VIETNAM
i
Na pobudo univerzitetnega odbora v Berkeleyju v ZDA je bil včeraj «pohod na Washing-ton za mir v Vietnamu«. Hkrati je bil ta dan, kakor že dva druga v oktobru, mednarodni dan miru, v okviru katerega so bila v številnih večjih in manjših mestih mnogih držav množična protestna zborovanja proti tej «umazani vojni«, ki prinaša neizmerno trpljenje tamkajšnjemu ljudstvu in vedno bolj zaostruje mednarodne odnose tet ovira konstruktivno sodelovanje. Za udeleženci pohoda miru pa so bili še milijoni in milijoni Američanov, ki vedno glasneje zahtevajo konec vojne. Vedno pogosteje se v Ameriki oglašajo vidne osebnosti, ki postavljajo to zahtevo in obsojajo Johnsonovo politiko. Ni dolgo, ko je predsednik komisije za zunanje zadeve v senatu Fulbright zahteval prekinitev bombardiranja kot prvi pogoj za poskus začetka pogajanj. Obtožil je ameriško obveščevalno službo (CIA), da se skupno z državnim tajnikom Deanom Ruskom vedno bolj vmešava v vojno v Vietnamu. Tudi senator Robert Kennedy je večkrat ostro nastopil proti tej politiki. Mnogi ugledni politiki pozivajo predsednika, naj se vendarle odloči in sprejme pogajanja s predstavnikom juž-novietnamskega ljudstva, z narodnoosvobodilno fronto. Toda ameriški predsednik skupno s svojo upravo odklanja začetek pogajanj, češ da na nasprotni strani ne kažejo dobre volje. Svoj čas je bil sicer predsednik izjavil, da je pripravljen začeti poganjanja «brez poprejšnjega postavljanja pogojev«, vendar pa je takoj postavil med drugim tudi pogoj, da se ne bo pogajal z osvobodilno fronto. Prav te dni pa ga je ugledni a-meriški časnikar Sevareid razkrinkal, ko je objavil nekakšno duhovno oporoko pokojnega voditelja ameriške delegacije v OZN Stevensona. Gre za pogovor, ki ga Je Sevareid imel s Stevensonom dva dni pred njegovo smrtjo. Kakor da bi slutil bližnjo smrt, se je Stevenson izpovedal in se pritoževal, da mora v javnosti braniti politiko, ki je privatno ne odobrava vedno. Ob tej priložnosti mu je tudi povedal, da je severnoviet-namska vlada na posredovanje glavnega tajnika OZN U Tanta izrekla dvakrat pripravljenost poslati v Rangun v Burmi svojega predstavnika, da bi se sestal z ameriškim predstavnikom. Toda McNamara se je odločno uprl temu in prav tako tudi Dean Rusk; in vojna se je še bolj zaostrila. Sevareid je objavil še podatke, ko je U Tant nedavno izjavil: «če bi se bili leta 1964 storili pogumni koraki, bi lahko preprečili v marsičem tragičen razvoj v zadnjih mesecih.« Dean Rusk je bil prisiljen priznati, da so mirovne Ponudbe odbili, trdil pa je, da se te ponudbe niso zdele iskre-he. Njegov predstavnik je celo s dostojanstveno resnostjo izjavil, da bi bil Rusk «z lahkoto spoznal iskrene predloge, če bi jih dobil. Dean Rusk ima zelo občutljive antene«.
Prav dan pred pohodom na Washington je Rusk skupno z McNamaro napovedal, da bodo Se stopnjevali bombardiranje Severnega Vietnama. Poročila, ki prihajajo iz Vietnama, nam dan za dnem slikajo grozote tamkajšnje vojne, slikajo nam neizmerno trpljenje tamkajšnjih ljudi, a fudi njihovo neomajno vero v zmago pravice. Slikajo nam grozodejstva ki jih ameriški invaznrji no'pma-
jo nad nedolžnim prebivalstvom in nad ujetimi partizani Hkrati pa neusmiljeno bombardirajo in požigajo brez razlike številna naselja in se ne ustavijo niti pred uporabljanjem strupenega plina. To so grozote, kakršne smo tudi mi sami poskusili v odporu proti tistim mračnjaškim silam, proti katerim so se v drugi vojni borili tudi Američani. Za taka grozodejstva so mnogi odgovarjali pred sodiščem f kot vojni zločinci na podlag? načel, ki jih je pravno ustalilo pred dvajsetimi leti mednarodno sodišče v Nuembergu ob sodelovanju tudi ameriških sodnikov.
Francija, ki je prav v Vietnamu doživela svoj poraz v Dien Bien Fu in je pozneje tudi v Alžiriji do skrajnosti izvajala surove metode, ima bogate izkušnje, ki so jo prepričale, da nobena sila, nobeno barbarstvo ne more zadržati ljudstva, ki je prepričano v pravičnost svoje borbe in pri čemer uživa solidarnost in moralno podporo milijonov in milijonov svobodoljubnih ljudi sveta. Zato skuša Francija prepričati ameriške odgovorne politike, naj iščejo rešitev s pogajanji na podlagi sklepov ženevske konference leta 1954, ki so dokončno likvidirali francoski kolonialni imperij na tem področju. Toda ameriška akcija v jugovzhodni Aziji je nekoliko drugačna od akcije Francije na tem področju in v Alžiriji. Francija je tedaj skušala obdržati svoja kolonialna posestva, Amerika pa vodi v jugovzhodni Aziji strateško vojno, da bi preprečila na tem področju sleherni politični in socialni razvoj v napredno smer, po katerem teži tamkajšnje ljudstvo. Preprečiti hoče, da bi se razširilo osvobodilno gibanje na tem področju. Zato vodi Amerika z vojno v Vietnamu akcijo proti vsem nar prednim silam in proti vsem osvobodilnim gibanjem. Prav zaradi tega uživa junaška borba vietnamskega ljudstva vsesplošno solidarnost vseh svobodoljubnih sil.
Tudi v Italiji so bili včeraj pohodi miru s protestnimi zborovanji proti tej krvavi vojni. Od sinoči do današnje zore so v številnih mestih organizirali bedenje v znak solidarnosti z vietnamskimi borci, ki dneve in noči bijejo neizprosen boj proti tujemu zavojevalcu in proti domačim kvislingom.
Pohod miru je bil včeraj tudi v Trstu. Tudi mi, ki smo med osvobodilno vojno občutili vse grozote zatiralca, dobro razumemo borbo junaškega vietnamskega ljudstva, ki noče nič drugega nego to, da tujec zapusti njegovo zemljo, da si bo lahko samo krojilo svojo usodo. Zato smo se tudi pridružili včerajšnjemu protestnemu pohodu, med katerim so se udeleženci hkrati poklonili žrtvam, ki so padle za ideale svobode kakor številne žrtve v Vietnamu.
Prepričani smo, da bo vedno večji pritisk miroljubnih sil končno prisilil Američane do spoznanja, da njihovo blazno početje ne vodi nikamor in da je zapisano dokončnemu porazu. Prav tako, kakor je pred dnevi izjavil Hošiminh bivšemu florentinskemu demokrist-janskemu županu La Piri: «Je kakor v Italiji leta 1945: na eni strani ljudstvo, kakor v narodnoosvobodilnih odborih, na drugi strani Sajgon, kakor v republiki Sald. Lahko se konča samo na en način!»
M. R.
Strauss: »Jedrsko orožje potrebujemo za obrambo naše demokracije, sicer nam grozi novi, atomski Hitler.«	(Land og FolkJ

mm
f- i lia
■i dMM
•,< <	«§ »	• v.
V zagonu za nabavo Jadralk skega koledarja s priloženimi knjigami (in podobno je s knjigami goriške Mohorjeve družbe) se volja za nabavo slovenskih knjig med zamejskimi Slovenci v precejšnji meri izčrpa. Da gre največ knjig med ljudi nrav ob tej priložnosti, je razumljivo spričo izredno nizke cene (s katero kupec nikakor ni poplačal, kar je prejel) celotne zbirke. Ce bi odšteli število knjig v zbirkah, potem bi se nam bržkone preostale številke ne zdele kdove kako razveseljive. Res je, da knjiga ni tisto po-trošno blago, brez katerega «ne gre» in si ga moramo oskrbeti, ker ga vsak dan potrebujemo. Res pa je tudi. da bi se tudi knjig več prodalo po tistem preprostem načelu «če gora ne gre k Mohamedu, gre Mohamed h goriš. Večkrat se je videlo, da so ljudje pokupili precej več knjig, kakor bi jih pokupili, če bi jih knjige čakale na knjigarniških policah. Kadar so kje priredili knjižno razstavo s predavanjem, se je vedno prodalo tudi nekaj knjig. Ljudje so nakupili precej knjig tudi ob kakem literarnem večeru, če so bile kar tam na razpolago knjige avtorjev, ki so tisti večer brali svoja dela. Podobno je bilo z večerom, posvečenim Mariji Mijotovi (in danes zbirke njenih pesmi ni več dobiti). tVsakdo pa tudi ve, kolikokrat naleti na razpečevalce knjig raznih italijanskih založb, ki človeka pregovorijo, da nabavi knjigo ali zbirko knjig, ko pred tem ni imel najmanjšega namena, da bo pYitv tiste knjige nabavil.) Ce torej ne gre med naše ljudi še več knjig, potem tega ne kaže pripisovar ti kakemu absolutnemu nezanimanju za slovensko knjigo ali nasičenosti knjižnega trga. Treba bi bilo najti še drugih načinov za prodajo knjig kot je samo klasični način prodaje v knjigarni.
Res pa je še, da igra važno vlogo ljubezen do knjige, ki je v večini primerov privzgojena (ali vsaj podedovana). In tu imajo učitelji in profesorji veliko nalogo, ki se je ne bi sme-li otepati (ker so slabi učitelji in profesorji, če se je otepajo). Vem za profesorje, ki se jim zdi samo ob sebi umevno, da dijake sproti obveščajo, kaj je izšlo, že zaradi tega, ker je to dijakom za šole potrebno. Drugi pa se spet boje, da se bodo pregrešili proti kdove kakim predpisom, če bodo pet minut posvetili novi knjigi, (in tu ne mislim samo na tiste, ki poučujejo slovenščino; izhajajo namreč tudi knjige, ki jih lahko priporoča — in bi jih moral priporočati — zgodovinar, zemljepi-sec, prirodopisec, matematik, fizik.) Naravno je, da se vzgoji ljubezen do knjige najprej med dijaki, torej bodočimi intelektualci; prek njih pa naj se ta ljubezen razširi tudi na druge ljudi. Ljubezen do knjige jih bo potem privedla tudi v knjigarno in to še zlasti, če bodo v knjigarni našli tisto prijetnost nekakega shajališča, kjer vedno najdeš tega ali onega prijatelja, s katerim se pomeniš.
Ob vsakoletnem Jadranskem koledarju pa prihajajo človeku še druge misli. Koledar je vsekakor lepa knjiga, tehtna po vsebini in tudi stroški zanjo niso majhni. (Kot je bilo že omenjeno: cena Koledarja s knjigami naj ne vara!) Vendar se sprašujemo, ali ni kljub temu to le premalo za zamejsko založniško dejavnost. Ne mislimo ignorirati dejstva, da izide še kaka knjiga v samozaložbi ali kako drugače. Toda mnenja smo, da bi le moralo v Trstu in Oortci še kaj več iziti, predvsem, se razume, dela tukajšnjih avtorjev. Morda bo kdo dejal, saj je vseeno ali pa morda še bolje, če dela tržaških pisateljev izhajajo v Ljubljani. Mogoče pa le ni pofjolnoma vseeno. Prav je, da izhajajo tudi v Ljubijo ni, toda želeti bi bilo. da izhajajo tudi v Trstu in pogostokrat. Večkrat namreč po-
(Nadaljevanje na 2. strani)
fi. R.
Ob Jadranskem koledarju
P	•• •	--------- ’
r
uiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiaiiiviiiiiittiiitiii*i«iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiaiiiiiiiia«iiiiiiiiai«iitVT«iiitiii»iiiiiiiiiiiisiMi«ii«iiiiiiiiiaii«iiiiii«iiiiiin««iiii>MMiiiMiiiMtiiiu«iiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiis»«iiiitttit»fiiiiiiiMiiiigiiiiiMiiiiii«iiiiiiiil|l|l|||,vl|IV|„lliaillliaafllll,||||||t|||a||||||||||a
VPONEDELJEK V VSEJ SOCIALISTIČNI FEDERATIVNI REPUBLIKI JVGOSLA VIJI
»T ovi Jadranski koledar pri-\ haja iz tiskarne v lepi, i. ( originalni zunanji podobi in z bogato vsebino; po obsegu je kar zajetna knjiga, če postavimo k dvema «Gregorči-čevima koledarjemav (za leto 1946, in 1947) in štirim Koledarjem OF za STO (1948 do 1951) vrsto Jadranskih koledarjev od l. 1952 dalje, potem vidimo, da imamo kar dvajset knjig, v katerih je zbranega nemalo dokumentarnega gradiva, daleč čez tisoč prispevkov z najrazličnejših področij od znanstvenega do leposlovnega. Dolga je vrsta sodelavcev, ki je polnila strani koledarjev; teh. strani je bilo 4438.
Koledarji imajo med Slovenci zakoreninjeno tradicijo. S koledarji in nekaterimi dodanimi knjigami so razne družbe med Slovenci dosegle, da je knjiga prihajala v najzadnje slovenske vasi in zaselke. Na ta način so Slovenci dobili na milijone knjig. Prilaganje nekaterih knjig Jadranskemu koledarju se je pričelo l. 1955, ko je Založništvo tržaškega tiska, ki Koledar izdaja, vsako leto določalo še povprečno štiri knjige Prešernove družbe: letos pa je prvič vključena tudi ena izmed knjig celjske Mohorjeve družbe. In če spet povzamemo število iz novega Koledarja, je v dvajsetih letih med slovenske bralce v Italiji prišlo na ta način okrog 150.000 knjig.
Precejšnje je število Izvodov Jadranskega koledarja, ki gredo vsako leto med naše ljudi od miljskih hribov do Brd in tudi Beneške Slovenije. Koledar prinese s seboj še nekaj drugih knjig. In če še upoštevamo druge knjige, ki pridejo vsako leto med Slovence v zamejstvu, tedaj lahko rečemo, da slovenski ljudje v Italiji nikakor niso brez knjig v lastnem jeziku. Vendar pa bi nam podrobnejše statistike pokazale, da ne moremo govoriti o veliki razširjenosti slovenske knjige med Slovenci v Italiji.
Na letošnji državni praznik - dan republike se proslavlja tudi 20-letnica FLRJ
Številne manifestacije, akademije, kulturno-prosvetne prireditve in otvoritve številnih novih obratov - Pomilostitev 476 obsojencev - Članki Vide Tomšič,
Josipa Vidmarja in Tineta Remškarja
LJUBLJANA, 27. — Pojutrišnjem praznuje Socialistična federativna republika Jugoslavija dvajseto obletnico dneva republike. Praznujejo ga vsi narodi Jugoslavije in ves tisk objavlja priložnostne članke in posveča prazniku slavnostne številke. Tako je za ((Delo«, dnevno glasilo Socialistične zveze Slovenije, napisala predsednica njenega glavnega odbora Vida Tomšič uvodni članek pod naslovom ((Revolucija in samoupravljanje«, v katerem je med drugim rečeno:
«Ko ob takem dnevu premerimo doseženo z začetkom, svoje s tujim, se izmerimo v svetu — lahko ponosno ugotovimo, da doseženo ni v sramoto ne revoluciji ne vloženim naporom. Prav tedaj globoko občutimo, kako ta naša velika preteklost živi v sodobnosti, živi v današnjem dnevu, v vseh njegovih razsežnostih, v vsem našem dejanju in nehanju.«
Nato nadaljuje:
((Zvestoba revoluciji je nadaljevanje revolucionarnih družbenih preobrazb, ko delovni ljudje, organizirani in jasno usmerjeni v svojih političnih organizacijah in samoupravnih telesih, v vsakodnevnih naporih s svojo zavestno akcijo vse bolj dosegajo rezultate, ki jih želijo doseči.«
Končno poudarja Vida Tomšič, da se izročilo revolucije lahko uresničuje le v procesu, «ki v njem človek tak, kakršen je, prevzema stvari v svoje roke, gradi deželo in sebe«, ter zaključuje:
((Izjemne so okoliščine in poti, ki pripeljejo do revolucij, v. katerih na silovit način spregovorijo ljudske množice, preskočijo stoletja, odpirajoč s tem raz-
dobja dolgotrajnih družbenih preobrazb na novih osnovah. Te pa terjajo, da ohranimo vedno svežo, na znanstvenih spoznanjih temelječo vizijo o poteh osvobajanja človeka in s tem tudi revolucionarni realizem ter junaštvo vsakdanjega drobnega dela.
Izjemno hiter prehod etap, za katere so druge dežele potrebovar le stoletja, etap od polfevdalno-sti do sodobne socialistične družbe, v kateri človek vse neposred-neje govori v imenu svojega lastnega dela, lastnega deleža, zavedajoč se ne le pravic, ampak tudi odgovornosti, nam je narekoval in omogočil, da smo prav letos storili nov, odločen korak na poti hitrejšega povezovanja sodobne tehnološke, znanstvene revolucije s humanistično vsebino samoupravljanja.
Obujati spomin na 29. november pomeni nenehno obnavljati živo izročilo revolucije, predvsem pa njeno vero v ustvarjalne sposobnosti in moč ljudskih množic. V takšnem živem in zmerom novem obnavljanju se to izročilo čedalje močneje spaja tudi z izkušnjami, dosežki in današnjim bojem pogreslvnega človeštva in vseh narodov sveta, ki se bore za svobodo, neodvisnost, za samoodločbo, proti imperialističnemu zatiranju, za mir in ustvarjalno sožitje.«
Tudi bivši predsednik Osvobodilne fronte in sedanji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar se v istem dnevniku spominja med drugim II. zasedanja Avnoja 29. novembra leta 1943 in opisuje tale pretresljivi prizor:
»Bilo je v poznih jesenskih
dneh v bosanskem Livnu. Spuščal se je mrak in med mrakom so se na cesto spuščale prve snežinke tistega leta. Nenadoma v daljavi mogočna pesem, ki je prihajala bliže. Bila Je neka proletarska brigada, ki Je odhajala na položaje. Ko so me dosegle prve vrste, sem se ganjen in prevzet zgrozil. Vsi ti borci ali skoraj vsi so stopali po sveži kopreni bosi. Težko obloženi z mitraljezi in puškomitraljenl so stopali zravnano in ponosno, toda oblečeni so bili v resnične cunje, ki so visele z njih in ki so jim komaj pokrivale noge in komaj ledja. Stopali so tako v zimo in snežne meteže in burje in — peli. Takrat sem se zavedel popolne neuničljivosti naše stvari, res je, toda hkrati sta me obšla še drugo čustvo in druga misel. Koliko teh lepih in zanosnih fantov bo dalo življenje za svobodo? In koliko jih bo ali nas bo preživelo te mračne čase? In kaj je posameznik in njegovo življenje? Ali ni zahtevnost zgodovine nemogoče krvava in kruta? Vsak njen vzgib ali obrat terja življenje in kri. In to iz dneva v dan, iz leta v leto. In skoraj bi se človeku zazdelo, da smo vsi ml samo delci in drobni organi velikih kolektivnih teles in življenj in da samo ta pri vsej svoji slepi nezavednosti resnično žive, mi pa zanje ginemo, za kar se v trenutnih zatišjih smemo skromno izživljati, pri tem pa vendarle ustvarjati tisto, kar daje ceno tudi njim, čeprav žive kakor mogočne reke, ki se slepo vale in vale iz davnih mrakov v temno bodočnost in nosijo s seboj naše usode in smisel naših življenj in smrti.«
V koprskih ((Primorskih novi-vah« pa piše od dnevu republike Tine Remškar:
((Letošnji praznik republike praznujemo v času osvajanja zelo pomembnih gospodarskih sprememb v naši državi. Tak način gospodarjenja in življenja, kot ga s temi spremembami želimo doseči, je rezultat naše dosedanje izgradnje in dela naših ljudi. Prišli smo do tja, ko po starem ni šlo več naprej. Treba Je iskati novih poti, ki v svojem bistvu zahtevajo globokih revolucionarnih sprememb v gospodarjenju, kot v miselnosti vsakega od nas. Spremeniti način dela in mišljenja, kot si ga bil navajen dvajset let, pa ni vedno lahka naloga. To prinaša mnoge težave in bolečine.
Toda to je pot, ki nas bo peljala naprej, življenje teče svojo pot naprej in ni je sile, ki bi ga zavrla. Kdor ga ne razume, ta zaostaja in odpada. Prav zaradi teh sprememb, zaradi novih pod, ki bodo povečale ustvarjalno moč naših narodov in vsakega posameznika in nas s tem približale korak naprej k našim ciljem, lahko letošnji praznik praznujemo še posebno svečano. Danes nam ni važna samo nova tovarna, važno nam je, kako dela. Danes nam ni več važno, da je naš človek zaposlen — važno je, koliko zasluži in kako živi. To so cilji reforme. Ni smisel reforme, da bomo imeli manj (da bomo bolj revni), ampak da bomo vsi skupaj imeli več. Seveda se to ne da doseči v enem mesecu. Tudi ne bo šlo vse gladko, kot ne gre nobena stvar. Potrebni bodo napori in vztrajnost vseh. Gre za velike reči, za katere ja potrebna
odločna volja, pogum in revolucionarna zavest. Na našo srečo pa to bogastvo naši delovni ljudje imajo.«
Iz Beograda poročajo, da bo po vsej državi vrsta manifestacij, akademij, kultumo-prosvetnih prireditev in izročitev v obrat številnih novih gospodarskih objektov. V okviru tega praznika je bil med drugim že danes slovesno odprt za promet odsek jadranske magistrale od Debeli Brijeg — črnogorsko pristanišče Bar v dolžini 95 km in rekonstruirana normalnotima železniška proga od Nikšiča do Titograda.
Ob Dnevu republike Je predsednik maršal Tito pomilostil 476 obsojenih oseb, med njimi je 105 osebam oproščen še preostali del kazni, ki bi jo morali prestati, 360 osebam je zmanjšana kazen, medtem ko je 12 osebam kazen spremenjena v pogojno.
Med številnimi brzojavkami, ki jih Je predsednik republike že danes prejel je tudi brzojavka prvega tajnika CK KP Brežnjeva in predsednika sovjetske vlade Kosi-gina, v kateri poudarjata, da so narodi Jugoslavije pod vodstvom ZKJ dosegli velike uspehe na gospodarskem in kulturnem področju v zadnjih dvajsetih letih, ter da narodi Sovjetske zveze visoko cenijo prispevek Jugoslavije k stvari borbe za mir in proti vojni nevarnosti. ((Izražamo prepričanje, da se bodo med našima partijama in državama tudi nadalje krepili in razvijali odnosi in prijateljstvo in vsestransko sodelovanje za blaginjo narodov SZ in Jugoslavije v interesu miru, socializma in komunizma,« zaključujeta svojo brzojavko Brež-njev in Kosigin.
Pohod na Washington proti vojni v Vietnamu Srditi boji na plantaži gume «Michelin»
Ameriški bombniki neprestano bombardirajo področje ob plantaži in povzročajo ogromno škodo - Izpuščena dva ameriška ujetnika
WASHINGTON, 27. — Danes je bil v Washingtonu napovedan: mirovni pohod za mir v Vietnamu. Udeležilo se ga je nad 30.000 ljudi, ki so se zbrali okrog Bele hiše in dveh poslopij zraven nje. Na transparentih, ki so jih nosili demonstranti, so bili napisi: «Demokracija v Vietnamu«, «Spoštovanje sporazumov iz leta 1954», «Po-
gajanja«, ((Ustavite bombardiranje« in «Ustavite pokole«. Nekateri demonstranti so nosili slike papeža Pavla VI. in so orne njali papežev poziv v Združenih narodih. Nekateri demonstranti so nosili tudi napise z zahtevo, naj se ameriški vojaki umaknejo iz Vietnama.
Pred začetkom pohoda je v Beli hiši sprejel delegacijo sodelavec predsednikovega svetovalca Bundy-Ja. Ob 13. uri se Je začel sprevod premikati proti obelisku, ki Je posvečen Washingtonu. Tu so govorili številni govorniki.
Protestne manifestacije proti vojni v Vietnamu so bile danes tudi v Londonu in Manchestru. V Londonu Je več tisoč ljudi sodelovalo v sprevodu z baklami, ki ga je organiziral «Odbor stotih«. Ustavili so se pred parlamentom. V Manchestru so bile demonstracije pred občinsko palačo aretirali so enajst demonstrantov.
Na plantaži gume ((Michelin«, 64 kilometrov severno od Sajgona divjajo hudi boji, med katerimi je padlo po poročilih iz Sajgona večje število «ameriških svetovalcev«. Gre za eno največjih plantaž v Južnem Vietnamu. V boje so posegli ameriški bombniki «B-52», ki so bombardirali položaje osvobodilne vojske. Spopadi so se začeli v prvih jutranjih urah. Napad je začelo približno 2.000 partizanov. Bombni napadi so povzročili ogromno škodo.
Partizani so včeraj ob ustju reke Mekong napadli štiri sajgonske in ameriške položaje v pokrajini Long An. Branilci so utrpeli velike izgube. V pokrajini Quang Duc je saj-gonski konvoj padel v zasedo na cesti iz Sajgona na bližnja področja. O spopadih poročajo tudi iz drugih krajev.
Ameriško letalstvo Je v zadnjih 24 urah bombardiralo ceste in železnice v bližini kitajske meje. Letala so bombardirala razne objekte 30 kilometrov od Hanoja. Severno-vietnamsko zunanje ministrstvo sporoča, da so ameriška letala pri napadih v zadnjih dneh uporabljala rakete, bombe na beli fosfor in napalmske bombe.
Hanojski radio je javil, da so po dveh letih ujetništva izpustili dva ameriška poročnika, da s tem proslavijo manifestacije proti vojni v Vietnamu, ki so bile danes' v ZDA.
janje, je Combe odgovoril: »Prav gotovo ne. Sicer ne bi mogli dopustiti kaj takega. Z generalom Mobutujem je moč govoriti, kar ni bilo mogoče s Kasavubujem.* O polkovniku Mulambu je Combe izjavil: «Je priden mladenič. Nima mnogo izkušenj, toda pripravljeni smo pomagati mu.» Na koncu je Combe dejal: «Videli boste, sedaj, ko je bil Kasavubu odstranjen, se bo vse uredilo.«
Jugoslavija pretrgala trgovinske odnose z Rodezijo
Poročilo Stamboliča zveznemu izvršnemu svetu o Morovem obisku
BEOGRAD, 27. — Zvezni izvrš-.	<.=,
ni svet je včeraj 'razpravljal pod potrebna za izdelavo načrtov po predsedstvom Petra Stamboliča o I projektu investicijskega progra-
več vprašanjih zunanje-političnih odnosov, pravosodja, socialne politike, financ in kadrovske politike.
Na seji so poslušali in sprejeli poročilo predsednika Petra Stamboliča o nedavnem obisku predsednika vlade italijanske republike Alda Mora v Jugoslaviji in o rezultatih jugoslovansko-italijan-skih pogovorov. Sprejeli so poročilo člana ZIS Marina Cetiniča o obisku jugoslovanske delegacije v republiki Siriji, hašemitski kraljevini Jordaniji,, republiki Irak in Kuvajtu, kakor tudi poročilo člana zveznega izvršnega sveta Avda Huma o obisku na Japonskem, v Burmi in Indiji.
Zvezni izvršni svet je sklenil dodeliti pomoč v znesku 2000 dolarjev Burmi, kjer so bile na področju Jadaše velike povodnji. V zvezi z enostransko razglasitvijo Južne Rodezije so sklenili, da Jugoslavija pretrga trgovinske stike z Rodezijo. Sprejeto je bilo, da se pošlje posebnemu skladu OZN zahtevek za sredstva, ki so
ma turističnega razvoja na jadranskem področju in posebej južnem' Jadranu.
Nato je zvezni izvršni svet razpravljal o osnutku zakona o poravnalnih svetih, sprejel osnutek zakona o organiziranju znanstvenih dejavnosti, razpravljal o tezah o temeljnem zakonu o posvojitvi otrok ter obravnaval katera vprašanja socialnega varovanja.
ne-
za-
julija prihodnjega leta. Na zaključni seji bosta govorila mehiški in brazilski zunanji minister.
Konferenca v Riu
RIO DE JANEIRO, 27. — Druga izredna medameriška konferenca se bo zaključila v torek. Tedaj bodo dokončno odobrili in podpisali: 1. Listino iz Guanabare, ki določa program reform Organizacije afriških držav. 2. «Izjavo iz Ria«, ki našteva vodilna načela tesnejšega in u-činkovitejšega gospodarskega sodelovanja med državami zahodne poloble.
Reforme, ki jih določa listina iz Guanabare, bodo poslali v odobritev, po posvetovanjih med vladami, posebni konferenci ministrov, ki bo
iHiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniii
NADALJEVANJE POLEMIKE 0 STALIŠČU ITALIJE DO KITAJSKE
Političen umik Fanlanija z neprepričljivimi zanikanji
Danes poklicanih na volišča 1.261.510 volivcev za izvolitev treh pokrajinskih in 447 občinskih svetov - Odgovor lista «Avanti» na stališče CK KPI o kongresu PSI - Manifestacije za Vietnam
RIM, 27. — Polemika o izjavah Fanfanija glede vstopa Kitajske v OZN je dosegla svoj višek z neposrednim posegom samega Fanfanija, ki je v daljši izjavi skušal zanikati bistvo spornega vprašanja. Vendar pa so tudi najnovejše Fanfanije-ve izjave malo prepričljive, saj,-------------------
Čombe zadovoljen
LEOPOLDVILLE, 27.	— Novi
predsednik kongoške vlade polkovnik Leonard Mulamba je predložil Mobutuju seznam svojih ministrov. Seznam ni bil še objavljen, vsebuje pa 22 imen.
Combe je danes izjavil, da ne bo sodeloval v novi vladi ter da bo vodil svojo stranko. Zatrjuje se, da je odklonil udeležbo v vladi, ker mu niso poverili zunanjega ministrstva. Zvedelo se je, da seznama ministrov ne bodo objavili pred jutrišnjim dnem ali pred ponedeljkom, ker so nastale nekatere težave za razdelitev ministrskih mest.
Včeraj je Mobutu sprejel v dveh ločenih skupinah diplomatske predstavnike afriških in drugih držav. Pokazal jim je pismo, s katerim odstavljeni predsednik Kasavubu sporoča, da priznava in sprejema nastali položaj.
Combe je v intervjuju belgijskemu listu «La Derniere Heure« izjavil med drugim:	»Odobrava-
mo Mobutujev državni udar. Skupaj z njim bomo skušali najti najboljše rešitve za obnovitev dežele.« Na vprašanje, ali je' bil državni udar izključno vojaško de»|ših občinah,
se nanašajo na vrstni red zastavljenih vprašanj in obseg objavljenih odgovorov, ne zanikajo pa bistvenih odstavkov Fan-fanijevega intevjuja, ki so bili v tedniku «Espresso» dobesedno objavljeni in ki se nanašajo na delo italijanske delegacije, sporna stališča z vlado in konč-no na osnovno vpttisanje odnosa potreb, do vstopa Kitajske v OZN.
Vsa ta zanikanja vesti In stališč pa v bištVu^tUTifriiikSšJtfV celtrtho polemiko nič bistveno novega, j temveč samo odražajo težave vlade, ki ni sprejela do tako kočljivega vprašanja jasnega in načelnega stališča. Zato je tudi razumljivo, da so manj pomembne polemike do pike točnosti neke izjave, pomembne pa so politične posledice. Saj gre za različna stališča v okviru vladne koalicije (oziroma večinske stranke) glede najvažnejših zunanjepolitičnih vprašanj.
Zato so še zlasti značilni demo-kristjanski molk in napadi liberalcev, psiupovcev ter komunistov, končno pa zahteva, da se o celotnem vprašanju prične v parlamentu obsežnejša debata, ki naj zajame celotno zunanjo politiko.
V tej zvezi se čujejo vesti, da bodo komunistični parlamentarci zahtevali tako debato, ki naj bi bila povezana z vprašanjem, ki so jih zastavili parlamentarci drugih skupin.
Jutri se bodo ob 8. url pričele volitve v tri pokrajinske svete in 447 občinskih svetov, ki se bodo nadaljevale do 22. ure, v ponedeljek pa od 7.30 do 14. Volilo bo 1.261.510 volilnih upravičencev v treh pokrajinah (Pesaro, Viterbo in Vercelli) in v številnih manj-ki imajo povečini
manj kot 5.000 prebivalcev, nobena pa ne obsega večjega mesta. Prav zaradi tega nedeljske volitve ne bodo mogle služiti kot jasnejše kazalo politične usmerjenosti, saj gre predvsem za lokalne upravne volitve, ki so običajno na osnovi dveh kandidatnih list, ki stg: s^sVPikisjii, v okviru lokalnih
tom o arabski solidarnosti, ki so ga državni poglavarji arabske lige podpisali 15. septembra v Casablanci.
