Poštnina plačana v gotovtnL
Leto XVI., štev. 73
Ljubljana, četrtek 28. marca 193$
Cena t Din
upravoištvo: Ljubljana Knafljeva ulica a. - Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratm addeleK: Ljubljana Selen« burgova ul i. — Tel. 3492, 2492. Pouružmca Maribor: Gosposka ulica
ŠL 11_ — Telefon St. 2455. Podružnica Celje, fctocenova ulica flt.
2. _ Telefon St 190 Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241
Nova poljska ustava
Te dni je poljski Sejm sprejel spremembe in dodatke, ki jih je predlagal senat k zakonskemu predlogu nove ustave. S tem je potemtakem nova poljska ustava definitivno sprejeta in bo kmalu stopila v življenje.
Poljska ustavna reforma pomeni ja-ko interesantno poglavje iz sodobne politične zgodovine v Evropi. Označiti jo je treba kot eno izmed znamenj onega političnega razvoja, ki je naperil svoje atake zoper stari parlamentarizem in zoper demokracijo. Ne gre tedaj le za običajno preuredbo ustavnih določb, kakor se izkažejo za potrebne povsod, v vseh časih in državah, marveč je proizvod povojnega stremljenja po avtoritarnem režimu. To stremljenje je na Poljskem neločljivo združeno z imenom Josipa Pilsudskega, starega maršala in voditelja legij v svetovni vojni. Četudi se ne da trditi, da bi bila ustavna reforma direktno njegovo delo, moramo vendarle naglasiti, da je izraz njegovih nazorov in razpoloženj, da se je delala pod njegovo iniciativo in da se v sedanji obliki prav gotovo ne bi bila realizirala, ako je ne bi odobril on sam. Zlasti to zadnje dejstvo jo uvršča med tvorbe povojnih avtoritarnih teženj.
Nova poljska ustava v bistveni meri povečuje oblast državnega predsednika in vlade ter sploh krepko ojačuje ekse-kutivno oblast na račun ljudskih zastopnikov. To je njena poglavitna karakteristika. Zlasti ie interesantna določba, da sta ministrski predsednik in z njim vlada kot taka odgovorna samo predsedniku republike, ne pa tudi Sejmu in senatu. Dalje ima predsednik republike v izveštnih primerih pravico izdajati ukrepe, ne da bi bil za to potreben sopodpis šefa vlade; kadar je parlament raz-puščen, more izdajati celo ukrepe z veljavnostjo zakona. Že te do-iočbe pripovedujejo dovolj zgovorno, kakšen je značaj nove ustave. In v tem je zapopadeno tudi njeno bistvo.
Poljska je dobila svojo ustavo takoj po osvobojenju in uedinjenju, ko je ves svet stal pod oblastjo idej, da je nastopila končno doba trajne demokracije in tako rekoč neomejene svobode. Zato je značilno za ustave one dobe, da so v . e silno liberalne, narejene pae po za-padnoevropskem vzorcu, kjer je zibelka modernega parlamentarizma in demokracije. Morda je v tem posnemanju bistvo težav, jedro slabosti, ki so jih pokazale nove ustave v novih nacionalnih državah. Ti zapaanjaški parlamentarni sistemi so bili pač dobri za dežele, kjer se je demokracija razvila na osnovi dolgotrajnega razvoja, po hudih borbah in kot produkt lastnih doživetij. Nove države pa se s teko preizkušnjo niso mogle izkazati, niso imele one tradicije, one vzgoje v demokratični nacionalni preteklosti. Ne parlamentarizem sam na sebi, marveč ta nezrelost, pa neenotna dozorelost za moderne demokratične običaje — v njej so korenine onega zla, ki se je pokazal v prevladi partizanskih kriterijev in interesov namesto nacionalnih, kar je sprožilo reakcijo patriotov.
