, ki so se sami od sebe stkali z zunanjim svetom, denimo s sosedi in s trgovci, tako da je težko celo samo izmenjati dve besedi s sosedo, ki jo stalno srečuje na terasi med izobešanjem perila. Tako si zunanji svet po malem izmišlja med likanjem gore brezbarvnega perila, v katerega se spremenil njen svet, in si pripoveduje lastni življenje- Una (igra jo Maria Grazia Plos) ob sugestivni gori perila, ki dominira na sceni massimo battista pis, ki naj bi pojasnil, zakaj je postala takšna, kakršna je. Spominja se najstniških let in svoje neopaznosti, ki se je še vedno drži; spominja se skromnega upoštevanja s strani staršev, ki so imeli oči le za mlajšega brata, iz česar upravičeno izvira njena nevoščljivost; misli na pomanjkanje komunikacije z najstniško hčerko, ki si ima nasprotno veliko povedati z očetom. Medtem lika, kdaj pa kdaj kar iz steklenice srkne nekaj močnega, morda zato, da se ji ne bi ves svet zdel tako brezbarven kot njena gora perila, ki grozi, da jo bo požrla, in zbira pogum, da bi sosedo, ki jo srečuje na terasi, povabila v kino. Skratka, Luttmannova Una je lik, kakršnega bi lahko vsakdo od nas resnično srečal v svoji bližini; nekatere plati njenega značaja so resda nekoliko klišejske, druge morda nekoliko pretirane, je pa vsekakor zanimiva, zdaj prepričljivo trpeča, zdaj zabavna in v od-čitavi Marie Grazie Plos povsem živa. Predstavo je sooblikoval kostu-mograf in scenograf Andrea Stanisci: sugestivna, pa čeprav nekoliko nerodno realizirana, je zamisel gore perila, ki dominira prizorišče. (bov) GLASBA - Britanska revija NME Paul McCartney dobil nagrado za življenjsko delo Britanska glasbena revija New Musical Express (NME) je s posebnim priznanjem za življenjsko delo nagradila člana nekdanje skupine The Beatles Paula McCartneyja (na posnetku). Namenila mu ga je ob 50-letnici njegove kariere. Na slovesnosti je 71-letnik priznal, da ne zna pojasniti, kako je napisal nekatere najslavnejše pop skladbe vseh časov. »Pri skladanju je tako, da ne veš, kako to počneš, zato ne moreš govoriti o tem,« je dejal, ko je prevzel nagrado iz rok Damona Albarna, člana skupine Blur in tandema Gorilazz. The Beatles so leta 1963 nastopili na slovesni podelitvi nagrad NME. Na slovesnosti so ponovno nastopili leto pozneje, ko je beatlemanija že preplavila Veliko Britanijo. Na letošnji podelitvi so prednjačili Arctic Monkeys, ki so prejeli pet nagrad, od tega tri najpomembnejše: za najboljši britanski band, najboljši band v živo in najboljši album za ploščo AM. Nove pravljice, zgodbe, stripi, slikopisi, pete pesmi ... Januarski Pastirček je zimsko razigran, vendar prav nič siv in skisan! Vsi prispevki so igrivi, saj mlade uporabnike pozivajo, naj se veselijo zimskih radosti. Na prvi strani januarskega Pastirčka se nahaja voščilo uredniškega odbora in uprave, ki vsem malim in velikim sodelavcem in prijateljem želijo veliko zdravja, veselja, sreče in neizmerno vsega dobrega v letu 2014. Voščilom sledi pesmica Berte Golob, ki v pesmi z naslovom Januar opeva prvi mesec v novem koledarskem letu. Ista avtorica je prispevala še pesmico Trije, v kateri piše o treh modrih učenjakih, ki so se napotili k novemu kralju. Slava pa je naslov uglasbene pesmice, ki jo je napisala Klara Kalin. Dolga, hudomušna in zabavna pa je tudi zimska pesmica Vojana Tihomirja Arharja, ki nosi naslov Čas snežink. Pesmico je ilustrirala Danila Kamjanc. Vsak Pastirček prinese tudi zabaven strip o Fofu, ki se tokrat pogovarja z lastovičko. V stalni rubriki Pastirček nabira je za mesec januar Ana Rupil pripravila prispevek o zelju. Ste vedeli, da so ga kot zdravilo cenili že Grki in Rimljani? Duhovno vsebino ima prispevek Zgodbe iz Svetega pisma, v katerem Walter Grudina tokrat pripoveduje o deklici, ki je bila zelo bolna, zaradi česar je oče Jair iskal Jezusa, da bi ji pomagal. Zgodbo je ilustrirala Paola Bertolini Grudina. Želva Mici se tokrat uči smučati, prispevek Danile Kamjanc pa je odlična priložnost za mlade uporabnike, da spoznajo vse kose smučarske opreme. Smučarjem bo prav prišel tudi prispevek, v katerem so nanizani praktični nasveti, kako se vedemo na smučišču. Dojenčiča po dolgih zimskih počitnicah noče v šolo. O tem pripoveduje zgodba Barbare Rustja, ki vsak mesec poskrbi za novo dogodivščino male dojenčice. Zgodbo je duhovito ilustrirala Svetlana Brecelj. Hudomušna in zabavna pa je tudi zgodbica Lisica in škratje, v kateri Mariza Perat pripoveduje, kako se je zvita lisica želela izogniti svoji obljubi. Ukaniti je hotela volka, ki je bil tako lačen, da je takoj pristal na lisičin dogovor. Tudi v januarskem Pastirčku je mogoče najti dodatne, preproste naloge z jasnimi navodili za samostojno, zabavno učenje. Dobrodošla je tudi stalna rubrika, ki nam prinaša namige za zanimive igre, ki so šle že v pozabo. Tatjana Ban pa je v besedi in sliki lično opremila prispevek o tem, kako se obnašamo v knjižnici. Urednik Marijan Markežič nas je tokrat v potopisni rubriki Trije na potepu popeljal na Divje jezero pri Idriji. To jezero slovi po svoji skrivnostnosti, saj že stoletja buri duhove priznanih raziskovalcev, ki so odkrivali izredno zanimivo botanično okolico jezera, zadnja desetletja pa so se raziskovanja usmerila bolj v globino jezera, je zapisal avtor prispevka, ki meni, da je krajinski park Zgornja Idrijca vsekakor kraj, ki ga moramo uvrstiti na seznam izletniških ciljev. Poleg vseh omenjenih prispevkov nam januarski Pastirček prinaša še stalno rubriko Pastirčkova pošta, v kateri so učenci različnih šol prispevali risbe in opise njihovih doživetij. (sč) 18 Nedelja, 2. marca 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.00 Buongiorno be-nessere 10.30 A Sua immagine 10.55 Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: L'Arena 16.35 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Braccialetti rossi 23.20 Speciale Tg1 Rai Due ^ Rai Tre 20.10 Che tempo che fa22.45 Masterpiece u Rete 4 8.00 Media Shopping 8.30 Dok.: Mondo sommerso 9.25 Le storie di viaggio a... 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Rubrika: Pia-neta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Ricette all'italiana 13.55 Donnavventura 14.45 Serija: Zorro 15.55 Film: L'impero del sole 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Io sto con gli ip-popotami 7.10 Serija: Lassie 8.20 Dok.: Inside the World 9.05 Serija: Il nostro amico Charly 10.30 Dok.: Cronache Animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Quelli che aspettano... 15.40 Show: Nicola Savino in Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik in šport 18.10 Športna rubrika 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: NCIS 21.45 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Športna rubrika: La Domenica Sportiva 7.00 Nad.: La grande vallata 7.50 Cinema d'oggi 8.15 Film: Donne e brignati 9.45 Cor-reva l'anno 10.45 TeleCamere 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 Rai Educational 13.25 Fuori Quadro 14.00 Dnevnik 14.30 In \\u00BD Ora 15.05 Kilimangiaro 18.55 0.05 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 23.35 Film: La leggenda del pianista sull'oceano 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.00 Dokumentarec 11.30 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Pa-perissima Sprint 21.10 Nad.: Il Segreto 23.00 Speciale Grande Fratello 23.30 Talk show: Matrix O Italia 1 7.05 Nan.: $#*! my dad says 8.05 Nan.: Padre in affitto 8.45 Film: Chill out, Scooby-Doo! 10.25 Film: Un poliziotto a quattro zampe 3 12.25 Dnevnik in šport 14.00 Film: Dragon - La storia di Bruce Lee 16.20 Film: First strike 18.00 Serija: The Big Bang Theory 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tut-te 19.20 Film: Step up (dram., i. C. Tatum) 21.30 Lucignolo La 7 IRIS Nedelja, 2. marca Iris, ob 21.05 LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 L'aria che tira - Il diario 11.00 Otto e mezzo 11.40 Film: Caccia al re (spion.) 