•iiiuiiiiiiiiuiiMiitiniiinuiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiminmuiriiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiHHHHHimiiMHiiiiiiiMii
ZASEDANJE NATO V PARIZU
Italija in Nemčija v odboru za jedrsko načrtovanje
V Bonnu so zadovoljni
pariz 27 - Danes je bilo v Pa. I do v odboru za jedrsko načrtova--izif zasedanje rSrov za obrani- nje Italija, ZDA, Velita Britanija,
Zahodna Nemčija in Turčija.
oo NATO pod predsedstvom tajnika Brosia. Italijansko delegacijo je vodil minister za obrambo Andreotti. Odsotna je bila Francija.
Uradno sporočilo, ki so ga objavili nocoi, pravi, da je posebni odbor proučeval, kako bi izboljšali posvetovanja med zavezniki o uporabljanju Jedrskih sil, vštevši strateške sile. Proučevali so tudi sredstva, ki bi jih mogli uporabiti za izboljšanje zavezniške udeležbe pri jedrski politiki in jedrskem načrto. vanju. Na podlagi posvetovanj so ministri za obrambo ustanovili tri delovne skupine, ki bodo obravnavale vprašanja komunikacijskih sredstev, izmenjave informacij in Jedrskega načrtovanja. Te delovne skupine bo vodil odbor, ki ga sestavljajo stalni predstavniki držav udeleženk. Posebni odbor bo predložil začasno poročilo na plenarnem zasedanju, ki bo od 14. do 16. decembra v Parizu. Ponovno se bo sestal konec marca prihodnjega leta.
V poučenih krogih pravijo, da bo.
Nocoj je ameriški tajnik za o-brambo na tiskovni konferenci izjavil, da ZDA še dalje krepijo jedrsko oborožitev NATO. Sedaj imajo na razpolago nad 5.000 jedrskih konic, ki so dodeljene ameriškim strateškim silam, katerim je treba dodati več kot drugih 5.000, ki so v skladiščih v Zahodni Evropi na razpolago ameriških čet in čet dru. gih držav NATO. Druga skupina jedrskih konic se stalno veča in se bo v prihodnjih šestih mesecih povečala za 20 odstotkov. To pomeni, da bo ta sila v petih letih podvojena. McNamara je dodal, da vse jedrske konice, ki so v skladiščih v Evropi, ostanejo pod ameriškim nadzorstvom, čeprav so na razpolago vojaštvu ZDA in drugih držav NATO.
V krogih bonske delegacije pra vijo, da so se na današnjem sestanku pokazale možnosti rešitve vprašanja udeležbe nejedrskih dr žav pri zavezniškem atomskem načrtovanju.
'Jutrišnja' številka glasila PSI ((Avartti«":bo objbvila uvodnik, v katerem odgovarja na resolucijo KPI v zvezi s socialističnim kongresom, ki smo jo podrobneje objavili v včerajšnji številki. «Avan-ti» pravi, da komunisti uporabljajo do socialistov isti meter, kot ga Kitajci v odnosu sovjetskih komunistov. Rezultati socialističnega kongresa so na vsak način različni od splošnih fraz KPI in so resen poskus, da se odgovori na zahteve demokratičnega socialističnega razvoja. Sodelovanje socialističnih in katoliških množic predstavlja možnost za reformo od znotraj države. Gre za negacijo «mita» o revolucionarni vojni in za cilj mirnega sožitja med narodi in državami.
V raznih krajih v Italiji so bili danes izvedem ((pohodi za mir v Vietnamu«, ki so jih priredili v ta namen sestavljeni odbori in na katerih so sodelovali vidnejši predstavniki znanosti, kulture in umetnosti. V Milanu se je spored razvil po mestnih ulicah in manifestacija se Je zaključila v mestnem gledališču, kjer sta govorila predsednik ANPI Arrigo Boldrini ter poslanec Riccardo Lombardi.
Boldrini Je ugotovil, da vietnamsko ljudstvo brani svojo svobodo in se bori za pravično stvar. Zahteval je, da stranke, ki se sklicujejo na antifašistične tradicije, storijo odločne korake za mir v Vietnamu in na svetu. Lombardi je govoril o političnem in vojaškem razvoju osvobodilnega boja v Vietnamu in ugotovil, da za nikogar ni sramota, če se trudi za mir, prav obratno, kakršno koli drugačno stališče lahko ima resne posledice. Po pozdravu lorda Mil-forda, ki je spregovoril v imenu angleškega odbora za mir v Vietnamu, je bila sprejeta resolucija, v kateri se poudarja odločnost za nadaljnjo akcijo za ustvaritev velikega miroljubnega gibanja, proti napadom ter za svobodo vseh narodov.
Iz Rima poročajo, da se je okoli dva tisoč oseb zbralo zvečer na Trgu del Popolo, kjer se je pričel sprevod za mir v Vietnamu. Številni prisotni so nosili napise in bakle in so okoli 23. ure prispeli na Trg Cacour, nato pa so šli v gledališče Adriano, kjer bodo bdeli do 6. ure zjutraj. Gre za svojevrstno manifestacijo »bdenja« za mir v Vietnamu.
Bombni atentat na konzulat v Torontu
TORONTO, 27. — V zgodnjih Ju tranjih urah je danes na jugoslovanskem konzulatu v Torontu eksplodirala bomba. Eksplozija je razbila okna na številnih bližnjih stavbah, vhodna vrata v konzulat pa so bila porušena. Žrtev ni bilo. Policija je sporočila, da trenutno nima nobenih informacij glede po vzročiteljev atentata.
Spor Maroka z Libanonom in Sirijo
RABAT, 27. — Maroška tiskovna agencija javlja, da je vlada Odpoklicala svoja poslanika iz Libanona in Sirije. Agencija dodaja, da so to sklenili zaradi sovražnosti tiska v omenjenih dveh državah proti maroškemu fežimu in nekaterim maroškim osebnostim v zvezi z ugrabitvijo maroškega opozicijskega voditelja Ben Barke. Agencija dodaja, da je tako ravnanje v nasprotju s pak-
DŽAKARTA, 27. — Predsednik Sukamo je podpisal ukaz, s ka terim je vrhovni poveljnik indonezijskega vojaškega letalstva maršal Omar Dani razrešen in njegovo mesto je prevzel maršal Herlambang. Omar Dani je od oktobra na Holandskem, kjer se pogaja s predstavniki aeronavtske industrije Obtožen je bil, da je sodeloval pri poskusu državnega udara 30. septembra.
Afrika
in atomsko orožje
NEW YORK, 27. — Sinoči je 21 afriških držav predložilo političnemu odboru OZN načrt resolucije, naj bi afriška celina bila brezatomsko področje. Resolucija poziva države, naj ne uporabljajo jedrskega orožja proti afriški celini ter naj ne grozijo, da ga bodo proti njej uporabljale. Prav tako naj ne dajejo znanstvenih podatkov, ki bi afriški celini pomagali, da izdeluje ali uporablja jedrsko orožje v Afriki. Razprava o resoluciji se bo začela v ponedeljek.
Kitajci in bajoneti
PEKING, 27. — Ves kitajski tisk objavlja članek pod naslovom ((Bajonet je bolj kakor atomska bomba jutrišnje orožje. Clankar pobija trditve tistih, ki pravijo, da je nesmiselno vežbati se pri uporabljanju bajoneta. ((Predsednik Mao-cetung, pravi člankar, nam je rekel, da se moramo pripraviti na ljudsko bojevanje, na boje na nož, na nočne boje. Od vsega začetka take borbe nas bo sovražnik imel za seboj, pred seboj, pomešane z njim. In tedaj ne bo mogel odvreči a-tomske bombe, ker ne bi prihranila njegovih mož. Naj bo njena moč kakršnakoli, atomska bomba ne bo odločila zmage v neki bitki. Bitko bodo odločili politična zavest, pogum mož, dvoboji na bajonet in z ročnimi bombami.«
Ob Jadranskem koledarju
(Nadaljevanje s 1. strani)
udarjamo kulturno raven naše manjšine. Založništvo, izdajanje knjig pa je eden izmed dokazov kulturne moči manjšine. Če je torej pri manjšini, ki ima svoje šole, časopise, radio gledališče, dovolj ljubezni do knjige, tedaj bi morala u-spevati tudi založba, ki bi si nadela nalogo vsaj kolikor toliko rednega izdajanja slovenskih knjig.
In še na nekaj mislimo: na široko, ljudsko revijo ki bi jo lahko vzel v roko vsak bralec, dobro vedoč, da v njej ne bo nič takega, kar bi ga iz razlogov osebnega prepričanja odvračalo. V poplavi italijanskih revij in plaže je več kot nujno, da dobi slovenski bralec v roke tudi slovensko revijo, čeprav ne bo tako razkošna, kakor je lahko kaka italijanska revija, ki ima za založnika tega ali onega milijardarja.
Ko torej Jadranskemu koledarju (in njegovemu neutrudnemu uredniku) čestitamo ob dvajseti knjigi, prav iz srca želimo, da bi se okrog Koledarja zbralo še mnogo drugih slovenskih knjig, na katerih bi bilo napisano, da so izšle v Trstu.
R. R.
Železniška nesreča
FINALE LIGURE (Savona), 27. -Davi ob 5.50 je osebni vlak, ki je prihajal na postajo Finale Ligure na progi Genova-Ventimiglia, zadel v tri vagone, ki jih je vlekla električna lokomotiva in ki so bili na tračnicah namenjenih prihajajočemu vlaku. Pri trčenju je bil ubit vodja vlaka Walter Chinazzo. Ranjeni so bili trije železničarji in dva potnika, ki so jih odpeljali v bolnišnico, kjer je pozneje umrl eden od železničarjev. Druge tri potnike in enega železničarja, ki so bili laže ranjeni, so obvezali na kraju nesreče. Promet je bil več časa prekinjen, in sicer do 15.20. Uvedli so preiskavo, da ugotovijo morebitno odgovornost.
VČERAJ PRI NIŠU
23 ranjenih pri cestni nesreči
BEOGRAD, 27. — Sinoči okrog 18.30 se je na avto cesti Niš-Beo-grad okrog 500 metrov pred Nišem pripetila huda prometna nesreča, v kateri je bilo huje ranjenih 23 oseb. Do nesreče je prišlo, ko je avtobus, ki vzdržuje reden promet na progi Cačak-Niš, trčil v tovornjak, ki se je nepravilno ustavil na cesti. Pri trčenju se je na potnike (uvtobusa razlila koncentrirana odčtna kislina, ki jo je tovornjak vozil v Skopje Šofer avtobusa, ki je zaslepljen z žarometi nasproti vozečih avtomobilov opazil na cesti nepravilno u-stavljen tovornjak, se je v zadnjem trenutku skušal izogniti trčenju z manevrom na levo, toda bilo je prepozno. Leva stran avtobusa je udarila ob tovornjak. Čeprav ranjen, je šofer avtobusa vendarle ustavil avtobus na robu same ceste. Ranjene potnike, od MOSKVA, 27. — V Sovjetski katerih se nekateri borijo s smrt-J zvezi so danes izstrelili satelit jo, so takoj prepeljali v niško bol-j «Kozmos 98». To je že četrti sa-nišnico. Za nesrečo je kriv šofer I telit te vrste, ki so ga izstrelili “tovornjaka.	|v novembru.
Mnogo mrtvih pod zemeljskim usadom
BOG'-TA, 27. — Danes popoldne se je v Manizalesu v Kolumbiji udrl ogromen zemeljski usad, pri čemer je zgubilo- življenje okoli 40 ljudi ali pa je bilo ranjenih. Reševalne skupine so do sedaj odkopale dvanajst trupel. -Nesreča se je dogodila zaradi velikih nalivov, ki trajajo že več časa.
SALT LAKE CITY, 27. — Približno 32 kilometrov južno od Salt Lake City (ZDA) je treščilo na tla potniško letalo «DC-3» s trinajstimi potniki, ki so vsi zgubili življenje.
iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kaunda zahteva od Anglije zaščito električne hidrocentrale v Karibi
Londonsko vlado je opozoril, da sc ho po potrebi obrnil na druge države - Konferenca Commonwealtha v eni afriških prestolnic?
LUSAKA, 27. — Zambijski predsednik Kaunda je sporočil, da je pisal londonski vladi in zahteval, naj pošlje angleške vojake, da zaščitijo velike hidroelektrične naprave v Karibi na reki Zambezl na meji med Zambijo in Rodezijo. Te dni se je Kaunda posvetoval z angleškim posebnim odposlancem v vzhodni in osrednji Afriki Malcol-mom Macdonaldom, ki bo jutri prispel v London na posvetovanje z Wilsonom in z ministrom za odnose s Commonwealthom. Domneva se, da bo Macdonald poudaril potrebo, da ugodijo zahtevi Kaun-de. Ta je sporočil, da bo v nasprotnem primeru zaprosil druge države, naj pošljejo vojake. Kaunda je tudi zagrozil, da bo Rode-zija zapustila Commonwealth, če ne bo britanska vlada naglo nastopila v zvezi s sedanjo krizo.
Kaunda' je dalje izjavil, da bi mogla nastati med Vzhodom in Zahodom ((ideološka vojna«, če bo Velika Britanija odbila njegovo za htevo, naj pošlje britanske vojake, da zaščitijo električno centralo v Karibi. Pripomnil Je, da, če bi morala Zambija zahtevati pomoč Moskve za zaščito Karibe, «bi to povzročilo ideološki spopad in s tem postavilo ves zahodni svet na stran rodezijskega ministrskega predsednika Smitha«. ((Pomanjkanje britanske pobude, je dodal Kaunda, bi moglo pripeljati do oboroženega spopada, in če bi bili mi prisiljeni zahtevati pomoč afriških čet, bi nastala nevarnost plemenske vojne, in ne vemo, kako bi se vse to končalo.«
Na kongresu britanske komunistične stranke so danes odobrili resolucijo, ki poziva Veliko Britanijo naj uporabi silo, da reši rodezijsko krizo. Resolucija obsoja britansko vlado, ker je odklonila Učinkovite ukrepe proti Smithovemu iežimu.
V poučenih krogih izjavljajo, da bi bili številni diplomati držav
Commonwealtha naklonjeni sklicanju konference Commonwealtha v kaki afriški prestolnici ter bi hoteli glede Rodezije sprejeti pobudo, ker obtožujejo britansko vlado, da ji ni uspelo preprečiti enostranske razglasitve neodvisnosti v Rodeziji. Domneva se, da bi konferenca bila eventualno v Dar Es Salamu, Najrobiju, Akri ali Lagosu. Ce bi konferenco sklicali, ni izključeno, aa bi sedež Common-wealtha prenesli iz Londona v kako drugo prestolnico.
vse Rodezijce, ki so mnenja, da je Smithova ustava v nasprotju s krščansko mislijo, naj potrdijo svojo zvestobo rodezijskemu guvernerju Humhreyju Gibbsu. Zadevna izjava pravi, da so vsi tisti, ki obsojajo enostransko razglasitev neodvisnosti, toda molčijo, krivi izdajstva.
V Salisburyju je davi neki Afričan vrgel v trgovino v središču mesta zažigalno bombo. Uspelo mu je zbežati. Sinoči je bil izvršen atentat v nekem baru v pred-
Svet rodezijskih cerkva poziva | mestju Salisburyja.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
priredi od 22. do 25. aprila 1966
Izlet v Moskvo in Leningrad

iiiiiiiiiiiiii
liiniii
s posebnim letalom AA (štirimotomo letalo DC 6B s 96 sedeži).
CENA IZLETA JE 84.500 LIR
V KAR JE VŠTETO:
—	Potovanje na relaciji Trst — Moskva — Leningrad —' Trst;
—	Hrana in prenočišče v hotelih I. kategorije (dvoposteljne sobe s kopalnico);
—	Avtobusni transferji, ogled mestnih zanimivosti, muzejev itd.;
—	Vodiči in tolmači;
—	Takse in spremstvo.
V ceno ni vključen vizum, morebitna vstopnica za Bolšoj teater ter morebitno doplačilo za enoposteljno sobo.
VPISOVANJE PRI POTOVALNEM URADU <AUR0RA» TRST, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243 do 15. decembra 1965
Ob vpisu je treba vplačati 15.000 lir akontacije, ostalo v mesečnih obrokih do 1. aprila 1966. Vpisnina 1.000 lir.
Slovenski klub opozarja na izredno ugodno ceno izleta ter vabi svoje člane in prijatelje, da pohitijo z vpisom!
NEDELJA, 28. N0VEMDRA PONEDELJEK, 29. NOVEMBRA
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...;
10.45	Karakteristični ansambli; 11.15 »Martin Krpan« Frana Levstika; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah;
14.45	Vesele harmonike; 15.00 Revija popevk; 15.30 ((Primer Papa-leo«, enodejanka; 16.10 Ritmi in melodije; 16.30 Koncerti v Trstu;
17.30	Vokalni ansambli; 18.00 Jam session; 18.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 J. Brahms: Akademska uvertura; 19.15 Nedeljski vestnik;
19.30	Potovanje po Italiji; 20.00 šport; 20.30 Niko Kuret: ((Domači večeri«; 20.55 Kromatična fantazija;
9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 Campanon«.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 ((Rojeni na dan republike«;. 9.20, 10.30 in 11.20 Čestitke delovnih kolektivov; 10.00 Prenos RL; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah;
15.30	Čestitke delovnih kolektivov; 16.00 Prenos RL; 18.30 športna nedelja na Primorskem; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL;
Nacionalni program
8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek: Nove družine; 13.25 Odrska in filmska glasba; 14.00 Operna glasba;
14.30	Zbori z vsega sveta; 15.15 Koncert na trgu; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Jesenski carnet; 17.15 Radijska črtica — R. Bilenchi: «Tercet»; 17.30 Simf. koncert; 19.00 športna nedelja; 19.35 Vrtiljak motivov; 20.25 Pisan spored; 21.20 Violinist An-dre Gertler; 22.20 Plesna glasba.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slovenski narodni motivi; 11.35 Radio za šole; 11.55 Italijanski akvarel; 12.15 Liki iz naše preteklosti: uKarel Lavrič«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Ansambel Pac-chiori; 17-.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Dvofak: Slovanski plesi; 19.00 Ansambel «The Tokens«; 19.15 Iz zgodovine slov. književnosti: ((Levstik pisatelj«; 19.30 Ansambla Russo in Vallisneri; 20.00 šport; 20.35 Verdi: «Moč usode«,
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Safred; 13.35 Za prijatelje cvetja; 13.45 Konservatorij ((Tartini«; 14.00 Tržaški jazzovski krožek,
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.00 Čestitke delovnih kolektivov; 11.00 Jugoslovanske partizanske pesmi; 11.32 Pevci; 11.47 Plošče Durium; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Mladinski zbori pojo partizanske pesmi; 14.00 Za praznično popoldne; 15.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Rossinijeve skladbe; 9.45 Pesem sledi pesmi; 10.05 Operna antologija;
10.30	Šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Potovanje po Italiji;
11.30	Na sporedu Čajkovski; 11.45 Godala; 13.25 Novi umetniki; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 17.25 Program z onstran oceana; 17.55 Zdravnikovo mnenje; 18.05 Orkester De Martino; 19.15 Glasbena potovanja; 20.25 Zmenek petih; 21.15 Glasbeno-vokalni koncert.
II. program
II. program
7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi in plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci; 12.00 športna prognoza; 12.15 Plošče tedna; 13.45 Pisan glasbeni spored; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Glasba po željah; 16.30 Glasba in šport; 17.45 Klakson; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Zmenek v Operi; 21.40 športna nedelja,
III. program
16.30 Zdenvec Pololanik: ((Pesem mrtvih otrok«; 16.45 Carlo Gozzi: «L’augellin Belverde«; 19.00 Fraenz-lova simfonija za godala; 19.15 Pregled ruske kulture; 19.30 Vsa-kovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozartove skladbe; 21.20 Hindemithova opera v treh dejanjih «Cardillac». ....
Slovenija
8.05 Javna otroška oddaja; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši: K. Kozar-Romi: Obkoljeni, Vinko Snoj: Preoblečen v varilca; 10.25 Čestitke za praznik; 11.00 Turistični napotki; 11.45 Rapa Šuklje:	Makedonija
(reportaža); 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.45 Zadovoljni Kranjci in ansambel Miška Hočevarja; 14.00 Nedeljsko športno popoldne; 16.00 Humoreska: ((Povprečni Jugoslovan«; 17.05 Znamenite arije — slavni pevci; 17 30 Radijska igra — Z. Bajsič: ((Goljufa«; 18.28 Lahka koncertna glasba; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zabavno-glasbena oddaja; 21.00 M. Kozina: Simfonija;
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Dan emieranta: 11.45 Nabožna oddaja; 16.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 «Kontika, av-venturosa formica«; 19.00 Dnev nik; 19.55 športne vesti in ital kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Tol stojevo ((Vstajenje«, peto nadalj 22.00 Četrt ure z Virginijo Vee; 22.15 Športr« nedelja
II. kanal
18.00 Simf. koncert; 21.00 Dnevnik; 21.15 Francija si bo izbrala predsednika.
7.30 Jutranja glasba; 8.30 Orkester in fantazija; 9.35 Tedenske kronike; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.05 Pevci na odru; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodne pesmi; 15.35 Kvintet Boccherini; 16.00 Najnovejše pesmi; 16.38 Vesele harmonike; 16.50 Sopranistka Magda Olivero in tenorist Salvatore Gioia; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 A. Palazzeschi: «Le sorelle Materas-si»:	18.35 Enotni razred; 18.50
Vaši izbranci; 20.00 Nagradno tekmovanje «Caccia grossa«,
III. program
18.30 Pregled francoske kulture; 18.45 Faurejeve skladbe; 19.30 Na sporedu Bach in Schumann; 20.30 Revijski spored; 20.30 Prokofjev: Koncert št. 1; 21.20 Na sporedu so madrigali; 21.50 Dante v Rusiji; 22.20 Coppens in Fon-tijn; 22.45 L. Malerba: «Qualcosa di grave« — «Babele» (enodejanki):
Slovenija
8.05 Mladinska radijska igra — A. Marodič: Vihar; 8.45 Mladina za 29 november; 9.05 Simfonični plesi in rapsodije; 10.00 Koncert lahke glasbe; 11.00 Nace Grom: Razvoj ustavnosti v 20 letih; 11.30 Jug. komponisti; 12.05 Čestitke za dan republike; 13.30 Vtisi iz dežel; 14.00 Slovenski operni pevci; 15.05 Praznično športno popoldne; 16.00 Z. Kržišnik: »Post festum Opatija 65»; 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana;
18.00	Literarna oddaja — ((Praznični razgovori«; 18.40 Vedri zvoki; 19.05 Glasbene razglednice;
20.00	Skupni program JRT — Beethovnov večer; 21.45 Zabavni zvoki z godalnimi orkestri; 22.10 Mozaik zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno
Ital. televizija
8.30 šola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno;
19.00	Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Cervantes: «Don Ki-hot« — 5. nad.; 22.30 Simf. kon-
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Film Vit-toria De Sice «Cudež v Milanu«
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 28. XI. DO 4.-X II.
NEDELJA, 28. novembra
9.30 Partizanske pesmi; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Združenje radovednežev — odd. za otroke;
11.30	Cirkuški deček — film; 12.00 Romunski vojaški ansambel; 14.45 Prenos športnega dogodka; 15.30 Letna skupščina AD Kladivar — reportaža; 16.10 Potujte z nama oddaja za otroke; 16.50 Svet na zaslonu; 17.40 Rezerviran čas;
18.00	Telešport; 19.00 Rasli smo z republiko — mladinska oddaja;
20.00	Dnevnik; 20.45 Spomini Rodoljuba Colakoviča na II. zasedanje AVNOJ; 21.10 Operacija MM serijski film o varnostno-obvešče-valni službi v okupirani Ljubljani; 21.35 Glasbeni trikotnik; 22.35 Poročila; 22.50 športna reportaža.
PONEDELJEK, 29. novembra
8.15 Studio Titograd za dan republike; 9.00 Mladi za mlade; 10.30 Bitolj — reportaža; 10.45 Dan republike v Zagrebu; 12.00 16 prazničnih korakov; 12.45 Zaupam x ta dan — studio Sarajevo; 13.15 Risanke; 14.30 Prenos športnega dogodka; 15.20 1:1, glasbena oddaja; 16.00 Glasbeni magazin; 16.55 Športni pregled; 17.15 Vos — serijski film; 17.40 Boksarsko srečanje zmagovalcev; 18.25 Obzornik; 18.45 Anketna oddaja ob dnevu republike; 20.00 Dnevnik s preklopom; 20.30 20. rojstni dan — dokument, oddaja; 21.00 V. Ocvirk: Ko bi padli oživeli — TV drama; 21.50 Glasbena medigra; 22.00 Hokej Jugoslavija : Kitzbtlhel; 23.30 Boksarsko srečanje zmagovalcev;
24.00	Poročila.
TOREK, 30. novembra
16.40 Oddaja iz kulturne umetnosti; 17.10 Leo Delibes: Copelia — balet; 17.55 Mali komorni koncert; 18.10 Včeraj, danes, jutri;
18.30	Partizansko lutkovno gledališče — studio Ljubljana; 19.00 Portreti in srečanja: Ismet Muje-zinovlč — studio Sarajevo; 19.20 B. Papandopulo: Ognjeno srce — kantata; 20.00 Dnevnik; 20.30 Štiri
deklice in mladenič — glasbena odd.; 20.45 Prometej z otoka Vi-ševice — jug. film; 22.15 Hokej Jugoslavija : Bolzano; 23.30 Zad nja poročila.
SREDA, 1. decembra
10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak: Mali tiger; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Opera skozi stoletja; 19.15 Filmski pregled; 19.40 TV prospekt; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Zabavno-glasbena oddaja; 21.30 Kulturna panorama; 22.15 Pogovori o slovenščini; 22.40 Hokej Jugoslavija : Cortina; 23.20 Zadnja poročila.
ČETRTEK, 2. decembra 10.00 TV v šoli; 11.00 Angleščina;
16.10	Potujte z nama v dolino Soče — mladin, odd.; 17.40 Tisočkrat «zakaj?» — odd. za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji;
19.10	Ljubljanski jazz ansambel;
19.40	Brez parol — mladinska od daja; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Baletna oddaja; 20.45 F. Walser: Samo majhna stranpot — TV igra; 21.45 Poročila.
PETEK, 3. decembra 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 TV v šoli; 18.00 Mali svet — za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Človek in proizvodnja; 19.15 S kamero po svetu; 19.40 Črna tabla; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 Okno — ameriški film;
22.10	Zadnja poročila.
SOBOTA, 4. decembra
10.00 TV v šoli; 13.45 Prenos športnega dogodka; 17.30 Kje je, kaj je; 17.45 Gregčev oče gre v partizane — iz lutkovne serije «Kurir Gregec«; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 Dilema — mladinska igra; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik;
20.40	Sprehod skozi čas; 21.10 Medaljoni — humoreska; 22.00 Zgodbe za vas — film; 22.25 Poročila.
v

Zbor je že nekaj let deloval omenimo le tržaške domačine. V
Učiteljski pevski zbor Ima na 'Mirka tudi sodobni živeči skla-
Ne, gospod. Cuchvalec ni cigansko ime. Jaromir Cuchvalec gotovo ni cigansko ime. Seveda povem to samo vam. Tu sem jaz, Jožka Hornavy, vulgo Jožka Cim-balist. Zato si vsak dan opoldne in zvečer mažem obraz, vrat in roke z rjavo, ogorelo kremo, da bi v tej ciganski bandi ne izgle-dal kot kakšen Cuchvalec.
Kako vam je tu všeč, v tem podjetju? Lepo podjetje. Zlati grozd. A tudi če bi tu bile razdrapane stene in samo leseni sto li pa niti ene preproge, bi tu ni koli ne našli praznega mesta. Za kaj? Zato ker so ljudje vešče. Gre do za ognjem. Tu pa se proizvaja ogenj — in prodaja.
Gospod, vsi v življenju iščemo to reč. To edino, to svojo. Nekdo jo išče še na smrtni postelji, pa se mu nasmehne zobata in reče: Saj to sem jaz, sinko moj.
Vidite, kakšne reči mi pridejo na misel. Prej se nisem nikoli spomnil kaj takega, šele od takrat, odkar igram na cimbale. Gospod, meni diši sedaj vse drugače. Tudi sveže pečeni gruh in rdeče vino, a tudi belo pa punce. Tudi na te sem se naučili igrati. Hej, dekleta, brž se zavrtimo!
A kadar berem knjigo, so mi všeč tudi take knjižne besede, nad katerimi sem vihal nos, kakor na primer:
Iz mojega telesa bo prišlo pre-rojenje.
Ali:
Na soncu je plesala, na dežju se smejala.
Ali:
Sladki so bili večeri.
Gospod, moje življenje se je spremenilo.
Gospod, jaz sem bil zmeraj pošten človek, celo funkcionar. Živel sem pa urejeno, zmerno in pošteno. Ce nisem spal, tedaj samo zato ne, ker se je seja zavlekla.
V desetih letih sem se razjokal samo enkrat, na maminem pogrebu, pa še to, bodimo si čisto odkriti, zaradi ljudi okrog.
Nazadnje še kolede nisem pel o božiču, ker se na svojem položaju nisem mogel versko eksponira-ti. Položaj. Kakšno bedasto ime so si ljudje izmislili. Kar recite naglas: Položaj.
Da, imel sem položaj, bil sem tajnik zavodovega kluba, enega od največjih v republiki. Bil sem aktivist! Ste tudi vi aktivist? Ste. Odlično. Torej vam bom sedaj povedal, kako sem postal cimbalist, pa lahko to mirno daste v časopis. Usoda je takšna beseda, ki jo politično odklanjam. Jaz imam eno leto političnega šolanja, tovariš. Toda ko se pred ogledalom mažem z rjavo kremo, jaz, Jaromir Cuchvalec vulgo Jožko Cimbalist, bivši prosvetni aktivist, tedaj govorim v zrcalo:
Kot cimbalist si usodo lahko privoščim. Torej jo imam.
Kako je to bilo? Takole je to bilo:
Cigani... no, pravzaprav se takole najlaže začne. Cigani niso hoteli v šolo, ne in ne. A dajte nam mir in pustite nas, zares, dajte nam mir. Nam se ne godi slabo. Mi imamo šolo življenja, kaj še hočete? Človeka pomlajuje vino in zale okrogle žeske in ciganska muzika. Od knjig se človek stara. Kdo je najbolj vesel? Otroci. Zato ker ne znajo brati.
Tole so mi, prosim, govorili z resnim obrazom, seveda ne na sestankih. Na sestankih so se samo hlinili.
Jaz sem imel, gospod, tudi po osem sestankov na dan. Vse to sem vzdržal, takrat sem imel živce še v redu. Le da sem imel dolžnost, socialistično, veste. Da zvišam kvalifikacijo tovarišev ciganov, no, da iz njih napravim, kakor se reče, ljudi. Bili so sami bratranci in se niso dali ukleniti.
Pa smo si rekli, da jih bomo dobili preko godbenega krožka. Zavodov svet je ta postopek odobril in dovolil sredstva. To so bili, kakor sem rekel, sami bratranci, vsak izmed njih je imel bolno srce. Muzika bi bila zanje balzam, znanost pa obliž. Saj ne razumete, kajne?
Kupili smo dvoje gosli, starejša, vendar še prav dobra basa smo našli v skladišču pokojnega ka-varnarja Xelhoferja, čelo, ki se je še dal popraviti, nam je daroval ravnatelj patronatnega konservatorija, doktor Milivoj Sustr, velik pijanec in ženskar; včeraj sem mu tu igral na cimbale Apassio-nato.
Potem sem jih lovil po celi stavbi, med vsem tem strašnim truščem, med samimi pragovi in traverzami, med katerimi je bil povsod kakšen tak začudni bratranec. Potlej smo šli kakor sprevod po cesti med razkopano glino. Manjkal nam je le spredaj pogrebnik s križem.
Prišli smo v klub. Tam sem imel vse to razloženo na mizi z zelenim suknom, kjer so bile sicer seje. Nad vsem tem pa je stal demižon z mladim pavlovi-škim vinom. Za demižon zavodov svet ni vedel, daroval ga je neki Vojta Neprašil za prosvetne namene. Ta je bil takrat sekretar na stavbišču.
«Fantje,» sem rekel, ((partija, a-11 rekel bi vlada, vam je kupila godala, ki jih vidite na mizi. U-stanovite godbeni krožek, negujte ljudsko ustvarjalnost. Kaj pravite k temu?«
«K temu,« je dejal neki Lacko-vič, ki je sedaj prokurator v najvzhodnejši Slovaški in pride večkrat iz Prešova k meni v Prago,
takrat je pogledal kakor prokurator.
Bila je že jesen, stala sva pod golimi vejami, po stavbi se je vlekla siva megla. V noge je že zeblo.
«Ko bi ne bil tak revež,« sem rekel. «Lackovič, me slišiš? Ko bi ne bil tak revež, bi cimbale kupil iz lastnega žepa. Me slišiš, Lackovič, bahač?«
A rečem vam, nazadnje se je v oblakih tako jesensko zabliskalo, da me je kar zamrazilo. Dejal sem si:
Mirek, zdaj se je nekaj zgodilo.