Natanko tak je bil razvoj na Poljskem. Zoper partizanske režime je izvedel reakcijo Pilsudski in takoj sklenil, da povede državo v novo dobo, v novo ustavo. Značilno pa je, da bo minilo kmalu deset let, odkar je s pomočjo svojih legij in pristašev v armadi izvršil prevrat v Varšavi, pa vendar je šele seda-1' republika dobila novo ustavo. Josip Pilsudski je uvedel čuden režim. Ni razpustil parlamenta, marveč je vladal z njim, dasi je imel v njem hude nasprotnike ki so razpolagali s parlamentarno večino. Potem so njegovi prijatelji in pristaši osnovali posebno stranko, ki je imela nalogo, realizirati maršalove težnje in jih dovesti do popolne zmage. Stranka je polagoma napredovala ter končno dosegla večino, ki je dejanskemu avtoritarnemu režimu Pilsudskega končno dala tudi formalno osnovo. Toda dasi je reforma ustave že takoj v početku tvorila program Pilsudskega, ni hitel z njo. Tudi potem, ko se je že davno izdelal zanjo osnutek, se mu ni mudilo, marveč so zopet pretekla leta. preden je dobila svojo končno in definitivno obliko. Ministrski predsednik je s posebnim poudarkom pokazal na ta dejstva v svojih besedah, s katerimi je pospremil definitivni sprejem ustavne reforme, češ. da nova ustava ni in noče biti revolucionarno delo, marveč obratno izdelek dolgotrajnega pre-udarjania in tehtanja.
2e na prvi pogled se zdi, da je nova ustava izdelana pod perspektivo, da postane njen prva predsednik maršal Pilsudski sam. Dosedaj je ves čas od onega znamenitega majskega prevrata opravljal samo funkcijo vojnega ministra in samo s tega mesta držal v svojih rokah usodo države. Ali nova ustava je tako rekoč nalašč zanj ustvarila mesto predsednika republike z velikimi pravicami, ki ga postavljajo nad monarha v marsikateri monarhiji. Ni si mogoče misliti, da bi se mogel v okviru nove ustave Pilsudski še zadovoljiti samo s pozicijo vojnega ministra. ^
Ali Josip Pilsudski .je nepreracunlpv. Okrog njega vlada molk, ki ne izda ničesar o njegovih bodočih načrtih. Tak-
Izgubljena igra v Berlinu
Obisk angleških ministrov Simona in Edena v Berlinu ni prinesel pričakovanih olajšanj v mednarodni napetosti ter je zbudil samo
razočaranje zaradi nemške nepopustljivosti
London, 27. marca g. Zunanji minister
sir John Simon se je v prvih popoldanskih urah vrnil z letalom iz Berlina v London. Oficielni angleški krogi so v splošnem na-ziranja, da je neposredni razgovor med angleškimi državniki in odgovornimi osebnostmi Nemčije ne glede na končni izid, ki ga bodo imela berlinska pogajanja, vsaj pomagal razčistiti stališče Nemčije do najvažnejših evropskih problemov. Po povrat-ku Edena iz Moskve, Varšave in Prage se bodo dala naziranja in zahteve najvažnejših evropskih držav strniti v enotno sliko, ki naj bi omogočila konferenci v Stresi sklepe glede evropskega sodelovanja.
V diplomatskih krogih poudarjajo izrecno, da je bilo vse. kar se je doslej zgodilo, le v informacijske svrhe in da niso bili sklenjeni nobeni dogovori. Angleški obisk v Berlinu na imel namena, da bi dosegel kak sporazum, temveč predstavlja samo del splošnih mednarodnih sestankov, ki so se pričeli z italijansko-francoskimi razgovori in ki bodo po razgovorih s Poljsko, Rusijo in češkoslovaško zaključeni v Stresi.
Samo po sebi je umevno, da ▼ teh dneh, ko sta se mudila Simon in Eden v Berlinu, ni prišlo do nobene izpremembe v angleški zunanji politiki. Govorili so o varnosti, oboroževanju, Društvu narodov in letalski konvenciji, vendar pa niso v nobeni zadevi skušali skleniti kakšnih dogovorov.