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Ne onore ne gloria (voj.) 17.15 Serija: The VREDNO OGLEDA Le conseguenze delfamore Italija 2004 Režija: Paolo Sorrentino Igrajo: Toni Servillo, Olivia Magnani in Adriano Giannini V pričakovanju oskarjevih nagrad, ki jih bodo v Los Angelesu podelili čez pičlih par ur in v upanju, da bodo enega od zlatih kipcev dodelili tudi Paolu Sorrenti-nu za film La grande bellezza, je kanal Iris poskrbel za pravi poklon neapeljskemu avtorju. Najprej bo tako na sporedu drugo Sor-rentinovo filmsko delo Le conseguen-ze dell'amore, s katerim je pred desetimi leti še zelo mladi režiser prvič očaral mednarodno občinstvo. Film pripoveduje o Titti Di Girolamu, petdesetletnem samotarju, ki že osem let živi v hotelu v švicarskem Luganu. Dneve preživlja v hotelskem baru in edina posebnost v njegovi navidez dolgočasni rutini, je skrivnostni kovček, ki ga prejme vsak mesec. Ob 23.10 pa bo prav tako na kanalu Iris še drugo Sorrentinovo delo, L'amico di famiglia. District 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 La gabbia 0.00 Film: Assassination (dram.) ^ Tele 4 pop Pop TV 6.3018.00 Ricette di Giorgia 6.50 Italia economia e prometeo 7.00 Voci in piazza 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 23.15 Rotocal-co Adnkronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 12.30 19.45 Qui studio a voi stadio 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Risanke in otroške nanizanke 9.30 Nad.: Najboljša prijatelja 10.00 Nedeljska maša 10.55 Na obisku 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.30 Slovenski pozdrav 15.00 Film: Sneg na Kilimandžaru 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Pesem je... 17.30 Igralci brez maske 18.35 Risanke 18.55 23.05 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Oblast 21.10 Dok. serija: Village folk 21.20 Intervju 22.20 Dok. odd.: Izgubljena formula Janeza Puharja 23.30 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke (t Slovenija 2 7.25 Globus 8.30 Alpe-Donava-Jadran 8.55 Turbulenca 9.55 Alpsko smučanje -SP, superkombinacija, smuk (ž), prenos 10.55 Slovenski ljudski plesi 11.25 Alpsko smučanje - SP, superveleslalom (m), prenos 12.55 Alpsko smučanje - SP, super-kombinacija, slalom (ž), prenos 13.45 Film: Na kanto! 14.30 Hokej na ledu: vrhunci finala ZOI 14.55 Nogomet -prva liga, Olimpija - Maribor, prenos 16.55 Nogomet - Pot v Brazilijo, 2. del 17.25 Rokomet - pokal Slovenije, finale (m), prenos 19.10 Zaključna slovesnost ZOI 2014, pon. 19.55 Žrebanje Lota 20.50 Fiesta Latina 21.25 City folk 21.50 Dok. odd.: Po poteh kubanske revolucije 23.20 Kratki film: Vučko 23.40 Kratki film: Jezero 23.55 Aritmični koncert (t* Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.3010.50, 18.45 Svet v besedi in sliki 7.45 9.05, 17.45, 21.45 Kronika 8.1011.15 Žarišče 8.25 Izredna seja DZ - potrditev novih ministrov 9.45 14.20, 20.25 Na tretjem... 11.40 Kontaktna oddaja 12.35 Izredna seja DZ (interventni ukrepi za odpravo posledic ujme) 12.55 Izredna seja DZ (zakon o gozdovih) 13.30 Prvi dnevnik 13.45 Mesečni izbor dogajanja v DZ 15.20 Država, politika, civilna družba 15.55 Film: Kruha in iger 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 21.10 Tedenski napovednik 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.55 Nogomet: DP, Olimpi-ja - Maribor 16.50 Alpsko smučanje (m), SP, superveleslalom 17.50 Kino premiere 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Iz morja v mrežo 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 19.50 Copeam 20.00 Vesolje je... 21.00 Dok.: Japonska 22.15 Avtomobilizem 22.30 Lynx magazin 23.00 Rokomet - finale slovenskega pokala Tv Primorka 11.0014.00, 17.00 Tv prodajno okno 11.30 14.30 Videostrani 15.00 Spomini 1915 -2005 15.40 In memoriam Dušanu Terčelju 16.00 ŠKL 17.30 Rad igram nogomet 18.00 Predstavljamo - Študij na Univerzi v Novi Gorici 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.10 Holiday on Ice 19.30 Oglarjenje na Trnovski planoti 20.00 Na Postojnskem 20.45 Kultura brez meja 22.35 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani 7.10 Risane, otroške in zabavne serije 11.00 Film: Spogledovanje z nevarnostjo 12.45 Nad.: Beverly Hills 90210 13.40 Serija: Čari molekularne kuhinje 14.40 Serija: Kuharski mojster 15.45 Odd.: Enostavni obroki Rachel Allen 16.15 Film: Lov za svobodo 18.15 Odd.: Ana kuha 18.55 24UR -novice 20.00 Film: Beležnica 22.10 Film: Pasji park A Kanal A 6.00 Risanke 7.05 Serija: Očetje pod krinko 8.10 Serija: Uresničite sanje 8.40 Serija: Igrače za velike 9.15 16.30 Serija: Akcija 9.40 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25 Serija: Čarovnije Crissa Angela 13.00 Film: Skodrana Suzi 14.50 Film: Čudaški starši 17.00 Nad.: Terra Nova 18.00 Volan 18.35 Serija: Epizode 19.15 Pazi, kamera! 20.00 Serija: Top Gear 21.00 Film: Terminator 3 - Vstaja strojev (zf) 22.55 Svet - Povečava 23.25 Film: Udarni domet RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Koni-ka; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Humoristična odd.; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vivere il vangelo/Fon-ti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magnifici 22; 14.00 L'al-veare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 So-noricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 935, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 15.30 DIO; 17.00 Košarka, Krka - Široki, jadranska liga; 17.30 Rokomet, pokal Slovenija, finalni turnir; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 9.00 Sredi večnosti; 9.30 Musica sacra; 10.00 Evangeličan- sko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Odlična energija in prijaznost bosta poskrbeli, da ne boste samevali. Na delovnem mestu boste navezali nove stike, ki lahko vodijo v dolgotrajna prijateljstva. Ljubezen: odlično! m^l BIK 21.4.-20.5.: Ključna bosta samozavest in zaupanje v lastne sposobnosti. V službi se boste spopadali z raznimi izzivi, ki vam bodo pobrali veliko energije. Vzemite si nekaj prostega časa zase. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V odnosu s partnerjem lahko nastanejo spremembe. Zahtevali boste globlji pogovor. Če partner ne prepozna potrebe po kompromisu, se sami odprite. Zdravje: dobro. RAK 22.6.-22.7.: Čas je, da se «« malo sprostite. Tako lahko precej zmanjšate količino stresa na delovnem mestu. Ta vas utesnjuje in slabo vpliva na vaše razpoloženje. V odnosih z ljudmi bodite bolj prijazni. y^ LEV 23.7.-23.8.: Na delov-(^^r nem mestu se vas bo polotil strah pred težkim izzivom, ki ga pričakujete v prihodnjem obdobju. Pretekla samozavest bo izpuhtela, počutili se boste nemočno. DEVICA 24.8.-22.9.: V zvezi s ^^ partnerjem boste potrpežljivi in dojemljivi za njegove potrebe. Pogovori z ljubljeno osebo sicer ne bodo lahkotni, vseeno pa lahko močno koristijo vajinemu odnosu. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Odli-^ ^ čen smisel za ljudi in občutek za pogovor vam bosta pomagala tako v zasebnem življenju kot na poslovnem področju. S partnerjem se bosta dobro ujeli. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Brezskrbnost in lenoba vas lahko na delovnem mestu spravita v neprijeten položaj. Nadrejeni bo opazil pomanjkanje elana, kar ne bo najbolje vplivalo na odnose. STRELEC 23.11.-21.12.: Bodite previdni pri poslovanju z osebo, ki se je v vašem življenju pojavila pred kratkim. Kljub očitnemu trudu v pridobivanju vašega zaupanja počakajte na priložnost. KOZOROG 22.12.-20.1.: Odlične miselne sposobnosti vam bodo pomagale pri pomembnih odločitvah glede lastne kariere. Dobro razumevanje s kolektivom in nadrejenim vam bo prav tako v pomoč. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Kljub manjšemu neuspehu na delovnem mestu bo teden potekal brez zapletov, vi pa se boste počutili naravnost fantastično. Z nadrejenim zgladite nesporazum. RIBI 20.2.-20.3.: Vzemite si čas zase. Obveznosti in stres precej načenjajo vaše živce in ti pritiska ne bodo več dolgo zdržali. Sami ali v družbi prijateljev se odpravite na daljši izlet ali potovanje. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 2. marca 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 11.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 12.00 Show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Ver-detto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Il giu-dice meschino 23.15 Talk show: Porta a Porta Rai Due 6.40 Risanke 8.05 Sorgente di vita 8.35 Nad.: Desperate Housewi- ves10.00 Rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.40 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Serija: Rex 22.55 Serija: The Good Wife 23.55 Raz-za Umana ^ Rai Tre 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Grande Fratello O Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Risanka: Futurama 14.05 Risanka: Simpsonovi 14.30 Dragon ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.45 Nan.: Due uomini e mezzo 16.35 Nan.: How I met your mother 17.00 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Film: Ferite mortali 23.20 Tiki taka - Il calcio e il nostro gioco La l LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 7.00 Tg Regione - Buon-giorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongior-no Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento - Spaziolibero 10.15 Aktualno: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Presa diretta 23.10 Nad.: Hotel a 6 stelle u Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nad.: Carabinieri 10.40 Sai cosa man-gi? 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life 16.50 Serija: Il comandante Florent 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quinta colonna 23.55 Terra! 