Na lepem sem začutil, ko da mi v odrevenelih prstih iskre tlijo. Tega ne pišite, to je fraza. Danes že kmalu ne morete reči, da iskre tlijo, človek se nekam sramuje. Da, tako me je Lackovič pogledal. Pogledal me je in odšel.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Danilo Turk
IHilKs	(lavo zgoraj)
Ferdo Delak
“JI
* * Modest Sancin
llllllllllllllllllllllll.lllllllllllllf|||||||||||||||||||||||||||||ll||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IMI||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
OB DVAJSETLETNICI, KI BO V ČETRTEK, 2. DECEMBRA
Sicer brez uradnega akta a ne brez naporov in težav
Danilo Turk, Ferdo Delak, Justo Košuta, Modest Sancin so bili med prvimi obnavljavci tržaškega Slovenskega narodnega gledališča - V dvorani Fenice se je na prvi predstavi 2. decembra 1945 trlo ljudi
da se malce porazveselimo, «k temu pravimo tole:
Mi ne vemo, kaj je krožek. Ve kdo, kaj je to krožek? Nihče ne ve. Kaj naj torej ustanovimo? Ce hočete godbo, se je temu zmerom reklo banda. Bi bomo igrali, in stavbo zgradili. Ampak v bandi.«
Pa so se še nekaj časa posvetovali, sklonjeni drug k drugemu kot grčave korenine, a tudi njihovo šumenje je bilo nekam podobno drevesnemu.
Nazadnje so mi rekli, da imajo tri pogoje. Prvič, naj se to imenuje banda, drugič, da bi jim nikdar ne svetoval učitelj Karbu-sicky in tretjič, da bi bile zraven še cimbale.
Tedaj sem napisal zavodovi u-pravi tako prošnjo. Ponosem sem nanjo, še danes nosim koncept pri sebi.
Glede na ustanovitve krožka ciganske ustvarjalnosti je nastala' nujna potreba, da se kupijo cimbale. Kakor znano, so cimbale tradicionalno ljudsko glasbilo. Pogosto so jih uporabljali na hajdu-ških veselicah, razvneti hajduki so nato ogorčeno napadali gradove, s čimer so postali predhodniki današnjih partizanov. Prosim naj se naknadno vnesejo cimbale v proračun zavodovega sveta.
Poklical me je v zavodov svet njegov predsednik, neki Kaigl, ki gre zdajle tudi za menoj.
«Ti,» je rekel Kaigl, «ne delaj komedij iz tega. Kaj naj to pomeni, taka prošnja? Kaj nam to pišeš na zavodov svet?«
Molčal sem. To je bilo pri tem Kaiglu zmerom najboljše. Molčati in gledati. Potem ni vedel, na čem da je.
«No dobro,« je rekel Kaigl,
»pravzaprav si me prepričal. Zmeraj si imel gobec. Ampak jaz že ne bom kupoval cimbal. Jaz ne.»
Pa sem mu priporočil, naj se gre solit. In rekel sem mu, da je že davno odtrgan od množice, a to je res bil in je še. Ta Kaigl je bil zanimiv zgolj po tem, da mu je zmeraj na mizi cvetel krompir. To je bila njegova zabloda.
No seveda, nikjer mu tega niso dovolili.
Ravnatelj Holub, to je spodoben človek, ki tudi hodi za menoj, kadar ima kaj v žepu, sedaj je livar v Kladnem, me je poslal rake lovit. To je bila moda ljudi na položaju. Dejal je, da sem izčr-njen, pa se je ločil zaradi velike je prišel k njemu baje še Stari.
Cervenka in ' rriu razlagal, dd ha visoki peči številka štiri straši.
Baje se tam klati duh rudarskega upokojenca v krilu.
«Pojdi in se prespi,« mi je tedaj rekel Holub, in tega mu ne bom pozabil, «osveži se v naravi, tovariš,« tako nekako mi je rekel.
«Glej v zelenje, pa ti bo prešlo.«
A danes mu zato zmeraj zaigram ,Ti si, Martin, zeleno drevo, tebi žene ni treba bilb.' Holub je bil namreč nesrečno oženjen, pa se je ločil zaradi velike ljubezni in duševnega soglasja, saj me razumete, kajne! Ko pa je prenehal biti ravnatelj, ga je tista dekle zapustila z otrokom vred. To je bil strasten ribič, še sam je bil tako kakor rožnata belica.
V ponedeljek sem srečal Lacko-viča; sedaj je prokurator, pa sem mu rekel:
«Lackovič, vse gre prav in dobro, vprašanje cimbal bo v do glednem času rešeno na odgovor nih mestih. No, Lackovič, kaj pra viš? Naj začnem medtem z bando brez cimbal?«
«Ne,», je rekel Lackovič. In že
Jutri koncert v Kulturnem domu
Drugega decembra bo poteklo točno 20 let od prvih dveh predstav obnovljenega Slovenskega gledališča v Trstu, ko je v nabito polnem gledališču «Fenice» v istem dnevu uprizorilo najprej Cankarjevo dramo ((Jernejeva pravica« v Delakovi odrski priredbi in nato še Jurčičevega ((Desetega brata«, prav tako v Delakovi priredbi.
To zgodovinsko 20-letnico bo Slovensko gledališče uradno proslavilo prav v četrtek, 2. dec. z izvenabonmajskp uprizoritvijo Cankarjevih ((Hlapcev« in s podelitvijo priznanj tistim članom gledališkega kolektiva, ki že 20 let nepretrgano in zvesto služijo boginji Talij! v njenem slovenskem tržaškem svetišču.
Ko danes govorimo o obnovitvi Slovenskega gledališča v Trstu, največkrat pozabljamo, da ta obnovitev ni bila izvedena s kakšnim uradnim aktom, s kakšnim dekretom, morda celo s pritiskom na magični gumb, temveč da je bilo naše tržaško gledališče oživljeno — res kot spontana težnja v mladostnem osvobodilnem poletu, toda z vsemi tistimi težavami in napori, ki so potrebni vsakokrat, ko se nekaj ustvarja na pogorišču totalnega razdejanja.
Eden izmed prvih obnavljalcev našega tržaškega gledališča je bil poleg režiserja in prvega upravnika goriškega rojaka Ferda Delaka in pokojnih igralcev Mode-sta Sancina in Justa Košute tudi Danilo Turk - Joco. Naprosil sem ga, naj za naše bralce obudi nekaj svojih spominov na tiste prve dni pred prvimi nastopi. * * *
Pri takratnem Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru, ki je
imel svoj sedež v palači v Ul. Carducci 6, je bil odgovoren za kulturo in prosveto pokojni Zorko Jelinčič, Danilo Turk pa je vodil ljudsko prosveto. Povsem jasno je, da je bila takrat misel vseh in ne samo njiju dveh, osredotočena na gledališče, kot tisto vrhunsko osrednjo kulturno ustanovo, ki bi jo bilo treba najprej postaviti na noge, da nadaljuje bogato in plodno tradicijo slovenske gledališke dejavnosti v Narodnem domu in na Ljudskem odru. O tem je seveda razpravljalo tudi predsedstvo PNOO. dokler ni končno prišlo do prvih organizacijskih korakov, do polaganja prvih temeljnih kamnov ne sicer zgradbi, temveč organizaciji oživljenega gledališča. Vodilno načelo je bilo, naj se zberejo v Trstu vsaj primorski gledališčniki, kar jih je ostalo v Trstu med obema vojnama in kar se jih je raztreslo po raznih slovenskih gledališčih, zlasti v Ljubljani in v Mariboru. Vseh seveda iz najrazličnejših razlogov ni bilo mogoče zbrati, toda mnogi so vendarle prišli in poleg njih tudi nekateri, ki niso bili Primorci, ki pa so kot pravi gledališčniki čutili za svojo dolžnost, da pomagajo pri obnavljanju slovenskega tržaškega gledališča.
Med prvimi je prišel režiser Ferdo Delak iz Ljubljane, ki je tudi kot prvi prevzel posle upravnika. Danilo Turk je prevzel organizacijske posle, Justo Košuta tajništvo, Dujc pa ekonomat. Prvi umetniški svet so sestavljali poleg upravnika in režiserja Delaka še Modest Sancin, Jože Tiran, Va-lo Bratina in Milan Košič. V Ljubljani je zbiral igralce za prvi ansambel Modest Sancin in poleg njega so prišli v Trst primorski
gledališki igralci Belizar Sancin, Elza Barbičeva, Ema Starčeva, Just Košuta, Zora Jugova-Košuta, Rado Nakrst, Stane Raztresen, skupno z njimi pa tudi Milan Košič, Angela Rakarjeva, Zlata Ro-doškova in iz vrst partizanskega gledališča še Jožen Tiran, Polde Dežman, Sandi Valič in Vladoša Simčičeva, od v Trstu živečih slovenskih igralcev pa so vstopili v novi ansambel Mario in Valerija Sila, Josip Fišer, Anton Požar, dr. Marc in še nekateri prav mladi, med katerimi tudi Glavko Turk.
Osnovni ansambel je bil tako sestavljen in po sklepu umetniškega vodstva se je takoj lotil študirati tri dela istočasno: ((Hlapca Jerneja«, ((Desetega brata« in Niccodemijevo komedijo «Scam-polo» in med samim izvajanjem teh del še Zupanov «Andante pa-tetico«, Benedettijeve «Rdeče rože« in Cvetka Golarja ljudsko igro «Vdova Rošlinka«. Premiere vseh teh šestih iger so prišle na oder gledališča «Fenice» ali pa »Doma pristaniških delavcev« že kar v decembru.
V današnjih kolikor toliko urejenih razmerah si je težko predstavljati, da bi kak gledališki kolektiv s tako majhnim številom igralcev skoraj istočasno naštudiral kar šest del, toda v takratnih razmerah je bil tak napor mogoč samo zaradi mrzlične želje nadoknaditi čimprej, kar je bilo ne po lastni krivdi zamujenega, nuditi našemu kulture in slovenske besede, predvsem te, žejnemu ljudstvu, čimveč, dokazati najbližji okolici in širšemu svetu, da slovenskega duha in slovenske kulture fašizem ni mogel uničiti in da se očiščena in prerojena zopet oglaša v mestu ob morju, kjer je
svojem sporedu umetne in narodne pesmi slovenskih skladateljev. Poleg njega so zastopani tudi ostali Jugoslovani ter nekateri vidnejši skladatelji evropskega slovesa, kot n.pr. Lasso, Boquet, Certon in Gallus. Od slovenskih skladateljev so poleg Adamiča in
datelji Pahor, Arnič, Simoniti, Srebotnjak, Ukmar in Vremšak.
Zbor bo na tem koncertu praznoval 40-letnico svoje ustanove, ko so prebegli ali pregnani učitelji iz bivše Julijske krajine leta 1925 v Ljubljani obnovili svoj učiteljski zbor.
v Julijski krajini a ga je fašistični režim zatrl. V zboru so dolga delovali njegov ustanovitelj Srečko Kumar in njegovi sodelavci Milan Pertot, Karel Pahor, pisatelj Jože Pahor, Mirko Logar, Ivan Grbec, Anica čok, Miro Preši in Adolf Grbbming — da
Ljubljani so seveda delovali v okviru zbora še drugi vidni dirigenti kot Pavel Sivlc, Radovan Gobec, Rado Simoniti in Jože Gregorc. Danes vodi zbor Marko Munih. Koncert bo v Kulturnem domu v ponedeljek 29. t.m.
pred komaj dvema desetletjema še tako polnokrvno izpričevala našo narodno prisotnost.
Vaje je imel ansambel v eni izmed večjih sob poslopja v Ul. Carducci 6, kjer so skoraj vsi člani ansambla vsaj v prvih mesecih tudi spali in se hranili. Za ((Hlapca Jerneja« so imeli samo en dan prej na razpolago oder gledališča «Fenice», ki ga je uspelo dobiti po vztrajnem letanju okrog pristojnih zavezniških generalov, najprej za dva večera in nato še za nekaj predstav v februarju in aprilu 1946. V «Verdi« seveda že tedaj ni bilo mogoče priti in pravzaprav je še danes vprašanje, kako da so zavezniki vendarle dali Verdijevo dvorano prvič in poslednjič na razpolago za nastop slovitega partizanskega pevskega zbora «Srečko Kosovel«.
Seveda so takrat igralci bili obenem tudi tehnično osebje, saj so kar sami z nekaj delavci postavljali in razdirali kulise, zbirali rekvizite, za kostume pa je običajno Danilo Turk obletel vsa glavna gledališča v Sloveniji, da jih je zvlekel skupaj.
Toda trud in prizadevnost ansambla sta bila tisočerokrat poplačana. Ne mislim pri tem na dejansko plačilo v denarju; to je v simbolični količini prišlo šele precej kasneje, pač pa mislim na sprejem, ki ga je naše mestno in okoliško občinstvo pripravilo slovenskim gledališkim predstavam po 20 letih prisilnega molka. Tako se je 2. decembra 1945 v dvorani gledališča uFenice« trlo ljudi, pred gledališčem v Ul. Battisti pa je bilo kot v mravljišču. Nekaj preživelih fašističnih kulturonoscev je sicer skušalo motiti ta naš sveti obred, ta naš zgodovinski dan, to- ’ da kdo bi takrat mogel kaj našemu navdušenju? Predstava se je spremenila v veličastni praznik slovenske gledališke umetnosti in slovenske besede sploh in ljudje so stoje ploskali nepretrgoma po več deset minut. Uporniški hlapec Jernej, poosebljen v tržaškem igralcu Justu Košuti, je samozavestno prižgal plamenico na oltarju Talije in njen plamen poslej ni več ugasnil. Skozi 20 sezon je gorel, zdaj z večjo, zdaj, z manjšo močjo, kljuboval je vetrovom in burjam, mrazu in dežju, ki so tolikokrat spremljali voz naših gledaliških umetnikov na njegovih potovanjih do odrov širom po primorski deželi, dokler ni končno našel zavetja v oltarju našega novega kulturnega hrama.
Res, dvajset dolgih let je minilo od takrat. Gledališče se je razvilo v umetniško in organizacijsko močan in ugleden ansambel, deležen nedeljenih priznanj celo italijanskih kulturnih delavcev, ne pa, žal, tudi uradnih Krogov. Prenekaterih od njegovih prvih članov danes ni več med živimi. Za večno so dali slovo gledališkim deskam Mario in Valerija Silova, Josip Fišer, Milan Košič, Valo Bratina, Belizar Sancin, Justo Košuta, Jože Tiran in kot zadnji v tej usodni vrsti Modest Sancin. Namesto njih so prišli drugi, mladi in morda na začetku svoje gledališke poti manj izkušeni, a zato nič manj predani gledališki umetnosti. Toda spomin na prve bo ostal neizbrisen, kajti na njih je slonela največja teža in največja čast obnavljanja slovenskega gledališča v Trstu. Neizbrisen pa bo ostal tudi spomin na tiste prve predstave, na navdušenje našega ljudstva in na trdo garanje gledaliških delavcev, ki pa je obrodilo velike sadove.
JOŽE KOREN
LUDVIK ASKENASZY
Pri obnavljanju SNG v Trstu
so se
zlasti
trudili
Ne bog
ne žival
Premišljevanje
Moram že na vsem začetku priznati, da Kovičevega proznega prvenca «Ne bog ne žival« (založba Obzorja, Maribor 1965) nisem prebrala v dušku, kot je to pri meni utrjena navada, pač pa, da sem z branjem precej odlašala, precej mencala. Na najrazličnejše načine in z najrazličnejšimi izgovori sem se izmikala mehanizmom te nekoliko žalostne, a nekoliko tudi banalne zgodbe, ki pa je obenem po vseh svojih značilnostih pravi izsek življenja. Potemtakem čisto verjetna in čisto pogostna zadeva, vzeta tako rekoč iz vsakdanje prakse, lep kos vsakdanjosti pač.
S tem ne mislim naokoli, t. j. na uglajen način povedati, da je Kovičeva knjiga pravzaprav salva v prazno. 2e to je dragoceno, da se je ne morem kar tako otresti, z omalovažujočim zamahom leve roke, ali se je kakorkoli že drugače znebiti, čeprav se povsem ne strinjam z njo, ker budi v meni misli in pomisleke, dvome, osuplost in odpor ter ne nazadnje tudi živo potrebo po besedah, potrebo po pogovoru in debati, željo po razjasnitvi
Potemtakem le načenja probleme, ki so aktualni in pereči, ne toliko zame kot človeka vobče, kolikor zavoljo tega, ker se tudi mene tikajo samo zato, ker sem ženska, t. j. hudo prizadeta pripadnica tistega spola, ki ni še povsem in povsod dosegel enakopravnosti, ki bolj ali manj nemočno bije svoj tisočletni boj in si z zobmi, v bolečinah in trpljenju ponajvečkrat, včasl pa tudi lahkotno in smeje, trga pravico do oblikovanja svoje lastne podobe in usode, pravico do resnične — zunanje in notranje, ne le navidezne — neodvisnosti in enakopravnosti. Skratka pravico, da se iz dokaj zavis-ne, ponekajkrat celo na tihem zaničevane kreature in zbagatelizira-nega objekta, spremeni v polnovredno bitje in subjekt.
Kaj me v bistvu tako zelo moti v tej približno teden dni trajajoči zgodbi neke nemogoče, zlagane ali morda celo zgubljene ljubezni?
Zgodbo je avtor — mimogrede povedano — nekoliko preobremenil z umestnim in neumestnim modrovanjem. Z zelo potrebnim in docela odvečnim, malodane pogrešnim moraliziranjem. Znamenito poglavje o lepih oblekah (na strani 125) mi ne gre iz spomina. To malenkostno, psihološko neutemeljeno (za Koviča kar nedopustno) zgubljanje besed in streljanje mimo cilja. Pravcata gasilska veselica.
No, najbrž se mi ravno to najbolj upira in zatika, da ne gre pri Koviču toliko za pravo zamišljeno zgodbo dveh ali treh enako živih ljudi, kolikor za malce prepovršno in prearbitersko poročilo, za malce preenostransko in presamovoljno reportažo enega edinega osebka, ki je v bistvu le vnet pristaš in tolmač samega sebe, le prepričan zagovornik in branilec svoje stvari. Ki se vrh tega — na žalost v nepopravljivo škodo romana — s problematiko oz. duševnostjo svojih najbližnjih pol toliko ubada, kot se recimo s svojo lastno, ki jo menda zavoljo majhnega pisateljskega nesporazuma ali spodrsljaja, po nepotrebnem stalno poudarja m pestuje, ter se vsak čas, po vsaki majčkeni, opazm ali neopazni, storjeni ali opuščeni grdobiji, izključno nanjo sklicuje, opira in priduša.
Pisateljev alter ego (Kovičeva agitka v prid arhitektove vizije sveta in življenja je preočitna, da bi jo mogli spregledati, dobesedno ne zmore najneznatnejšega dejanja, ne da bi obenem navezal dolgo pojasnjevalno rezoniranje. Sleherni dogodek mu ni sam po sebi pomemben in nujen element, pač pa le navadna pretveza, ki v glavnem služi njegovemu žugajočemu prstu za vzmet ter sproži prej komparativne kot pa asociativne miselne slapove in pobliske. Sedanjost mu je le toliko važna, kolikor mu evocira oz prikliče preteklost. Iz najbolj krvavega zdaj se glavni steber naše zgodbe zna dokaj bravurozno in neprizadeto odtrgati samo zato, da nas popelje v neki hudo prizadet poprej. Danes mu je le povod! le iztočnica, da se ves preda in potopi v včeraj. Celo Marte ni sposoben ali voljan sprejeti zavoljo nje same. Ob njej mu kvečjem uspe odmotati štreno čustev, ki se mu je nemarno zamotala ob prejšnjem dekletu Mileni (katero je tudi bog si ga vedi zakaj, brez pravega razloga — zdi se, udobnosti — nedavno na vsem lepem pustil na cedilu).
Marta mu skratka služi za pretvezo, za neogibno izhodišče pri njegovi, pretežno v preteklost usmerjeni, primerjalni maniji. Zares dragocena mu postane šele takrat, ko... dokončno pretrga z njo, ko tako rekoč izstopi iz njegovega vsakdanjega življenja in zaživi v njem le kot svetal, neboleč, neobvezujoč spomin. Ko mu nasposled — po domače povedano — ni več v napotje s svojo nadležno vsiljivo, muhavo, svojeglavo, skratka tridimenzionalno resničnostjo, marveč mu nudi le... duševno lagodje in razkošje, da si jo — ko se mu zljubi — poljubno zamišlja in precej po svoje skroji. Stran 156. ((Spomnil sem se Marte kot milega daljnega spomina, ki ne boli. Bil sem miren in Marta je bila ob meni tako kot še dolgo ne..»
Na... področja mistike, harmonije sfer ter sozvočij na daljavo zdrknemo vselej šele takrat, ko ne ljubimo več ali ne ljubimo zares to je, ko ne ljubimo človeka iz mesa in krvi (človeka s takim in takim duhovnim, čustvenim in moralnim profilom, s takimi in takimi psihofizičnimi lastnostmi, navadami, razponom in raz-vadami), pač pa smo na vso moč zaljubljeni le v fikcijo, le v predstavo, da nekoga ljubimo. Zdi se nam celo, da nas to naše, po navadi kratkotrajno sprenevedenje, ta enodnevna osvežujoča evforija docela odvezuje vsake kasnejše odgovornosti ali morebitna soodgovornosti. Počutimo se domala užaljeni, opeharjeni ko se streznimo.
Zaljubili smo se pač spet le v ljubezen, v ta čudežni, velikonočni cvet (iz družine ovijalk), ki se nam vselej tako nepričakovano razbohoti v prsih, skoraj brez naše vednosti, ter z gibkimi viticami hrepeneče hlasta po najbližnji okolici, iščoč opore, pomoči realizacije, razbremenitve. Ko pa se cvet ospe ali kako drugače ’ ovene tudi vitice na... bližnjem ogrodju začno odpadati. NJE — opore! tratice, količka, ograjice nismo tako rekoč več potrebni. V večje ali manjše breme nam je. Sem mar jaz kriv, če...? Ko kanarček odleti ali pogine, čemu naj nam bo še kletka? Mirne duše jo lahko odnesemo na podstrešje, odstopimo starinarju ali velikodušno prepustimo kakemu znancu, tujcu, otroku, ki drobno sinjo ptičko ljubezni že greje v svojih nedrih, kletke pa še nima da bi jo vanjo zaprl.
Oprosti, premila, zmotil sem se. Najbrž sva se zmotila oba Ob prvi resnejši težavi in preizkušnji.
Milena zboli, kar pa je v tem Kovičevem primeru dovolj tehten razlog, da gre velika, v kolenih kar klecajoča ljubezen po vodi.
Marta se žal samo zjoče — ne, ne zavoljo tega, ker je recimo trenutno z živci na psu (str. 137), torej prav posebej potrebna kančka človeške topline in obzirnosti, pač pa le zato, ker so ji baje pod nosom prodali neko želeno blago — pa gre spet, po arhitektovi plemeniti zaslugi, neki mnogo obetajoč parček narazen.
(Upam, da je Kovič le nekoliko boljši psiholog od njegovega pronicljivega, baje tudi «alieniranega» junaka, ki si je Martine solze in izpad dobesedno razlagal. Njemu bi pač zamerila tako psihološko grobost).
Kaj pa zvemo o Henriku in ostalih sopotnikih našega lepobe-sednega in lepodušnega stavbarja? Skopo pest kavarniških kvant-informacij.
Henrik je nekakšen tehnokratski avtomat, ki v glavnem proizvaja le uspeh in denar. Njegova desna roka in zakonska družica Marija zelo marljivo razobeša po oknih to moževo nakopičeno robo in blago ter jo svetu razkazuje z očitnim dopadenjem. Njun zakon je brezdušna zveza, ki temelji izključno na posestno lastniških principih (Imamo, torej smo.) Henrik si ta dvojni čir (navidezni življenjski uspeh ob resničnem notranjem bankrotu) občasno zdravi z obilnim popivanjem po gostilnah ter s safariji (divjem lovu) na ljubljanske cipe in grizete. Marija bržčas z dodatnimi nakupi in grmadenjem dobrin ter z drgnjenjem parketa in srebrnine.
O drugih prigodnih človeških figuricah ne bom rekla niti mu, ker ne kaže prelahkomiselno fračkati besede za lutke iz krep papirja, ki pa žal ne mečejo za seboj niti samo po sebi umevne sence.
Za konec: Tudi ta Kovičeva knjiga nas v celem prepriča, da ni in noče še biti možnosti za resnični dialog med spoli in ljudmi. Le delo (pa ne vsako, Henrikove jalove napore si vzemimo za zgled) nas more kdaj pa kdaj odrešiti ter kolikor toliko osmisliti nesmisel našega bivanja. Gorje človeku tedaj. Gorje temu ubežniku, izgnancu, beguncu, izobčencu in samotarju. Gorje tudi obtujenemu človeštvu, ki zna le presunljivo vekatl in rotiti: Daj, daj, daj, pomagaj, odreši me — glagolov «na, le vzemi, le imej, le računaj na mojo pomoč, na mojo ljubezen, solidarnost, potrpljenje, le razpolagaj z menoj,« pa ne zna več spregati.
jol ka milic
Zajci hudo ogrožajo avstralsko gospodarstvo
SIMPATIČNA IN POPULARNA TELEVIZIJSKA NAPOVEDOVALKA
V treh letih zaredi en sam zajčji par osem milijonov potomcev - Ovčereja je v Avstraliji največji vir dohodkov, a zajci odjedajo ovcam travo - Farmarji se niso v polstoletnem boju našli proti zajcem uspešnega sredstva - Odpovedali so celo zajčji «naravni sovražniki»
Skoro neverjetno je slišati, da more biti pohlevna živalica kot Je zajček, tako nevarna, da je zaradi njega ogroženo gospodarstvo celega kontinenta. In vendar je tako. Več kot pol stoletja vodijo Avstralci srdito uničevalno vojno proti zajcem. Pri tem se poslužujejo vseh mogočih vrst orožja: od bumeranga do buldožerja. Toda danes je položaj še prav tak kot je bil ob začetku. Ce ne še slabši.
Zajce so prinesli v Avstralijo naseljenci. Ker do takrat n« tem kontinentu ni bilo teh glodalcev, so jih prinesli tja iz Evrope, «da bi si mogli privoščiti zabavo z lovom nanje.« Kdo bi sl takrat mislil, da se bodo te plašne živalice že v nekaj letih tako strahotno razmnožile, da bodo preplavile ce! kontinent!
Zgodovinarji zatrjujejo, da Je bil začetek «zajčje nadloge« v Avstraliji leta 1859, ko so prinesli na jadrnici «Light-ning«, ki se je zasidrala v Hob-sonovem zalivu, 24 zajčkov. Te živalice so jim bile tako dragocene, da so jih zelo skrbno •tražili. Kljub temu pa se je nekomu le posrečilo zmakniti enega samega dolgoušca, ki ga Je potem menda z velikim užitkom spekel in pojedel Pa so ga zasačili in strogo kaznovali. Plačati Je moral deset funtov globe. Dve leti pozneje pa Je okradenec imel že najmanj 25.000 zajcev in so mu postali takšna nadloga, da se je moral na vso moč truditi, da bi jih ugonobil. Za uničevanje tolikšne množine zajcev je potrošil 5.000 funtov. Neki drug farmar pa je v šestih letih sam uničil 20.000 zajcev, a jih je kljub temu, po njegovih računih ostalo še najmanj deset tisoč na njegovi farmi. Država Je razpisala takrat šiling nagrade za vsakega ubitega zajca.
Tako se je začela vojna Avstralcev proti temu nadležnemu in škodljivemu glodalcu.
Znano je, da se zajci silno naglo množijo. 2e po štirih tednih skoti zajklja okoli šest mladičev. Po petnajstih tednih so že samice iz novega gnezda godne za razplod. In se glede tega prav nič ne pomišljajo. Ce so le okoliščine in pa živ-ljenske razmere ugodne za to. In tako gre iz roda v rod. V enem letu se namnoži iz enega samega para že štiristo zajcev. In ako računamo tako dalje, ugotovimo, da zaplodi prvotni zajčji parček v treh letih okoli osem milijonov potomcev.
V teoriji so tako računali naravoslovci že davno prej Vendar pa ni bilo moč tega preveriti v resničnem življenju, vse, dokler se niso zajci naselili v Avstraliji. Tam so namreč ti glodale! imeli najideal-
nejše razmere in so «v praksi dokazali« pravilnost računov naravoslovcev.
V Avstraliji je sedaj po zakonu najstrožje prepovedano j gojiti zajce. Kdor se tega loti, ga oblasti kaznujejo. Sicer pa bi vsakogar, ki bi kaj takega počenjal imeli za pravega norca. V Avstraliji prav zares ne potrebujejo zajci nobene zaščite, nobene nege. Prav lahko skrbijo sami zase in jim ni prav nič potrebna človekova pomoč. Tam jim niti njih naravni sovražniki ne morejo do živega. Nihče ne mara za zajčje meso, ne ljudje ne živali. Ce-
lo podlasice, ki so jih zaredili nalašč zato, da bi uničevale zajčji rod, se zajcev niti ne dotaknejo. Potem so se še same zaredile v taki meri, da so tudi same postale poleg zajcev nadloga. Celo avstralski dingo, divji pes, žre raje ovce kot zajce.
V čem je pravzaprav škoda, ki jo povzroča zajec avstralskemu gospodarstvu?
Vedeti je predvsem treba, da je Avstralija kmetijska dežela. Tri četrtine izvoza so kmetijski pridelki. A naj starejša in najdonosnejša panoga avstralskega kmetijstva je ovčar-

J	1	2	3	4	s		j	6	7	B	9	10	L
[f						Li	12						13
vr						15					16		
					18					19			
20~				21				22					
24 [Lij				25			26		27				r
	□	28	29			30			31			c	i
[	32					33		34.			m	35	fn
37						■	39			<.0	41		
42					vr	44			,■	4.5			
46				vr				■	4.8				
/.9			SiT				n	51					
S	82					r	M	53				mm	r
VODOh.Av.mO. i. piod vuiSite
trte, 6. vesoljna poplava, 11. davni prednik, 12. provansalski pesnik (Prederie), 14. plitka Jama s stoječo vodo, 15. del skladbe, 16. vrsta vrbe, 17. drag kamen,
18.	reka, ki teče skozi Firence,
19.	skoraj 1000 km dolga reka v SZ in Mongoliji, 20. čuvanje, 22. ostanki odrezkov vrednostnih papirjev, 24. kemični znak za erbij, 25. pleme, rod, 27. del obraza, 28. temna ptica pevka, 30. kratica za «elektromontaža», 31. pristanišče na Finskem (Turku), 32. domače moško ime (Katarina), 33. letoviško mesteoe v severnem Jadranu, 35. oziralni zaimek, 37. skriven dogovor proti komu, 39. največji francoski renesančni pesnik (Pierre de), 42. najvišje božanstvo v nordijski mitologiji 43. angleški filmski režiser (Ca-rol), 45. znameniti nemški slikar, ekspresionist (Paul), 46. vzdevek, naziv, 47. pripadnik starodavnega evropskega naroda, 48. glavno mesto CSSR, 49. obrat mlekarske industrije, 51. hrup, trušč, razgrajanje, 52. luksuzna zasebna ladja, 53. pomožni duhovnik.
NAVPIČNO: 1 eden največjih sloven<!’"’h slikarjev (Ivan), 2. lovec potočnih živali, 3. pred leti umrli ameriški dramatik (Clif-ford), 4. hiat, 5. kratica za »delniško družbo«, 6. mesto v vzhodni Srbiji, 7. konica, 8. slovenski tednik za razvedrilo, 9. veletok v
Južni .mieriKi, lu. popularna italijanska pevka zabavne glasbe (Rita), 22. elektrarna na Soči, 12. otok v Irskem morju, 13. pred enim letom, 15. mlada slovenska filmska igralka (Irena), 18. ime ameriške filmske igralke Gardner, 19. jadranski otok, 21. hrib nad Reko, 23. ime francoskega filmskega igralca Delona, 26. okrasni kipec krilatega dečka, 28. napredovanje v službi, življenjska pot, 29. ime slovenskega pesnika Zupančiča, 32 kemična prvina (znak Cd), 34. manjši vojaški oddelek 35. slovenski slikar, odličen kolo rist (Stane), 36. nedosegljiv vzor vzvišen cilj, 37 slovenski prosvet ljenec, mecen slovenske književ nosti (Žiga), 38. del rimskega am fiteatra, 40. zadnja živalska noga 41. pokrajina v severni Španiji 44. ime mladinske pisateljice Pe roči, 47. žival, ki živi pod zemljo 48. predlog, 50. medmet, 51. kratica za sto voltov.
REŠITEV PREJŠNJE KRIZ4NKE
VODORAVNO: 1. realist, 8. I-stran, 14. Arnavti, 15. Lolita, 16. snaha, 17. G(alileo) G(alilei), 19. lavor, 20 Tani, 21. Leon, 23. čast, 24. ena, 25. Parsival, 27. RI, 28. pih, 29. gin, 30. Mo, 32. Marti-nek, 35. mer, 36. Kerr, 38. Isar, 39. pare, 40. Arena, 42. TT, 43. Karla, 44. Manila, 46. Aristid, 48. Arakan, 49. listina. NAVPIČNO: 45. A(da) N(egri).
stvo. Seveda je dandanes precej manj ovc kot jih je bilo nekoč. Vendar pa so jih še leta 1962. našteli skoro 158 milijonov. V proizvodnji volne Je Avstralija prva na svetu. Volna daje nad 15 odst. narodnega dohodka. Z volno trgujejo vsa večja obmorska mesta, a Sydney je sploh največje tržišče za volno na svetu. Poznavalcem volne pa je dobro znana avstralska ovca merinos, ki daje zelo cenjeno volno. Za dober napredek reje ovac so potrebni obširni in sočni pašniki. A teh v Avstraliji ni preveč. Neredko se zgodi, da po več mesecev ni dežja in ob takih sušnih dobah je vsa trava, glavna hrana dragocenih ovac, popolnoma uničana. Po vsem tem postane bolj razumljivo, v čem je škoda, ki jo povzroča tolikšna množina zajcev, ki odjedajo že tako pičlo travo ovcam. In sedaj je tudi bolj razumljivo prizadevanje posameznikov in tudi oblasti, da d! zajce po možnosti zatrli ali pa vsaj omejili njih število.