Kakor izjavljajo v angleških krogih, se ne more prikrivati, da so se ugotovila v Berlinu zelo resna nesoglasja. Sedaj je naloga angleške vlade, da jih poravna.
Sodba o klajpedskem procesu., ki so jo državnemu kancelarju Hitlerju sporočili med razgovorom z angleškimi državniki, je dala povod, da je strastno plediral proti Litvi in je bila vzrok več, da je Hitler še bolj odločno odklanjal vzhodno pogodbo v predlagani obliki. Tudi glede na podu-navjsko pogodbo ni pokazal nobene volje za koncecfije. Največ pa je dalo angleškim državnikom misliti Hitlerjevo stališče glede na vprašanja oborožitve. Kot bodočo moč nemške armade navajajo oficielno 36 divizij, tako da bi štela nič manj kakor 550.000 mož. Nemčtija namerava zgraditi svojo mornarico do 420 000 ton, kar bi bilo enako tretjini angleške mornarice. Nemška zračna mornarica baje ne bo šibkejša kakor je najmočnejša zračna mornarica Evrope, m sicer ruska, o kateri trdijo, da šteje okoli 4000 letal. Angleški državniki so prišli v Berlin očividno z upanjem, da bo Nemčija pristala vsaj na povratek v Društvo narodov, razočarani pa so bili tudi v tem pogledu, ker je Hitler zahteval pred vsem temeljito reorganizacijo Društva narodov, pri č.emer je naglašal, da so ženevski statuti sestavni del versajske pogodbe, proti kateri vodi Nemčija vso borbo.
»Daily Mail« pravi, da se je Hitlerju
posrečilo vsiliti Simonu spoštovanje pred njim kot močnim nasprotnikom.
Razočaranje
je splošno
Pariz, 27. marca AA. Pariški listi so mnenja, da je bilanca britansko-nemških razgovorov v Berlinu negativna, čeprav je bil ta obisk koristen pred vsem za to, ker je britanskima ministroma dal priložnost, da sta se podrobno poučila o nazira-nju nemških voditeljev in se lahko sama prepričala, da nemška vlada ne kaže volje za sporazum.
»Figaro« pravi: Berlinski sestanek je bil vsekakor koristen, ker sta britanska ministra jasno spoznala kaj Hitler hoče. Manj gotovo je pa, ali so njuni vtisi ugodni. Prevladuje vtis, da je bil državni kan-celar Hitler na berlinskem sestanku prej zgovoren kakor jasen, če je bil Jasen, je bil le v negativnem pomenu.
»Oeuvre« piše: Angleža sta globoko razočarana, ker sta prišla v Berlin v nadi, da bosta našla vsaj majhno možnost sporazuma. Seveda Simon ne bo odkrito priznal, da je berlinsko igro izgubil. Domnevati je treba, da bo vzlic temu neuspehu svetoval britanski vladi, naj še pred sestankom v Stresi izdela nov načrt splošne konvencije o oboroževanju. Nemci se zanašajo na ta predlog, toda Laval in Mus-solini ga ne bosta sprejela, ker ni bil noben Hitlerjev odgovor na vprašanja britanskih ministrov takšen, da bi mogel služiti kot izhodišče za dejanski sporazum.
»Journal« pravi, da je rezultat berlinskih razgovorov v tem, da je Hitler dobil »patent za mir«, vendar pa pristavlja, da je treba poprej doseči še soglasje o pojmu miru.
tika molka je prešla že tudi na njegove sodelavce v notranji in zunanji politiki. Zato se tudi nič trdnega ne izve o nadaljnjih projektih njegovega režima. Vidi se, da smatra Pilsudski čas za svojega najzanesljivejšega zaveznika, zato se mu nikamor ne mudi, marveč rajši pusti, da mu načrti zorijo polagoma.