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Borgo Italia 12.40 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 23.30 Košarka 17.30 Dnevnik 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.35 Obzorja duha 11.10 Dok. odd.: Pogled na... 11.50 Dok. serija: Village Folk 12.00 Ljudje in zemlja 13.0015.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 18.40 Risanke in odd. za mlade 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Opus 23.35 Knjiga mene briga (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 13.45 19.10, 0.05 Točka 14.40 Med valovi 15.15 Dok. odd.: Poletne olimpijske igre 1912 16.20 Kaj govoriš? 16.35 Dober dan, Koroška 17.05 Intervju 18.05 Dok. odd.: Izgubljena formula Janeza Puharja 18.45 Prava ideja! 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 20.50 Serija: Quirke 22.20 Dok. odd.: Dekadenca - zaton zahodnega sveta (t Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.40 Poslanski premislek 6.50 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30 Poročila 9.05 Ozadja 9.40 Tedenski izbor 12.00 Redna seja DZ, prenos 20.00 Aktualno 20.30 Voli in izvoli 21.30 Žarišče 22.00 Tedenski napovednik 22.15 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.20 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.20 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 14.50 Ciak Junior 15.20 Koncert 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Glasba zdaj 17.25 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meri-diani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža 23.45 Infokanal Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 18.30 Med nami 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Odbojka: Salonit Anhovo - Panvita Pomgrad, Modra skupina, 9. krog, sledijo Predstavljamo: Pater Damaz, Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke 6.50 12.30 Serija: Naša mala klinika 7.40 Serija: Opremljevalci v zasedi 8.05 Serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 8.3016.50 Nad.: Želim te ljubiti 9.2010.10, 11.40 Tv Prodaja 9.35 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.45 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.00 Serija: Prenovimo sobo 13.25 Film: Beležnica 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Zrcalce, zrcalce (i. J. Roberts) 21.50 24UR - zvečer 22.20 Serija: Gasilci v Chicagu 23.15 Serija: Zaščitnik Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.55 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.1014.25 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 15.25 Serija: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Odd.: Urbani izziv 13.25 19.25 Serija: Prijatelja pod odejo 16.20 Film: Jesse Stone - Brez obžalovanja 16.30 18.00, 19.55 Svet 20.05 Film: Globoka modrina 22.05 Nad.: Lov na morilca 23.00 Film: Mračna igra RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Maša; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Prežihov Voranc: Kratke zgodbe; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Me-talmorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Sto-rie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Ponedeljek, B. marca Raistoria, ob 22.15 VREDNO OGLEDA Il caso Mattei Italija 1972 Režija: Francesco Rosi Igrajo: Gian Maria Volontè, Luigi Squarzina, Gianfranco Ombuen, Edda Ferronao Oktobra leta 1962 je strmoglavilo zasebno letalo 56-letnega Enrica Mat-teija, direktorja državne naftne družbe ENI in človeka, ki je po drugi svetovni vojni v Padski nižini najprej našel metan, pozneje pa še nafto in druga naravna bogastva. Bojeval se je z državo, konkurenco, mafijo, Američani, vseskozi pa ohranjal visoke etične standarde in vero v industrijsko močno Italijo - tudi na obubožanem jugu. Z dialogi in hitrim montažnim tempom nabiti film si vseskozi postavlja vprašanje, ali je šlo za nesrečo ali je bil Mattei žrtev zarote. Ne gre toliko za biografijo kot za film o Italiji, razmerju med njenim severom in jugom, korupciji, političnih pritiskih in manipulacijah, skratka kritični film o Rosiju ljubi domovini, nad katero je bil nemalokrat razočaran. Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Sa-ranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta da Radio Capodistria; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.10 Sopotnik v (post)delovno popoldne; 18.00 Izštekani po izštekanih; 18.20 Vse najboljše - iz pogovora s sinoptikom; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na piedestal; 21.00 Razmerja; 21.30 Top albumov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Medenina in patina; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 2. marca 2014 APrimorski r dnevnik Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu Prvi letošnji poraz Jadrana Franco Gaetano Scirea Bertinoro - Jadran Franco 61:50 (17:10, 26:16, 44:30) Jadran: D. Batich 13 (5:8, 4:5, 0:3), Ban 8 (2:2, 2:7, 0:2), De Petris 2 (-, 1:4, 0:1), Malalan 15 (3:4, 6:11, -), M. Batich 5 (5:6, -, 0:2), Slavec 4 (2:2, 1:1, 0:3), Marusic (-, 0:2, -), Ridolfi, Leg-hissa n.v. Trener: Mura. Meti za 3 točke: 1:7 (6 %), meti iz igre 16:47 (34 %), skokvi v napadu 6, skoki v obrambi 33, izgubljene žoge 13, pridobljene žoge 1. Jadran Franco je v Bertinoru doživel prvi poraz v letu 2014. »Morda nas bo poraz spomnil, da nismo nepremagljivi,« je po tekmi trener Mura iskal vsaj nekaj pozitivnih misli po spodletelem nastopu. Z izjemo prvih dveh minut so jadranovci popustili na celi črti, saj nikakor niso znali odčitati igre Bertinora in torej preprečiti, da bi vajeti igre prevzeli nasprotniki. Če je v obrambi še nekako šlo, pa je Jadran popolnoma odpovedal v napadu. Po prvih dvajsetih minutah je dosegel le 16 točk, za tri točke pa so v prvem polčasu metali 0:10. Agresivne igre nasprotnikov nikakor niso uspeli zaustaviti niti v nadaljevanju. Obramba Bertinora jim je odlično omejila pot do koša, tako da se je igra razvijala povečini na šestmetrski črti, od koder so jadranovci silili mete, a neuspešno. Ob tem so izgubili še 13 žog, Bertinoro pa se je v nasprotju s tem odlikoval s skupinsko igro, kar kažejo tudi številne asistence (18), vselej pa je bil bolj zbran (izgubil samo 3 žoge). Jadranov-ci so sredi zadnje četrtine zmanjšali zaostanek (50:43), vendar so jih napake spet izdale in nasprotnikom iz Forlija omogočile, da so brez težav ohranili prednost do konca. Med jadranovci je največ točk zbral Saša Malalan (15 točk), Daniel Batich (na fotografiji) pa jih je prispeval 13, temu dodal še tri skoke in tri podaje fotodamj@n Ali bo po porazu Jadran Franco izgubil prvo mesto na lestvici, bo jasno šele danes, ko bodo v skupini C odigrali še preostale tekme. Izidi: Titano - Montebelluna 60:73, Firenze - Padova 60:67. PROMOCIJSKA LIGA Polisportiva Isontina - Dom Gorica 68:77 (22:17, 34:35, 55:51) Dom: Voncina 8, Sanzin, Terčič, Zavad-lav M. 13, Zavadlav G. 4, Collenzini 9, Abrami 22, Kos 2, Bernetič 19, Ventin. SON: 22. 3T: Zavadlav M. 2. Trener: Eriberto Dellisanti. Po dveh tednih suše so domovci ponovno prišli do zmage in to proti trdoživi ekipi iz Pierisa (za katero nastopa tudi bivši igralec Kon-tovela Adamič), ki velja za neugodnega nasprotnika predvsem na domačih tleh. Prvi polčas je bil izredno izenačen, s tem da je Dom celo drugo četrtino zasledoval Polisportivo Ison-tino. V tretji četrtini so domači dosegli najvišjo prednost osmih točk, Abrami in soigralci pa so takoj odreagirali in začeli nižati zaostanek. Ključna za zmago je bila zadnja četrtina, ko so gostje odigrali odlično v napadu in v obrambi ter poskrbeli za delni izid 26:13 in torej za novi dve točki v lestvici. Uspeha je sad kolektivne igre. (av) DEŽELNA C-LIGA Bor Radenska končno zmagal Pomembna zmaga v Tržiču - Corno di Rosazzo boljši od Brega Monfalcone - Bor Radenska 66:71 (17:17, 30:37, 47:55) BOR: Bole 7 (-, 2:5, 1:2), Madonia, Meden 28 (6:6, 8:12, 2:7), Contento 14 (2:2, 6:7, 0:1), Babich 8 (3:3, 1:3, 1:5), Bevi-tori 7 (3:4, 2:6, 0:3), Bocciai 2 (-, 1:2, -), Favretto 1 (1:2, 0:4, 0:1), Pizziga 4 (0:2, 2:9, -), Vittori, Kocijančič in Daneu, n.v. Trener: Oberdan. Bor Radenska je v drugem delu prvenstva prebil led in vknjižil prvo zmago po petih zaporednih porazih. Tudi v povratnem delu je bil boljši od Monfalconeja, vendar se je tokrat moral pošteno potruditi. Z izjemo prve četrtine so varovanci trenerja Oberdana stalno vodili, vendar so zaradi nihajoče igre večkrat dopustili Tržičanom, da so se nevarno približali. Nasprotniki so bili najbližji tik pred končnim zvokom sirene, ko bi borovce kmalu dohiteli. Osem sekund pred koncem so se namreč približali na točko (66:67), nato pa je Bor s prostimi meti vzpostavil nekaj točk prednosti. V pravi drami se je izkazal predvsem Contento z blokadami (skupaj štiri), vseh štirideset minut pa je bil za nasprotnike nerešljiva uganka. Najbolj prepričljivo so borovci igrali v drugi četrtini, ko so si priigrali tudi 12 točk razlike, še