2e leta 1870 je avstralskn vlada ukazala, naj vse zajce iztrebijo in naj to nadlogo preženejo s pašnikov, kjer se pasejo ovce. Sklenili, so, da bodo zajcem onemogočili širjenje po vsem kontinentu. Zvezna vlada je ukazala, naj bi v ta namen zajce ogradili a potem, pač ne bi bilo težko jih iztrebiti.
In res! V državi Viktoriji so se tega prav resno lotili. Napravili so nekaj sto kilometrov dolgo ograjo iz žične mreže. Bila je meter visoka in je segala 15 centimetrov globoko v zemljo, da je zajci ne bi mogli spodkopavati. Z mrežo so zagradili tudi potoke in reke ob tej meji, kajti avstralski zajci so dobri plavalci.
In uspeh? Komaj je bil ta plot napravljen, so se zajci v velikih množinah pojavili izven svoje ograde. Poti jim ni zaprla ne mreža ne zid ne voda. In tako je bilo tudi po drugih državah.
Zajci so veliki požeruhi. Dokazano je, da požre šest zajcev toliko kot ena ovca. Poleg tega pa odgriznejo sleherno travno bilko do korenine, tako da v resnici ne ostane ovcam prav nič. To se še bolj občuti v sušnih mesecih
V sušnih letih se za.jci v velikih množinah selijo drugam In takrat le videti kot bi se cela pobočja hribov premikala. Spotoma pa požro vse, kar je zelenega, celo na drevesa plezajo. Za njimi ostane sama golota, sama puščava. Le roli muh se pasejo po polnjenih ovcah, govedu in zajcih
Prizadeti Avstralci pa se niso omejili zgolj pri postavljanju ograj v boju proti zajčji nadlogi. V ta namen so se posluži-li tudi strupenih plinov in ce-
A
R
G
0 N A V T
1
«= ... IN PRIAM 3IM OE H ZAŽELEL SREČNO POT.
-»o S
lo buldožerjev. Z njimi so do segli še največji uspeh. Bili so to pravcati pogromi na zajce. Ob takih priložnostih so uničili tudi do 13.000 zajcev na površini 400 hektarov. Farmarji, ki so svoje farme na tak način očistili, so po navadi imeli pred zajci mir, če so svoje zemljišče dobro ogradili in ga potem stalno stražili s psi in morda tudi z oboroženimi stražniki.
Vendar pa si tega ne more prav vsak farmar privoščiti. Je predrago. Večina od njih si za prihodnost ne daje nobenega upanja. Prepričani so, da se ta zajčja nadloga ne bo dala nikoli odpraviti. In morda jim ne bo kazalo drugega kot da prepustijo svojo zemljo zajcem, sami pa se preselijo drugam ter se lotijo česa drugega.
Tako vidimo, da zajec le ni tako pohlevna in nedolžna živalica, kot je videti na prvi pogled. Vsaj v Avstraliji ne.
S. A.
NAŠ DOPISNIK NA ZAUPNEM POMENKU Z GABRIELLO FARINON
Štorklja bo prišla drugič na obisk
«Priznam, da sem vsakikrat, ko gledam v tisto žarečo luč snemalne kamere, enako, če ne še bolj razburjena kot takrat, ko sem prvič pogledala vanjo» je zaupala Gabriella
Popularna televizijska napovedovalka Gabriella Farinon, ki nas tolikokrat pogleda s televizijskega ekrana in nežno šepne »buona sera« ali sladko zaželi lahko noč, je tudi v življenju tako prikupna, ljubka in tiha. Rojena je v Trevisu, a že dalj časa živi v Rimu, kjer se je začela tudi njena uspešna kariera televizijske napovedovalke. Poročena je z režiserjem — doku-mentaristom Dorom Modestijem in ima že triletno hčerko Barbaro, ki bo kmalu dobila... bratca! Da, lo Je tudi ekskluzivna novica današnjega intervjuja, ki Je ostali časopisi še niso objavili. »Primorski« Je tudi to pot prednjačil!
Rim, novembra
— Whisky, gin, vodko?, me je Gabriella prijazno vprašala in se sklonila do bakrenega kotlička, kjer so bile shranjene steklenice žganih pijač.
— Ne, hvala, raje bi coca-co-
lo...
— Trenutek
Odhitela je v kuhinjo, da bi iz hladilnika vzela stekleničko svežilne pijače, Jaz pa sem se razgledal po salonu. Na stenah so visele umetniške slike, ki so bile podpisane Zametti in Soffi-ci, na majhni mizi, za katero sem sedel, so bile položene starinske razglednice, mojo pozornost pa sta vzbudila predvsem bakreni kotliček, ki Je služil za bar in svetla medeninasta trobenta, spremenjena v svetilko.
Gabriella se Je vrnila s kozarcem coca-cole, v katero Je dala rezino limone, zase pa je prinesla skodelico kave Sedla mi je nasproti, si popravile lase, ki so Ji silili na oči, in me vprašujoče pogledala. Imel sem občutek, da bo zdaj zdaj rekla «buona sera«, zato sem pričel:
— Postati televizijska napovedovalka Je nedvomno skrita želja marsikaterega dekleta. Tudi med našimi bralkami je prav gotovo katera, ki upa, da bo njen obraz nekoč prenašala televizija, zato bi vas prosil, če bi povedali, kako ste vi pričeli svojo kariero in katere lastnosti so ne-obhodno potrebne, če hoče mlado dekle uspeti kot televizijska napovedovalka.
— Kariero televizijske napovedovalke sem pričela pred štirimi leti, ko Je televizija iskala nove napovedovalke za svoj drugi program. Na take razpise se lahko prijavi vsako dekle, ki pa mora biti dovolj prikupno, «tele-fotogenična« in »čistega« obraza. Obvladati mora vsaj dva tuja jezika in njena izgovarjava mora biti neoporečna.
— Kako vam je pri srcu, če pomislite, da prav tisti trenutek, ko napovedujete, strmi v vas toliko radovednih oči, ki vas ocenjujejo, hvalijo, pa tudi opravljajo?
— Opravljanje me ne prizadene, prav rada pa sprejmem vsako kritiko, če Je dobronamerna (to pa se tako malokdaj pripeti!). Nepopisno lep Je občutek, da v tistem trenutku, ko v studiu gledam v rdečo lučko, zre vame toliko obrazov, katerim sem prijateljica, ker jih vsak večer znova obiščem, čeprav samo za nekaj trenutkov. In priznam, da sem vsakokrat, ko gledam v tisto žarečo luč snemalne kamere, enako, če ne še bolj
razburjena kot takrat, ko sem prvič pogledala vanjo.
— Ampak meni se zdi, da je vaše delo pasivno, saj vam ne nudi nobenega zadoščenja...
— Ne, vsako delo, ki ga človek opravlja s srcem in spoštovanjem, nudi svoje zadoščenje. Meni na primer da veliko zadoščenje zavest, da sem potrebna tolikim samim in bolnim ljudem, ki v svoji sobici nestrpno pričakujejo, kaj jim bo tisti večer lepega napovedala Gabriella Farinon...
— . Aba Cercato ali Nlcolet-ta Orsomando... Gospa, ker smo že tu, potem lahko poveste, kakšni so odnosi med napovedovalkami — »za zaprtimi vrati«, seveda. Denimo — prepiri, so večkrat na dnevnem redu?
— Mislite, da so televizijske napovedovalke zelo drugačne od ostalih žen? Na vprašanje ne morem neposredno odgovoriti, lahko pa ga nekoliko »ilustriram«:	predstavljajte si majhno
sobico, v kateri je Sest ogledal, nešteto krem in šmink, predvsem pa velik nered... In v tej sobici se vrti šest gospa, ki nervozno čakajo na poziv iz studia, in te gospe predstavljajo...
— Hvala, gospa, sem že uganil: srečno družino rimskih napovedovalk'
Gabriella se Je prisrčno nasmejala in pogledala proti vratom, od koder jo je otroški glasek poklical: »Mama!«
Obrnil sem se in zagledal srčkano, triletno punčko, v belem krilcu s kratkimi rokavi, ki Je
živa podoba svoje mamice. »Pridi, Barbara, in pozdravi gospoda,« jo je nagovorila Gabriella in deklica je po hitrem «bon giorno« zlezla mami v naročje.
— Barbara, sem jo vprašal, si vesela, kadar vidiš mamico na televiziji?
— Da, vidiš, ta oblekca, na sliki, je ta, ki jo imam, sedaj, toliko rožic ima, sedaj oblečeno, kaj pa mojo, mojo »bambolo«, si videl, mama žeinaaa...
Opazoval sem Gabriello, kako skrbno in nežno je kramljala s svojo hčerko, toliko materinskega je bilo v vsaki njeni kretnji, da sem se moral znova prepričati, kako pristni sta njena toplina in nežnost. Ne, Gabriella me zares ni razočarala. Bilo mi je skoraj žal, ker sem ji moral postaviti drugo vprašanje.
— Med «moško reprezentanco« napovedovalcev, vodita Mike Bon-giomo in Corrado. Kateri vam je bolj všeč?
— Corrado, nedvomno. Mike se mi zdi nekoliko ošaben, trd, vase zagledan. Ni mi všeč tudi njegov način ravnanja z ljudmi, ki pridejo na njegove oddaje. Večkrat je nehuman in se pre-mnogokrat širokousti: »Ce ne bi ta in ta pevka prišla na to in to mojo oddajo, ne bi bila, ne bi dosegla tega in tega, kar Je pač to in to dosegla...« Corrado pa je tako preprost, prisrčen in simpatičen.
— S čim se ukvarjate v svojem prostem času?
— Hoteli ste najbrž reči, s čim bi se ukvarjala, če bi ga ime-
la? Predvsem bi se bolj posvetila svoji hčerki in — pošteno spala. Za kratek čas pa rada poziram, od tega tedna dalje bom tudi vodila neko rubriko pogovorov z bralci.
— Ste že bili kdaj v Jugoslaviji?
— Se ne. Mož, ki je bil večkrat pri vas, Je nor na vaše morje, zato bomo prihodnje leto šli tja na počitnice.
— Kaj pa boste, gospa Gabriella, zaupali našim bralcem, kar niste še nikomur?
— Kako? Je to obvezno?
— Ne, toda je že postala tradicija... Torej?
Gabriella je oklevala, ni se mogla odločiti, če naj zares zaupa svojo skrivnost. Uganil sem, da mora biti njena skrivnost nekaj zelo zelo lepega, saj že ob sami misli nanjo, ji je tako zažarel obraz...
— Štorklja bo prišla drugič na obisk, Barbara bo dobila bratca, tako rada bi z možem Barbari «kupila/> bratca, saj Je vedno tako sama...
Gabriella je govorila In govorila ter božala Barbaro po laseh. Kdo ve, sem pomislil, če tudi, v televizijskih studiih, kadar zre v tisto rdečo luč, misli na svojo sladko skrivnost, morda celo občuti nenadno željo, da bi rekla namesto:	»Buona
sera!« — «Spet bom mama!«
Ne vem, čemu nisem teh misli povedal na glas, rekel sem samo:
— Zelo lepo, gospa. Najboljše želje!
BRANKO VATOVEC
Veljaven od 28. novembra do 4. decembra
S----\ OVEN (od 21. 3. do
/ tv \ 20.4.) Premagati mo-[	j rate svojo voljo po
\jT 1J gospodovanju za vsa-y ko ceno. Počakajte na nadaljnji razvoj čustvenega položaja. V družini bo nekaj časa položaj precej napet, toda z razsodnostjo in potrpljenjem se bo vse urav-
nf>i->
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) To razdobje vam bo prineslo nepričakovana zadoščenja. Odkrili boste, da vaše izkušnje niso uile zaman, čeprav boste morali prehoditi še nekoliko poti do popolnega razumevanja z ljubljeno osebo. Pojdite bolj pogosto v družbo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V obnašanju z ljubljeno o-sebo morate biti bolj spretni, da preprečite razne nepotrebne prizore ljubosumja. Problemov imate že tako preveč, zato se izogibajte vsaj sporom v ljubezni. S sosedi se boste zapletli v spore.
—RAK (od 21. 6. do fp A 22. 7.) Vaše čustve-f/ZmoiN\ no življenje ni rav-( /JRl I no sijajno. Nekateri
V	f ' 'J vplivi zvezd povzro-
V	V čajo, da ste zelo slabe volje. V družbi in s prijatelji boste morali izpolniti več obveznosti, kot bi želeli. Na delu pa pojde precej dobro.
/----X EEV (od 23. 7. do
Ir \ n- 8-> Razni Ciniteljl ( jpgP 1 bodo pripomogli k \ v J temu, da boste pre-V 7 živeli sončne dneve, ki bodo lepi kot sanje Teden je vsekakor zelo zanimiv in pripraven za ureditev vaših srčnih zadev. Imeli boste opravka z zelo duhovitimi prijate!"
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ce boste pokazali nekoliko dobre volje, boste lahko preživeli srečen teden z osebami, ki so vam drage. Nekdo vas bo presenetil in nenadoma šel na potovanje, da vas obišče. V družini utegnejo nastati nekateri maniši spori.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Ce bodo postali odnosi z ljubljeno osebo nekoliko napeti, se je nekoliko časa izogibajte, tako da si bo zopet želela' vaše družbe. Ta teden se boste dobro obvladali in zato tudi dobro znašli v vsaki družbi.
ŠKORPIJON (nd 24.
10.	do 21. 11.) Zaljubljenci bodo lahko poglobili svoje odnose in sprejeli resne sklepe za prihodnost. Cas je sploh ugoden za razna srečanja in zbližanja. Zadoščenje boste imeli tudi od potovanja in obiskov.
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) V ljubezni bo vladalo nekakšno prehodno razdobje. Morali	se bo-
ste potruditi, če boste hoteli navezati nove stike. Srečo pa boste imeli na potovanju ali na izletu. Na delu pa pojde sploh vse narobe.
x	KOZOROG	(od 22.
f	V\	12. do 20.	1.) Tre-
[^I nutno se bo vaš ču-stveni položaj razvi-’y	Jal drugače, kakor
v----'	pričakujete.	Bolje se
boste razumeli z ljudmi, ki ste jih pred kratkim spoznali, kot pa z osebami, ki so vam že dolgo časa drage. Ne delajte dolgov.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Popolnoma boste lahko uživali srečo, ki jo boste dosegli v čustve-
____ nem življenju. Rešili
se boste tudi neke stare mržnje in ljubosumnosti. Pojdite kdaj tudi v družbo, ker vam bo koristilo, če boste videli kake nove obraze.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Teden bo zelo zanimiv in prijeten. Zelo radi boste v družbi ljubljene osebe, ki bo do vas tudi zelo pozorna. Pojdite v družbo prijateljev in znancev. Premagali boste tudi neke težnje, ki so vas doslej zavirale V življenju.
go v.
Mesečna priloga primorskega dnevnika za naše podeželje št. 11(23) OB NOVEM REGULACIJSKEM NAČRTU ZA TRŽAŠKO OBČINO
Občina mora poskrbeti za valorizacijo področij, ki so določena za kmetijstvo
Brez urejenih poti in vodovodnih naprav ni pričakovati napredka v kmetijstvu - Dolžnost trgovinske zbornice
Na tiskovni konferenci o novem splošnem mestnem regulacijskem načrtu je bilo Postavljeno občinskemu odborniku za javna dela Moc-chiju in prisotnim funkcio-narejm tehničnega urada tudi sledeče vprašanje:
«Novi regulacijski načrt določa tudi »Kmetijsko področje«. Znano je, da je občinska 'Uprava na primer dolžna na Področjih, ki so namenjena za gradnjo industrije (Industrijske cone), graditi ceste, vodovode, električne in plinske vode itd. To pomeni, da mora občinska uprava nuditi Potrebne pogoje za gradnjo industrijskih obratov. V na-
Važno opozorilo
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarjata svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti do opolnoči 30. novembra.
Kdor ne bi izpolnil prijav, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda ali sam toči na osmici. Po letošnjem novem zakonu pa so Predvidene stroge kazni za take, ki bi vina ne prijavili (od 100.000 do 1 milijon lir globe).
Prijave je treba napisati na Posebnih obrazcih in rok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. dec. Ni torej računati, kot prejšnja leta, na možnost Prijave za zamudnike tudi še enkrat v januarju.
Zato naj se vsi vinogradniki zadnje dni novembra in prve dni decembra zglasijo na tajništvu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, da jim izpolni in vloži prijave.
TAJNIŠTVO KZ in Z M P
sprotnem primeru bi se zelo težko našlo podjetje, ki bi bi-lo pripravljeno zgraditi na ?voje stroške vse te naprave m gele nato postaviti obrate. Ko je bilo že omenjeno, do-novi regulacijski načrt — «Kmetijsko področje«. Razumljivo je torej, da je dolžnost občinske uprave, da valorizira področja, namenje-
loča
tudi
na za razvoj kmetijstva tako, kot jih valorizira za razvoj industrije. Pri tem je mišljeno, da je občinska uprava dolžna, da zgradi potrebne ceste in vodovode. Brez cest in brez vode bodo kmetijska področja ostala samo na papirju, ker ni mogoče danes zahtevati, da bodo kmetje, ki bi lahko povečali obdelovalno površino svojih posestev zlasti pod Prosekom in Kontove-lom, obdelovali zemljo v pogojih, ki so veljali pred 50 leti, da bodo nosili na ramenih gnoj po strmih klancih proti železniški progi, ali pa pridelke iz grunta na dom. Sodobno kmetijstvo zahteva tudi sodobno obdelavo zemlje s stroji, zahteva specializirane kulture, ki jih brez ustreznih cest in vode danes ni mogoče uvesti.
Ali so pristojni občinski u-radi na to pomislili? Ali bodo v primernem času valorizirali tudi «Kmetijsko področje«, da bo primerno za sodobno obdelavo zemlje?«
Tako občinski odbornik kot prisotni funkcionarji niso pričakovali tega vprašanja, zato je eden od funkcionarjev odgovoril:
«Po izdelavi splošnega mestnega regulacijskega načrta je treba izdelati tudi podrob-nostne regulacijske načrte za posamezna področja, za določitev potrebnih javnih del. Za rešitev teh vprašanj se bo lahko Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo zanimala pri pristojni urbanistični komisiji, ki bo obravnavala vsa vprašanja v zvezi z uveljavitvijo splošnega in podrob-nostnih regulacijskih načrtov«.
Sedaj ko je bilo to vprašanje načeto, menimo, da ne bo dovolj, da bodo kmetje čakali na zanimanje trgovinske zbornice, ki bi sicer morala skrbeti tudi za kmetijstvo, ki pa je dejansko doslej zelo malo naredila za to gospodarsko vejo na tržaškem. Tržaška občinska uprava bi se morala vsaj sedaj, ko je v mestnem regulacijskem načrtu določila posebna področja za kmetijstvo, obvezati, da bo začela obravnavati tudi kmetijska
Komisije za kmetijstvo
Občinski svet v Miljah je ha svoji seji v sredo 24. novembra, med drugim izvolil občinsko komisijo za kmetijstvo. Za člane so bili izvoljeni dr. Umberto Chiriaco, Pino Krevatin, Giovanni Galan-ti, Mario Lenardon, Fedor Sa-niec, Josip Škerjanc (Scheria-ni) in Antonio Marši. Ta komisija ima posvetovalni značaj, njena naloga pa je, da Proučuje razmere in potrebe kmetijstva ter predlaga razne
pobude za razvoj kmetijstva in zaščito koristi kmetov.
Pri tem moramo pripomniti, da je miljska občinska u-prava že pred 12 leti prva na našem področju dala pobudo za razstavo domačih vin in da so njenemu zgledu nato sledile vse druge naše občine, razen tržaške. Izvolitev komisije za kmetijstvo je dobra zamisel in upamo, da bodo tako ukrepali tudi občinski svet drugih občin, vštevši tržaško.
vprašanja in jih skušala reševati, v kolikor je to v njeni pristojnosti. Zato bi bilo potrebno, da bi se občinski uradi, ki se ukvarjajo s sestavo podrobnostnih regulacijskih načrtov, ko bodo obravnavali vprašanje ((Kmetijskega področja«, obrnili za nasvete tudi na kmetijske organizacije, kot so Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov in druge, ki jim bodo gotovo znale svetovati pravilno in najbolj strežno rešitev posameznih vprašanj.
Poleg tega bi bilo potrebno, da bi občinski odbor določil enega od odbornikov, naj se ukvarja tudi s kmetijskimi vprašanji, saj imamo danes odbornike, ki se ukvarjajo tudi z vprašanji mladine, športa itd Za kmetijstvo pa se v odboru sedaj nihče neposredno ne zanima, čeprav so perspektive za vrtnarstvo in cvetličarstvo pri nas ugodne, če se bodo kmetom nudili ustrezni pogoji za intenzivno obdelavo primernih zemljišč, ki jih je zlasti v bregu med Križem in Barkovljami še dovolj na razpolago in imajo izredno ugodno lego.
Slavko Štoka
RAZSTAVE IN NAGRADE
Predstavniki oblasti na razdeljevanju nagrad v Miljah
ZA BELA VINA: Mario Lenardon (I.) Giovani Bergamasco (II.)
V prostorih občinske galerije «Lo Squero» v Miljah je bilo v četrtek, 11. novembra, razdeljevanje nagrad vinogradnikom iz miljske občine, ki so se s svojim vinskim pridelkom udeležili 12. razstave domačih vin v Miljah. Razen nagrajencev, župana in občinskih odbornikov ter ravnatelja in strokovnjakov kmetijskega nadzor-ništva sta bila prisotna tudi predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini in pokrajinski odbornik Vigini. Nagrajeni so bili naslednji vinogradniki:
Luigi Bortolin (III.)
Vladimir Eller in Josip šker-janc (ScherianiJ
ZA ČRNA VINA:
Mario Lenardon (I.)
Ivan Pečar (Pecchiari) (II.) Vladimir Eller (III.) Giovanni Bergomasco, Luigi Bortolin in Josip Škerjanc (Scheriani)
ZA NAJLEPŠE KIOSKE: Josip in Fabiana Škerjanc (Scheriani) (I.)
Vladimir Eller (II.)
Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini izroča nagrado
nardonu
PROBLEMI GORIŠKIH ŽIVINOREJCEV
V okviru svoje stanovske zveze bodo bolje zaščitili svoje koristi
V decembru bodo tudi letos izvedli splošno obvezno cepljenje goveje živine proti slinavki v obmejnem pasu na Goriškem. To cepljenje, za katero bo država dala potrebno cepivo brezplačno, bodo izvedli na področju občin: Gorica, Sovodnje, Doberdob, Šte-verjan, Moša, Kapriva, Krmin in Dolenje. Kot prejšnja leta, bo poverjena izvedba te operacije občinskim živinozdrav-nikom.
Med tem pa je v svoji zaključni fazi pregled goveje živine po vsej pokrajini v okviru borbe proti jetiki in brucelozi, ki že nekaj let poteka na pobudo pokrajinske uprave in ob sodelovanju pokrajinskega kmetijskega nadzorni-ništva ter veterinarjev.
Do pred nekaj dnevi so pregledali 1500 hlevov z 9000 glavami živine. Ugotovili so nadaljnje nazadovanje obeh bolezni, saj so zabeležili samo 130 primerov obolenj, kar predstavlja komaj 1,4 od sto pregledane goveje živine.
Tudi glede slinavke je položaj med živino kar zadovoljiv. V zadnjih mesecih so ugotovili samo en primer obolelosti in sicer na področju
Gradeža. Ker je bil ta primer bolj blagega značaja, niso pristojni organi sprejeli izrednih ukrepov ter so se o-mejili na cepljenje živine s trivalentnim cepivom na področju v obsegu enega km od okuženega hleva.
Po podatkih zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo imamo sedaj na Goriškem nekaj nad 18.000 glav goveje živine, 1000 konj, 5.500 prašičev ter nekaj nad 350 tisoč razne perutnine. 2e dalj časa so se nekateri naprednejši živinorejci, zlasti v Furlaniji in na Krasu, potegovali za ustanovitev pokrajinske zveze živinorejcev, saj je iz zgornjih podatkov razvidno, da predstavlja živinoreja važno postavko kmetijstvu na Goriškem in da je zato treba živinorejce še bolj povezati v težnji k nadaljnjemu razvoju te panoge. Končno so to zamisel začeli uresničevati in ob koncu prejšnjega meseca so na ustanovnem občnem zboru zveze, v prostorih zbornice, postavili temelje novi organizaciji z odobritvijo statuta in izvolitvijo njenega odbora.
Za predsednika je bil izvo-
ljen prof. Marsano, ki pri zbornici že tako odgovarja za kmetijski sektor in je vodil pripravljalna dela. Poleg njega so v odboru predstavniki živinorejcev iz Gorice, Gradiške. Gradeža, Škocjana, Ločni-ka, Romansa, Krmina, Ronk, Šlovrenca, Medee in Mariana. Zveza živinorejcev si je zadala za osnovno nalogo gospodarsko zaščito živinorejcev in razvoj pobud v korist živinoreje na splošno, saj je v statutu rečeno, da bodo pospeševali razvoj vseh govejih pasem, ki jih imajo v reji na Goriškem. To pa je tudi obvezno, da bo zveza tudi juri-dično priznana.
Predsednik zveze prof. Marsano nam je zagotovil, da je njeno življenje in delovanje že zagotovljeno, ker je k njej pristopilo vseh 400 članov dosedanjega združenja rejcev goveje živine šekaste furlanske pasme. Prav te dni so poslali tudi propagandno okrožnico vsem živinorejcem, ki jih imamo na Goriškem okrog 5000, da bi jih še posebej opozorili na koristi, ki jih bodo imeli, če se vpišejo v svojo stanovsko organizacijo.
Ivo Marinči*
S
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Nekaj iz zgodovine zadružništva
Po prvi svetovni vojni so bile drugačne razmere, kakor so zdaj, v gorskih krajih Furlanije. Takrat je bilo ogromno ljudi doma, največ v zgodovini teh krajev. Leta 1921 so našteli največ prebivalstva v vseh občinah, odkar so ti kraji naseljeni Morali so se u-kvarjati s kmetijstvom, poskrbeti za pozidavo številnih porušenih hiš po hudih bojih v prvi svetovni vojni in še skrbeti, kako bi v domačem kraju kaj delali in zaslužili. Av-stro-ogrska monarija je bila namreč razdeljena med razne države in emigranti iz Beneške Slovenije niso mogli več dobiti dela na Kranjskem, štajerskem, Koroškem. Hrvaškem, na Češkem in na Madžarskem, poti na zahod pa s? emigrantom niso še odprle. Ljudje so morali doma pridno delati in so ustanovili tudi precej zadrug, ki so jim pomagale v borbi za življenje. Po drugi svetovni vojni pa je odšla že kar dobra četrtina ljudi v emigracijo in tiste zadruge, ki so bile ustanovljene pred 45 leti, so zdaj le še na papirju.
Centralne oblasti v Rimu. in sicer ministrstvo za delo in socialno skrbstvo so tedaj te zadruge razpustile. Vseh razpuščenih zadrug je okoli 80. Našteli bomo nekaj teh razpuščenih zadrug iz tistih krajev, kjer žive Slovenci sami ali pomešarji s Furlani in Italijani:
Stavbena zadruga bivših bojevnikov, s sedežem v Reziji, ki je bila ustanovljena 1. 1919 (Sooietd cooperativa Edile ex combattenti);
Zadruga Rezije in Železnega kanala, s sedežem v Reziji, u-stanovljena 1.1920 (Societš cooperativa di Resia e Canal di Ferro);
Avtoprevozniška zadruga za Kanalsko dolino, s sedežem v Trbižu (Cooperativa autotra-sporti Val Canale);
Delavska zadruga Kanalske doline, s sedežem v Trbižu, ustanovljena 1. 1935 (Cooperativa tra i lavoratori della Val Canale);
Zadruga «Združenje gozdnih delavcev in kmetov Kanalske doline, s sedežem v Trbižu (Cooperativa «Unione boscaioli e contadini della Val Canale);
Zadruga «Omnia Val Canale*, s sedežem v Ovčji vesi, ustanovljena leta 1947.
Ker so te zadruge že davno prenehale delati, so bile zdaj enostavno razpuščene in ni oblast zato imenovala nobenega komisarja, ki bi skrbel za njihovo likvidacijo.
Takoj po prvi svetovni vojni je bilo ustanovljenih obilo zadrug, nekaj manj tudi po drugi vojni. Zadruge po prvi svetovni vojni so ustanovili
v veliki večini pripadniki enotne socialistične stranke. Po razcepitvi delavskega gibanja na kongresu v Livornu na dve delavski stranki: socialistično in komunistično — so tudi te zadruge imele vodstva, ki so simpatizirala z eno ali drugo teh dveh delavskih strank. Po drugi svetovni je tudi po zmagi naprednih antifašističnih sil ponovno zrasla mreža raznih zadrug. Po prvi svetovni vojni so fašistične škvadre raz-
bile sedeže teh levo usmerjenih zadrug, a ko je nastopil fašizem, je takoj pokazal svoje odkrito sovraštvo do vseh vrst zadrug. V takem neugodnem ozračju zadruge niso mogle razvijati svoje zadružne misije ir. so tudi gmotno propadle, ker so jim fašistične oblasti spodrezale korenine. Po drugi svetovni vojni pa je naglo množično emigriranje prebivalstva spodkovalo obstoj večini zadrug.
Vedno več mejnih prehodov
Zadnje mesece opažamo s pra- čih svoja obmejna prehodna do-vo prelomnico v malem obmej- voljenja, medtem ko je z vi-nem osebnem prometu na sek- demske strani kapljalo le po ne-torju videmske pokrajine. Kar kaj tisoč ljudi. Neka zadržanost naenkrat prekaša število itali- in neobveščenost sta zadrževali janskih prehodnikov, in sicer do pred kratkim tisto sprošče-najmanj še za enkrat toliko šte- nost, ki je na južnem delu meje vilo jugoslovanskih. To se po- podrla vse jezove nezaupanja in navija mesec za mesecem od le- zlila v prisrčno sožitje obmejno tošnjega poletja. Prej je bilo meščansko italijansko prebival-skozi deset let prav nasprotno, stvo s slovenskim podeželskim Jugoslovanski lastniki prehodnic ljudstvom
iz Gorenje soške doline so ves čas v veliki meri presegali obiskovalce iz videmske pokrajine. Naraščajočemu dotoku potnikov
Naj govorijo podatki za mesec oktober:
Vseh prehodov je bilo 38.147, od teh s prehodnicami 22.864 z
in Furlanije se čudijo tudi v So- italijanske strani in 14.532 z ju ški dolini. Nekateri pripisujejo goslovanske strani. Kmečkih
dvolastnikov je bilo 580 z italijanskega ozemlja in samo 198 iz jugoslovanskih krajev.
Velikansko večino prehodov je kot po navadi bilo pri Stupici, kar 33.169. Vsi drugi prehodi so imeli komaj 5.000 prehodov, od teh pa skoro največ Učeja, za katero se toliko zavzemajo tar-
----------------------------- čentski gospodarski krogi, ki so
ta novi pojav novim uredbam, povezani s tem krajem po znaki urejujejo obmejni promet, meniti dolgi cesti preko prela-Nas to ne prepričuje toliko, ker za ,Tam-na-meji’. Precej ima preje število jugoslovanskih pre- hodnikov Robedišče, precej manj hodnikov nekam stabilno in so pa prehodi preko gorske verige v velikem porastu le furlanski Kolovrata: Poljava pri Čepleti-prehodniki. Res pa je, da je bil ščih, Solarje nad Dreko, most
• Iz Holandske je dospela pošiljka semenske čebulice. Kupite jo pravočasno po ugodni ceni pri Kmetijski zadrugi v Trstu — Ul. Foscolo I in njenih podružnicah v Ul, Flavia ter v Miljah.
Novi zakonski predpisi o zavarovanju proti nesrečam pri delu s kmetijskimi stroji
V Uradnem listu od 13. oktobra so bile objavljene nove odredbe glede obveznega zavarovanja proti nesrečam na delu in poklicnim boleznim. Za kmetovalce preneha obveznost zavarovanja pri 70 letih starosti, tudi če še naprej delajo. Stalno invalidnino prejema prizadeti le če je njegova stalna nesposobnost večja kot 14 odst. Za neposredne obdelovalce in spolovinarje ni predvidena dnevna odškodnina v primeru začasne nesposobnosti. Invalidnina je manjša kot za industrijske delavce. Priznanih je samo 7 poklicnih bolezni, medtem ko jih je za industrijo 42.