Poljska je sestavljena iz različnih delov, ki so bili ravno v najbolj odločilni dobi demokratičnega razvoja priključeni različnim državam. One tri velesile, na katere se je bila razdelila Poljska v dneh svoje velike nesreče, so imele različne vplive. Zato ni čuda, da je bilo delo v poljskem parlamenta po obnovi
»Pettt Parisien« misli, da želi Nemčija s svojimi zahtevami po enakopravnosti doseči premoč nad Francijo.
»ExceLsior« meni, da so se britansko-neonski razgovori izjalovili Istega mnenja je tudi »Echo de Pariš«, ki pravi, da se nemškim zastopnikom ne da očitati, da bi bili neiskreni, ker niso skrivali niti ene nemške namere.
Posebni odposlanec Agencije Havas poroča iz Berlina:
Sedaj vemo, da smo tam, kjer smo blM pred tednom dni. Takšen je vtis, ki ga človek dobi v krogih bliža britanske delegacije Razočaranje odgovornih krogov je očitno. V ponedeljek je debata o vzhodnem in podunavskem paktu zbujala nekaj upanja, včeraj, ko se je načel vojaški problem, pa se je položaj takoj skalil. Državni kancelar Hitler je obrazložil, da je pa-rireta v oboroževanju na nedoločenem nivoju za Nemčijo življenjskega pomena. Njegov edini cilj je bil jasna obrazložitev nemške teee, da jo bo Simon mogel povedati v Stresi. V nekaterih krogih so dobili vtis, da so to zgolj manevri, ki naj prikažejo Veliko Britanijo kot nemškega advokata Britanska diplomata je prevzel prav: občutek neugodja
Nobenih konkretnih sadov
Rim, 27. marca. AA V italijanskih listih prevladuje naziranje, da ansgleško-nemški
razgovori ▼ Berlinu niso rodiE nobenih konkretnih sadov.
»Picoolo< piše, da se Je sir John Simon vrnil v London praznih rok. >Tevere< in drugi italijanski listi pravijo, da bo šele konferenca v Stresi pojasnila sedanji položaj v Evropi.
Avstrijski pogoji za spravo z Nemčijo
Dunaj, 27. marca d. »Neuigkelts-Welt-blatU se bavi s posledicami berlinskih razgovorov za Avstrijo Glede na vesti, da noče Nemčija podpisati nobenega pakta, ki bi dovoljeval drugim državam vmešavanje v avstrijske zadeve, izjavlja, da se zrcalijo v njih vsa sredstva, ki jih je na-rodno-socialistična stranka uporabljala za svojo srednje evropsko politiko, če so Italija in glavne sile pomagale Avstriji r njenem boju proti narodni socialistični agitaciji iz inozemstva, se ne more v tem videti niti najmanjšega vmešavanja v avstrijske notranje politične zadeve, temveč samo aktivni protest proti poizkusom vmešavanja v avstrijsko notranjo politiko z druge strani. Avstrija je vedno poudarjala pred vsem svetom, da ne obstoji na njeni strani niti najmanjša ovira za normalne odnošaje z Nemčijo v prijateljskih
Naročnina mate mesečno Din 25^— Za Inozemstvo Din (O.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11- Telefon flt. 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. 1. Telefon St 65.
Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
oblikah. Pogoj seveda M mond MU polno
priznanje svobode in neodvisnosti Avstrije, pri čemer bi se morala narodna socialistična stranka zavezati, da ne bo tihotapila niti denarja za agitacijo niti letakov ter drugih mnogo bolj nevarnih stvari preko avstrijske meje zaradi vplivanja na avstrijsko notranjo politiko, če bo nekega dne mogoče, da bodo merodajni nemški krogi brez pridržka priznali avstrijsko ne-odvisnost in se obenem odrekli gvojkn dosedanjim poizkusom ilegalnega vplivanja na avstrijsko notranjo politiko, ne bo nobene ovire več sa dobre tn prisrčne odnošaje med Avstrijo in Nemčijo.