posebej pod vodstvom Babicha (vseh 6 točk je dosegel v tem delu) in Medna, ki je bil tudi tokrat zelo zanesljiv v napadu (23 točk). Zmaga je pomembna predvsem v boju za obstanek v ligi, še posebej pa za moralo. Corno di Rosazzo - Breg 82:65 (16:21, 47:35, 63:46) Breg: M. Grimaldi 6 (-, 3:5, 0:1), Coretti, Semec 4 (2:3, 1:4, -), Spigaglia 2 (-, 1:3, 0:1), Cigliani 7 (0:2, 2:4, 1:6), Mat-tiassich (-, 0:1, 0:2), Kos 13 (-, 5:8, 1:7), Gori 10 (-, 2:6, 2:7), A. Grimaldi 23 (6:8, 7:14, 1:2), trener Vatovec. Po štirih zaporednih zmagah je Breg v Rožancu zasluženo izgubil proti močni domači ekipi, ki zaseda drugo mesto na lestvici. Varovanci trenerja Vatovca so v prvi četrtini odlično igrali. Ze na začetku so povedli za 8-10 točk. V na-dalejvanju pa niso bili več tako uspešni. Gostitelji so s čvrsto obrambo predvsem na najmočnejšemu igralcu Brega Albertu Grimaldiju in z upsešnim napadom že ob polčasu poved-li za 12 točk. Predvsem razpoložen je bil domači košarkar To-netti, ki je na koncu dal kar 30 točk. V drugem polčasu so Bre-žani še bolj popustili v obrambi, tako da so gostitelji imeli lahko pot do koša, poleg tega so zadevali kot za stavo z vseh položajev. (lako) Svindal vodi, ženske brez tekme KVITFJELL - Kanadčan Erik Guay je zmagal na drugem smuku za svetovni pokal alpskih smučarjev na Norveškem. Drugi je bil Francoz Clarey (+0,35), tretji pa Avstrijec Mayer (+0,57), olimpijski zmagovalec. Norvežan Aksel Lund Svindal (na sliki) je s šestim mestom prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Pred Marcelom Hirscherjem ima 27 točk prednosti. Danes ob 11.30 bo super-veleslalom. Ženski smuk v Crans Montani je bil odpovedan, danes bo namesto superkombinacije le smuk ob 10.15. NOGOMET - Roma in Inter, bled nastop Brez zmagovalca RIM - Dvoboj A-lige med Romo in Interjem je bil verno zrcalo nezavidljivega stanja italijanskega nogometa. Zaradi kazni, izrečenih zoper nestrpne navijače, ki jim je bil prepovedan vstop na stadion, se je tekma odvijala pred na pol praznimi tribunami. Moštvi sta se razšli brez gola, končni izid je pravičen. Inter je nekaj več pokazal v prvem polčasu, Roma pa v drugem, vendar si bomo tekmo zapomnili bolj zaradi boksarskih podvigov De Ros-sija in Juan Jesusa, ki ju je sodnik spregledal, ne pa televizijska kamera, s katero si bo lahko zdaj pomagal športni sodnik. Obe ekipe sta se tudi pritožili zaradi prekrškov v kazenskem prostoru nad Icardijem in Destrom. Handanovic, ki je v prvem polčasu povzročil avtogol, a je sodnik akcijo prekinil zaradi ofsajda Destra, je v 29. minuti drugega polčasa rešil svoje pred kapitulacijo z mojstrskim posegom nad Pijanicem. To je bil tudi edini res razburljiv prizor na tekmi. Vrstni red: Juventus 66, Roma 58, Napoli 51, Fiorentina 45, Inter 41, Verona 39, Parma 37, Torino 36, Milan in Lazio 35, Genoa 32, Udinese, Sampdoria in Atalanta 28, Cagliari 25, Chievo in Bologna 21, Livorno 20, Catania 19, Sassuolo 17. Danes: ob 12.30 Cagliari - Udinese, ob 15.00 Atalanta - Chievo, Genoa - Catania, Sassuolo - Par- ma, Verona - Bologna, ob 19.30 Livorno - Napoli, ob 20.45 Fiorentina - Lazio in Milan - Juventus. NAKUP - Katalonski nogometni velikan Barcelona se je okrepil z mladim hrvaškim upom, ve-zistom Alenom Halilovicem, 17-letnim igralcem zagrebškega Dinama. Halilovič je najmlajši igralec, ki je dosegel zadetek v hrvaški prvi ligi in tudi najmlajši nogometaš v članski izbrani vrsti, za Hrvaško ima že tri nastope. V Barceloni bo v naslednji sezoni sprva zaigral v ekipi B. B-LIGA - 27. krog: Brescia - Carpi 0:2, Cese-na -Trapani 2:2, Cittadella - Novara 2:2, Lanciano - Juve Stabia 1:0, Modena - Crotone 2:0, Palermo - Bari 2:1, Reggina - Varese 3:4, Siena - Empoli 1:1, Spezia - Ternana 2:2. Vrstni red: Palermo 50, Em-poli 46, Lanciano 44, Cesena 43, Trapani in Latina 42, Avellino 41, Spezia 40, Crotone 39, Carpi 38, Brescia 37, Siena in Varese 36, Modena in Pescara 35, Ternana 32, Bari 29, Novara 28, Cittadella 23, Reggina 22, Padova 21, Juve Stabia 15. KOŠARKA - Zenska A2-liga: Calligaris TS -Torino 62:59, Querciambiente - Milano 58:69. VATERPOLO - Moška A2-liga, zadnji krog: Chiavari - Pallanuoto TS 9:9. Chiavari je izenačil 28 sekund pred koncem. Tržačani so redni del končali na 3. mestu. NBA: 40 točk Gorana Dragica PHOENIX Goran Dragic je v košarkarski ligi NBA za Phoenix Suns v dvoboju z New Orleans dosegel 40 točk, nov osebni in slovenski rekord. V 42 minutah je imel še tri skoke in pet podaj, zadel je 14 od 21 metov iz igre in devet od 11 prostih metrov. S to izjemno predstavo je povedel Phoenix do zmage s 116:104. Dragic je tretjič v mesecu dni postavil osebni rekord; 34 točk je dosegel v dvoboju z Golden State 8. februarja, 35 pa 23. februarja s Houstnom.Osmič v sezoni je presegel 30 točk. NOGOMET - Ne marajo sprememb Videoposnetkov ni, trojna kazen ostaja ZÜRICH - Odbor za nogometna pravila Ifab je na zasedanju v Zürichu zavrnil možnost, da bi z videoposnetki olajšali delo sodnikom. Generalni sekretar Mednarodne nogometne zveze Jerome Valcke pravi, da bi videoposnetki lahko spremenili karakter oziroma značilnosti igre.Vodilni so še dodali, da jih skrbi, da bi televizijske mreže vsako prekinitev za pregled posnetkov izkoristile za oglase. Prav tako sprememb ni doživela tako imenovana trojna kazen za prekrške v kazenskem prostoru, ki jo sestavlja enajstmetrovka, rdeči karton in prepoved igranja na prihodnjih tekmah. So pa pri Fifi potrdili pravilo, da lahko zaradi verskih razlogov igralke in igralci nosijo naglavna pokrivala med tekmami, le da morajo biti ta preprosta in v isti barvi kot dresi. SKOKI - Japonka Sara Takanaši, ki je na olimpijskih igrah presenetljivo ostala brez kolajne, je po zmagi na tekmi v romunskem Rasnovu, osvojila kristalni globus v ženskem svetovnem pokalu smučarskih skokov. SKOKI 2 - Avstrijci (973,5 točke) so zmagovalci ekipne tekme svetovnega pokala v finskem Lahtiju. Na drugo mesto so se povzpeli olimpijski prvaki Nemci (960,8), tretji pa so bili Norvežani (960,3). Slovenci Nejc Dežman, Jurij Tepeš, Jernej Damjan in Peter Prevc so po tretjem mestu po prvi seriji na koncu končali kot četrti (951,6). Danes bo še posamična tekma. TEKI - Katja Višnar je bila druga na sprinterski tekmi v prosti tehniki za svetovni pokal v smučarskem teku v Lahtiju. Na 1,55 km jo je v finalu prehitela le Američanka Kikkan Randall, FORMULA ENA Vettel ves dan obtičal v garaži MANAMA - Le še dobrih 14 dni je do nove sezone svetovnega prvenstva formule 1, branilec naslova prvaka Nemec Sebastian Vettel pa ima veliko težav. Testiranja pred novo sezono v njegovi ekipi ne potekajo po načrtih, potem ko so imeli težave že na prvih testiranjih v Jerezu, jim ne gre po načrtih niti v Bahrajnu. Vettel je predzadnji dan testiranj v Bahrajnu končal v garaži, brez enega samega prevoženega kroga. Najprej ga je ustavila okvara električne napeljave v dirkalniku, ko pa so napako odpravili, se je dir-kalnik RB10 spet ustavil na poti do steze. Druga moštva testiranja končujejo precej uspešneje. Mer-cedesov nemški dirkač Nico Rosberg je tako brez večjih težav opravil 103 testne kroge, Wil-liamsov veteran Felipe Massa 99, dirkač Force Indie Nico Hulken-berg pa kar 115. TENIS - Finale v Dubaju: Federer (Švi/4) - Berdych (Češ/3) 3:6, 6:4, 6:3. ROKOMET - Rokometaši Sviša Ivančne Gorice so se prvič v zgodovini kluba uvrstili v finale Pokala Slovenije, v katerem se bodo pomerili s celjsko Pivovarno Laško. Polfinala izida: Sviš -Trebnje 24:23, Celje - Gorenje Velenje 29:28 Liga prvakinj: Krim Mercator - Gyor 22:24 / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 2. marca 2014 21 NOGOMET - Promocijska liga Botta je zadal Vesni hud udarec San Giovanni - Vesna 5:2 (1:1) Strelca za Vesno: Venturini v 18. in Muiesan v 57. min. VESNA: Carli, G. Kerpan (81' Gianneo), Rebula, Božič (85' Maddalena), Avdič, Degrassi, Dragosavljevič, A. Kerpan (58' Ridolfi), Venturini, Muiesan, Božičič. Trener: Zan-nutig. Črna sobota kriške enajsterice se je začela takoj v uvodnih minutah, ko je Botta v 2. minuti premagal Carlija s strelom iz levega roba kazenska prostora. Začetna premoč San Giovannija, ki je že v prvem krogu prvenstva prisilil Vesno na neodločen izid, je bila razvidna predvsem v dobri ui-granosti napadalne linije Zacchigna-Botta. Križani so bili v prvi polovici prvega polčasa najbolj nevarni le iz kotov in prostih strelov. Po prvem neuspelem poskusu z glavo v 15. minuti je Venturini poskusil še drugič le minuto kasneje, ko ga je med odrivom porinil domači vratar Donno. Sodnik se je odločil za najstrožjo kazen, ki jo je sam Venturini brezhibno izvedel. Težave v obrambi so se poazale že v 33. minuti, ko je Božič zrušil Barbagalla, ki je medtem že preskočil Gorana Kerpana in bi se kaj kmalu znašel pred kapetanom Carli-jem. Slednji se je sicer enkratno izkazal ob posledični enajstmetrovki, ko je uspešno odbil