Glavna novost, ki jo prinašajo novi predpisi, je vključitev nekaterih vrst nesreč iz industrijskega v kmetijsko
področje. Glede zavarovanja proti nesrečam pri kmečkem delu se upoštevajo vsa dela na zemljišču, vzreja živine, gozdna dela, vsa dela pri Pre' delovanju pridelkov na PoseT sti ter vsa dela s kmetijskimi stroji. Po novih predpisih pa bo prizadeti, ki se ponesreči pri delu s kmetijskimi stroji, užival vse pravice, ki veljajo za delavce v industriji. Prija; ve za nesreče pri delu s stroji je treba na enak način kot za druge nesreče pri kmečkem delu, obrazložiti pa je treba, da se je nesreča zgodila Prl delu s strojem.
Za podrobnejša pojasnila, zlasti pa v primeru nesreč, svetujemo našim kmetom, naj se obrnejo na tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov.
Ali ne bi lahko začeli tudi pri nas...
ta sektor deset let nekam kar zakrnel v primeri s tržaškim in goriškim odsekom, kjer so ob-
Klinac, Kal, Topolovo. Ob Idrijci pa je število prehodov naravnost neznatno že vsa leta,
mejni prebivalci izkoriščali kar odkar obstaja videmski spora-v desettisočih in nato v stotiso- zum.
Predstavniki zadrug iz Trsta, Krmina in Gradiške so prejšnji teden bili na dvodnevnem obisku pri raznih zadruž nih ustanovah v Emiliji. O-gledali so si veliko zadružno klet, najmodernejšo zadružno mlekarno, zadružne hleve in zadružno klavnico. Ob tel priliki so se pogovorili z zadružniki in voditelji zadrug o u-stanavljanju in delovanju zadrug. Odnesli so najlepše vtise in so bili navdušeni, prijetno presenečeni spričo vsega, kar so videli. Mnoge izkušnje zadružnikov v Emiliji bi zelo koristile tudi našim kmetom, zlasti živinorejcem.
Zelo umestno in koristno bi bilo če bi si take zadruge ogledali naši kmetje, vsaj nekaj iz raznih krajev. Take bi se na lastne oči prepričali, kaj vse se lahko doseže s so-
Za dobro rejo domačih kuncev
Danes, ko vsaka pridna gospodinja računa kako bi z mesečnimi izdatki čimbolje izhajala, predstavlja meso eno od najbolj visokih izdatkov v domači ekonomiji. Vzreja domačih kuncev je v tem pogledu rešila iz zagate marsikatero kmečko gospodinjo. Meso kuncev prav nič ne zaostaja za mesom piščancev glede hranilne vrednosti in okusa.
Prva osnovna napaka, ki jo delajo rejci kuncev je, da pu-
IZ DREKE IN S F, LENARTA
Občinski problemi
V Dreki in pri Sv. Lenartu sta se zbrala občinska odbora z županoma, da bi skupaj z deželnim odbornikom za kmetijstvo, odvetnikom Co-
ševanje problemov je zelo razveselilo slovenske kmete v teh občinah.
Sklad za živinorejo
Močnejši živinorejci v vaseh po
mellijem, pretresali najbolj pereče dolini Nadiže, ki redijo več živine občinske probleme. Deželnega od- s krmo na deteljiščlh in boljših bornika sta spremljala kmetijska travnikih, razpravljajo o predlogu,
strokovnjaka geometer Romeo Na-mor in kmetijski deželni nadzor
ki so ga sprožili te dni na eni izmed sej trgovinske zbornice v Vid-
nik dr. Cragnolini. V tistih strmih mu. Sestala se je namreč nekoliko krajih Je najbolj pomembno vpra- prej posebna komisija za poveča-šanje cest. in sicer ne samo onih nje števila goveje živine v hribov-splošnih za navaden promet, ampak skih krajih pokrajine. Na podlagi
tudi tistih, ki vodijo na polja, v gozd in senožeti, ker le dobre kmeč-
raznih skladov, ki jih dobiva komisija, razdeljuje kmetom, ki to
ke ceste olajšajo preostalim kme- želijo, govejo živino za rejo. Oblasti tom delo. Občina Dreka je pozna- upajo, da bi se vendar tako spet na po svojih številnih žičnicah, s vsaj nekoliko razširila živinoreja katerimi številni kmetje spravljajo in da ne bi število govedi kar na domov seno in drva. Gozdovi so rev- prej padalo. Mislijo tudi, da bo mo ni, pred leti Izsekani in zato je bi- goče povečati sklade (fonde) te kolo tudi potrebno razpravljati, kako misije na podlagi raznih državnih urediti gozdove in povečati prirast zakonov, ki določajo zelo ugodna na hektar. Ceste, žičnice in gozdovi posojila za kupovanje goveje živi-»o bili torej glavna tema pogovorov ne. Mnenje naših ljudi je, da bodo med občinskima odboroma in za- kmetje kupovali in redili živino le atopniki dežele. Tako praktično re- pod prav ugodnimi pogoji.
st-ijo samici, da prevečkrat na leto gnezdi. Samica ne bi smela gnezditi več kot trikrat na leto. Prvič zgodaj spomladi, ko začne poganjati prvo zelenje. Vsaj do sredine aprila moramo imeti prvo gnezdo, v naslednjih mesecih pa lahko še dve aii največ tri gnezda.
Druga velika napaka je, da pustijo samici preveč mladičev. Samici ne bi smeli pustiti več kot 6 mladičev.
Kako krmimo breje samice? Tudi te niso izbirčne v krmi Zjutraj in zvečer jim pokia-damo zdravo in sočno seno Seno detelje ali lucerne je idealna hrana za kunce v vsakem letnem času. V zimskem času pa ne srt-a kuncem na splošno primanjkovati v dnevnem obroku nekaj pese, repe ali drugega korenja. Vsako opoldne pa položimo brejim samicam nekaj ovsa ali koruze.
Nekaj dni pred kotenjem natrosimo po kletkah aii po tleh, če kunce gojimo na prostem, nekaj dobre otave ali mehkega sena, da samica znese v gnezdo Poleg tega lahko potrosimo malo volne ali starega bombaža.
Ne smemo pozabiti na čistočo. ki je poglavitni pogoj za uspešno rejo kuncev.
Ko samica zvali, ji najboljše postrežemo z redko koruzno polento z nekaj mleka. Poleg koruzne moke pridejo v Doštev tudi otrobi in druga zrnata
hrana. Večkrat se zgodi, da samica v porodni vročici uniči mladiče. Nekateri pravijo, da se pri teh samicah dobro obnese kamiličen čaj.
Mladi kunčerejci imajo v svoji veliki ljubezni do teh živalic to veliko napako, da večkrat na dan pregledujejo gnezda in celo iz njih jemljejo mladiče, ko so še v «mišji dlaki* živalic, posebno pa breje sa mice, ne smemo vznemirjati
Posebno skrb moramo posve titi prehrani mladičev in sa mice. Čim bolje jih bomo krmili, tem večji uspeh bomo dosegli. Po šestih tednih lahko začnemo mladiče odstranjevati od matere, ir.- sicer vsak dan po enega. Najhujši sovražnih mladih zajčkov je mraz. če samica koti v času, ko nenadoma pritisne mraz moramo kletko zavarovati proti mrazu z odejami ali vrečevi-no.
Drugo veliko napako, ki jo dela’o naši rejci, moramo po- i sebej grajati. Ponekod prevla- | duje mišljenje, da kunci ne
■'eio vode. kur.ci se hranijo prav tako kot vse druge domače živali in kuncu je voda prav tako potrebna kot človeku. Kunec se v pomladanskem in poletnem času hrani v glavnem s sočno krmo in zato potrebuje manj vode, to pa ne velja za zimo, posebno če ni v dnevnem obroku hrar.e korenja, ^-ne ali pese.
Dr. Fran Juriševič
dobnimi oblikami zadružništva. Tako bi n.pr. videli zadružni hlev, v katerem je 300 krav-mlekaric; vse delo pa o-pravljajo 4 osebe (zadružnih članov je 25), ali pa zadruzm hlev za vzrejo telet (nad 300', v katerem opravljata vse delo dve osebi.
Ali res ni mogoče, da bi tudi pri ras začeli resno mislit1 in našli pot za take sodobne in zelo koristne oblike zadruz; nega sodelovanja? Zasebni podjetniki ki niso bili nikdar kmetje, postavljajo velike h]e' ve. k: rim prinašajo lepe dobičke — naš kmet, zlasti živinorejec, pa se muči, gara ih se bori s stroški — sam zase. Več dela, več skrbi, večji stroški, toda manjši učinek, manjši zaslužek, manjši napredek.
časi so dozoreli in razmere so ugodne zlasti za ustanovitev zadružnih hlevov (stalie sociali) v nekaterih predelih-škoda bi bila, če bi lepo pri' liko zanemarili. Ostalo bi nam samo tarnanje in pritoževanje, kar pa nič ne pomaga line koristi.
Domače-najboljše
Nekoč je po naših kraških njivah bilo dosti vsakovrstnega sadja, dobrega in bolj okusnega kot je na trgu. Vzemimo na primer okus in dišečnost naših drobnih breskev. Ali dobite danes take? — Skoro ne poznamo ne češenj ne breskev ne hrušk ne češpelj; še filg nl več. Posekati in iztrebiti je luže, vsaditi in gojiti teže. Pa slišite, da napredujemo. AH spada tudi uničenje našega sadjarstva k napredku? Menda res m potrebno, da se za sadje toliko troši; kdor ima kaj zemlje, že ne. če smo res sposobni in razviti kot nekdaj, moramo vedeti, da je doma pridelano sadje (in tudi drugi pridellcit boljše, cenejše in bolj zdravo. Tudi ga je treba shraniti (konservirati), ker je tudi pozimi hrana in nekakšno zdravilo. Tega pa naše mlade gospodinje nočejo razumeti, češ da se to dobi v škatlah (? trgovini). Saj se res dobi in je tega še preveč; kaže, kot da bi večkrat bilo celo denarja preveč, zato pa je tudi po naših njivah marsičesa premalo. Na to se spomnimo, kadar sta r.. in šiba skupaj. Pametni ne čakajo na to, ker se zavedajo, da se jim pod nogami še najmanj zamaje, če se tra-no držijo svoje zemlje, čimbolj bodo mladi to posnemali, tem bolje za njihov rod.
Po martinovanju na Proseku Razmišljanja
Motiv z martinovanja na Proseku
Naša šagra sv. Martina in njegov sejem sta pustila dober vtis in se je obračun martinovanja povoljno zaključil.
volj no — pomeni, da je sv. Martin, ki rad zaliva navzven-in navznoter, eno golido za četrtek odpravil in tako ustregel Rimarjem in «sejmarjem». Pr-vi so brez dežnika ponujali Svojo kramarijo, v glavnem namenjeno otročadi. Njej je u-strezala tudi «šepasta» vožnja 'tako jo je krstil neki malček) z avtomobilčki na elektriko. Okrog strelišča, namazane-?a z vsemi žavbami za vabo, le zaživelo šele v večernih u-
rah.
. Stara navada prašičev za rejo je še ostala. Nekoč so' si na j®ni sejmu nabavili pujske o-količani in gospodarji z bliž nJega Krasa, saj je vsak celo najbolj reven zemljak skrbel ?a domač Špeh, klobase in pr-snt. Stara navada in nove razbere pa se med seboj ne stri-majo. Zato se je prašičereja tako skrčila, da se z njo celo
nje še bolj pitno. Saj je že sedaj dobro voljo prebil v pesem, ki je danes ob takih pri-v podeželskih občinah razmeroma zelo malo ukvarjajo. Tako je potrdil tudi letošnji sejem, ki je imel malo kupcev.
Kot zvesti častilci našega svetnika pa so se tudi letos izkazali «sejmarji», ali tisti, ki spoštujejo svetnika, ki nastavi pipo «novemu». Proti mraku in še kasneje so se zgnetli v gostinske prostore, kjer so s težavo stregli gostom s klobasami in kislim zeljem, s to tradicionalno gostijo, s pršutom in novim vinom, ki so ga točile tudi 4 osmice. Kdo more zanikati, da žmahtna jedača odpre grlo in zboljša okus vina?! Vendar je bila splošna ocena: Saj gre, a ne vžge kot lansko. Vendar se pozna, kdo si je prizadeval, da spravi v kade čimbolj zrelo in zdravo grozdje. Tako vino ni kot pravijo pod čast, ker je in bo kas-likah, žal, bolj redkost. «Kako lepo in vse bolj prijetno bi bi-
Iz nabrežinske okolice
velikim zadovoljstvom smo či za didaktično ravnateljstvo v brali v nedeljski številki 14.11. naši občini. Vsakdo ve, da ni to prispevka iz Nabrežine, oba v prid napredku slovenske šole
svojem bistvu medsebojno "Orodna. Prvi se nanaša na ak-Al° za spomenik padlim iz na-občine, torej onim, ki so naj-žrtvovali za dosego boljše našega naroda. Semkaj Pada tudi to, kar pisec orne-“la v drugem nedeljskem priimku, ko pravi, da je sloven-ojha n j, naših tleh lahko stori«1 iz ilegale pod svobodno °nce in «je tudi v Nabrežini avel nov veter slovenske an-saziranosti...* V tem prispevku £ Šibili smo začarani obroč») a nanizana mladosten zalet in ■« ponos na to, kar so mladinci v rtttkem razdobju ustvarili «ne c a oi bili pogledali svojemu bliž.
< Jetnu barvo obleke*. Nato na-.;'eva. kje in kako so se udej-' Ba°Vali' Se bolj razveseljiva je aPoved za nadaljnje delovanje. -°ysem utemeljeno pravi, da je da bi se krog mladine — turo avcev razširili in raztegnil ■jr®1 r.a druge vasi naše občine, če ki	indi	vsi občani. Le
bodo vse veje našega narod-debla žive in sočne, bo J*o»]stvovanje naše mladine poL °vredno.
ovStanovanjska kriza je v naši i,> jni že znana zadeva. Tako oh^tudi s finančno krizo naše ijfine. Dohodki nikakor ne mo-J? dohiteti izdatkov; bi se jim t,'“iižali, če bi naši kamnolomi , »ako leto odšteli nekaj odstot-, y svojega dobička naši občini v “t lastnici zemljišča, kjer so arhnolomi. Dežela bo, kot sliši-prispevala 36 milijonov za sradnjo dveh občinskih 6-stano-’adjskih hiš, eno v Vižovljah, sta 80 v Nabrežini. S tem bi bila ar.ovanjska kriza ublažena za 20 odstotkov.
.starši šoloobveznih otrok in ./agi se čudijo, da ne more šol-1 0 skrbništvo dobiti učne mo-
Ali bo krpanje z dodelitvijo drugega ravnatelja veljalo za celo šolsko leto?
IZ KRMINA
Gradnja ljudskih hiš
Pred dnevi so na sedežu ustanove za gradnjo ljudskih hiš v Gorici na javni dražbi oddali dela za gradnjo šest stanovanjskih ljudskih hiš v Krminu. Zidarska dela je prevzelo podjetje Adriano Neret-ti iz Krmina, ki je na predloženo ceno 18,4 milijona lir dal 7,5 odstotka popusta. Razna podjetja so prevzela mizarska, hidravlična in elektro-inštalaterska dela, katera je bilo določenih nekaj nad 6 milijonov lir; na ta dela so prevzemniki ponudili od 8 do 12 od sto popusta. V celoti bo torej stala gradnja okrog 23 milijonov lir.
lo, če bi slišali ubrano petje naših pevcev, ki je tako sladko in veselo! Nekdaj smo martinovali s petjem v dveh, treh, štirih... vsi smo znali in prepevali naše slovenske pesmi. Za-kai smo se sramežljivo nekam umaknili in je naša pesem za našo šagro bela vrana? Povejte mi, ali bo tako ostalo!« Te vesede priletnega moža so na martinovanju vrezale družbi ob njegovi mizi težak vtis, ker je mož z njimi povedal več resnic.
Janko Furlan
IZ STANDREZA Zaprli so klub 3P
Že nekaj let je delovala tudi v štandrežu sekcija kluba 3 P, ki je mladinska organi cija bonomijanske «Coltivato-ri diretti«. Predsednik sekcije je bil Kazimir Brajnik, V zadnjem času pa je iz sekcije izstopilo precej članov, menda okrog 40 od sto, in zato je sekcija prenehala delovati ter so jo razpustili. Večina članov se je pridružila domačemu Kmečkemu društvu.
PISMO UREDNIŠTVU
Asfaltirati pokrajinsko cesto na Poljanah
S Poljan smo prejeli dopis, ki se nam zdi vreden, da ga objavimo. Pisec ugotavlja, da sta ob pokrajinski cesti, ki vodi v Doberdob, zrasli v tem letu dve novi zgradbi. Ena je popolnoma nova in jo je zgradil neki Vrhovec, ki se bo preselil na Poljane, druga pa je nadzidano poslopje, v katerem je javni lokal. Po vsej verjetnosti pa bodo kmalu zgradili še nekaj stanovanjskih hiš. Prostor je namreč na tem kraju zelo prikladen za gradnje: raven je, ob cesti je in tudi vodovod je blizu.
Le eno težavo srečujejo graditelji v tem kraju: prah na cesti. Občinska uprava, ki je prejela sredstva Za asfaltiranje občinskih cest po vaseh, naj bi se menda pogovarjala s pokrajinsko upravo, da bi položila protiprašno oblogo v dolžini kakšnih 70 metrov. Samo na takšen način bi Se dalo odstraniti nevšečnost, zakaj če bi morali počakati na ureditev ceste s strani pokrajinske uprave, bi tega ne dočakali tako hitro, ker so poprej na vrsti druge poti. Prav gotoim bi bili stanovalci ob glavni cesti na Poljanah zadovoljni, če bi se dosegla takšna rešitev vprašanja, ter se jim zdijo v tem smislu vredni vsi napori, ki jih je občina Doberdob že vložila in ki jih še bo.
• Skrajni čas je, da si pri Kmetijski zadrugi v Trstu — Ul. Foscolo 1 naročite trte in razne sadike sadnega drevja. Na podlagi naročil bo zadruga lahko pravočasno nabavila zadostno količino izbranih trt in sadik po vaši želji.
Mehanizacija na polju, senožeti, v vinogradu, v hlevu, nar predni kmetijsko tehnični u-krepi — vse za večji donos. Kako naj bi sicer bili zemlja-ki kos razmeram, ki stavijo nanj vedno večje zahteve!
In vendar ni v tem vse prav in v redu Loteva se nas namreč občutek, da v premnogih primerih gradimo na pesek. Sicer pa odstopimo besedo o tem naprednemu kmetu ki se vprašuje tako-le: «Priporočajo nam takšne in drugačne stroje. če ni delavcev in hočemo kmetovati, res ne kaže drugo. A je smešno misliti, da nas bo stroj rešil vseh nadlog Saj ne more v vsem nadomestiti vprežnih volov, ker ne proizvaja gnoja. Vse bi bilo prav, če bi ob stroju imeli vsaj prejšnje število goveda. A to se je zelo skrčilo To pa je huda zadeva, ki jo bomo vedno bolj občutili. Vprašanje pomanjkanja gnoja je po mojem prvo poglavje v našem gospodarjenju. Glejte! V moji vasi je v desetih letih padlo število goveda skoro za 60 odstotkov. Veste kaj to pomeni? Po mojem računu ni zguba gnoja nič manjša od one mleka in mesa. Kaj je naša zemlja brez njega vredna? Nekaj let slabo rodi, nato odpove. Zemlja v gospodarske namene ima svoje zahteve, ki jih razen orala in pikona krije dober hlevski gnoj. Nekoč so si
lahko privoščili slabo gnojenje, ker so zemljo tudi manj izčrpali. Zadovoljili so se na ha z okrog 8 g žita, 15 q koruze, 50 g krompirja, 20-25 hi vina. Danes govorimo o 4, 5 in še večkrat tolikšnem pridelku. A brez zadostne hrane ne bomo letine nikoli povečali. To hrano — gnoj — nam da samo ena fabrika — hlev.
če otročiči so oblačni, ob letu ne bodo kruha lačni.
Repi se krčijo in z njimi tudi količina gnoja. Kje ga bomo vzeli? Pa povejte, če ni ta zadeva med najvažnejšimi!»
Tako sodi vedno več naših kmetov; zavedajo se, kam njihova barka plava in kje ji grozi nevarnost, čeprav mogoče vidijo to vprašanje preveč črno, je le res, da sodijo v bistvu pravilno. Med naravnimi gnojili je pravilno pridelan hlevski gnoj še najbolj učinkovit. Žival namreč obdrži od krme kar rabi zase kot hrano, drugo izloči v obliki blata. To so organske snovi, ki naši zemlji tako močno primanjkujejo. A v živalskem blatu so snovi, ki jih v drugih organskih gnojilih (mešanec, zeleno gnojilo) ni, oziroma jih ni v taki količini; novejši izsledki omenjajo razen rudninskih in drugih snovi vitamine in hormone. Zato lahko trdimo, da brez dobrega hlevskega gnoja ni uspešnega kmetovanja.
3. F.
Kamnolom nad Borštom
Iz kamnoloma «V stenah« nad nekdanjo železniško postajo v Borštu vozijo zdaj tovornjaki vsak dan kamenje na področje pod Dolino, kjer so se začela dela za postavitev rezervoarjev naftovoda. Iz kamnoloma je slišati ropot in pokanje, vendar kamenje ne pada na cesto in strehe, kakor se je dogajalo ob začetku delovanja kamnoloma pred dvema letoma.
Kamnolom «V stenah« je že star; začel je namreč delovati že pred približno 60 leti, toda prenehal je že ob začetku prve svetovne vojne in od takrat je bil zapuščen do predlanskega leta.
Pred 60 leti se je neki tržaški podjetnik dogovoril z vaškimi predstavniki v ‘ Borštu in odprl kamnolom. Najprej so pobirali kamenje na površini, potem so začeli kopati ter uporabljati mine, ker so naleteli na živo skalo. Do kamnoloma je vodila samo ozka pot. Ker ni bil mogoč dostop z vozovi, nekaj sto metrov spodaj pa je bila železniška postaja, si je podjetnik izmislil poseben način za dovoz kamenja na železniško postajo. Postavil je železna korita, po katerih je strmo navzdol drvelo kamenje iz kamnoloma do železniškega tira, toda v nekaj dnevih so bila ko-
Kmečki koledalcek ?m deeemSei
Tudi v decembru ima kmet dovolj dela, vendar laže najde prosto uro za branje, ali predavanje, da se strokovno izobražuje in izpopolnjuje svojo znanje.
Na vrtu: Sejemo kodrasto solato rezivko, sadimo česen in čebulček. Izkopljemo zeleno (šelin), jo dobro očistimo ter spravimo v klet, kjer se ohrani skozi vso zimo. Poberemo tudi drugo povrtnino, razen cvetače, ohrovta in bro-kelj. V zavetnih legah lahko
sadimo zgodnji grah. Radič, špinačo, peteršilj in zimsko solato zavarujemo pred mrazom. Prosto zemljo preorje-mo, ali prekopamo, jo pognojimo s hlevskim gnojem in razkužimo s primernimi preparati.
V	vinogradu: Paštnamo zemljo za nove nasade. Trte obrezujemo, če ni mraza, okopljemo in jim pognojimo. Pripravimo si kole.
V	kleti: Ob lepem vremenu pretočimo vino, če ga še ni-
smo. Sodi naj bodo polni do vrha. Poglej, če vino zarjavi na zraku, in se ravnaj po nasvetu strokovnjakov. Letošnjemu vinu moramo posvečati vso skrb, da se ne bi pokvarilo.
Na njivi: Razvažamo gnoj in preoramo zemljo. Ozimnemu žitu potrosimo pred mrazom čilskega ali apnenega solitra (30—50 kg na ha).
Senožeti: Očistimo in pognojimo, da bomo imeli več boljše krme.
Ostanek nekdanje apnenice
rita razbita. Zato so postavili močnejša korita, vmes pa ovire, da ne bi kamenje drvelo s tako silo. Bilo je že nekoliko boljše, vendar so bila potrebna pogosta popravila. Sledil je drugi podjetnik, ki je naročil strokovnjaku, da zgradi žičnico. Iz vozičkov, ki so prihajali po žičnici, so z vračali kamenje naravnost v železniške vagone, s postaje pa so odvažali do kamnoloma koks in druge potrebščine za dve apnenici, ki so jih zgradili pri kamnolomu. Se zdaj je viden ostanek apnenic — visok dimnik.
V kamnolomu je bilo zaposlenih od 15 do 30 Borštanov. Kamenje so z železnico odvažali s škedenjske plavže. To je trajalo do prve svetovne vojne. Z začetkom vojne pa je nastalo v kamnolomu nad Borštom mrtvilo, ki je trajalo 50 let.
• Razne kmetijske stroje in potrebščine dobite po ugodnih cenah in z najboljšimi pogoji pri Kmetijski zadrugi v Trstu — Ul. Foscolo I in njenih podružnicah v Ul. Flavia ter v Miljah.
K
Dober plug za dobro oranje
Oranje je osnova vsega njivskega dela, saj kakovost oranja odločilno vpliva na količino in kakovost pridelka, prav tako pa omogoča tudi pravilno o-pravljanje nekaterih drugih del pri setvi, oskrbi in spravilu pridelkov. Kakor imamo različne vrste tal, in sicer lahka, srednje težka in težka, tako so tudi plužne deske:
a)	za lahka zemljišča plugi z visoko in kratko valjasto pluž-no desko. Takšna plužna deska brazdo visoko dvigne, da se pri padanju zdrobi in rahlja;
b)	za srednja zemljišča pa plugi s srednje visoko in dolgo plužno desko, ki je v spodnjem delu valjaste oblike, v zadnjem delu pa ravna ali spiralasto zavita, vendar na težjih ali lažjih tleh le delno ustreza zahtevam dobrega oranja;
c) za težka zemljišča plugi z nizko in dolgo spiralasto plužno desko, ki pravilno obrača brazdo in omogoča nadaljnje dodatno obdelovanje, brez katerega njive ne moremo pripraviti za setev.
Pluge delimo po legi plužnega telesa v enostrane in dvostrane.
Enostrani plugi so lažji in cenejši. Za oranje na vlažnih parcelah z visoko podtalno vodo so primernejši enostrani plugi, ker nastajajo pri oranju s takšnimi plugi razori, ki so potrebni za odtok odvečne vode. Prednost enostranih plugov je tudi, da lahko orje na eni parceli hkrati več oračev, ki ne orjejo nazaj po isti brazdi, kakor se dogaja pri oranju z dvostrani-mi plugi.
Dvostrani plugi pa imajo prednost pri oranju v bregovitih legah. Na takih parcelah orjemo običajno počez, brazde pa mečemo ali samo navzgor ali samo navzdol. Z enostranim plugom bi v bregovitih legah lahko pravilno orali samo v eno smer. Tako oranje pa ni gospodarsko, ker bi s praznimi obhodi parcele preveč narasli stroški dela, in sicer za 60 do 70 od sto. Njivska površina, izorana z dvo-stranim plugom, je ravna, brez prioranih grebenov in razorov. Ravna njivska površina omogoča kakovostno delo drugim njivskim strojem pri setvi, oskrbovanju in spravilu. Pri oranju z dvostranim plugom odpade na-oravanje in izoravar.je, pri obračanju je manj prostega teka, zato je zmogljivost tega pluga pri isti delovni širini približno za 10 od sto večja kakor pri enostranem plugu. Zaradi teh prednosti se čedalje bolj uporabljajo dvostrani plugi.
DISKOVNI PLUG
Diskovni plug ima v primeri z lemežnim plugom nekaj značilnih prednosti. Kjer odpove lemežni plug, lahko orjemo z diskovnim plugom. Pri lemežnih plugih in pri oranju v vedno enaki globini nastaja pod brazdami trd sloj zemlje (blazina), skozi katerega se korenine le s težavo prebijajo, voda ne more pronicati v globino, talna vlaga pa se teže dviga od orane plasti. Diskovni plug ne tlači dna brazde, zato pri njem ne nastaja blazina. Lahko pa morebitno zbito plast še zrahljamo, če plug uravnamo do globine čez zbito plast. Robovi vrtečih se diskov gladko režejo razne raslinske ostanke in raztrošeni hlevski gnoj, nakar jih diskovni čistilci prevračajo z odrezano brazdo vred. Na novih parcelah in krčevinah, kjer so še korenine in druge ovire, se lemežni plug zatika, medtem ko jih diskovni zreže ali pa se dvigne čeznje. Pri isti delovni širini je diskovni plug znatno težji od lemežnega. Diski se pri oranju ostrijo, vendar jih moramo zamenjati z novimi, brž ko se njihov premer toliko zmanjša, da ni mogoče orati na želeno globino.
Glede na vse to je uporaba diskovnega pluga umestna povsod, koderkoli ni moč orati z
lemežnimi plugi ali koder opravi delo hitreje in bolje kakor lemežni plug.
NEKAJ VZROKOV SLABEGA ORANJA
1.	top, izrabljen, nepravilno sklepan ali razmaknjen lemež;
2.	nepravilno uravnano disk črtalo;
3.	preširoka ali preozka sprednja brazda;
4 neuravnan plug — brazde niso enako gLoboke;
5. nepravilno uravnana dolžina zgornje spojke med plugom in traktorjem. Plug dela »valove* — se zaporedoma dviga in
pogreza;
6.	zrahljane vezi in nepritrjene matice vijakov na plugu;
7.	počasna uglobitev pri spuščanju pluga, ker je brazdno kolo zaradi zalepljene zemlje nepremično;
8.	neprimerna oblika plužne deske za tisto vrsto zemlje;
9.	neenakomerno hitro oranje;
10.	zavijanje plužne deske;
11.	nepravilno postavljen ali top predplužnik;
12.	oranje brez predhodno iz-orane čelne brazde na obeh krajih — brazde na krajih niso dovolj globoke;
13.	obračanje traktorja, preden plug doseže čelno brazdo, ali začetek oranja, če traktor s plugom zaradi nepravilnega obračanja ni natančno v isti smeri z brazdo — v obeh primerih nastajajo na obeh krajih med brazdami neizprosni jeziki;
Za boljšo letino naših žitaric
14. nepravočasno izravnavanje širine že ozkega pasu pri iz-■oravanju — ostanejo neizorani jeziki, zaradi katerih moramo pri izoravanju tlačiti s traktorjem izorano zemljo.
Kot znano je pridelek krušnih žitaric na Tržaškem že dobro desetletje odpadel in na Goriškem pridejo nekaj v poštev. Bilo bi odveč spraševati se po vzroku. Vsaka gospodarska panoga ima svoj gospodarski račun, in ga ima tudi kmetijstvo. In ta kaže, da se ta kultura v naših razmerah ne izplača, čeprav zahteva razmeroma najmanj dela, časa in materialnih sredstev. Sicer bi ne bilo dobro, če bi se odpovedali vsem žitaricam (pšenici, ovsu, ječmenu), ker so poljske rastline v vzajemnem sožitju, se pravi, da ene porabijo več ene, druge pa druge hrane; tako puste v zemlji nekaj takšnih redilnih snovi,
ki jih žitarice nujno potrebuj jejo zlasti za tvorbo zrnja. Mi vseeno, če na isti površiru predelamo 20 ali pa 40 in vec q zrnja. Za čim večji pridelek pa so nujno potrebni smotrno uporabljeni kmetijsko-teh-nični ukrepi. Mnogi kmetje J1" že poznajo in upoštevajo, ker so uvideli, da so učinkoviti. Dobra sorta, zdravo in kleno seme, pravilna obdelava in o-
Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek.
če zima spočetka ne piha, rada z repom udriha.
Sadimo več lešnikov
Pridelovanje lešnikov je enostavno in poceni, plodov pa so veseli tako otroci kot odrasli. Lešnik je visokokalorična dopolnilna hrana. Plod ima okoli 50 odst. jedra. Jedro vsebuje okoli 60 odst. maščobe, 18 odst. beljakovine, nekaj vitamina BI in med drugim tudi za razvoj otrokovih kosti potrebno apno in fosfor. Kilogram jedrc ima enako kalorično vrednost kot 4 kg govejega
• Vinogradniki! Kole za trte naročite pri Kmetijski zadrugi v Trstu. — Ul. Foscolo 1, in njenih podružnicah.
mesa. Odrasel grm rodi 3 do 6 kg plodov. Dobro oskrbovan grm zarodi že drugo leto po sajenju, štirileten pa daje že 2 in pol kilograma plodov.
Leska glede zemlje ni izbirčna, vendar daje večje pridelke v srednje težki, rodovitni in vlažni zemlji. Glede podnebja tudi na občutljiva; tam, kjer uspevajo jablane, bodo tudi leske dobro uspevale. Pridelek lahko delno uniči mraz konec januarja ali februarja, če temperatura v tem času pade na 9 stop. C pod ničlo. To se redko dogaja, pa tudi v letih pozebe leska oopolnoma ne zataji in da zmerne pridelke.