Skrb Amerike
za svojo obrambo
Filadelfija, 27. marca. č. Držami tajnik za vojsko Georges Dem je imel na nekem zborovanju govor o oboroževanju Zedinjenih držav. Med drugim je zahteval, da se mora ameriško vojno brodovje tako po itevihi ledij, kakor po svoji tehnični sposobnosti toliko izpopolniti, da mu ne bo ko6 nobeno drago brodovje na svetu. Prav tako se mora ojačiti ameriške vojno letalstvo. Zato pa bodo Zedinjene države organizirale le manjšo vojsko na kopnem, ki pe bo v pogleda organizacije in opreme na vfiStu. Ameriško vojaštvo mora biti oboroženo * najmodernejšimi sredstvi. Vojna opasnost, ki postaja y&ak dan večja, sili vse narode, da s	močmi
6krbijo za svojo obrambo.
Italija pospešuje svoje vojno letalstvo
Rim, 27. marca. AA. Maja meseca lanskega leta je Mussolini odredil obooro italijanskega vojnega letalstva, ki naj bi ae izvedla v šestih letih. Zdaj pa je v zbornici letateid podtajnik Valle izjavil, da se bo to zgodilo že v treh letih. Reorganizacija letalstva bo stala 1200 milijonov.
Eden na poti v Moskvo
V Rusiji pričakujejo obisk angleškega ministra z velikim zanimanjem, ker upajo, da bo prinesel zboljšanje odnošajev z Anglijo
Varšava, 27. marca. AA. Davi ob 9. sta potovala skozi Varšavo z vlakom na poti v Moskvo britanski minister Eden in sovjetski poslanik v Londonu Majski. Na postaji so Edena pozdravili yas'opniki poljske vlade m britanski poslanik v Varšavi. V Moskvo potujejo tudi angleški novinarji.
Radek o napakah angleške politike
Moskva, 27. marca. d. Obisk angleškega pravosodnega ministra Edena pričakujejo v Moskvi z veliko napetostjo. Program njegovih razgovorov še ni določen, ker je v glavnem odvisen od rezultata Simonovih razgovorov v Berlinu. Značilne so za ru-sko-angleške razmere izjave v obojestranskem tisku. Radek je pričel objavljati v oficielnih »Izvestjih« vrsto člankov, v katerih se bavi z mednarodnim položajem in angleško politiko m ki jim je treba vsekakor prisojati velik pomen ker predstavljajo naziranje sovjetske diplomacije. Radek je mnenja, da je politični položaj angleškega imperija poln protislovij. Glavni konkurent Anglije so na svetovnem trgu Zedinjene države in zato temelji angleška politika na vprašanju, ali more eden ali drugi preokret ojačiti ali pa oslabiti stališče proti Zedinjenim državam.