močan strel Botte. Po premoru so si gledalci obetali prav tako bojevit in enakovreden polčas. Kot v prvem polčasu je takoj povedel San Giovanni v 48. minuti. Botta je po visoki podaji iz desnega krila izkoristil »black-out« celotne Vesnine obrambe, ki je po udarcu z glavo domačega napadalca nemočno strmela v napihnjeno mrežo. V nasprotnem kazenskem prostoru pa je za ponovno ravnovesje poskrbel Muiesan v 55. minuti, ki je odbito žogo, tudi s kančkom sreče, močno udaril pod prečko. Tretji gol San Giovannija je padel v 57. minuti, ko se je spet Botta znašel sam v srcu Vesninega kazenskega prostora in iz neposredne razdalje spet zabil z glavo ter poskrbel za svoj osebni trojček. Razen nekaterih osebnih preizkusov, med katerimi je največ preglavic domačim branilcev povzročal Dragosa- vljevič, Vesna ni gradila učinkovite igre. Napake so se žal kar vrstile. V 77. minuti je San Giovanni spet izkoristil naivno napako Vesninega igralca, ki je žogo izgubil na lastni tretjini igrišča. Pri takojšnjem protinapadu je Zacchinia z levim diagonalnim strelom zadel za 4:2. Zanuttigove varovance je dvojno vodstvo Svetoivan-čanov še dodatno potrlo, saj so med plahimi preizkusi bili občasno nevarni samo iz kotov. Poraz bi lahko omilil nevarni prosti strel Božičiča v 80. minuti, ki je za las zgrešil vratnico domače enajsterice. Niti poznejši vstop Giannea ni izboljšal Vesnin negativen trenutek in prvi poraz v go-steh, ki ga je še dodatno zagrenil Zacchinia v sodnikovem S tekme v Trstu fotodamj@n podaljšku s strelom iz petnajsmetrovske razdalje za končni 5:2. (mar) Ostali izidi: Ronchi - Sevegliano 0:0, Cervignano -Terzo 1:1, Valnatisone - Torreanese 1:2, Ol3 - Torviscosa 1:1, Zaule - Ts Calcio 2:0. 1. AMATERSKA LIGA - V Marianu Na blatnem igrišču je Breg osvojil dragoceno točko Mariano - Breg 2:2 (1:1) Strelca za Breg: Vianello v 14. in Messi v 59. min. Breg: Daris Daniele, Suttora (od 59. Kuret), Messi, Latin, Coppola, Omari, Vianello, Bertocchi (od 79. Daris Denis), Martini (od 62. Rushiti), Marturano, Ni-gris. Trener: Cernuta. Rumen karton: Messi, Omari, Bertocchi Breg je na težkem gostovanju osvojil pomembno točko in za vsaj ta konec tedna ubranil prvo mesto na lestvici. Na razmočenem in blatnem igrišču je bilo težko igrati in neodločen izid je bil pravičen rezultat glede na to, kar sta pokazali ekipi. Breg je začel tekmo malo nezbrano in že po dveh minutah so nasprotniki zatresli mrežo Daniela Darisa z nekdanjim igralcem So-vodenj Andrejem Ceccottijem. Takoj za tem se je Mar- turano dobro ujel s soigralcem in znotraj kazenskega prostora streljal, a je bil nasprotnikov vratar na svojem mestu. V 14. minuti so gostje izenačili z Vianel-lom, ki je z glavo preusmeril usnje v gol po predlož-ku Nigrisa. Sledile so minute, v katerih nobena izmed ekip ni prišla do pravih priložnosti. V zadnjih minutah polčasa je Breg tvegal, k sreči pa se je njegov vratar izkazal. Drugi del se je začel kot prvi: Bregova obramba je bila nepazljiva in nasprotnikov napadalec je neoviran zadel z glavo. Gostje se niso vdali in spet izenačili z Messijem po podaji Vianella, ki je bil nevaren tri minute kasneje. Do konca se rezultat ni več spremenil. Najboljši od Brežanov je bil Vianello, ki je bil ne samo strelec, ampak tudi asistent pri drugem zadetku in bil trn v peti za nasprotnikovo obrambo. (M.F.) NOGOMET Mladinci: Kras je imel tudi smolo Kras Repen - San Luigi Calcio 2:3 (1:2) Strelca - Marcatori: Vescovo, Pe-tracci Kras: Karan, Costa, Racman, Si-neri (Košuta), Messina, Bianco, Drio-li (Petracci), Križman, Vescovo, Tafi-lai, Halili (Castellano), trener Campo. Krasovi mladinci bi si na tej tekmi zaslužili vsaj neodločen izid, saj so bili skoraj skozi vso tekmo boljši od San Luigija. Imeli pa so smolo in so drago plačali nekaj naivnih napak v obrambi. Poleg dveh golov Vescova in Petraccija je Kras zadel tudi dve prečki, sodnik pa je spregledal čisto enajstmetrovko v korist krasovcev. Ostali izid: S.Andrea S.Vito -Ronchi 1:1 13 Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme - Pokal prijateljstva -, veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto 8. marca, v Forniju di Sopra, ter da se udeležijo v nedeljo, 9. marca, tekme v veleslalomu, veljavne za Zamejsko smučarsko prvenstvo 2014, v Forniju di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 6. marca, na tel. št. Sabina 3420730513. SPDG smučarski odsek priredi v nedeljo, 9. marca, smučarsko tekmovanje v alpskih disciplinah za 32. Pokal ZSŠDI v Forni di Sopra. Prijave članov za tekmovanje do srede, 5. marca, pri Tatjani (tel. 3381455500). Na razpolago bo tudi avtobus, rezervacije pri Danji (tel. 3497803961). SK DEVIN organizira 26. Pokal prijateljstva treh dežel - X. Memorial Lucijan Sosič v soboto, 8. marca, v kraju Forni di Sopra. Vpisovanja do četrtka, 6. marca, zvečer na info@skdevin.it. ODBOJKA - Olympia v deželni C-ligi zlahka premagala Tržačane Spet na pravi poti Olympia - Ferro Alluminio 3:0 (25:16, 25:22, 25:19) Olympia: Hlede 1, Pavlovic 7, Juren 4, Vogrič 8, Persoglia 9, Terpin 17, Plesničar (L), Čavdek (L2), Lavrenčič, Magajne, Černic 0, Komjanc 4, Vizin 0. Združena ekipa je morda lažje, kot je pričakovala premagala Ferro Alluminio, ki jo je v prvem delu v Trstu zelo namučil in ji odščipnil točko. Povrhu so se malce bali, da ni ponedeljkov prvi poraz v Guminu morebiti nekoliko načel samozavest Goričanov. Nasprotno, očitno jih je motiviral, saj so tekmo začeli s polno paro in v prvem setu popolnoma nadigrali Tržačane, ki so se sicer v slovenskem športnem centru Mirka Špacapana predstavili le v sedmih in brez svojega podajalca Pa-rona. Na drugi strani pa se je trener Marchesini prvič letos odločil za spremembo, na položaj korektorja je namreč uvrstil Petra Vogriča, s tem pa predvsem okrepil sprejem in obrambo (vsekakor 5:12 v napadu z dvema napakama). Najbolj »vroč« je bil drugi set, v katerem so gostje nekoliko poostrili servis in dalj časa vodili, celo s prednostjo štirih, petih točk. Marche-sini je bil celo prisiljen zamenjati libera Plesničarja s Štefanom Čavdkom, ki je igral tudi dober del tretjega seta in sploh doslej največ. Olympii je uspel priključek šele pri 21. točki, ko je za preobrat z dvema direktnima točkama na servisu poskrbel Jernej Terpin (67-odstotni izkoristek v napadu, očitno je poškodba kolena mimo!), poslej si namreč gostje niso več opomogli. Tretji set, del katerega je odigral tudi sicer standardni korektor Matija Peter Vogrič, tokrat korektor Komjanc, je bil tako rekoč »pod nadzorom«, saj gostje, pri katerih tokrat ni blestel niti srbski tolkač Ivanovic, nikoli niso resneje ogrozili že na začetku pridobljene prednosti Olympie. Še en podatek kaže o premoči naše ekipe: Ferro Alluminio je z blokom dosegel le eno točko, Olympia pa kar dvanajst. Pippoli - Soča ZBDS 3:0 (25:20, 25:19, 25:21) Soča: Russian 4, Waschl 5, Lupo-li 1, Manfreda 1, Cobello 10, Čavdek (L1), Corsi 9, S. Komjanc 8, K. Kom-janc 1, Franzot nv. Trener Markič. Soča je doživela nov poraz na gostovanju v Vidmu, mladi igralci trenerja Markiča pa niso razočarali z igro. »Nismo odigrali slabe tekme, žal pa se pojavljajo vedno enaki problemi, in sicer določeno nihanje v igri. Manjka nam kontinuitete, drugače sem s predstavo fantov precej zadovoljen,« je po tekmi dejal trener Markič. In res je Soča vodila tako na začetku prvega kot tretjega seta, nato pa so nekateri padci koncentracije omogočili nasprotnikom preobrat. Pippoli je tako tudi po-vedel in brez večjih težav osvojil srečanje. (av) 1. moška divizija: Val tokrat uspešen Val - Sant'Andrea 3:0 (25:19; 25:13; 25:18) Val: Juren 11, I. Devetak 2, Nanut 16, Braini 5, Fedrigo 3, R. Devetak 3, Sfi-ligoi 6, Zorgniotti 2, Frandolič (libero), Corva. Val je tokrat postregel z zelo dobrim nastopom, kljub temu, da je igral okrnjen. Dober servis v skoku Jurna in taktični flot servis drugih jim je olajšal delo v bloku in obrambi. Dober sprejem pa omogočil dobre podaje za naše napadalce. Kot da ne bi bilo že dovolj poškodb, je Ivan Devetak izstopil iz igrišča že v prvem setu. Na njegovem mestu je najprej igral Zorgniotti, nato Sfiligoi, ob dobro. Pohvalo zaslužita predvsem korektor Nanut in Juren. Vrstni red po 1. delu: CUS Trieste 14, Olympia 13, Val 10, S.Andrea 9, Naš prapor 7, CGS Trst 6, Prevenire 4. 1. ženska divizija: Turriaco - Govolley 3:0 (25:17, 25:17, 28:26); Val -Pizzeria Frnažar 2:3 (25:11, 15:25, 25:14, 24:26, 7:15) Soča Domači šport Danes Nedelja, 2. marca 2014 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen -Lumignacco PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Sangiorgio di Nogaru: Sangiorgina - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - Cormonese 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja -Aurisina 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Chiarbola - Mladost; 15.00 na Proseku, Rouna: Primorje - Cgs DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Casarsi: Casarsa - Kras NARAŠČAJNIKI - 10.00 v Podgori: Juventina -Cormonese NAJMLAJŠI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -Cormonese; 10.30 na Proseku, Rouna: Kras -Roianese ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Bellaria KOŠARKA MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Gradežu: Grado - Sokol UNDER 15 ELITNI - 18.00 v Cordenonsu: Cordenons - Jadran ZKB Jutri Ponedeljek, 3. marca 2014 KOŠARKA UNDER 19 ELITNI - 19.00 v Pordenonu: Sistem PN - Jadran ZKB UNDER 19 DEŽELNI - 19.