Lesko nasadimo na razdaljo 4 x 4 m, v zelo rodnih zemljah pa na razdaljo 4 x 5 ali 5 x 5 m. Grm mora imeti dovolj svetlobe. Plod je bolje izpolnjen z jedrom pri grmih, zasajenih na južnih in toplih
legah, četudi lahko lesko zasadimo na senčno stran vrta. Sadike zasadimo plitvo, tako globoko kot so rastle v drevesnici. Globoko zasajene sadike razvijejo preveč poganjkov iz zemlje, ki jih je potrebno kasneje redno odstranjevati, kar da orecej dela. Sadilna jama naj bo široka 1 m in globoka 40 cm. Dno jame pre-rahljamo za nadaljnjih 20 cm. Ko lesko zasadimo, ji damo gnoj ali kompost. Sadike imajo malo koreninic in so drob-
Polna luna blizu božiča, južno zimo priča.
ne, te pa zahtevajo za hiter razvoj najboljše pogoje. Ob saditvi pognojimo vsaj s 50 kg komposta ali gnoja za vsako sadiko, če želimo, da bo grm močno rastel in kmalu zaro-dil. Prva tri do štiri leta po sajenju obdelamo sadilni kolobar 2 do 3-krat letno, ali pa ga obdelamo le enkrat v jeseni. V času rasti pa zastiramo s travo ali drugimi rastlinskimi odpadki tako na debelo, da
na kolobarju ne bo mogel zrasti plevel. Letno pognojimo grm s pol kilograma rudninskega (dušično, fosforno, kalcijevo) gnojila, ki ga uporabljamo tudi za drugo sadno drevje. Leske ni potrebno obrezovati: odstranjujemo le odvečne poganjke iz zemlje, tako da ima grm le 4 do 6 vej. Gost grm je v notranjosti senčen in ne bo mnogo rodil. Po 10 do 15 letih, ko opeša rast leske in rodi drobne plodove, grm pomladimo tako, da prikrajšamo veje do 3-letnega lesa. Po pomladitvi bo leska zopet obilo rodila in plodovi bodo debeli. Večkrat pomlajena leska rodi tudi 80 let. Odvečne poganjke odstranimo, dokler so še mladi in tanki. Rane večje od 2,5 centimetra v premeru se težko zarastejo in jih je potrebno negovati. Lesko obrezujemo po cvetenju, aprila ali marca meseca. Velike rane pustimo nekaj tednov, da se posušijo, nakar jih premažemo z oljno barvo.
Škodljivec leske, ki ga moramo zatirati, je hrošč lesni-kar. Ta povzroča črvivost plodov in lahko uniči v letih močnega napada tudi 50 odst. plodov. V nasadih ga zatiramo z nekajkratnim škropljenjem, v vrtovih pa bo zadostovalo pobirati in odstranjevati črvive plodove ter zemljo pod grmom v jeseni globoko prekopati. Bolezen leske, ki zmanjša pride-
lek, je monilija leske. Pojavlja se skupaj z lešnikarjem; več ko je lešnikarja, več je monilije. Ko zatiramo lešnikarja, zatiramo obenem tudi monilijo.
Naš domači istrski debelo-plodni lešnik uspeva izvrstno in rodi obilo tudi v Sloveniji. Zato mu dajmo prednost. Za dobro oplodnjo je potrebno zasaditi več sort v bližini. Odlični lešniki so še: rimski lešnik, halejev orjaški lešnik, cos-ford in landberški dolgi lešnik.
Ing. Tatjana Illišč
Pika na jeziku kokoši
Kolikor bliže božič mlaja, tolikor hujši mraz prihaja.
Navada je pri kmetih, da se pri kokoših izdere «pika». Ker izdiranje pike večkrat več škoduje kot koristi moramo vedeti, da pika ni bolezen, temveč le posledica bolezni. Kokoš težko diha, ker ima katar v nosu ali goltancu. Zaradi težkega dihanja drži kljun odprt in zato se živali posuši konec jezika in tako nastane «pi-ka». Torej ne smemo izdirati pike temveč zdraviti osnovno bolezen.
Kako zdravimo «piko»? Predvsem moramo bolno kokoš ločiti od zdravih. Pitni vodi primešamo nekaj črnega vina (čimbolj «trda» vina), ali 10 g tanina na 1 liter vode. Notranjost grla kokoši mažemo s sledečim mazilom: 2 g kreolina, 50 g glicerina in 50 g vode. Priporočljivo je dati kokoši nekoliko medu. Bolni živali pokladamo le mehko krmo.
skrba so odločilni činitelji glede uspešne letine.
Pomudimo se pri zadnjih dveh opravilih, ker jih smatramo v naših pogojih za najvažnejši vprašanji. Preskrba zemlje s potrebnimi hraninami je prvenstvena zadeva. Kot P“ vsaki rastlini je treba tudi pn žitu skrbeti za pravilno rast, ker brez krepko razvitega stebla ni dobrega ploda (zrnja;. V ta namen mora priti seme dovolj zgodaj — v novembru v godno in primerno pripravljeno zemljo. Spomladi nastopi doba koleničenja. Do cvetenja potrebuje žito dosti hrane v dostopni obliki in do-voljno količino vode. Dostopno hrano vsebuje in pripravlja le godna zemlja (primerno grudičasta, zračna, dovolj topla, vlažna, na drobnoživkan
bogata).	.
Našim zemljam skoro vedno (če ne vedno) primanjkuje tiste hranine, ki jo žito potrebuje zlasti za tvorbo zrnja, to je fosforna kislina. V tem je vzrok šibkih stebel, prevelike razdalje do prvega kolenca, njegove šibkosti in nesorazmerja med dolžino in debelino stebelc. če pa ta niso dovolj debela in krepka jih vetrovi u-pognejo in žito poleže. Žito-rejci morejo to preprečiti s
pravilnim gnojenjem, ki zaio-ži zemljo z dovoljno količin vseh treh hranin: kalija, dus
da
ka in fosfora. Praksa pove, je v zemlji (hlevskem prvih dveh navadno več KO fosfora. Sploh je naša zem-lja s to hrano revna. Zaraa tega so naše letine, zlasti žit ne, slabe. Seveda je te hran nekaj v vsaki zemlji a Je J® malo in še ta je težko raztopn in je zaradi tega rastline ne morejo izkoristiti.
Pa bi kdo rekel, da je dovolj gnojenje s hlevskim gn°Jelr| Res vsebuje ta razen kalija i dušika tudi nekaj fosforne k -sline, ki pa ne zadošča za večji in tudi boljši pridelek žita. Zato je potrebno dodatno gnojenje s fosfatnim gnojilom, m to okrog 50 kg na vsakih Uk™ kvadratnih metrov.
Zemlja ni več tako rodovitna..*
Naši kmetje se večkrat pritožujejo, da zemlja ni več tako rodovitna kot nekdaj. Nekateri so prepričani, da pridelki niso več tako okusni in zdravi odkar uporabi iamo umetna gnojila. Na Koprskem pravijo, da ni več visokih hektarskih donosov posebno pri .paradižniku, krompirju im koruzi, od kar kmetje nimajo na razpolago velikih količin hlevskega gnoja, ki so ga pred uvedbo motorne mehanizacije vozili iz Trsta. Nekaj resnice je pri vseh teh trditvah. Zemlja, če jo preveč izkoriščamo, posebno ko sledijo na isti njivi vsako leto isti pridelki, postane dejansko izčrpana in «trudna». Razni živalski in rastlinski zajedavci se tako razmnože, da se pridelek ne more normalno razviti. Tako na pr. nam kakšno leto krompir zelo gnije. Sicer je gniloba krompirja odvisna od različnih činiteljev, a prav gotovo tudi od tega, da
se vrača krompir- v isto zemljo v zelo kratkem presledku. Ker kmetje nimajo navade, da sežgejo gnili krompir, temveč ga puste na njivi ali na gnoju, se gniloba širi in jo bomo zelo težko zatrli, ako ne bomo ravnali drugače.
Vrtnarji tožijo, da jim solato, špinačo, radič, zeleno, peteršilj in dr. napadajo glivične bolezni in da morajo zemljo razkuževati z različnimi dragimi razkužilnimi sredstvi. V zemlji se razvijajo poleg koristnih tudi škodljive glivice in strupene snovi, ki ovirajo razvoj rastlin, če jih gojimo več let zaporedoma na isti zemljiški površini. «Utru-jenost» zemlje opažamo zelo pogosto na vrtu pri drobnih vrtičkarjih. To velia posebno za tiste, ki se ukvarjajo le z nekaterimi pridelki.
Kako temu odpomoči? Predvsem s kolobarjenjem, kar po-
meni, da ne pustimo več «	-"
kakega pridelka na isti zemlji. Dobra navada je, da pm stimo njivo kakšno leto miib' vati. To pa je mogoče edino le pri tistih, ki imajo več.) -površine in ki gojijo krmilne , rastline (detelja, lucerna;. ^ Znano je namreč, da krmilne stročnice (detelja, lucerna; j obogatijo zemljo z dušikom -“ j-istočasno izboljšajo struktur ^ zemlje. Utrujenost zemlje ^ veliki meri izboljšamo če jeseni vrtno zemljo preorjsm0 ali prekopamo ter jo pustimo ležati v grudah, tako da ’m|£ ta dostop v notranjost zemlje zrak in mraz. V «Nasi zemlji« je bilo že govora pravilni obdelavi zemlje, kjer je govora, kako jesensko oranje ali kopanje prezrači zemljo in izboljša nje fizikalno strukturo ter kemijske in biološke lastnosti.
Dr. Fran Jurišev«
f> *”■*■*"'«*i *■*>•«■»»***,
1 J iillursTi UiiOlTuk

OB DANAŠNJEM ODKRITJU SPOMENIKA PADLIM V SOVODNJAH
LETOŠNJI OBRAČUN JAVNIH DEL POKRAJINSKE UPRAVE

koč prirejali veselice s plesom. Ves prostor krasijo naj razno-vrstnejše kapniške tvorbe, ki ga še vedno razsvetljuje dnevna svetloba.
Naslednji del jame je izredno lepo zakapan. Levo in desno ga spreml ajo mogočni raznobarvni stalagmiti, s stropa pa vise množice vitkih stalagtitov. Pod njo leže v globoki kotanji
v fC

mm
mm

Hajka na Javorniku Imena prebivalcev občine Sovodenj
padlih v drugi svetovni vojni
Pripovedovanje Franca Novaka iz Sovodenj o borbi tretjega bataljona Gradnikove brigade na Javorniku
Jelka Kranjc, ki je padla v hajki na Javorniku 23. decembra 1943. leta. Bilo ji je 20 let.
Bilo je 23. decembra leta 1943 na Javorniku pri Črnem vrhu. Sneg, mraz in gosta megla so obdajali samotni hiši, v katerih se je na pohodu z Gorenjske ustavil tretji bataljon Gradnikove brigade. Megla je bila tako gosta, da se ni videlo trideset, štirideset metrov daleč. Borci so si v dopoldanskih u-rah čistili orožje, ko se je nekje ob enajstih nepričakovano zaslišal iz gozda strel. Strel, že prvi strel je zadel stražarja. Mitraljezec, ki je stražil na drugem koncu hiše, je koj pritisnil na petelina, toda strojnica mu je odpovedala. Bilo je namreč zelo, zelo hladno.
Ko mu je strojnica odpovedala, je mitraljezec takoj pridrvel v hišo in zakričal «Nemci, Nemci«!
«Na položaje«! — se je zaslišalo povelje in borci so se razporedili k oknom in vratom ter sprejeli borbo.
Tako! je bilo jasno, da so obkoljeni z vseh strani. Kakor se je pozneje zvedelo, je neka izdajalka nripeljala Nemce in belogardiste po gozdu vse na Javornik. Obroč, ki je bil prej Širok, se je zožil na samih trideset metrov, tako da so kljub gosti megli mogli Nemci in belogardisti videti hišo in borce, ki so odbijali napade z oken in vrat. Kir-.!u je bilo jasno, da Je stanje skrajno resno, kajti Nemcev in belogardistov je bilo veliko več kot partizanov in mnogo bolje so bili oboroženi. Drug. izhod* ni bilo, kot poskusiti z ’*nadom, kot prebiti obroč. Poveljstvo bataljona 1e izdalo ukaz za proboj in borci in borke so se s silnim streljanjem in metanjem ročnih granat	nroti sovraž-
nim položajem v smeri Cola. Izpad in proboj je uspel, vendar ne za vse. Kakih petdeset borcev in bork, ki so napravili izpad, se je prebilo, kakih petdeset ali še več Jih Je ostalo v hišah. Toda -e sam izpad, sam proboj je terjal žrtve. Med padlimi sta bili tudi dve mladenki, komaj šestnajstletna Alberta češčut iz Sovodenj in dvajsetletna Jelka Kranj iz Gabru.
Borci, ki so ostali v hišah, so z odporom nadaljevali. Borba je trajala dobro uro, ki pa se je zdela cela večnost. Položaji so bili namreč skrajno neugodni in zatč so bili borci sovražniku in njegovemu orožju lahka tarča. V tej uri skrajnega odpora je na str .ni partizanov bilo zelo veliko žrtev, nekaj borcev Pa so nacisti in belogardisti zajeli in jih pozneje postrelili blizu Godoviča.
Nekateri borci pa so sklenili boriti se do kraja. «Nemcem ne pridemo živi v roke« — so si orisegli: Ta odpor je bil srdit in se je še dolgo zavlekel.
Ho so napadalci spoznali, da bodo vsi njihovi pozivi zaman, so z zažigalnimi bombami zažgali slamnato streho. Hkrati Pa so se vedno bolj bližali in potiskali preostale borce na skrajno ozek prostor. Preostali partizani so v tem primeru pokazali tisti skrajni pogum, ki se v človeku pojavi le takrat, «o mu gre za življenje. Z ročnimi bombami so na obeh straneh hiš, kjer je bii pritisk naj-nujši, zadrževali napadalce v upanju, da se bo našla kje kakšna rešitev. Vse do zadnjega so upali, da bo prihitel na pomoč kakšen bataljon ali kakšna enota, ki jo bodo dosegli borci, katerim je uspelo prebiti se iz obroča In vendar pomoči ni bilo od nikoder. Na vsem lepem se je zrušila še streha nad poslopjem, v katerem so borci nudili še zadnji odpor.
Prane Novak iz Sovodenj, ki nam je obujal svoje spomine na ta s-^ad z nacisti in belogardisti na Javorniku, in ki je skupno z nekim fantom iz Brestovice z ročnimi granatami zadrževal sovražnika, se je nenadoma znašel v prostoru, ki ga je zajet aim goreče hiše. Ko se Je streha zrušila, Je vse ooslop-je vdrl dim, tako da ni videl nikamor, celo niti okoli sebe. Zavlekel se je v hlev in se po-tajil pod jasli, kjer ga Nemci, ki so kmalu zatem vdrli v hišo, niso mogli stakniti. Neki drug borec si je potegnil nase trupli dveh padlih soborcev in se tu Potuhnil. Toda dim je dušil, začelo je primanjkovati zraka. Tedaj se je Novak splazil do vrat, kjer je skozi špranjo prihajalo nekaj zraka. Tam je o-stal, dokler niso Nemci in be-
Alberta Češčut, ki je padla v hajki na Javorniku 23. decembra 1943. leta. Imela je komaj 16 let.
logardisti izgnali iz hleva živine in jo odpeljali s seboj. Pravzaprav se Nemci in belogardisti niso veliko obirali. Ko so ob pomoči izdajalske duše opravili svoj zločin, so se kmalu spet pobrali.
Ko so nacisti in belogardisti odšli, se je Novak privlekel iz hleva. Teh nekaj zadnjih minut, ki so se mu zdele cela večnost, je vendarle srečno prebil. Z njim sta se rešila tudi dva fanta, eden iz Bilj, drugi iz Vrtojbe. Skrila sta se bila v zadimljenem prostoru in se napravila mrtva. Preživeli borci so se spet zbrali in se za silo o-krepčali. Potem so poiskali bataljon.
Malo tistih borcev tretjega bataljona, ki so se mu priključili leta 143, je dočakalo svobodo. Padli so kot junaki v borbi za svobodo in za boljše življenje. Med temi padlimi je bilo tudi precej fantov iz občine Sovodenj, med njimi tudi dve dekleti. Bili sta še tako mladi in takšni nam bosta za vedno ostali v spominu, kot nam bodo ostali v večnem spominu tudi vsi njihovi padli soborci, ki jim hvaležno ljudstvo za njihovo veliko žrtev danes odkriva spomenik.
G. V.
Objavljamo seznam občanov iz Sovodenj, padlih v drugi svetovni vojni. Najožjim sorodnikom žrtev bo občinska uprava podelila spominsko diplomo. Med padlimi je največ partizanov. aktivistov in internirancev, sledijo žrtve bombnih napadov pripadniki «posebnih bataljonov*, ki so umrli na Sardiniji, ter vaščani, ki so Dadli kot vojaki italijanske vojske
SOVODNJE
Matija Batistič, partizan; Riko Uršič, partizan; Stanko Tomšič, partizan; Silvester Devetak, pogrešan v Sovjetski zvezi; Peter Uršič, partizan; Danilo Uršič, ponesrečen z vojaškim materialom; Ludvik češčut, pogrešan; Rudolf Tomšič, partizan; Alojz Tomšič, partizan; Emeran Černič, partizan; Franc Cjan, partizan; Zorko Tomšič, partizan; Danilo Batistič, partizan; Le-ander Gorkič, partizan; Jožef Pisk, partizan; Alberta češčut. partizanka; Marija Miler, pogrešana; Jožef Tomšič, partizan; Ivan Cotič, partizan; Stanislav Tomšič, partizan;
Peter Kovic, partizan; Mirko
Petejan, partizan; Marija Vuk, žrtev bombnega napada; Gina Marino, žrtev bombnega napada; Milko C jak, partizan; Franko Faragona, partizan; Osvaldo Cominotto, partizan; Ivan Tomšič, umrl v «posebnem bataljonu*; Alojz Cotič, partizan; Ivan Lukman, umrl v «posebnem bataljonu«; Jožef Cjan, utonil med prevozom v Afriko; Ivan Butkovič, partizan; Alojz Pelicon, pogrešan; Vladimir Pelicon, Dogre-šan; Jožefa Tomšič, por. Petejan, žrtev bombnega napada; Danilo Pelicon, talec; Bernard Petejan, partizan; Roman Petejan, umrl za posledicami vojne: Franc Petejan, žrtev bombnega napada; Srečko Cjan, talec; Miroslav Furlan, partizan; Friderik Binik, partizan; Stanko Faragor.a, partizan; Ivo Melcer. pogrešan; Alojz Markočič, pogrešan; Feliks Cotič, pogrešan.
PEČ
Vilko Cotič, partizan; Ludvik Kovic, partizan; Albin Ož-bot, partizan; Silvester Ožbot, partizan: Karel Kovic, partizan; Marija Petejan, žrtev bombnega napada; Jožefa Marušič, žrtev bombnega napa-
da; Vilko Peric, žrtev bombnega napada; Jožef Petejan, umrl v internaciji; Peter Ju-ren, umrl v «posebnem bataljonu*; Ivan Čevdek, ubit; Jakob Cjan. umrl v »posebnem bataljonu: David Semolič, pogrešan; Franc Blaško, partizan.
RUPA
Maksimilijan Pavletič, partizan; Ivan Cotič, partizan; Franc Durček, partizan; Jožef Tomažič, partizan; Ivan Ožbot, pogrešan; Peter Povod-nik, pogrešan; Peter Krajnik, pogrešan; Cvetko Černič; Jožef Ferfolja
GABRJE
Vilko Marušič, partizan; Leopold Florenin, umrl v »posebnem bataljonu*; Jožef Florenin, umrl v »posebnem bataljonu*; Angel Mozetič, po-
grešan; Ladislav Pipan, partizan; Bruno Marušič, partizan; Mirko Devetak, umrl v »posebnem bataljonu*; Bruno Hlede, partizan; Friz Bregant, pogrešan v Sovjetski zvezi.
RUBUE
Jelka Kranjc, partizanka; Mirko Cjan, partizan.
VRH
Florjan čemic, partizan; Ludvik Cotič, partizan; Marica Cotič, kurirka, ponesrečena; Jožef Devetak, partizan; Stanko Cotič, ubili so ga četniki; Valentin Cotič, partizan; Ivan Grilj, partizan; Stanislav Devetak, padel kot italijanski vojak; Jožef Devetak, padel; Krištof Lavrenčič, umrl v Nemčiji; Florjan Pelicon, umrl v ujetništvu v Tuniziji; Franc Semolič, partizan; Avgust Devetak, umri v taborišču v Nemčiji; Ferdinand Cotič, umrl v taborišču v Nemčiji; Jožef Devetak, padel; Dominik Juren, partizan; Henrik Pahor, partizan; Ivan Cotič, partizan.
Leta 1946 je bil v Sovodnjah veličasten prekop mladih partizank Kranjčeve in Ceščutove, padlih med hajko na Javorniku. Pogrebci spremljajo krsti skozi slavolok, ki so ga vaščani postavili za prihod mešane komisije.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMHIIIIIIIIIIIIIlIlliiiilliliiiiilillIlllIllllIlllIllillIlllilliliiilliillllHIlllIliiiiiiiiiil
OB DVAJSETLETNICI SLOVENSKE GIMNAZIJE V KOPRU
Izredno požrtvovalne učne moči
in res marljiva prva generacija
Včeraj so v Kopru svečano proslavili dvajsetletnico slovenske gimnazije. Dvajsetletnica ni visok jubilej, kar pa ne velja za slovensko Istro, kajti potem ko je bilo v Kopru leta 1909 ukinjeno slovensko učiteljišče in ko je v dobi fašizma izginila slovenska beseda iz sleherne šole, je Istra bila najbolj zapuščeno področje, kar je slovenske zemlje ostalo pod italijansko upravo. In ko so po slovenskih vaseh spomladi 1945. leta zavi-hrale zastave svobode, se je pred novimi oblastmi postavila nujna naloga, dati slovenskemu človeku šolo: osnovno, srednjo in strokovno. Vendar, kako, s čim?
Toda ne, da bi Koper ne imel tradicij v slovenskem šolstvu, če stopimo danes v vežo koprske gimnazije, bomo tu videli napis: «Na tej šoli je v letih 1904-1909 vzgajal slovensko, hrvatsko in italijansko učiteljstvo Viktor Beželc, tvorec slovenske pedagoške misli«.
V tej zgradbi, ki je nekoč služila učiteljišču, sta bila od 1875 do 1909 hrvatski in slovenski oddelek, iz katerih je izšlo veliko slovenskih in hrvaških učiteljev in kulturnih delavcev, med katerimi so tudi velika imena, kot n.pr. slovenski pisatelj France Bevk, skladatelj Volarič, pred nekaj leti umrli skladatelj in pevovodja Srečko Kumar, nadalje skladatelj Ivan Grbec ter mladinski pisatelj Ribičič. Med predavatelji ki so tu vzgajali mlade učitelje, pa so bili med drugimi znameniti slovenski zgodovinar France Kos in hr-vatska književnika in rodoljuba Viktor Car Emin in Vladimir Nazor. Leta 1945 pa je to bila že davna, malone pozabljena preteklost, ki jo je fa-
šizem tako izbrisal, da so jo
mogli obuditi k življenju le najbolj predani in požrtvovalni ljudje. Med tistimi, ki so ponovno zaorali v povsem potlačeno ledino, je bil tudi Albin Bubnič, ki nam je opisal, kako je bila pozno jeseni leta 1945 ustanovljena slovenska gimnazija.
Beseda «ustanovitev» nikakor m prikladna, kajti rojstvo te šole je bilo vse drugačno. Ne glede na to, da skoraj dve leti v Istri — kot tudi drugod — šole ni bilo, ker je tu, kot drugod, vladal zakon vojne. Toda tudi dolgo vrsto let prej so slovenski otroci mo-
gli obiskovati le italijansko šolo. Kako začeti pouk v slovenščini, ko otroci, morebitni dijaki, knjižne ali šolske slovenščine niso poznali. Zato so bili v nekaterih krajih, med drugim v Dekanih, Kubedu in Šmarjah, ustanovljeni pripravljalni tečaji, na katerih so se otroci pripravljali za sprejemni izpit.
Med tem pa so se drugi v Kopru ubijali s problemom, kje najti poslopje, ki bi nudilo dovolj učilnic za bodočo srednjo šolo. Med tem se je pripravljala v Kopru samem celo osnovna šola za nekaj o-trok iz Kopra ter za otroke iz najožje okolice.
Tedanje oblasti so šle sicer na roko, toda kje najti vsaj kolikor toliko primerno zgradbo? Izbira je padla na hišo, kjer je bilo nekoč učiteljišče, v katerem pa so se medtem zvrstile najprej italijanska, za njo pa nemška vojska. V času teh odločitev pa je bila v njej partizanska enota. Ta problem se je z razumevanjem tedanjega poveljstva kmalu in kolikor toliko zadovoljivo rešil. Ko je bilo rešeno to, so se našle še stare klopi. Skratka. ta zadeva bi bila rešena.
Nastalo je novo vprašanje. Slovenska Istra, odkoder bi nova gimnazija morala dobiti svoje dijake, ni bila sedanja Istra, ki je s prometnimi sredstvi povezana do slednjega zaselka. Dijakom, ki bodo začeli obiskovati gimnazijo, je treba priskrbeti tudi internat, dijaški dom. Tudi za to je bilo poskrbljeno pa čeprav s te žavami. V pozni jeseni 1945 se je v slovensko gimnazijo vpisalo 115 dijakov in pouk se je začel.
Dijaški dom ni bil bogat. Oblasti so dajale, kar so mogle. Starši dijakov pa so bili do kraja izčrpani: dve leti tako imenovane normalne in dve leti partizanske vojne z nad polovico vasi požganih. Zato so mnogi starši prinašali v dijaški dom za oskrbnino vrečo krompirja, zavitek fižila, skratka, kar so si mogli doma odtrgati od ust.
Težko je bilo, torej, z materialne plati, nič manj ni bilo težko s samim poukom. O tem bi prvi profesorji mogli marsikaj povedati. Bila je med dijakinjami na primer neka deklica slovenskih staršev iz Kopra. Bila je zelo inteligentna in marljiva, toda poznala je le nekaj istrskega slovenskega narečja. Po dveh mesecih pripra-
ve v slovenski enovni šoli je bila sprejeta v gimnazijo, ki jo je z lepim uspehom dokončala, se nato vpisala na univerzo in sedaj je profesorica.
Sicer pa se vsi tedanji profesorji pohvalno izražajo o prvih slovenskih dijakih, ki so se šole lotili z vso resnostjo, kot bi čutili težave, v katerih je ta šola nastala, ter odgovornost, ki jo imajo do sebe in svojcev, do svojega ljudstva.
število dijakov je naraščalo, prostori, ki jih je zavzemal dijaški dom, so bili potrebni za
nove učilnice. Zato se je dijaški dom preselil v stare stavbe nasproti gimnaziji. Ob dvajsetletnici gimnazije pa je bilo dograjeno še novo krilo z lepimi, sodobnimi učilnicami.
Doslej je skozi slovensko gimnazijo v Kopru šlo že šest tisoč dijakov. Mnogi bivši dijaki, ki so študije nadaljevali na univerzah, so se v Istro vrnili kot inženirji, zdravniki, profesorji itd. Veliko število bivših gimnazijcev pa je sedal po raznih uradih in ustanovah.
Izdatki za vsa javna dela bodo znašali 1,758.686.000 lir
Ti stroški so nanašajo na končana dela, dela v teku in v načrtu Po ostavki odbora so pričakuje tudi razpustitev pokrajinskega sveta
pro
bil
Pred glasovanjem o letošnjem proračunu pokrajinske u-prave, ki Je dalo dvanajst glasov za proračun, dvanajst pa
roti, zaradi česar proračun ni odobren in je pokrajinski odbor podal ostavko, so nekateri odborniki napravili obračun delovanja njihovih od-borništev v devetih mesecih življenja odbora.
Odbornik za javna dela Vi-gini je poudaril, da so sicer naloge pokrajinske uprave na področju javnih del omejene v primerjavi z drugimi krajevnimi ustanovami. Toda napor, ki ga je pokrajinska uprava napravila tudi na tem področju, je bil velik in stroški za javna dela v letošnjem letu bodo brez dvoma pozitivno vplivali tudi na gospodarstvo našega področja. Storjen je bil celo znaten korak naprej v primerjavi z letom 1964.
Vrednost letošnjih dokončanih del znaša skupno 271 milijonov 655.500 lir. Med ta dela je treba vključiti tudi dela za dograditev šolskega poslopja na Vrdelski cesti in nekatera dela za ureditev začasnega sedeža mednarodnega centra za teoretsko fiziko.
Sedaj so v zaključni fazi dela za vrednost 131.226.000 lir, medtem ko znaša vrednost del, ki se bodo v kratkim začela, 1,154.805.000 lir. Med poslednjimi deli je tudi gradnja novega sedeža državnega arhiva, ki je bila že dodeljena nekaterim podjetjem.
Sedaj so v načrtu javna dela predvsem za modernizacijo zgradb v umobolnici za skupno vrednost 200 milijonov lir. Odbornik je nadalje izjavil, da bodo izdatki'za vsa javna dela za ureditev pokrajinske umobolnice, šolskih zgradb, pokrajinskih cest ter za ureditev in popravilo raznih drugih pokrajinskih zgradb, znašali skupno 1 milijardo 758.686.000 lir.
Odbornik za pokrajinske bolnišnice Giuricin pa je podal obračun del v teku in v načrtu za modernizacijo umobolnice pri Sv. Ivanu. Tako so se že začela dela za nov paviljon za opazovanja in zdravljenje moških za skupno vrednost 300 milijonov lir; izvršena so bila zaključna dela v dveh paviljonih za nalezljive bolezni za 6 milijonov lir; odprt Je bil nov ženski paviljon za zdravljenje tbc, ki Je stal 108 milijonov lir; dela za obnovitev kuhinje v bolnišnici, ki bo dokončana že v tem letu, bodo veljala 70 milijonov lir, katerim, je dejal odbornik, je treba še dodati: postavitev električnih dvigal za kar bo stalo 4 milijone lir, ureditev vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav za 8 milijonov lir, električne napeljave; 4 milijone lir, nakup novih naprav za kuhinjo; 45 milijonov lir; v kratkem se bodo začela dela novega paviljona «F» za 72 milijonov lir; dela za gradnjo nove notranje ceste, ki bodo stala 4,5 milijona lir; grad-i nla nove transformatorske kabine za 9 milijonov lir; nadomestitev in povečanje moči parnih generatorjev za kuhinlo in pralnico za skupno 17 milijonov lir.
Poleg tega Je odbornik Giuricin še omenil, da bodo do konca leta porabili za revizijo ogrevalnih naprav 14.500.000 lir, da
so se začela dela za novo kanalizacijo, ki bodo veljala 30 milijonov lir; da obnavljajo ogrevalne naprave v paviljonu «L« za skupno vrednost 7.300.000 lir, in ogrevalne naprave v štirih hišicah za 4 milijone lir. Za popravilo valjev v pralnici bodo porabili 3.800.000 lir, medtem ko so sedaj v teku pogajanja z deželno upravo, ki naj bi dala pokrajinski upravi prispevek 160 milijonov lir za gradnjo nove pralnice. Poleg tega pa so pokrajinski uradi že začeli proučevati vprašanje gradnje novega oddelka nevrološkega sanatorija, ki bo stal skupno 90 milijonov lir.
Odbornik Giuricin je zaključil poročilo o končanih delih, o delih v teku in v načrtu z ugotovitvijo, da bodo vsa ta dela veljala nad 957 milijonov lir.
Po ostavki pokrajinskega odbora bi moral biti v najkrajšem času razpuščen tudi pokrajinski svet, nakar bi morala državna oblast razpisati nove po-
krajinske volitve. Najbolj optimisti pričakujejo, da bodo volitve za obnovitev pokrajinskega sveta baje prihodnjega aprila ali maja. Toda če ne bo prišlo do kake druge rešitve, je večina opazovalcev mnenja, da bodo pokrajinske volitve v Trstu združili z volitvami za obnovitev tržaškega občinskega sveta, ki bodo oktobra prihodnjega leta. Glede krize pokrajinske uprave v Trstu je treba omeniti, da je ta nastala izključno iz političnih in ne iz upravnih razlogov, ker smo že večkrat tudi v našem časopisu ugotovili, kako se upravna in tudi nekatera politična vprašanja v pokrajinskem svetu rešujejo v mnogo večjem demokratičnem duhu kot v tržaškem občinskem svetu, kjer zelo redko pride do tistega iskrenega sodelovanja med opozicijo in strankami odbora, kar se je doslej, zlasti v zadnjih devetih mesecih, pogostoma dogajalo v pokrajinskem svetu.
•llllllltllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllIlIlllIlIllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii,)!!,,ihiiiiiiiii
SPOZNAVAJMO SVOJO BLIŽNJO OKOLICO
Jama«Vilenica
pri Lokvi
Ne odkrivamo nobene skrivnosti, ko želimo še enkrat poudariti, da tako edinstveno lepega in pestrega podzemeljskega sveta, kot ga je moč najti na našem Krasu, ne najdemo nikjer na svetu. To dokazuje že samo dejstvo, da se zanj od leta do leta veča tudi zanimanje tujcev, ki prihajajo k nam iz najrazličnejših krajev sveta, da si ga lahko ogledajo, predvsem njegove jame. V našem časopisu smo priobčili že marsikateri članek z opisom ene ali druge od teh jam, dasirav-no o vseh ni bilo mogoče tega storiti, ker jih je nešteto, manjših in večjih, bolj ali manj svojevrstnih in privlačnih.
Vsekakor je precej tudi takih, ki so še povsem nepoznane, r.ekaj pa Jih je tudi, ki so nekoč že bile odkrite, a kasneje pozabljene. Nekatere se nahajajo prav v neposredni bližini našega mesta, katerega ljubezen do Krasa in njegovin naravnih krasot je znana. In tudi Ilič manj njegov sloves na jamarskem področju.