Anglija se mora tudi izogibati vsaki poostritvi odnošajev z Japonsko ▼ primeru ameriško-japonske vojne, ki je v Angliji sedaj nihče ne želi, ki jo pa kljub vsemu smatrajo kot možno. Razen tega se zaveda svoje slabosti na Daljnem vzhodu. Njena negotova politika na Daljnem vzhodu je imela za posledico izpremembo politike Amerike in celo njeno grožnjo, da opusti Filipine. To bi pomenilo njihovo zasedbo po Japonski ,ki bi nastala na ta način v južno-kitajskem morju neposredna soseda angleške Indije. Te grožnje Amerike se sicer ne smejo smatrati za preveč resne, vendar pa so napravile na nekatere vplivne angleške kroge znaten vtis. V Angliji tudi vedo, da danes ne zadošča več svetovati Japonski, naj koraka proti severu, da bi se tako odstranila nevarnost, ki grozi Veliki Britaniji
Kakor na Daljnem vzhodu, je položaj Anglije poln protislovij tudi v Evropi. Lloyd George si je še lahko privoščil pametne argumente proti potlačenju Nemčije, ker je vedel, da leži nemška mornarica na morskem dnu pri Scapaflowu. Takrat je mogla Anglija celo pomagati v gotovi meri k obnovi nemške moči, da bi bila protiutež naraščajočemu vplivu Francije. toda razvijajoči se pomen letalskih vojnih sil in podmornic je izpremenil položaj. Baldwinova izjava, da leže angleške meje ob Renu, se torej ne more smatrati kot prazna fraza, temveč kot uspeh resnih razprav v angleškem generalnem
svobode tako težavno. Pilsudski je prišel končno do spoznanja, da je treba v novi svobodi najprej politične vzgoje, potem šele postane narod sposoben in goden za demokratizem. Njegovo delo je sedaj vsaj v prvih stopnjah zaključeno in sedaj prične velika doba, ki naj pokaže, ali je imel v svojih stremljenjih ter spoznanjih prav ala ne.
V najnovejši dobi se vnanja politika Poljske giblje po smernicah, ki nam niso blizu. Ali morda je tudi to samo prehodno stanje. Vsekakor nas ob sprejetju nove poljske ustave navdaja želja, da bi pomenila za republiko novo, srečnejšo dobo;
štabu. Obnova nemSkega vojnega letalstva napravlja Nemčijo zopet za neposrednega sovražnika Velike Britanije, česar ne more prikriti nobeno kolebanje angleške politike.
Značilno je, da je Austen Chamberlain, ki so ga dolga leta smatrali v Sovjetski uniji za svojega nasprotnika, podal zastopniku »Pravde« daljšo izjavo, v kateri pravi, da je sicer nasprotnik sedanjega ru-
skega režima, opozarja pa, da niso kneK spori med Anglijo m Sovjetsko unijo, ki so nastali v času, ko je bil om zunanji minister, nobene zveze z mednarodnimi od-nošaji, temveč so predstavljali le kočljivo vprašanje vmešavanja ▼ notranje zadeva. Chamberlain je izrazil tipanje, da se ka£ takega sedaj ne bo ponovilo.
Odklonjeno povabilo
Gdansk, 27. marca. AA. >Danzinger Vor* posten<, glasilo narodnih socialistov, prinaša vest, da je predsednik senata mesta Gdanska Greiser poslal povabilo britanskemu ministru Edenu, naj bi se med potjo v Varšavo in Moskvo ustavil tndi r Gdan-sku. Eden je odgovoril, da mu je žal, ker se zaradi pomanjkanja časa ne more oA* zvati povabilu.
Odločilni sunki
proti venizelistom
Tsaldarisova vlada bo proglasila danes odpravo senata in odgoditev zasedanja poslanske zbornice, Id ji bosta sledila razpust in volitve
Maksimos zopet
Atene, 27. marca. k. Poslanska zbornica je sklicana za četrtek 28. t. m. k izredni seji, na kateri bo predsednik vlade Tsaldaris poročal o poslednjih vladnih ukrepih v zvezi z venizelistično revolucijo in potem predlagal še naslednje nove stroge ukrepe:
1.	Najstrožje kaznovanje vseh, ki so ee udeležili upora 1. marca.
2.	Odstranitev vseh separatističnih elementov iz vojske, mornarice in letalstva in iz vseh drugih državnih in javnih u&tanov.
3.	Reforma države z revizijo ustave.
Tsaldaris bo dalje v svoji deklaraciji objavil odlok o ukinitri senata in prekinitvi parlamentarnega lasedanja za dva meseca. Po preteku teh dveh mesecev se sedanji parlament razpusti. Najkasneje Jez tri mesece bodo razpisane nove volitve za poslansko zb ^rnico. ki naj izpremeni ustavo. Nova nacionalna skupščina bo morala izvršiti vse reforme, ki jih misli vlada izvršiti r ustavi.