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Santos ODBOJKA - C-liga Zalet se je oddolžil tudi Virtusu Virtus - Zalet 1:3 (25:23, 20:25, 16:25, 20:25) Zalet: Babudri 20, Spanio 9, Crissani 5, Gridelli 11, Balzano 11, Štoka 12, Prestifilippo (L), Costantini, Cvelbar, Grgič, Preprost, Škerl. Trener: Bosich. Odbojkarice Zaleta so uspešno nadaljevale svoj »maščevalni niz« tekem. Po Vivilu prejšnji teden so se za poraz iz prvega dela prvenstva sinoči oddolžile tudi tržaškemu Virtusu. Ker je šlo za derbi, je zmaga še toliko bolj sladka, povrhu tudi zato, ker ni bila lahka. Razen v prvem setu, ko jim ni šlo najbolje od rok, zlasti v napadu, so igralke združene ekipe potrdile svojo zdaj že dolgo obdobje dobre forme (sedem zmag v zadnjih osmih krogih) in tudi veliko željo, da se na lestvici prebijejo čim višje. Posebno dobro, velikokrat celo izjemno dobro, so igrale v obrambi, boljše od nasprotnic so tudi sprejemale servis in servirale, ko se jim je odprlo tudi v napadu, pa so, kljub občasnim nihanjem v učinkovitosti, dejansko zagospodari-le na igrišču, posebno v zadnjih dveh nizih. Morda bi se bile lahko izognile tudi porazu v prvem nizu, v katerem so v končnici trikrat ujele nasprotnice (zadnjič pri 23:23), preden so popustile, po drugi strani pa je tudi res, da je bil drugi set zelo izenačen in je bilo kar nekaj časa negotovo, kdo bo zmagal. »Kot vedno smo začele nekoliko zadržano, vendar smo nato z zagrizeno igro le prevladale, zmagati na derbiju pa ni nikoli lahko, zato pa še toliko lepše,« je povedala Tanja Babudri, ki je odigrala sinoči morda svojo letos najboljšo tekmo, ne le v napadu, temveč tudi na servisu in v obrambi. V polju so bile naše igralke res zelo razpoložene, tako da jim nasprotnice zlepa niso mogle priti do živega, kar jim je nazadnje tudi odvzelo ves pogum. (ak) 2 2 Nedelja, 2. marca 2014 ŠPORT / NEDELJSKI INTERVJU - Alessia Trost »Skoka v višino ne poznajo, zato naj Blanka Vlašic kar pleše« Dan, ko se je rodila Alessia Trost, ni običajen. Temu primerno je njeno življenje. Skakalka v višino iz Pordenona je izvrstna športnica in vestna študentka. Pred njo je najvišji skok v zgodovini italijanske atletike. Vrhunske športnice morate kljubovati mnogim skušnjavam. Kako sredi pusta krotite mladostniško željo po zabavi? K sreči je pomembno tekmovanje že za mano, tako da je zdaj obdobje počitka. Pri nas pravimo, da je čas za »fritelle« (pustno pecivo, op. ur.) Kakšna je pustna tradicija v Por-denonu? Ne dogaja se ravno veliko. Za vas bo verjetno zanimivejši 8. marec ... Res je. Dan žena. In vaš rojstni dan ... Aj, pa ste me! Boste praznovali? Zdi se mi, da je enaidvajseti rojstni dan zelo podoben osemnajstemu. Zato bom praznovala, a ne na veliko, saj velikih žurov ne maram. Kako se sploh počutite pred svojim rojstnim dnevom? Prejšnji teden ste morali odpovedati svoj nastop na dvoranskem državnem prvenstvu zaradi poškodbe... Počutim se kar dobro. Razumeli smo, kaj je povzročalo bolečine. Gre za vnetje medenice in bokov. Zato bo intenzivnost treningov za nekaj časa prilagojena tej težavici, dokler je ne odpravimo. Ste morali spremeniti program nastopov? Ne. Lahko pričakujemo, da boste avgusta nastopili na evropskem prvenstvu v Zurichu? Seveda. V letošnjem letu tudi ni mladinskih prvenstev, zato se lahko povsem posvetim nastopom na članskih tekmovanjih. Je pa zanimivo, da ste se januarja na deželnem prvenstvu Veneta preizkusili v peteroboju, kar je nenavadna odločitev ... Niti ni tako nenavadna, kot se lahko zdi. Na treningu pač vadimo tudi druge discipline. Se vam ne zdi, da s takimi napori načenjate svoje telo? Ne verjamem. Vse sodi v program treningov skoka v višino. Seveda, s pete-robojem ne gre pretiravati. Dvakrat, trikrat na leto in nič več ... Kako sta letos s trenerjem nastavila delo? Je vse podrejeno avgustovskemu EP v Zurichu? Program treningov je tako začrtan, da bom junija dosegla vrhunec forme in potem spet avgusta in septembra. To je mogoče s primernim uskajevanjem treningov, nastopov in počitka. Ko ste lani šli na svetovno prvenstvo ste bili pri komaj 20 letih eden glavnih adutov italijanske odprave. Vam pritisk javnosti nudi dodaten zagon ali vas psihološko bremeni? Ni mi všeč, ko sem v središču pozornosti. Toda kar šteje, je k sreči samo dober skok. Če dobro treniraš, potem premagaš vsako težavo, tudi pritisk javnosti. V Moskvi ste zasedli sedmo mesto. Ste bili zadovoljni s to uvrstitvijo? Jezi me, da v finalu nisem preskočila 1,97 metra, saj je ta rezultat povsem v mojem dometu. Je pa tudi res, da smo si pred SP postavili za cilj uvrstitev v finale. Ko sem to dosegla, smo si rekli, da bi bilo zelo dobro priti med najboljših osem. Tudi to mi je uspelo, zato sem glede uvrstitve izpolnila vsa pričakovanja. Tako med naraščaj nicami kot med mladinkami ste osvojili svetovni naslov. Ste že ob teh nastopih čutili pritisk italijanske javnosti? Ne, javnost se takrat zame ni zanimala. Bila pa sem v primežu neke druge vrste pritiska, ki me ni bremenil od zunaj, čutila sem ga v sebi. Veljala sem pač za fa-voritinjo in to sem morala upravičiti. Na članskem prvenstvu pa se sama nisem obremenjevala, pričakovanja so ustvarjali zgolj mediji. Kdaj so vas mediji začeli oblegati s prošnjami za intervju? Najbrž šele lani, potem ko sem preskočila dva metra. Leta 2012 ste najvišje skočili v Gorici, in sicer 1,92 metrov. Lani v Trinecu na Češkem pa ste izboljšati svoj rekord za kar osem centimetrov. Kako je to mogoče? Obrestovali so se treningi. Do lanskega leta sem trenirala petkrat tedensko, od lani pa treniram po osemkrat na teden. Prej sem pač hodila v šolo, zdaj pa je v središču mojega življenja atletika. Ste se torej odrekli univerzi? Ne. Še vedno sem študentka univerze v Vidmu. Študiram jezike. Katere? Izbrala sem angleščino in nemščino. Ste izredna študentka? Trenutno sem še vedno redno vpisana. Izdelala sem prvi letnik. Ste opravili kar vse izpite? Skoraj vse. Dva sem izpustila. Mar to pomeni, da se iz Pordeno-na redno vozite v Videm na predavanja, zraven pa dobite še čas za vsakodnevne treninge? Res sem se lani vozila v Videm, a odslej mi tega ni treba, ker bom zgolj še polagala izpite. Ker boste atletiki odslej posvetili še več časa, lahko pričakujemo vaš skok čez dva metra? Možnost obstaja, saj gre za cilj, ki je v mojem dometu. Skok čez dva metra je doslej uspel samo dvema Italijankama. Sta vam Skoraj 21-letna Pordenončanka Alessia Trost je tretja Italijanka, ki je v skoku v višino premagala mejo 2 metrov (28.1.2013 na Češkem). Leta 2012 je v Barceloni osvojila naslov svetovne mladinske prvakinje ansa Sara Simeoni in Antonella Di Martino takoj telefonirali, ko ste se jima pridružili v klubu »dvometrašic«? Ne, takoj po skoku me nista poklicali. A z njima sta se potem vendarle srečali ... Drži. Ko sem srečala Saro Simeoni, mi je čestitala na zelo topel in prisrčen način. Z Antonello Di Martino sva se tudi srečali, a nisva govorili o mojem dosežku. Menite, da je boljša afiniteta s Si-menonijevo povezana z dejstvom, da je iz sosednjega Veneta? Možno. Če se ne motim, je ona iz Verone, jaz pa sem tako ali drugače deloma tudi iz Veneta. Pordenon je namreč na meji med Furlanijo in Venetom. Kaj ste vi, Furlanka? Ne, sem odraz mejne lege svojega mesta, torej nekaj na pol poti med Vene- tom in Furlanijo. A ko sva se zmenila za ta intervju, ste ob zaključku pogovora pozdravili z izrazom »mandi«. Govorite furlansko? Res je, pozdravljam na tak način, a furlanščine ne govorim. Na spletu vas mnogi primerjajo z Blanko Vlašic. Gre za izmišljotino ali sta si kot skakalki res podobni? Gre za čisto izmišljotino, ki pa me ne pretirano moti. Kaj drugega! Saj je Vla-siceva res izvrstna šampionka. Hrvatica slovi po svojem načinu proslavljanja uspešnih skokov. Na blazini se rada pači in zapleše. Kako tekmice doživljate njeno obnašanje? Kaj naj rečem, to je njen način, ki je morda lahko tudi koristen za to disciplino ... Hočete povedati, da gre pri obnašanju Blanke Vlašic za marketinško potezo? Tako. Veste, ko ljudje spremljajo skok v višino, ne razumejo tehničnega ozadja vsakega skoka. Tako se recimo dogaja meni, ko gledam tekme v plavanju. Razumem, kdo je zmagal, a nič bistveno več od tega. S tem, da Vla-šiceva zapleše, pritegne pozornost. To je za našo disciplino, skok v