Verjetno bo zaradi tega rudi marsikaterega našega tira’ca zanimalo kaj več izvedeti o tem, pa bi se tokrat nekoliko pomudili pri opisu ene od teh,
namreč lame «Vilemce» pri Lokvi.
Pokrajina zahodno in mžr.o od Divače ni tako enolična, kot se zdi na prvi pogled Nasprotno, to je čudovit predel, kjer na vsakem koraku zadenemo na številne srašk' vrtače, v živo skalo zajedene škrape in kraskt žlebiča na globoka brezna in udobne doline, kjer se med njimi razprostiiajo s kamnitimi ogradami obdani pašniki, redkeje .ravniki in skopa polja ter n;.vice.

Mestni in predmestni predel z označenimi področji novega regulacijskega načrta. Črke, ki jih vidimo na slikah, označujejo posamezna področja. Kdor se želi seznaniti s podrobnostmi novega regulacijskega načrta, naj si na ekonomatu tržaške občine kupi knjižico, ki stane 105 lir in ki vsebuje gradbcno-urbanistlčna pravila regulacijskega načrta, hkrati pa, naj si ogleda regulacijski načrt, ki je na ogled
javnosti v uradih občinskega tehničnega urada..
Sredi te pokrajine, Jugovzhodno od Divače, lezi skrita tudi nekoč svetovno znana in zelo obiskovana i,ma »Vilem-ca». Ko glavni de. Pošto mke jame še ni bil odkrit je «Vi-lenica* zaradi svoje izredne lepote uživala velik s!o 'es. Obiskovali so jo tako štev IH domačini kot tujci fz vsen dežel sveta. V Lokvi pri Divači so tudi hranili spominsko krjigo, iz katere izhaja, da jo ie od 1. 1821 do 1899 obiskalo na 1 2000 oseb. Ce pomislimo, da v tistem času turistični promet še ni bil tako razvit, da ni bilo ne železnic ne drugih prometnih sredstev, pa spričo tega tudi zanimanje za lepote podzemeljskega sveta še ni v taki meri prodrlo med široke ljudske sloje, moramo priznati, da to število v resnici ni majhno.
Kako pridemo do n;e? Najprej se bomo iz Divače napotili po državni cesti, ki vodi proti Trstu, do 4 km oddaljene Lokve. Asfaltirano cesto pa v Lokvah pri cerkvi zatem zapustimo in zavijemo desno na cesto proti Sežani. Po dveh kilometrih bomo prišli do kote 479. kjer stoji na desni strani ceste nad meter visok, štirioglat mejnik. Tu prestopimo na poljsko pot. ki vodi med oeraieniml pašniki proti severovzhodu Po približno 300 m se bomo znašli pred majhno udomo dolino, le-žečo sredi ograjenega travnika, na katerega dnu je vhod v jamo. V udomo dolino pellelo ozke kamnite stopnice do 10 m široke in 4 m visoke polkrožne odprtine, že marca meseca le tu vse polno trobentic in vijolic, ki lepo uspevalo v vlažnem zraku, ki veje iz jame, Od tu pridemo v prvi večji prostor, sredi katerega stoji mogočen, skoraj 10 m visok kapniški steber, ki deli prvi del jame na dva dela Nakar pride na vrsto majhna dvorana, kjer so ne-
del jame je izred-Levo in desno mogočni razno-s stropa pa stalagtitov. globoki kotanji
oosezm stenn.
Ko pride obiskovalec do vzpetine, se mu odpre pogled na lep 10 m visok stalagmit, ki se v družbi manjših kapnikov vzpenja iz majhnega lijaka pro. tl stropu, kot drevo, ki sili k sončni svetlobi. Nato sledi galerija s krasnimi baldahini, mogočnimi orglami, kapniškimi stebri in sigastimi slapovi, s stropa pa vise snežnobele kapniške cevi različnih velikosti.
Steza se potem spusti v ozko luknjo, takoj za to pa je kratek umeten predor, ki so ga napravili 1. 1830 in tako odkrili nadaljnji del iame, ki je gotovo najleoši. Dvorana je skoraj okrogle oblike in nudi toliko svojevrstnih lepot, da prevzame slehernega obiskovalca. Pot vodi do samega dr.a jame, kjer se tudi konča njen turistični del.
Skupna dolžina doslet znanega dela jame znaša 542 m, od tega odpade na njen turistični del kakih 400 m.
Kot rečeno v začetku, je »Vi-lenica* spričo svoje lepote postala znana že davr.o, tako da so jo v začetku XIX. stoletja obiskovali turisti iz vseh krajev sveta. Sele sloves Postojnske in kasneje škocjanske jame je zatem, na žalost, zmanjšal zanimanje za to prelepo redkost našega bližnjega Krasa. Primemo in koristno pa bi bilo, da se ji čimprej povrneta njen nekdanji ugled in sloves.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11, najnižja 6. ob 19. uri 9 stopinj; zračni tlak 1007.6 stanoviten, vlaga 99 odst., brez vetra, nebo oblačno, megla, 6.8 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 13.3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 28. novembra
Jakob
Sonce vzide ob 7.21 In zatone ob 16 25. Dolžina dneva 9.04. Luna vzide ob 12.00 in zatone ob 20.51
Jutri, PONEDELJEK, 29. novembra
Vinko
VČERAJ ZVEČER VEC TISOČ LJUDI V POVORKI PO MESTU
Mogočen protest tržaškega ljudstva proti imperialistični vojni v Vietnamu
Na desetine transparentov s protimilitarističnimi gesli - Položitev venca na grob talcev v UL Chega - Govori na Trgu sv. Antona -Resolucija s pozivom za prenehanje vojne v Vietnamu
Kakor je bilo napovedano, je bil včeraj tudi v Trstu Pohod za mir v Vietnamu. Kljub slabemu vremenu in dežju, ki ni hotel prenehati, se je na Trgu Garibaldi zbralo veliko Število demonstrantov, odraslih in mladine raznih poklicev, od preprostega delavca do univerzitetnega profesorja. Nekoliko po 17. uri se je razvila povorka po Ul. Oriani, Trgu stare mitnice, ulicah Carducci, Ghega, Roma in Rossini na Trg sv. Antona, kjer so bili priložnostni govori. V Ul. Ghega se je povorka ustavila in predstavniki pripravljalnega odbora so položili venec na balkon stavbe, v kateri so nacisti leta 1944 obesili 52 talcev. Na čelu povorke so bili zastopniki organizacij in ustanov, ki so prijavile svojo udeležbo, za njimi pa je bil gozd napisov in transparentov s parolami za mir in solidarnost z vietnamskimi partizani, vietnamskim ljudstvom ter univerzitetnimi odbori v ZDA za mir v Vietnamu. Med pohodom so demonstranti vzklikali parole za mir v Vietnamu in na svetu. Ker so manifestanti med pohodom zajeli vse cestišče, je bil seveda promet ustavljen. Mnogi so se med potjo priključili povorki, drugi pa so pozdravljali pohod s ploskanjem in odobravanjem.
Na Trgu sv. Antona je najprej spregovoril dr. Atto Braun, ki je povedal, da je prijavilo svojo udeležbo 33 organizacij in ustanov ter vidnih osebnosti ter je preči-tal njih imena. Nato je imel kratek, a zelo občuten govor B’ilibert Benedetič, ki je dejal med drugim .
«V oddaljeni deželi Vietnam se dogaja to, kar je v nas blizu, tako blizu, da lahko slišimo jok o-troka in matere, krik oskrunjene ženske pod jeklenimi Škornji, junaštvo partizana v borbi za sveto pravico do življenja.
Danes od Washingtona do Moskve, Pariza, Rima se zbiramo ljudje z eno samo željo, z eno samo prošnjo, za mir. Vsi ljudje z eno željo: človek — mir!
Sajgon, Da Nang, Hanoi, visoka planota Plei Me in bujno zaraščena dolina reke Drang — poleg teh imen pa je še zmerom nujno prišlo tudi Dien Bien Fu. To bi morali vedeti tisti, ki sedijo za mizo in odločajo!«
Za njim je imela nekoliko daljši govor univerzitetna asistentka dr. Licia Chersovani, ki je predvsem poudarila, da so prav na ta dan taki pohodi in manifestacije za mir v Vietnamu po raznih italijanskih mestih, v Franciji in v samih ZDA Ta manifestacija ni samo izraz solidarnosti z vietnamskim ljudstvom in protest proti barbarskim bombardiranjem in proti umazani imperialistični vojni, ampak tudi izraz podpore tistim državljanom ZDA, ki se upirajo vojni v Vietnamu.
Tudi v ZDA se vedno bolj šin med prebivalstvom in med samimi bivšimi bojevniki odpor proti vojni, v katero so se ZDA zaplet; le. S tem vlada ZDA krši tudi ženevsko pogodbo-iz leta 1954. O-mei.ila je tragične posledice bombardiranj in uporabe raznih uničevalnih sredstev, herojsko borbo vietnamskega ljudstva, ki jo znajo še bolj ceniti tisti, ki so se borili nroti nacifašizmu.
V zaključku svojega govora je dr. Chersovanijeva še poudarila, da se val ogorčenja oroti umazani vojni v Vietnamu vedno bolj širi in zajema najširše kroge ter najvišje predstavnike oblasti v raznih deželah. Treba ;e nadaljevati po tej poti in okrepiti borbo za mir ne samo, da se preneha vojna v Vietnamu, ampak da se prepreči svetovni spopad.
Na zaključku zborovanja je spregovoril še dr. Atto Braun, ki je prebral zaključno resolucijo Pohoda za mir v Vietnamu. Resolucija obsoja bombardiranja naselij, uporabo plina in napalma, mučenje in trpinčenje vietnamske ga ljudstva. Opozarja na nevarnost svetovne vojne, poudarja željo vseh narodov po miru ter za sovražnosti v
Vietnamu in spoštovanje ženevske pogodbe iz leta 1954 Italijansko vlado pa poziva, naj loči svojo odgovornost od odgovornosti vlade ZDA in ukrene vse potrebno, da bo prišlo do pogajanj za skle nitev miru v Vietnamu.
Včeraj dopoldne sta pred realno in klasično gimnazijo s slovenskim učnim jezikom dva dijaka delila letake Zveze demokratičnih srednješolcev, letake, ki so dijake vabili na večerni pohod za mir. Ravnateljica šole jo letake zaplenila, češ da je prepovedano jih deliti, in je dijake zapisala.
Seja repentaborskega občinskega sveta
je
si-
Na predlog svetovalca Puriča repentaborski občinski svet na nočnji seji soglasno izrazil svojo solidarnost s pohodom za mir v Vietnamu z željo, da se čimprej napravi konec vojni proti vietnamskemu ljudstvu.
2upan Guštin Je sporočil svetovalcem, da se je sestal s komisarjem za jusarska zemljišča dr. Palermom glede prodaje jusarskih zemljišč za gradnjo športnega igrišča. Dr. Palermo mu je obljubil, da bo igrišče gotovo zgrajeno, ker jim je CONI že nakazal en milijon 500 tisoč lir prispevka. Nato je župan poročal o sestanku na tržaškem županstvu glede vprašanja medobčinskega regulacijskega načrta ter o sestanku, ki ga je imel
s podprefektom dr. Paslnom glede nezadostnega prispevka državne oblasti za kritje občinskega primanjkljaja. župan je poudaril, da jim je prefektura črtala nujne predvidene izdatke v letošnjem proračunu, med katerimi tudi izdatek za vzdrževanje občinske babice, za borbo proti borovemu prelcu itd., da ne govorimo o številnih nujnih javnih delih. Zupan je izrazil svetovalcem veliko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja denarja za upravljanje občine.
Potepi ko so svetovalci odobrili obračun za leto 1963 in imenovali preglednike računov za leto 1964 so razveljavili sklep prejšnjega občinskega sveta o osnutku novega občinskega grba ter sklenili, da bo občina razpisala natečaj za nov osnutek občinskega grba. Poleg tega so svetovalci soglasno poudarili, da bo moral imeti bodoči občinski prapor napis v italijanščini in slovenščini.
Po potrditvi nekaterih upravnih sklepov so soglasno sklenili, da bo občina posredovala pri nadzorni-štvu za delo in višjih oblasteh v korist bivših delavcev električne družbe SVEM, ki jih ENI ni hotela sprejeti v službo potem ko je prevzela to podjetje in so sedaj brez dela.
Izplačevanje pokojnin INPS
Poštno ravnateljstvo opozarja, da bodo poštni uradi začeli z izplačevanjem pokojnin INPS in
trinajste pokojnine 6. decembra, namesto 15.
Za kategorijo ART, CL, IO, SO bodo izplačila 6., 7., 9. in 10., za druge kategorije pa 11.
Na uradu pri glavni pošti bodo izplačevali mesečno pokojnino in trinajsto pokojnino za kategorijo ART, IO, SO, CL v dneh 6., 7., 9. in 10. decembra, za kategorijo VO-VR (samo trinajsto) v dneh 11., 13., 14. in 15.
Prvi dan izplačevanja bodo prišli na vrsto priimki od A do D, drugi dan od E do K, tretji dan od L do P, četrti dan pa ostali.
Interesenti naj spoštujejo omenjeni vrstni red, s seboj pa naj prinesejo nekaj drobiža.
Sestanki in sprejemi na deželni upravi
V preteklih dneh je bil v Trstu sestanek predstavnikov in ravnateljev pokrajinskih ustanov za turizem, kateremu je predsedoval podpredsednik Dulci. Na njem so izmenjali razne koristne informacije.
Deželni odbornik Giust je sprejel tajnika kovinarjev DZ Fabric-cija, ki mu je orisal gospodarsko krizo kovinske industrije, kar se najbolj občuti pri Sv. Marku, v Crane-Orionu in v Saifacu.
Odbornik Masutto bo danes zastopal predsednika Berzantija na proslavi 20-letnice ustanovitve Združenja tržaških obrtnikov, ki bo ob 10. uri v gledališču Verdi.
......................um.ul.n.........
BORBA DELAVCEV V OBRAMBO ZAPOSLITVE
Jutri protestna stavka v ladjedelnici Sv. Marka
Delavci ladjedelnice in Tovarne strojev so v skrbeh za bodočnost svojih obratov zaradi neugodnih vesti
Oba sindikata kovinarjev sta pred dnevi napovedala za jutri enotno dveumo stavko delavcev ladjedelnice Sv. Marka, da bi opozorili z njo ministra Pieraccinija nk položaj v ladjedelnici. Ker pa minister ne pride jutri v Trst, kot se je pričakovalo, bodo delavci vseeno stavkali, in razlika je samo v tem, da so spremenili to stavko v protestno.
Razen tega pa so delavci v ladjedelnici in tudi v Sv. Marku zelo v skrbeh zaradi raznih govoric in znakov, ki slabo kažejo. Sirijo se namreč govorice, da bo Fincantie-ri osredotočila izdelovanje vseh ladijskih turbin v Genovi pri Ansal-du, s čimer bi zgubili delavci Tovarne strojev mnogo dela. Spričo sodobne tehnike dela bi bilo še nekam razumljivo, da skušajo osredotočiti izdelovanje enakih izdelkov v eni sami tovarni, toda poskrbeti bi morali v tem primeru za nadomestilo, tako da bi na primer osredotočili v Tovarni strojev izdelovanje vseh ladijskih motorjev Diesel. Ce pa bi se to ne zgodilo, bi bil zadan Tovarni strojev in s tem tržaškemu gospodarstvu hud udarec.	.	,	,	.
Kar se tiče Tovarne strojev, bodo z januarjem premestili glavnega inženirja Lippija v Tržič, na njegovo mesto pa bi prišel inž. Battagliari, ki pojde kmalu v pokoj. Nadalje govorijo, da bodo premestili ves urad za naprave in stroje v Sv. Marku na osrednje ravnatejstvo CRDA, kakor hitro bodo za to na razpolago prostori. Delavci se tudi vprašujejo, zakaj so premestili 10 tehničnih uradnikov v Tovarno strojev, druge uradnike pa v Tržič.
Vsa ta dejstva povzročajo hudo skrb in razburjajo javno mnenje, saj kažejo na postopno likvidiranje ladjedelnice in omejevanje pro-hteva prekinitev sovražnosti v izvodne dejavnosti v Tovarni stro-miiMiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiMmMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMumnmttiiiiiiuiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiuiuiiiimiiiiiiii
JUTRI SEJA DEŽELNEGA SVETA
Še ta teden razprava o nadzorstvu dežele nad krajevnimi ustanovami
Deželni odbor je proučil splošno zasnovo programa javnih del v deželi - Nova številka Uradnega vestnika
St/u*,u°S.*l»n,,S,v'i«.
ki bi morala biti jutri, so odlo-
misije odobrila zakonski osnutek pri čemer so se vzdržali le svetovalci komunistične skupine. V raz-pravi o zakonskem osnutku je spregovorilo veliko število svetovalcev.
V svoji izjavi je svetovalec Ba-cicchi (KPI) dejal, da se bo njegova skupina vzdržala, ker se ne strinja z ločitvijo nadzornih organov za pokrajine in občine ter da je poverjenih pri nadzorstvu preveč pristojnosti predsedniku odbora. Nadalje je preveč zadev še podvrženih nadzorstvu in niso dovolj pojasnjene nekatere njegove plati. Svetovalec Morpurgo (PLI) pa je dejal, da je njegova skupina na splošno naklonjena osnutku, le da bo predložil nekaj spre-minjevalnih predlogov med razpravo v deželnem svetu. Svetovalec Mizzau je rekel da je njegova skupina zadovoljna z zakonskim osnutkom. Prav tako je tudi socialdemokrat Renato Bertoli izjavil, da bo njegova skupina gla-sovala za osnutek Tudi socialist De Sandre je izrekel privolitev svoje skupine.
• • •
Včeraj je izšel Uradni vestnik avtonoi ne dežele, ki objavlja od-

žili, ker je moral minister Pierac cini odpovedati svoj obisk v Tr-stu. Isti vestnik objavlja tudi deželni zakon št. 27 od 25. novembra 1965, ki se tiče ustanovitve posvetovalnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo. Razen tega objavlja vestnik še nekaj predsednikovih odlokov.
• • •
V petek popoldne se je sestal deželni odbor, ki je proučil tudi splošno zasnovo programa javnih del v deželi, za kar bodo zahtevali izreden državni prispevek. Ta program je v skladu z obveznostmi, ki jih je sprejel predsednik Berzanti ob predložitvi proračuna za leto 1965 Služil bo za polaganje temeljev bodočega deželnega načrtovanja. Eo členu 119 ustave daje namreč država posebne prispevke deželam za uresničenje raznih smotrov. Siciliji je na primer prispevala na podlagi tega člena od 1949. do ’960 leta 165 milijonov lir. Država je dala prispevke tudi Sardiniji in Dolini Aosta. Pri svojih zahtevah se naša dežela opira na člen 50 posebnega statuta.
jev. Zato bi morali v Rimu končno jasno odgovoriti, kaj nameravajo storiti z našo ladjedelsko industrijo.
Sporočilo Nove DZ zavarovancem INAM
Stališče zasebnih lekarnarjev
Nova Delavska zbornica CGIL je izdala poročilo, v katerem ponovno omenja, da bodo zasebne lekarne od 1. decembra dalje prenehale svoje sodelovanje z INAM, kar bo imelo za posledico, da bodo sprejemale njegove recepte le, če zavarovanci plačajo zdravila. Nova DZ CGIL je zelo v skrbeh zaradi nadlege, ki Jo bo to povzročilo delavcem in upokojencem. Zato Je DZ poslala brzojavke ministrstvom za zdravstvo in delo, osrednji CGIL, prefektu, predsedniku pokrajine, županu in pokrajinskemu zdravniku z zahtevo, naj se izda odločba, da morajo lekarnarji v predmestjih in okolici nuditi zavarovancem zdravila, t. j. držati se dogovora z INAM.
Včeraj je prejela Nova DZ-CGIL od osrednjega vodstva CGIL sporočilo, da je po njenem posredovanju minister za zdravstvo zagotovil, da bo takoj poslal pokrajinskemu zdravniku riavodila, da se prepreči uresničenje namenov lekarnarjev.
• • •
Zbornica lekarnarjev tržaške pokrajine pa nam je poslala v objavo prepis pisma, ki ga je poslala raznim oblastem in ustanovam in v katerem protestira proti monopolu INAM v Trstu, češ da deli zdravila v svojih lekarnah še na podlagi absurdnega ostanka avstrij. ske zdravstvene ureditve. Po sklenitvi vsedržavnega dogovora med INAM in lekarnarji, ki zagotavlja svobodno izbiro lekarne vsem zavarovalcem na vsem državnem pod. ročju, se je INAM obvezal, da bo rešil tukajšnji spor do 31. decembra 1964. Toda doslej se to še ni zgodilo. Lekarnarji pravijo, da ne morejo več prenašati tega položaja, češ da pomeni to za 45 lekarn v mestu mnogo manj prometa, saj delijo vse tri lekarne INAM zdravila kar 120.000 zavarovancem. V svojem protestu se sklicujejo lekarnarji tudi na svojo poklicno dostojnost in pravijo, da Je monopol INAM v nasprotju s pravicami svobodnih državljanov ter da je to tudi v nasprotju z zdravstvenimi zakoni.
To sta torej obe plati zvona. Lekarnarji pač branijo svoje interese, toda delavci in upokojenci, zavarovanci INAM, se po drugi strani tudi nočejo in ne morejo odreči svojim pridobitvam zlasti dandanes, ko postaja zdravstvo vedno bolj javna zadeva in se na tem področju vedno bolj oži zasebna pobuda.
Hudo je padla na tramvajskih tračnicah
Žrtev nerodnega padca je postala včeraj popoldne 54-letna Angela Guštin por. Grilanc iz Ul. Romagna 111. Z openskim tramvajem se je pripeljala do postajališča na Romagna. Tam Je izstopila, toda pri tem se je spotaknila na stopnički tramvaja in padla na tračnice. Gu-štinova se je hudo pobila in ranila po zatilju in glavi. Na nevrokirurškem oddelku se bo morala zdraviti 10 dni.
Povozil je dečka
Na nevrokirurški oddelek so včeraj popoldne sprejeli 8-letnega učenca Stanislava Baruzzo iz Ul. Giulia 11, ki se je pobil in ranil po glavi, desni strani čela in kolenih.
Fantiča je malo prej na vogalu Ul. Gatteri in Drev. XX. septembra z motofurgonom TS 32552 podrl 59-letni trgovec Attllio Pagani iz Ul. Stuparich 17, ki je privozil iz Ul. Ginnastica in je bil namenjen v Ul. Battisti. Ko se je pripetila nesreča je Baruzza prečkal cesto. Zdraviti se bo moral 20 dni.
PRVIČ V TRSTU
Odlična predstava in lep sprejem «Jenufe»
Uprava gledališča «Verdi» načrtno vključuje v svoj repertoar vsako leto po eno delo iz slovanske operne literature. (V jugoslovansko do sedaj še ni posegla). Letos je prvič prišel na vrsto Leoš Janaček (1654-1926), češki (moravski) komponist, s svojo opero «Jenufa». Ta opera ni njegova edina, velja pa za najmočnejšo.
Dovolj je, če nekoliko pogledamo (italijanske) radijske programe, pa se lahko prepričamo, da je ime Janačka izredno pogosto na teh programih. že to nam je lahko vsaj posreden dokaz, da gre za pomembnega glasbenika. In res sodi Leoš Janaček med prvake evropske glasbe. To je postal s svojo močno osebnostjo modernega skladatelja, ki se je sicer poglabljal v študij ljudske glasbe, a zgradil si je svojo melodiko, svoj poseben slog. Pri vsem tem je Janaček toliko bolj pomemben, ker je s svojim delom nastopil že zgodaj in v sredini, ki njegovi novi glasbi še ni bila posebno naklonjena. «Jenu-fa», ki jo je ustvarjal več let, je prišla prvič na oder že leta 1904, toda uspeh je doživela — in s tem se je začela njena slava in slava Janačka — šele l. 1916.
Danes pa. je «Jenufa» poznana po vsem svetu in ni ji treba šele čakati na ugoden sprejem. Tudi v Italiji so jo že dajali, toda v Trstu je bila včeraj prvič izvajana. In reči moramo, da je bila sprejeta kot redko katera novost. Tako j pa je treba tudi priznati, da je bila predstava zares odlična; poznala se ji je vestna pripravljenost.
Dirigent Gianfranco Rivoli je vložil nemalo truda, da je igra orkestra tekla skladno s petjem na odru (tu in tam je mogoče orkester nekoliko prekril vevce). JanačKova glasba je iz orkestra vrela sedaj mogočno, polno in sočno, sedaj spet mirno, nežno, polno miline.
V naslovni vlogi je nastopila Claudia Parada. Pevka, ki smo jo v Trs tu že slišali, se je ponovno izkazala kot dobra sopranistka, s svojo igro pa tudi kot imenitna poustvarjalka. Seveda pa gre pri tej predstavi prvenstvo Marjani Rade v, jugoslovanski altistki, katere cerkovnica je tako imenitna kreacija, da je že samo z njo v dobri meri zagotovljen uspeh celotne predstave. Prizor konec drugega dejanja je tako pretresljiv, da nas pevka spomni na kako veliko igralko iz tragedij. Staro Bu-njjevko je solidno odpela Rosa Laghezza, v manjših vlogah pa so nastopile še Bruna Ronchini, Glo-ria Paulizza, Malvina Savio, Laura Cavalieri in Diana Garlatti Kirschner. Laca Klemen in Stena Buryja, polbrata in Burgjev-kina vnuka, sta bila Franco Ghit-ti in Piero Filippi. Oba sta bila odlična, Filippi Sedlasti primeren za samo vlogo. Mlinar "je bil Enzo Viaro, vaški sodnik pa vedno simpatični Vito Stlscn.
Za uspeh pfredstave ima znatno zaslugo tudi režiser Frank de Quell, zbor pa je pripravil Gior-gio Kirschner. Za preprosto sceno je napravil osnutke Andrzej Ma-jetvski.
Včerajšnji uspeh in sprejem «Jenufe» je jamstvo, da bodo še ostale predstave privabile obilo občinstva.
Pri prečkanju trga jo je povozil avto
Ko je sinoči 60-letna slikarka Milena Tarabocchia iz Ul. delle Cave 21, izven zebrastega prehoda prečkala Trg Dalmazia pred komisariatom, jo je z avtom TS 63096 podrl 22-letni Gianfranco Bodigoi iz Ul.
Tor San Piero 30, ki je vozil proti Trgu Liberta. Ponesrečenko so od: peljali v bolnišnico ter jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh zaradi več udarcev in ran po glavi, čelu, zatilju, vratu in zloma desne noge. Ta-rabocchieva je tudi začasno izgubila spomin.
Avto v žensko
2rtev prometne nesreče je postala včeraj zjutraj 64-letna Giorgina Degrassi por. Perrone iz Drev. D’An-nunzio 69. Degrassi jeva je okrog 9. ure prišla iz veže stavbe, v kateri stanuje in se na zebrastem prehodu podala čez cesto. Ko je dospela do sredine cestišča, je navzgor po drevoredu z avtom TS 77147 privozil 63-letni Rodolfo Schergna iz Ul. Petronio 1 in žensko podrl.
Pri nesreči se je Degrassijeva pobila in ranila po udih. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v osmih dneh sprejeli na ortopedski oddelek. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji.
niiiiimiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiH»"»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiii»'Diiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
Obvestilo živinorejcem
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu sporoča, da bo v izvedbo pobud, ki jih predvideva «Ze-leni načrt« (zakon 2. junija 1961, štev. 454 - člen 17.) pričelo 2. decembra letos razdeljevati, in to dokler ne bodo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, sledeče količine močnih krmil po znižani ceni: močno krmilo za krave molznice: 50 kg na glavo, po ceni 4.420 lir za stot;
močno krmilo v zrnju za kokoši jajčarice: 10 kg na vsakih 10 kokoši, po 3.800 lir za stot.
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo bo zainteresiranim rejcem izdajalo nakazilo za prejem krmila pri skladišču kmetijskega konzorcija v Trstu - Ulica F. Filzi, št. 15.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
27. novembra 1965 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 62-letni Angelo Pecen-co, 74-letnl Islam Saraci, 77-detna Ameba Gerlattl vd. Beoussl, 61-let-na Maria Savini por. Penco, 42-let-na Ida Lovreclch por. Zimmerman, 51-lebni Francesco Umari, 56-letna Maria Andrineg por. Rugo, 85-letnl Francesco Patrono, 67-lebnl G i o v a n n 1 Kakovlč, 45-1 etni Mario Stummer, 86-letna Giuseppina Huber por, Elmi, 90-letna Adelaide DelPAngela vd. Katinig, 8(Metni Mario Daniotti. 79-letna Giuseppina Petrina vd. Schle-han, 71-letna Antonia Kobec vd. Stefani, 74-letnl Bruno Galllco, 72-letni Remigio Marini, 744etna Elena Fonda.
OKLICI: Finančni podčastnik Silvano Alvianl In gospodinja Pasqua Santomauro, inženir Italo Innamo-rati in socialna asistentka Anna Maria Revelant, pomorščak Italo Cu-mar in gospodinja Giovanna Figos, uradnik Savino Garribbo in uradnica Lidia Stella, upokojenec Mario GrUlinl in gospodinja Giulia Rudin šofer Francesco Odonl in prodajal ka FUomena Mecca, pomorščak Gui do Pauli in prodajalka Adriana Let tlerl, študent Franco Rarnanl In u radnica Maria Cristina Zacchigna, u radnik Silvio Rotta in uradnica Clau dla Sandrin, uradnik Roberto Višin tin in uradnica Tulila VenateUl, pomorski častnik Italo Oran in učiteljica Adele Splazzl, podoficir finančne straže Gaetano Bruno-Ciclglia in gospodinja Domenlca Donla, pomorski oficir Paolo Suchy in gospodinja Liliana Giodire, oficir trgovske mornarice Gino Bisiacch! in baristka Na-talina Germani, barist Fulvio Dudi-ne in gospodinja Lucla Meniš, uradnik Vinicio Zottl in frizerka Eriča
Tauchhammer, natakar Vito Ghersi-nich in delavka Aurora Nemec, študent Fabio La Macchia in gospodinja Maria Chourdakl, oficir Paolo Minasi in uradnica Annamaria Moretti, uradnik Giampaolo Scalandi in gospodinja Maria Fiorenza Ollvleri, šofer Elio Melinato in gospodinja Bruna Toffettl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (22. 11. — 28. 11.)
Alta Salute, Ul. Giulia l; Benussl, Ul. Cavana II; Plcciola, Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11: D'Am-brosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasinl. Trg Liberti 6; Testa d'oro. Ul, Mazzini 43.
Od 13. do 16. ure
D’Ambrosl, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasl-ni. Trg Libertž 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benas-si, Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11.
LOTERIJA
BARI	58	53	IS	57	70
CAGLIARI	72	35	M	85	37
FIRENCE	45	64	11	13	29
GENOVA	44	12	20	57	17
MILAN	68	61	as	57	9
NEAPELJ	44	53	i	12	89
PALERMO	90	53	84	88	9
RIM	73	48	86	72	33
TURIN	9	6	73	36	59
BENETKE	2	46	5	87	38
	ENALOTTO				
X 2 X	X 2 X 2	2 1	1	X	2
PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN V NABREŽINI priredi danes, 28. t. m.
20. OBLETNICO USTANOVITVE DRUŠTVA
Od 10. do 14. ure bo v društvenih prostorih razstava slovenske knjige. Razstavljene knjige bodo v prodaji.
Ob 16.30 bo proslava Iga Grudna, pesnika slovenske Brežine.
Na sporedu so govor z recitacijami, nastop otroškega pevskega zbora Kraški slavček ter domačega mešanega pevskega zbora.
Vabljeni vsi!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi jutri, 29. novembra ob 21. uri v Kulturnem domu
JUBILEJNI KONCERT
OB 40-LETNICI
UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA SLOVENIJE
«EMIL ADAMIČ»
Dirigent; MARKO MUNIH
Program: 1. Gallus: Ecce quomodo moritur iustus, 2, Las-so: Matona mia čara, 3. Certon: Las, s’il convient, 4. Boquet: In taberna, 5. Adamič: V snegu, 6. Adamič: Zapuščena, 7. Arnič: Prepelice, 8. Ukmar: Ciklame, 9. Srebotnjak: Deep river; 10. Vremšak: Marko skače, 11. Mokranjac: XI. rukovet, 12. Arnič: Pustna, 13. Navikov: Zakaj sem te spoznala, 14. Adamič: Pastirske, 15. Simoniti: Podoknica, 16. Skalovski: Makedonska humoreska, 17. Pahor: Pa se sliš, 18. Mirk: Kolo.
Vstopnina: 600 lir.
Rezervacije vstopnic v Tržaški knjigami.
Aktivni člani naših pevskih zborov, ki se izkažejo s člansko izkaznico svojega zbora, imajo50 °/o popusta.
Dr. Lavo Čermelj:
«0B MOJI KNJIGI*-
je naslov predavanja, ki ga bo imel naš znani rojak profesor in publicist v torek, 30. novembra 1965 ob 20.30 v Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Osebni prijatelji in znanci predavatelja kakor tudi cenjeno občinstvo vljudno vabljeni.
PROSVETNO DRUŠTVO «PR0SEK - K0NT0VEL»
priredi jutri, 29. t. m. ob 20.30 na sedežu na Proseku
kulturno prireditev
Večer je posvečen slovenskemu pesniku ANTONU AŠKERCU Na programu so govor, recitacije in dramska pesnitev «Stara prav da»
Vljudno vabljeni!