Na koncu svoje deklaracije b« Tsaldaris zahteval od poslanske zbornice, naj izkaže popolno zaupanje vladi, da bo mogla izvesti svoje namere.
Novi parlament bo imel 300 poslancev, do-fim jih ima sedanji 250.
zunanji minister
Atene, 27. marca. AA. Jutri bo bivši jemanji minister Maksimos, ki je ob izbruhu ve-nizelisilčne revolucije odstopil, zopet prevzel resor zunanjega ministrstva.
čiščenje v vojski in mornarici
Atene, 27. marca. k. Vlada je pričela veliko razčiščevalno akcijo med častniškim kadrom grške vojske. Posebna komisija, ki je neposredno podrejena ministru vojske generalu Kondili6u, je doslej odstavila iz irfdju-čila iz rake vojske že 9 generalov, 12 polkovnikov, 7 podpolkovnikov in zelo veliko število podčastni kov.
Zanimivo je, da bivši diktator general Pangalos odločno obsoja venizelistično gibanje. Predlagal je celo vojnemu ministru Kondilisu. naj proglasi diktaturo.
Proti upornim mornariškim častnikom se bodo v kratkem pričeli posebni procesi pred posebnim vojaškim sodiščem. Venizelos bo sojen » kontumaciji.
Usodne poplave na Kitajskem
London, 27. marca, A A. Iz zadnjih poročil iz šanghaja se vidi, da zavzema naraščanje Rumene reke v zapadnem delu pokrajine Šantung in v severnovzhod-nem delu pokrajine Konan naravnost katastrofalen obseg. Podatki o številu žrtev so sicer zelo protislovni Po eni verziji je izgubilo življenje nič manj ko 10.000 ljudi, nekatera kitajska poročila pa govore celo o 50.000 smrtnih žrtev. Več sto vasi je uničenih. Med mesti je posebno trpel Cangjung, ki je popolnoma odrezan od sveta.
Karambol dveh italijanskih letal
Rim, 27. marca AA. V pristanišču Au-gusti sta trčili dve italijanski vojaški letali. Oba pilota sta se ubila.
Eksplozija v japonskem rudniku
Tokio, 27. marca AA. V premogovniku pri Nagasaki se je pripetila huda eksplozija. Dosle.1 so iz rova rešili 11 rudarjev, vse nevarno ranjene. V rovu je še 14 rudarjev, vendar je malo upanja, da bi jih mogli rešiti.
Senator J. Živanovic ofkojitelj Nj. Vel. kralja
Beograd, 27. marca. AA. Z odlokom kraljevega namestništva je imenovan za odgojitelja Nj. Vel. kralja Petra H. senator g. Jeremija Živanovic.
*
Jeremija Zivanovič je eden naših najod-ličnejših pedagogov, lcii uživa velik sloves tudi v mednarodnih strokovnih krogih. Rojen je 27. septembra 1874 v Vražagornači, srez timoski. Gimnazijo je dovršil v Zaječa-ru, nato pa je študiral filozofijo na beograjski univerzi in slovansko in klasično filolo-gijo na Dunaju in Lipskem. Pozneje je bil profesor v ZajeČaru. Nišu in Beogradu. Leta 1912. je bil izvoljen za poslanca in je bil pozneje načelnik prosvetnega ministrstva. Leta 1920. je bil imenovan za profesorja vtišje pedagoške šole v Beogradu, ob ustanovitvi banovin pa za bana moravske banovine. Pri senatskih volitvah 1. 1932. je bil izvoljen za senatorja, od koder prihaja sedag na visoki položa' kraljevega vzgojitelja. G. Živanovid je znan ne samo kot vzgojeslovnr strokovnjak. marveč tudi kot literarni kritik in pisec. 25 let že urejuje književni list Veoac, ki ga je sam ustanovil. Mnogo se je udej-stvoval v profesorskem udružeoju in v šolski