višino, lahko dobro. A nočem reči, da je pri Blanki Vlašič vse načrtovano. V njenem obnašanju je gotovo veliko spontanega. Slovenska skakalka v daljino Sne-žana Rodič je dejala, da med športnicami navadno ne vladajo dobri odnosi, ampak da so skakalke izjema. Me-dosebni odnosi naj bi bili zelo kole-gialni. Se strinjate? Premalo časa tekmujem s svetovno elito, da bi lahko sodila o tem. Svetovno elito pa že dovolj dobro poznate, da poveste, ali bo kmalu padel svetovni rekord v ženskem skoku v višino, ki ga je z 2,09 metov postavila Štefka Kostadinova leta 1987 ... Mislim, da se to ne bo zgodilo tako kmalu. Edina, ki bi lahko naskakovala ta rezultat, je ravno Vlašiceva. A po njeni poškodbi na ahilovi peti se mi zdi res težko, da bi se lahko vrnila na raven, ki jo jo dosegla pred leti. Pri moških pa se je Rus Ivan Uc-hov pravkar zelo približal rekodru Kubanca Sotomayorja ... Pri moških se zdi, da bi svetovni rekord lahko padel kar kmalu. Zadnja leta je opazen velik napredek. Če si lani na SP skočil 2,39 metrov, si bil šele tretji, še pred nedavnim pa si s takim skokom še premočno zmagal s prednostjo petih centimetrov. Hvala za pogovor in srečno ... Hvala. Seveda ne samo v športu, ampak tudi na univerzi ... Hvala, ta želja se lepo sliši. Peter Verč ALPSKO SMUČANJE - Deželni finale Tik pod stopničkami samo Katrin Don Na Zoncolanu bodo danes podelili deželne naslove smučarjem mladinskih kategorij. V petek so se dečki in naraš-čajniki pomerili v superveleslalomu, včeraj v veleslalomu, danes pa jih čaka še slalom. Po prvih dveh preizkušnjah se je stopničkam najbolj približala smučarka SK Brdina Katrin Don, ki je bila v veleslalomu četrta. Za tretjeuvrščeno An-dreassichevo je zaostala nekaj več kot sekundo. V prvo deseterico se je uvrstila še Gaja Ruzzier (SK Devin), ki je bila med deklicami 9. v veleslalomu, Mattia Del Latte (ŠD Mladina) pa je bil v supervelesla-lomu in veleslalomu obakrat 10., v su-perveleslalomu najboljši tekmovalec letnika 2001. SK Kalič najboljši Na Cerknem je v spremenljivem vremenu stekla druga tekma Primorskega smučarskega pokala v organizaciji SK Kalič. Ravno organizator si je tudi prislužil prvo mesto na članski in mladinski lestvici. Tekmovanja za šesti Miškotov pokal se e udeležilo 164 smučarjev iz 13 klubov: »Vse je steklo brez zastojev, proga je zdržala, škoda le, da je bilo tekmovalcev iz slovenskih klubov iz Italije zelo malo,« je pojasnil glavna duša tekme Peter Čigon, predsednik SK Kalič. TENIS Gajevke izgubile V polfinalnem srečanju zimskega prvenstva so igralke Gaje izgubile proti Citta' di Udine z 2:0. Paludettijeva in Ci-madorjeva sta bili za gajevke Martino Bel-lettini in Giovanno Orlando že v singlih pretrd oreh, zaradi bolečin v hrbtu pa ni igrala Lara Betocchi. Radio Trst A: 3. polčas Vsak ponedeljek med 9. in 10. uro je na Radiu Trst A odmerjen čas športni oddaji Tretji polčas. Tokrat se bodo najprej pogovorili z nekdanjim slovenskim košarkarskim reprezentantom Sašom Ož-boltom, zdaj igralcem Portoroža v prvi slovenski košarkarski ligi. Potem se bodo preselili v tabor nogometašev Maribora, ki so v osmini finala evropske lige v Sevilli sklenili letošnje evropske nastope. Pogovarjali se bodo z nogometašem Mitjo Vilerjem. Dijaki šole Gruden na 4. mestu Peto mesto med posamezniki in četrto mesto med šolami. Dijaki nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine (na sliki s tekme pokrajinske faze) so v sredo na Zoncolanu nastopili v deželnem finalu smučarskega šolskega prvenstva. V veleslalomu se je pomerilo osem dijakov in dijakinj na-brežinske šole. Solidno peto mesto je dosegel Mattia Del Latte. Drugi dijaki so se uvrstili za vodilno deseterico: 12. Jan Sedmak, 16. Alessandro De Luisa, 17. David Terčon. Med dekleti se je najvišje uvrstila Veronika Ber-don, ki je bila na koncu 14. Giorgia Sinigoi se je uvrstila mesto za Berdo-novo (15.). 19. pa je bila Tina Fabi. Irene Lopreiato ni startala, ker je staknila lažjo poškodbo kolena. Šola Gruden se je v konkurenci šol uvrstila na odlično 4. mesto, le točko za tretjeuvrščenimi. V konkurenci višjih srednjih šol sta v deželnem finalu nastopila dijak in dijakinja trgovskega zavoda Žige Zoisa Matej Kalc in Valentina Sosič. Prvi je v veleslalomu odstopil, Sosičeva pa se je uvrstila na 17. mesto. Športel: Žlogar, Ban in Hlede o visokih ciljih njhovih ekip Gostje jutrišnjega Športela bodo predstavnike ekip, ki se s kremplji oprijemajo vrhov lestvic svojih prvenstev. Pred mikrofone bodo stopili nogometaš Krasa Tonči Žlogar, košarkar Jadrana Borut Ban in odbojkar Olympie Filip Hlede. Prispevkarska ponudba se bo tokrat pričela s posnetki tekme odbojkarjev Sloge Tabor, nadaljevala z nogometaši Krasa in pristala v Gorici na tekmi združenih moči moške odbojke. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 2. marca 2014 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Velika dvorana V petek, 14. marca, ob 20.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Striček Vanja« / Režija: Ivica Buljan. / Ponovitve: v soboto, 15., ob 20.30, v sredo, 19. ob 14.30, v četrtek, 20. in v petek, 21. marca ob 20.30. Mala dvorana V torek, 4. marca, ob 20.30 / Nebojša Pop-Tasic: »Marlene Dietrich« »Režija: Primož Ekart. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 2. marca, ob 16.00 / Ettore Pe-trolini: »Il padiglione delle meraviglie« / Režija: Massimo Verdastro V sredo, 5. marca, ob 20.00 / Arthur Miller: »Erano tutti miei figli« / Režija: Giuseppe Dipasquale / Ponovitve: v četrtek, 6. marca, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 7. in v soboto, 8. ob 20.30 ter v nedeljo, 9. marca, ob 16.00. V sredo, 12. marca, ob 20.30 / Nikolaj Vasil'evic Gogol': »L'ispettore generale«. / Režija: Damiano Michieletto / Ponovitve: od četrtka, 13. do sobote, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. marca, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 2. marca, ob 17.00 / Enrico Luttmann: »Una« / Režija: Marco Ca-sazza / Ponovitve: od torka, 4. do sobote, 8. ob 21.00 ter v nedeljo 9. marca, ob 17.00. Stalno gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 7. marca, ob 20.30 / Caterina Murino: »Pazza« / Ponovitve: v soboto, 8. ob 20.30, v nedeljo, 9. ob 16.30 ter v ponedeljek, 10. marca, ob 20.30. V petek, 14, marca, ob 20.30 / Rosy Ca-nale: »Malaluna«. GORICA ■ Komigo 2014 Kulturni dom V petek, 7. marca, ob 20.30 / Marino Za-netti: »Quando le donne eran o di sini-stra«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG V soboto, 8. marca, ob 18.00 / Ken Ludwig: »Sleparja v krilu«. V nedeljo, 9. marca, ob 18.00 / Radoš Bolčina: »Poruoka sz Matildu«. V sredo, 12. marca, ob 20.00 / Matjaž Briški: »Križ« / Ponovitve: v četrtek, 13 in v petek, 14. marca, ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 3. marca ob 19.30 / Se- neka: »Medeja«. / Ponovitev: v torek, 4. v sredo, 5., od srede, 12., do petka, 14. marca, ob 19.30. V četrtek, 6. marca, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. V petek, 7. marca, ob 17.00 / Fran Levstik: »Martin Krpan«. / Ponovitev: v soboto, 8. marca, ob 11.00. V soboto, 8. marca, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. V ponedeljek, 10. marca, ob 19.30 / Vinko Möderndorfer: »Nežka se moži«. Mala dvorana V petek, 7. marca, ob 20.00 / Kobo Abe: »Prijatelji«. / Ponovitev: v sredo, 19. marca, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V ponedeljek, 17. marca, ob 20.30 / Teddy Reno con la Sylvia Pagni Band: »Teddy Reno - My Way, Recital 20132014«. V sredo, 19. marca, ob 20.30 / Muzi-kal / »Cats« / Režija: Trevor Nunn / Ponovitve: V četrtek, 20. in v petek, 21. ob 20.30, v soboto, 22. in v nedeljo, 23. marca, ob 16.00 in ob 20.30. Gledališče Miela V soboto, 1. marca, ob 21.00 / koncert / Nastopata: Clara Rivieri in Juri dal dan octet: »In the Still of the Night«. V soboto, 8. marca, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Promised Land: »Spiritual gospel an'songs«. Tetris V soboto, 8. marca, ob 21.30 / Koncert / Dan žena v znamenju sludge / stoner metala s skupino Glory Owl. V torek, 11. marca, ob 21.30 / Koncert / Nastopa Kanadska post metal / hardcore sludge skupina iz kanade, Alaskan. V soboto, 15. marca, ob 21.30 / Koncert / Nastopa hard rock bend King Mastino. LONJER Športno kulturni center - Lonjer V nedeljo, 16. marca, ob 17.00 / »20. Revija kraških pihalnih godb« / Ob 20. obletnici prireditve nastopajo: Godbe-no društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton) / Pihalni orkester Breg (dir. Edvin Križmančič) / Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škamperle). _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Kino Šiška V sredo, 5. marca, ob 21.00 / koncert / Nastopata: Sea+Air (Nemčija/Grčija) in Najoua (Slo). V petek, 7. marca, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Frank Turner & The Sleeping Souls, Andrew Jackson Jihad in Ducking Punches. V četrtek, 13. marca, ob 20.30 / koncert / Yu-Go! Vs. Street Explosion: Eyesburn (Srb), Gatuzo (Hr), Srečna Mladina (Slo). MGL V četrtek, 6. marca, ob 19.30 / Mjuzi-kel - komedija / Andrej Rozman - Roza, Coco Mosquito: »Lizistrata«. / Ponovitev: v ponedeljek, 10. marca, ob 19.30. Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine V nedeljo, 9. marca, ob 19.00 / Šesti koncert Vokalnega abonmaja Slovenskega komornega zbora; dirigent: Matjaž Šček. Križanke V petek, 16. maja, ob 20.00 / Nastopajo: Laibach. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: je na ogled razstava tržaškega grafika, slikarja in kiparja Franka Vecchieta »Memorabilia«. Prirejata jo Slovenska kulturno-gospo-darska zveza in Društvo za umetnost Kons. Razstava bo na ogled do 30. marca. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Skladišče idej bo še danes, 2. marca, na ogled razstava, ki je nastala pod okriljem Pokrajine Trst in postavlja v ospredje pomen zbirateljstva. Manlio Malabotta je bil notar, pesnik, pisatelj, kritik, raziskovalec in navdušen fotograf, ki je s svojo zbirateljsko občutljivostjo zapustil pomembno zbirko slik, revij, knjig in dokumentov. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - ALMADEN = rudarsko mesto v Španiji • DRENA = občina pri Trentu • IAT = it. informativni turistični urad • MARIETTE = francoski arheolog (Auguste) • ŠALIMOV = sovjetski hokejist • VIGNA = it. antimafijski sodnik 24 Nedelja, 2. marca 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Zaradi območja nizkega zračnega pritiska, ki se zadržuje nad osrednjo in severno Italijo, doteka nad naše kraje v višjih legah vlažen zrak. Med nedeljo in ponedeljkom se bo navedeno območje pomaknilo proti jugovzhodu, vendar nas bo že v ponedeljek dosegla nova atlantska fronta, ki bo pripomogla k nastanku druge fronte nad Li-^gurskim morjem. Ta fronta se bo v torek pomaknila proti Jadranu.^ Po celotni deželi bo pretežno oblačno. Več oblačnosti in dežja bo dopoldan. V gorah bo snežilo nad 700-1000 m. Popoldan bo možnost dežja manjša. Ob morju bo pihala zmerna burja, zlasti dopoldan. Oblačno bo, občasno bo še rahlo deževalo, nad okoli 800 metri pa rahlo snežilo. Čez dan bodo padavine v zahodnih krajih ponehale. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju 8, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 12 stopinj C. Po celotni deželi bo pretežno oblačno z možnostjo kratkotrajne jasnine, zlasti dopoldan. Čez dan in zlasti popoldan bo obstajala možnost dežja in rahlega snega v gorah nad približno 1000 m. Jutri bo zjutraj delno jasno in po nižinah megleno. Čez dan se bo v zahodni, osrednji in južni Sloveniji pooblačilo, popoldne bo ponekod rahlo deževalo. I ¡2 Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 17.53 8 Dolžina dneva 11.12 Luna vzide ob 6.57 in zatone ob 19.37 Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje občutljivih ljudi bo moteno. Danes: ob 4.13 najnižje -42 cm, ob 10.01 najvišje 44 cm, ob 16.08 najnižje -56 Q cm, ob 22.37 najvišje 54 cm. S Jutri: ob 4.49 najnižje -42 cm, ob 10.36 najvišje 37 cm, ob 16.35 najnižje -48 cm, ob 23.04 najvišje 52 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C. Na Zlebeh...........670 Vogel ................345 Kranjska Gora.........60 Krvavec..............180 Cerkno................90 Rogla ................130 Piancavallo...... . . . .420 Forni di Sopra .......300 Zoncolan............450 Trbiž .................320 Osojščica ............210 Mokrine .............450 RDEČI PROGRAM Prešernovo gledališče Kranj, ŠKUC, zavod Imaginarni Nebojša Pop-Tasič Marlene Dietrich režija: Primož Ekart MALA DVORANA v torek, A. marca ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi obvezna rezervacija FILM - Danes že 86. podelitev oskarjev Kandidatov za zlate kipce je veliko Filma Ameriške prevare in Gravitacija imata po deset, film 12 let suženj pa 9 nominacij - Za oskarja za tujejezični film v boju tudi Neskončna lepota LOS ANGELES - V Los Angelesu bodo danes po izboru 6000 članov ameriške Akademije za filmske umetnosti in znanosti podelili najbolj prestižne filmske nagrade na svetu, oskarje. S po desetimi nominacijami vodita filma Ameriške prevare in Gravitacija, z devetimi jima sledi film 12 let suženj. Ameriške prevare, Gravitacija in 12 let suženj so favoriti za naslov najboljšega filma v lanskem letu, štrene pa jim lahko zameša še šest drugih: Klub zdravja Dallas, Nebraska in Kapitan Phillips. Volk z Wall Streeta, kjer nastopa tudi Slovenka Katarina Čas, ima pet nominacij, toliko jih ima tudi film Ona, Philomena pa je prejela štiri. Glasovanje za oskarje se je sklenilo 25. februarja. Med podeljevalci oskarjev bodo Angelina Jolie, Brad Pitt, Jennifer Garner, Bradley Cooper, Charlize Theron, Channing Tatum, Jessica Biel, Robert De Niro, Harrison Ford, Whoopi Goldberg, Samuel L. Jackson, Kim Novak, Sidney Poitier, Will Smith, Kevin Spacey, John Travolta, Naomi Watts in drugi. Jennifer Lawrence, ki je lani dobila oskarja za vlogo v filmu Za dežjem posije sonce, bo tudi letos v eni od glavnih vlog, saj je nominirana za stransko žensko vlogo v filmu Ameriške prevare. Ta je prišel v zgodovino kot šele 14. film z nominacijami v vseh štirih igralskih kategorijah. Nominirani so še Christian Bale, ki se je za glavno vlogo prevarantske-ga poslovneža moral zrediti za deset kilogramov, Bradley Cooper za stransko moško vlogo in Amy Adams za glavno žensko vlogo. V tekmi za glavno žensko vlogo je najbolj opazna legendarna Meryl Streep, ki prihaja na podelitev z 18. nominacijo v svoji karieri. Doslej je osvojila že dva oskarja za glavno in enega za stransko žensko vlogo. Meryl Streep (August: Osage County) tokrat tekmuje z Amy Adams (Ameriške prevare), Sandro Bullock (Gravitacija), Judi Dench (Philomena) in Cate Blanchett (Otožna Jasmine). Glavni favorit za oskarja med moškimi v glavni vlogi je Matthew McCo-naughey, ki je po mnenju kritikov odlično uprizoril homofoba z aidsom. Nagrado lahko pobere tudi Chiwetel Ejiofor, za vlogo svobodnega črnca z ameriškega severa, ki ga zasužnjijo za 12 let. 77-letni Bruce Dern je prepričljiv v vlogi starca, ki sanja o neobstoječi nagradi (Nebraska), poznavalci pa ugibajo, ali ni že morda čas, da po štirih nominacijah oskarja končno osvoji tudi Leonardo Di-Caprio za vlogo izprijenega in pokvarjenega borznega prevaranta v Volku z Wall Streeta. Predvidljivost oskarjev je ponavadi povečala nabirka drugih filmskih nagrad, ki pa je letos pomešana. Ameriške prevare so dobile nagrado newyorških kritikov, Gravitacija kritikov iz Los Angelesa, 12 let suženj in Ameriške prevare sta pobrala zlata globusa, producenti pa se tokrat niso mogli poenotiti ter so nagrado za naj- boljši film podelili Gravitaciji ter filmu 12 let suženj, ki ga je režiral Steve McQueen. McQueen tekmuje za režiserskega oskarja skupaj z Alfonsom Quaronom (Gravitacija), Alexandrom Paynom (Nebraska), Davidom O. Russellom (Ameriške prevare) ter Martionom Scorsesejem (Volk z Wall Streeta). V igri za oskarja za stransko žensko vlogo so poleg Jennifer Lawrence še Lupita Nyong'o (12 let suženj), Sally Hawkins (Otožna Jasmine), Julia Roberts (August: Osage County) in June Squibb (Nebraska). Med moškimi pa so v tekmi Jared Leto (Klub zdravja Dallas), Barkhad Ab-di (Kapitan Phillips), Bradley Cooper (Ameriške prevare), Michael Fassbender (l2 let suženj) in Jonah Hill (Volk z Wall Streeta). Člani akademije so v tekmo za tu-jejezičnega oskarja uvrstili palestinski film Omar, kamboški Manjkajoča podoba, danski Lov, italijanski Neskončna lepota in belgijski film, ki ima tudi angleški naslov The Broken Circle Breakdown. Med kandidati za oskarja za najboljši tujejezični film je tudi italijanski film Neskončna lepota (na posnetku desno ekipa filma z režiserjem Paolom Sorrentinom v sredini) ansa www.teaterssg.com FILM - Pariz Na cezarjih po napovedih slavil Mamin sinko PARIZ - Na francoskih oskarjih, cezarjih, je v petek zvečer v skladu s pričakovanji slavila avtobiografska komedija Mamin sinko (Les garcons et Guillaume a table), ki jo podpisuje Guillaume Gallienne (na posnetku Anse s 4 cezarji). Prejel je pet cezarjev, med drugim za najboljšega igralca in najboljši film. Mamin sinko je Galliennov režiserski debut, ki je žirijo prepričal tudi v kategorijah najboljši prvenec, prirejen scenarij in montaža. Komedija, ki tematizira avtorjev odnos z mamo in homoseksualnost, je v Franciji velika uspešnica, ki si jo je ogledalo že več kot 2,5 milijona ljudi. Guillaume Gallienne v filmu poleg sebe odigra tudi lastno mamo. Med pomembnejšimi dobitniki cezarjev je tudi Roman Polanski, ki je nagrado za najboljšega režiserja prejel za film Venera v krznu. Najboljša igralka je postala Sandrine Kiberlain v filmu 9 mesecev (9 mois ferme). Za najboljši tuji film pa je obveljal Alabama Monroe Felixa van Groeningena.