Slovensko gledališče v Trstu
JUBILEJNA SEZONA 1965—66
SASA SKUFOA—-<Po Grimmu)
JANKO in METKA
Otroška spevoigra v treh dejanjih
Režija: JOŽKO LUKES Scena: DEMETRIJ CEJ Glasba: VIKTOR FABIANI Orkester vodi: OSKAR KJUDER Korepetitor: SERGIJ RADOVIČ
Danes, 28. nov. ob 16. uri (ABONMA ZA OKOLICO)
Rezervacija vstopnic za vse predstave na tel. 734-265 vsak dan od 11. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Prosimo cenj. občinstvo, da dvigne rezervirane vstopnice vsaj petnajst minut pred pričetkom. — Med predstavami deluje bar Kulturnega doma.
Odhodi avtobusov za okoliški abonma SG v nedeljo, 28. t.m.
Repen ob 15.00, Col 15.05, Tabor 15.10;
Mavhinje 14.45, Sesljan 14.50, Nabrežina 14.55;
Križ 15.00, Prosek 15.10
Prednost za sedež na avtobusih imajo abonenti. V kolikor bodo v avtobusih še razpoložljiva mesta se lahko pridružijo tudi drugi obiskovalci SG.
___ms___
V sredo, 1. decembra ob 17. uri
IVAN CANKAR
HLAPCI
Ravnateljstvo šole Glasbene Matice iskreno čestita dr. AND RIJ VUGI ob njegovem .vstopu v zakonski stan ter želi njemu in njegovi soprogi Vso srečo v bodočem življenju.
Mali oglasi
ZLATE predmete, ure, prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri komistonarju DARVVIL, Trst, Piazza S. Giovannt 1.
V SKI.AD1SCU D. KOZUL1CA TRST, Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po eksportnl ceni. dobite pralne stroje REX, CANDY in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče kožuhe (bun-
i»*> hlnrp Itd
KRASNE PREDMETE iz krokodilove in kačje kože za darila prodam po ugodnih cenah. Telefonirat! na ut 62037.
HOTEL išče sobarico v nadstropjih. Hotel Contlnentale, Bordighiera. TRIČLANSKA družina Išče postrež-nico Pisati na naslov Fenzl, via Romana 54. Bordighiera.
PRODAM lovske terijerje. 2 meseca stare (rodovnik). Sekula, Ljubljana, Večna pot 5.
ODLIČNO VINO od lir 130 liter dalje, dnevna dostava ria dom, brez kavcije. Tel. 40485.
ZAHVALA
PD «Slavsko Škamperle« se iskre, no zahvaljuje vsem sodelujočim, ki so pripomogli k uspehom proslave ob dvajsetletnici ustanovitve
ODBOR
Gledališča
VERDI
V torek ob 20.30 za red C v vseh prostorih druga predstava Janačko-ve opere «Jenufa». Jutri se začenja pri blagajni gledališča prodaja vstopnic.
Nazionale 14.30 «Gengis Kan H con-quistatore» Technicolor. Stephen Boyd, Francoise Dorleac, James Ma-son. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Arcooaieno 14,30 «Orizzontali di lus-so» Nadia 7 iller. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelslor 14.00 #Una vergine per It principe« Technicolor. Virna Lisi, Vittorlo Gassman, Tino Buazzelli. Prepovedano mladini p-d 18. letom.
Fenice 14.00 «100.000 dollari per Rim go.> Richard Harrison, Femando Sancho. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattaclelo 14.30 «My fair lady» — Technicolor. Panavision. 70 mm. Audrey Hepburn, Rex Harrison.
Alabarda 14,00 uBerlino appuntamen-to per le spie« Colorscope. Anna Maria Pierangeli.
Ftlodrammatico 14.00 «La dea delta
citta perduta« Colorscope. Ursuia And. jvvs.
Aurora 14.30 «002 destinazione luna«
Cristallo 14.30 «1 complessi« Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Nino Manfredi.
Garibaldi 14.30 «Ul!sse» Silvana-Man-gano, Kirk Douglas.
Capitol 14.00 »Agente 077 daiPorfen-te con furore« rechnicolor, Ken Clark.
Impero 15.00 «OSS 117 furia a Ba-
hla«.
Vittorlo Veneto 14,15 «La congiuntu-ra» Technicolor. Vittorlo Gassman, Joan Collins.
Moderno 14.00 Anna Galento, Lele Martino v reviji «Donne... senza congiuntura« Na platnu «Gti erol del doppio gioco« Gino Bramierl, Zadnji dan.
Astra 15.00 iiStazione 3. Top Secret«.
Astorla 14.30 18.00 21,30 «Cieopatra» Technicolor. Elizabeth Taylor, Rl-chard Burton.
Abbazia 14.00 «Topkapl» Technicolor. Melina Mercouri, Peter Ustinov, Maksimilian Shell.
Ideale 14.00 «1 quattro volti delta ven-detta« Technicolor.
Kvote: 12 točk — 26.294.000 lir, 11 točk — 428.700, 10 točk — 20.900.
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
organizira danes, 28. t. m. od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure v društvenih prostorih v Ul. Servola 124
RAZSTAVO SLOVENSKE KNJIGE
Razstavljene knjige bodo v prodaji.
Vljudno vabljeni!
Sintetične preproge
in preproge za nodnlke iz pla stike «BAI.ATUM» m «MERA KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo «MOyUETTE» In ploščice «RIKETT» in «ARMSTRoNU» Bežna vrata «ROLLPURT», beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P riAl.PLASI, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel »5-919
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA
TRIESTE — TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940
Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trokolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kral v Jugoslaviji.
Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora i P I A G G I O »
Kino . fotografski material
SE C UL IN
Trst, tJI Mazzim 53 Teleton /33 3« 1
vahi prijatelje in znance. na.l ga uhiščeio
ŠPORTNIKI!
V trgovini
VELIAK - ŠPORT
v Ul. deUTstria 13, tel. 44-237 dobite vse potrebno za smučanje in za druge panoge športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah.
U. BAZZANELLA - TRST - UL. F. VENEZIAN 5
TEL. 24-197 __——.
BORILCI PRIHODNOSTI
(PROTI SMOGU):
«RECORD» na kerosen, plinsko olje, tekočo nafto ter
VERTIKALNI — SUPER od 8000 do 320.000 kalorij.
ZA PECI — ŠTEDILNIKE — TERMOSIFONE
3m
miNNESOTA
S. Paul — Minnesota USA)
Fotostatični stroji — Papir za reproduciranje — Projektorji — Lepilni trak SCOTCH — itd.
PRI NAS DOBITE TUDI VSE ZA VINO:	STROJE IN
PRITIKLINE ZA KLETI, TOCILNIŠKE RAZDELJEVALCE VINA TVRDKE MORTARI, PIPE, GUMIJASTE CEVI itd.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pokojne Adele Katnik darujejo Krausovi3000 lir za Dijaški dom. V Isti namen daruje Rezi Čopič 1000 lir.
Namesto cvetja na grob tete Eme Spetič daruje Maks Spetič 3000 lir za Dijaško Matico. V Isti namen daruje družina Požar 2000 lir za Dijaško Matico.
4
Za vedno nas je zapustil
Francesco Umari
Pogreb bo jutri, 29. t.m. ob 15.45 lz glavne bolnišnice naravnost k cerkvi in na pokopališče v Skednju. Užaloščeni: žena, otroci Gior-gio, Orietta in Dario, snaha Luisa, brat, sestra, sorodniki in družina Primossi
Trst, 28.11.1965.
I T F Ul, Zonta 3, tel. 38006___
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče in nono
Peter Družina
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 13. uri iz glavne bolnišnice na domače pokopališče v Borštu.
Žalujoči žena Marija, sin Vlado, hči Nada in drugi sorodniki
Boršt, Noghera, 28.XI.1965.
POMEMBNA IN PR.SRČNA SLOVESNOST V IZOLI
Osnovna šola v koli nosi ime padle partizanke Vojke Smutove
Odkritje spominske plošče na šoli, kulturni program šolske mladine v kulturnem domu in tople spominske besede o padli borki
V	Izoli je bila včeraj popoldne Pomembna in prisrčna slovesnost: na poslopju osnovne šole so odkrili spominsko ploščo padli tržaški partizanki Vojki Smuč, po kateri se bo šola po sklepu izolske občinske skupščine odslej imenovala. Slovesnosti so se poleg Predstavnikov krajevnih oblasti, Predstavnikov Zveze borcev, šolskega ravnateljstva, številnih Vojkinih soborcev iz prekomorskih brigad, in nrugih vidnih osebnosti, osnovnošolske mladine in drugih, udeležili tudi oče, sestra in drugi svojci Padle borke Slovesnost je pred šolskim poslopjem potem ko je šolski Pevski zbor zapel dve priložnostni Pesmi otvoril upravitelj šole Jernej Humar, ki je v kratkih besedah Prikazal lik padle borke in njeno antifašistično preteklost, nato pa je Predsednik izolske občinske skupščine Viktor Korenčan odkril ploščo z napisom »Osnovna šola Vojke Smuč« in izrazil željo, naj bi šolski kolektiv v bodoče praznoval ta uan, t. J. 27. november, ko je Vojka junaško padla pri izvrševanju svoje dolžnosti na bojnem polju pri Kni-**u v Dalmaciji, kot svoj šolski Praznik. S tem bi se vsako leto snova oddolžili Vojki in vsem drugim padlim borcem, katerim se moramo zahvaliti, da lahko danes govorimo in se učimo v svojem materinem jeziku.
V	imenu šolskega sveta se je E. Krbavčič zahvalil za čast, ki je doletela izolsko šolo s poimenovanjem po tako zaslužni borki in obljubil, da bo šolski kolektiv vedno vzgajal mladino v duhu tistih idealov, za katere so se borili najboljši sinovi našega naroda.
Svečanost pred šolo je zaključil •olski pevski zbor, nato pa je bila v Kulturnem domu lepa in prisrčna kulturna prireditev, na kateri so nastopili učenci izolske šole z recitacijami, petjem in prizorom »Naša zastava«. O Vojki, njeni kratki življenjski poti, njenem svetlem liku in njeni silni priljubljenosti med borci, pa tudi o njihovi neutolažljivi žalosti, ko so zvedeli, da Ji je nacistični strel prekinil nit mladega življenja, je z občutkom in iskreno toplino spregovoril Vojkin
soborec Ciril Celhar. Zavrteli so tudi kratek film z naslovom «Grob v žitu«, ki govori o smrti mlade partizanke.
V mestnem hotelu je vsem udeležencem svečanosti priredila nato zakusko Zveza borcev, med katero se je vsem, ki so se zavzeli za to, da je izolska slovenska šola dobila ime po Vojki Šmucovi, zahvalil Vojkin oče z željo, da bi junaški partizanski borci, ki so žrtvovali življenja za našo svobodo, bili za zgled sedanjemu mlademu rodu, ki lahko v miru uživa sadove njihove žrtve. S toplimi besedami mu je odgovoril predsednik krajevne Zveze borcev tov. Praček-Davo-rin, upravitelj šole Jernej Humar pa je znova poudaril moralni pomen poimenovanja izolske šole po partizanski borki Vojki in zagotovil, da bo njena žrtev in žrtev drugih borcev za svobodo vedno vodilo pri vzgajanju mladega rodu.
Štirje delavci v Italsider zastrupljeni s plinom
Zaradi slabega delovanja varovalke so se včeraj ponoči okrog 4. ure v železarni «Italsider» v Skednju, štirje delavci zastrupili s plinom. Na srečo sta dva delavca kmalu nato lahko spet začela delati.
Nesreča se je pripetila v oddelku 7,a prečiščevanje plina. Ob nosilnem tekočem traku sta stala 59-letni uslužbenec železarne Raf-faele Marchesich iz Ul. Campanel-le 114, dva njegova tovariša in 22-letni Fulvio Favaretto z Opčin št. 1116, ki za podjetje Scoria prevaža s tovornjakom koks. Nenadoma se je nosilni trak ustavil in tedaj je iz varovalke začel uhajati plin in omamil delavce. Delovni tovariši so takoj prihiteli in popravili okvaro Dva delavca sta tedaj že prišla k zavesti in so jima nudili pomoč, da sta nekaj trenutkov nato spet delala, Mar-chesicba in Favaretta pa so odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom. Oba so sprejeli na prvi medicinski oddelek, kjer se bosta morala zdraviti po osem dni.
£LI]TTRO H A R 14 JE T
di VALERIO SPETTI
PECI NA PREMOG IN KE-ROSEN PRIZNANIH ZNAMK «JUNO» - «WARM MORNIG« — «RAICHON» — «OLMAR»
PRODAJA TUDI NA OBROKE, DO 24 MESECEV
TRIESTE - TRST Strada Vecchia deli’ Istria 2 tel. 812238 (na trgu pri Sv. Ani)
-----------;-------
Dedek Mraz, prinesi mojemu oikuavto RENAULT
avtomobil, ki se imenuje
RENAULT«
□
850 ccm — UDOBNOST IN PRAKTIČNOST
(po ceniku) od L 698.000 dalje
Zastopstvo S. .A. M.
SILVANO FRISORI
RAZSTAVA v UL. F. FILZI 21. TEL. 68-990 SERVIS, POMOČ, NADOMESTNI DELI:
UL. G. GALILEI 20, TEL. 93-940
KiJKO «IKIS» PROSEK
Igrajo danes, dne 28. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film v Cinemascope, ki ga predstavlja STANLEY KRAMER kot nov velik uspeh:
1
/uraVntv
HL
PJUIO. PA2Z0 MONDO
in ULTRA-PANAVISION« •TECHNICOLOR«
(TA NORI, NORI, NORI SVET)
Igrajo:
SPENCER TRACY — MICKEY ROONEY — TERRY THOMAS
Jum itn
SBSZB24-,
predvaja danes, dne 28. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni Uni-versal film:
STRANI
COMPAGNI
DILETTO
(ČUDNI ZAKONCI) Igrajo:
ROCK HUDSON GINA LOLLOBRIGIDA GIG YOUNG
Jutri, v ponedeljek, 29. t. m. z začetkom ob 18. uri ponovitev barvnega filma:
STRANI COMPAGNI D! LETTO
Kll\() PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, dne 28. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film:
La montagna
di luce
(GORA SVETLOBE)
Igrata:	RICHARD HARRISON — DOMINIQUE BOSCHERO
AVTOMEHANIČNA DELAVNICA
ADRIANO ŽERJUL
•	POPRAVILA AVTOMOBILOV VSEH VRST
•	HITRA IN DOBRA POSTREŽBA
•	CENE UGODNE
OPČINE — Ulica degli Alpini št. 85 a (blizu zadruge)
4JNIVERSALTECNICA>
RADIO - TELEVIZORJI - AV lOMATICNI IN SUPEKAV-TOMATICN1 PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDY - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
UNIVERSALTECNICA Trleste - Trst Corso Garibaldi št. 4 tel. 41-243 in Trg Goldoni St. I
Grand Hotel
«T0PLICE» m<‘d
Novoporočenci, preden sl nabavite pohištvo, ogleite si
trgovino pohištva A. RENAR
OPČINE - P K O SESKA UL ti
Nudi vam bogato izbiro kvalitetne opreme UGODNE CENEI	PRIČAKUJEMO VAS OBISKI
PRI
AVTO OPREMA
V. ZANCHI
BOSTE DOBILI:
% VERIGE ZA SNEG
•	KILElt MASKE
•	NOSILCE ZA SMUČI
•	ANTIFIIIZ IN RAZNE POTREBŠČINE ZA VSE AVTOMOBILE
TRST - Via Coroneo N. 4
TEL. 29-684
GOMMA PL A S TKA
Ulica delPIstria '8, tel. 30-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA
A. BIRSA
vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, plastiko za pode Imitacija par. ketov
Vse po konkurenčnih cenah!
Ud[JŠ[M]®i)[n][l[L[L
tekoče gorivo za pgrevauje
za vašo dobavo
telefonirajte na: 93.936 - 94.590 A. SFERC0
UL. A. VALERIO. 41 - TRST
Tik ob jezeru s 403 posteljami Z TERMALNO KOPALIŠČE, 23 stop. toplote e MEDNARODNA KUHINJA S krasna blejska jesen 5 Priporočamo se za obisk.
V OKVIRU ANDREJEVEGA SEJMA
Za mednarodno filatelistično razstavo se je prijavilo nad 40 udeležencev
Med njimi jih je pet iz Slovenije, trije iz Celovca, številni Tržačani in Goričani ■ Zanimiva numizmatična razstava
V	okviru Andrejevega sejma bo tudi letos »Filatelistično in numizmatično društvo iz Gorice* priredilo mednarodno razstavo znamk in starinskega denarja. Razstava bo letos v prostorih bivšega sedeža AGI na Trgu Culiat, v tamkajšnji telovadnici, ter bo odprta od 4. do 8. decembra.
V	zvezi s pripravami 7.a to prireditev, 'ki obeta biti še dosti bolj obsežna kot lani, nam je predsednik goriškega filatelističnega društva dr. Carlo Pelis povedal, da se je prijavilo nad 40 filatelistov, 'ki pripadajo raznim filatelistični mdruštvom iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Kar se znamk tiče jih bodo prikazali na okrog 1200 polah in tudi numizmatična zbirka obeta biti precej zanimiva in pestra Ob tej priliki bodo izdali tudi spominske filatelistične razglednice in jih prodajali na razstavi.
Med udeleženci so prijavljeni trije filatelisti iz Celovca, pet iz Slovenije, od katerih dva iz Ljubljane ter po eden iz Nove Gorice, Idrije in Slovenjega Gradca. Precej udeležencev bo iz Trsta in Milj; med njimi naj omenimo filatelistično društvo «Košir», od katerega so se prijavili trije filatelisti. Štirje razstavljavci bodo iz Gorice ter eden celo iz Rima
Za numizmatično razstavo se je prijavilo 12 razstavljavcev iz Gorice in Trsta. Pri obeh razstavah so prijavljenci napovedali, da bodo prikazali zanimive reči.
Kot omenjeno, bodo razstavo o-tvorili v soboto 4. decembra, v nedeljo 5. decembra pa bodo na osnovi ocene posebne komisije podelili nagrade za najboljše razstavljene predmete.
Prireditelji nameravajo pripraviti za razstavljavce tudi kosilo, če bodo kaj takega dopuščala razpoložljiva sredstva. Vsekakor je predsednik dr. Pelis izjavil, da je društvu priskočila na pomoč občinska uprava v Gorici, ki je nu dila potrebne prostore in opremo ter dugo pomoč. Prav tako jih je učinkovito podprlo tudi pokrajinsko turistično združenje (EPT), saj je tudi ta prireditev važen doprinos k razvoju turizma v Gorici.
Občinski svet v Tržiču obravnaval gospodarsko problematiko
Zaključilo se je izredno zasedanje občinskega sveta v Tržiču, ki je na petih sejah obravnaval številne točke dnevnega reda. Na seji v petek zvečer je župan Romani poročal o svojem rimskem obisku v zvezi z določitvijo statusa ln finansiranjem pristanišča Portorosega. Vprašanje zaposlitve premeščenih delavcev v novih tovarnah (vijačnica in centrala Enel), ki ju bodo pognali v kratkem, je povzročilo obsežno diskusijo o zaskrbljujočem stanju gospodarstva, kar potrjuje povečano število brezposelnih v zadnjih mesecih za 30 odstotkov. Pri vladi bodo zahtevali konkretne ukrepe za zaposlitev velikega številka brezposelnih, ker se ne bodo mogli zaposut! v tovarni za izdelovanje vijakov ln drugih manjših obratih, v katerih je omejeno število delovnih mest. Nadalje so zahtevali spremembo vsedržavne politike v ladjedelništvu, od katere za-visi usoda največjegTa tržiškega o-brata. Odbor je ob koncu sklenil, da bo proučil način in določil čas te nove akcije v obrambi mestnih interesov.
Urejujejo cesto Rubijc-Vrh
Rubij na Vrh. Prve dni so bili zaposleni s pripravljalnimi deli, v tem tednu pa bodo začeli z utrjevanjem podlage. Predvidevajo, da bodo cesto dogradili še v tem letu. Zgradili jo bodo s prispevki, ki jih je občinska uprava v So-vodnjah že prejela od vojaške u-prave in s sredstvi za okrepitev turističnih cest.
Zahteve poštnih uslužbencev UH
Poštni in telefonski uslužbenci UlL so prejšnji dan na skupščini razpravljali o obnovitvi posvetovalne komisije. Pokrajinski tajnik Antonino Contino je nakazal osnovna vprašanja, ki zadevajo volitve, potem pa so soglasno sklenili poslati telegram predsedniku Moru, predsednikoma zbornice in senata in ministru za pošte in telekomunikacije, v katerem zahtevajo hitro odobritev zakonskega predloga št. 831, ki odpravlja krivice, storjene številnim članom te
kategorije, ker ne napredujejo v službi.
Vprašanje svetovalcev KPI o turističnih cestah
Občinska . svetovalca KPI dr. Battello in prof. Bonnesova sta poslala goriškemu županu vprašanje, če namerava občinska uprava seznaniti pokrajinsko z našimi potrebami po ureditvi turističnih cest, med katerimi pride v poštev cesti v Šentmaver Svetovalca u-gotavljata, da bo deželni svet v kratkem odobril zakon, po katerem bodo namenili za ureditev turističnih cest tri in pol milijarde lir. Dežela bo prispevala v denarju okoli 80 odstotkov stroškov in bo upoštevala predvsem ceste v hribovitih predelih. Prispevek bo izplačala pod pogojem, da pokrajinske uprave sestavijo načrt turističnih cest, potrebnih ureditve. Kar zadeva občinske ceste, morajo pokrajinske uprave upoštevati zahteve, ki so jih predložile posamezne občine.
..........................................mn,,
NA POZIV GORIŠKEGA ODBORA
Podpisovanje poziva za mirno poravnavo spora v Vietnamu
Predstavnik odbora E. Zuliani je včeraj v hotelu «A1 Corso» prebral poziv, ki ga bodo dali podpisati vsem, ki jim je pri srcu mir na svetu
V okviru včerajšnjega mednarodnega dneva za mir v Vietnamu je bila ob 15. uri v hotelu «A1 Corso* v Gorici konferenca goriškega odbora, sestavljenega '■/. pripadnikov številnih poklicev. U-stanovljen je bil na poziv številnih ameriških znanstvenikov in pisateljev po vsem svetu, naj se prepreči vojna v Vietnamu, ki predstavlja nevarnost za splošni mir.
Član odbora Elio Zuliani, ki je predsedoval sestanku, na katerem je bilo prisotnih okoli 50 udeležencev, je prebral besedilo poziva, s katerim se pozivajo občani naj podpišejo ap močjo pogajanj nje prebivalstva po samoodločbi.
Razvila se je živahna diskusija, v katero so posegli prof Rubino, prof. Benvenuti, dr. Battello, številni .tudenti in delavci. Zaupali so odboru za zbiranje podpisov nalogo, naj poišče najbolj primerne oblike, ki bi izrazile željo goriškega prebivalstva po mirni poravnavi spora v jugovzhodni Azi
ji-
ljencu, za časa njegovega županovanja pa so ga ovirali pri njegovem delu.
Svetovalci občinske enotnosti.«
e pozivajo oDcani,
V petek so delavci gradbenega podjetja Mattiroli iz Gorice pričeli z deli za asfaltiranje ceste iz
Pojasnilo občanom iz Števcrjana
«V zvezi s pisanjem dopisnika v predzadnji številki KG. kjer pravi med drugim da «ne razumemo zadržanja občinske opozicije ki se ni udeležila slavnostne seje, na kateri so podelili zlato kolajno bivšemu županu Hermenegildu Podver-šiču,» svetovalci občinske enotnosti ugotavljamo, da so tisti, ki so Pod-veršiča odlikovali, za časa njegovega županovanja večkrat ovirali pri njegovem delu, tako da je leta 1961 podal celo ostavko Nasprotno pa so ga takrat in ob drugih prilikah svetovalci občinske e-notnosti podpirali.
Odsotnost na slavnostni seji še ni dokaz nasprotovanja, ker se lahko nanaša na druge vzroke, saj so tudi svetovalci večine večkrat manjkali na sejah, ne da bi se o-pravičili občinskemu svetu.
Vsekakor se sprašujemo, ali Je bolj »ozkosrčen« in «neolikan» tisti, ki iz kakršnekoga koli vzroka ni bil na slavnostni seji, ali pa tisti, ki so se na seji klanjali slav-
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 21. do 28. novembra se je v goriški občini rodilo 20 otrok, umrlo je 14 oseb, bili sta 2 poroki in štirje oklici.
ROJSTVA: Roberto Bigotto, Rita Favero, Elisabetta Decorati, Clau-dia Kraghel, Paolo Stabile, Luca Tosetto, Antonella Filiputti, Andrea Plan, Sandra Cumar, Ornella Za-va, Giuseppe Fogazzi, Cristina Lupin, Barbara Faccis, Davide Rego-lin, Sandro Pierdomenico, Emanuela Carli, Michela Seculin, Eva Žigon, Mariagrazia Chiaselotti, Monica Pacorig.
SMRTI: gospodinja 82-letna Maria Rosolen, por. Bonnes, kmetovalec 68-letni Giovanni Pintar, kovač 65-letni Giovanni Trevisan, upokojenec 75-letni Luigi Dorigo, pek 52-letni Angelo Grassetti, upokojenec 73-letnl Antonio Santin, upokojenec 91-letni Enrico Scodini, dninar 52-letni Pietro Daris, kmetovalec 66-letni Leopoldo Rrumat, 6 ur stara Ornella Zava, gospodinja 73-letna Santa Vlsintin, vd. Cechet, rokodelec 52-letni Pietro Delneri, gospodinja 32-'<>tna Vittoria Volusi, upokojenec 77-letni Giuseppe Goss.
POROKE: šofer Claudio Persolja in tekstilna delavka Roberta Kos,
soboslikar Mario Cavallin in tekstilna delavka Maria Pia Panin.
OKLICI: Carlo Attanaslo in Edith Raschke, računovodja Dorando Domini in gospodinja Nerina Vrabec, uradnik Uinrgio Comelli in uradnica Gianna Riboldi, (.nančni vice-brigadih Gaetano Bruno-Ciciglia in gospodinja Domenica Donia.
Obvezna prijava vina
Posamezni vinogradniki in ustanove, ki predelujejo svoje grozdje ali pa kupljeno v mošt odnosno v vino, kakoi tudi vsi vinogradniki, trgovci ,n lndustrljcl, ki so kupili grozdje, mprajo do 10. decembra letos prijaviti ,fo blago na tro-šarinskem uradu.
V prijavi Je treba na- posebnem , brazcu in v treh Izvodih navesti potrebne podatki Obrazci se dobijo na trošar;nskem uradu.
Kdor ne bi napravil prijave v določenem roku, bo moral plačati kazen od 100 tisoč Ur dalje ter oo njegova kazen objavljena v časopisih.
IZLET KMEČKE ZVEZE V DOBROVO
Kmečka zveza v Gorici organizira v sredo 8. decembra izlet v Do. brovo z ogledom zadružne vinske kleti Izlet bo z lastnimi prevoznimi sredstvi ter samo za člane Zveze. Vpisovanje pri odbornikih in na sedežu Zveze v Gorici, Ul. Asco-li 1/1, do 1. decembra.
Zbor udeležencev je pred kletjo v Dobrovem ob 10 uri dopoldne
Motociklist povozil žensko na Travniku
Prea pretekiuru jt motociklist povozil priletno ženico in ji zlomil nogo. Josipina Matelič iz Ul. sv. Gabrijela 5 je šla na vogalu Travnika pri prefekturi z ene strani ceste na drugo. Vtem se je po Raštelu pripeljal 20-letm Gian ni Compassi iz Ul. E. Toti 10 in jo podrl Na tistem kraju ni bilo zavarovanega prehoda za pešce. 2enska si je pri padcu zlomila nogo Odpeljali so jo v bolnišni-co, kjer so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Pri padcu po stopnicah sl je zlomila roko
Prejšnji večer nekaj po 21. uri je padla doma po stopnicah 58-letna Regona Del Ponte iz Ulice Morelli 27. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju, ker si je zlomila roko v zapestju.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 28. novembra je v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FER-DINANDO, Ul. 24. maja št. 22, tel. 23-39.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja včerajšnja temperatura 7 stopinj ob 17. uri, najnižja 4,6 stopinje ob 0.50; povprečne vlage 97 odstotkov.
Program ob odkritju spomenika padlim v občini Sovodnjc
1.	Komemoracija mrtvih; govori župan
2.	Odkritje spomenika
3.	Blagoslov
4.	Nastop združenih pevskih zborov: «2rtvam»
5.	Recitacija
6.	Polaganje vencev
7.	Podelitev priznanja najožjim sorodnikom
8.	Nastop združenih pevskih zborov: «Gozdič je že zelen«
Na svečanosti bodo peli pevci
iz Ronk Vrha, Doberdoba, Dola, Sovodenj, Standreža in
Steverjana.
Predavanje l. Čermelja v klubu «S. Gregorčiča
V sredo 1 decembra bo v klubu «S. Gregorčič« na Verdijevem kor-zu v Gorici predaval znani publi-cist o manjšinskih problemih, dr. Lavo Čermelj iz Ljubljane o temi SLOVENCI POD FAŠIZMOM Ob tej priliki bodo prodajali tudi njegovo knjigo o borbi primorskih Slovencev pod fašizmom za svoj obstoj, ki je pred kratkim izšla tudi v slovenščini. Na željo bo avtor knjigo tudi podpisoval.
MLADINSKI KLUB V SOVODNJAH
priredi danes, v nedeljo, 28. novembra od 19.30 do 24. ure
PLES
v prosvetni dvorani v SOVODNJAH
IGRAJO NOMADI!
Gorica
CORSO. 16.30: «Casanova 70», Ma-stroianni In Virna Lisi. Italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VERDI. 15.15: »Ciao, Pussycat», Peter Seller in Uršula Andress, ameriški film v barvah; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 14.45:	«Sinfonia
per 2 spie», H. Lange, B. Lass in T. Kendall. Ameriški kinemaskop-ski film v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. — Jutri v ponedeljek ob 16.00 (zadnja 22.30):	«The phenix city story».
Igrajo Johnn Metntlre in Katry Grat. Cmobeli ameriški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.00: «Se spari ti uc-cido», Edmund Purdom in Maria Silva, koprodukcijski film v ki-nemaskopu in barvah.
CENTRALE. 17.15:	»Agente S 3 S
operazione uranio-i, Thomas Al-der in Margareth 0’Brien; ameriški barvni kinemaskopski film.
Tržič
AZZlKKO. «Uno stranlero a Sa-cramento«, Micnel Artiay tn Barbara Frey; barvni kinemaskopski film.
EXCELS10R. «Quei temerari sulle macchine volanti«, Alberto Sor-di; barvni film
NAZIONALE. «Sette contro tutti*, Roger Browne; barvni kinemaskopski film.
PRINCIPE 17.30: »Castelll di sab-bia», E. Taylor in R Burton.
Ronke
RIO «11 circo e la sua grande av-ventura«, John Wayne in Claudia Cardinale; barvni Kinemaskopski film.
EXCELS1()R «Ursus, il terrore dei Ktrghisi«, Beg Park, Ettore Manni in Mireille Granelli; barvni kinemaskopski film.
JXovi Gorici
NOVA GORICA - 28. nov. italijanski film »Noč velikega napada«; 29. nov.: jugoslovanski film «Kuzara»; 30 nov.: ameriški film «Haidi».
ŠEMPETER — 28. nov. Jugoslovan, skl film «Kozara»; 29 nov.: italijanski film «Nof velikega napada«; 30. nov.:	italijanski film
«Drakut maščevalec«
SOLKAN — 28 nov: nemški barv. ni film «Zadnji akordi«; 29 nov.: jugoslovanski film «Druga stran medalje«; 39 nov.: španski film «Greb ljubezni«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lesama KUERNER, Korzo Italija št. 10, tel. 25-76.
najvecm in najboljša izbira po zares konkurenčnih cenah
KONFEKCIJE NAJVEČJIH TOVARN ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROČKE OBLEKE
KONFEKCIJA MONCARO
GORICA ■ VERDIJEV KORZO
IZREDNA PROPAGANDNA PRODAJA MOŠKIH OBLEK VSEH VE ST
• POPUSTI IN DARILA
VELIKA ZALOGA ZIMSKE ŠPORTNE KONFEKCIJE.
MAJE — SRAJCE — PERILO - NOGAVICE - ROKAVICE.
NAJ VEČJA IZBIRA ZA VAŠE BOŽIČNE NAKUPE.
PROST VSTOP V KONFEKCIJSKE ODDELKE V NADSTROPJIH
IVAN REGENT NADALJUJE PISANJE SVOJIH SPOMINOV
Kratki spomini na Etbina Kristana
Etbin Kristan (nekaj let pred smrtjo) govori slovenskim ameriškim izseljencem na večerji, ki jo je priredila Slovenska izseljeniška matica
Do petega kongresa Jugoslovanske socialno demokratične stranke v Avstriji sem vedel o Etbinu Kristanu zelo malo. Le toliko kolikor mi je o njem mogel povedati pok. Anton Jernejčič, ko sem ga v poznih večernih urah spremljal iz Delavskega doma v Rojan, kjer je stanoval. Pa tudi to kar mi je o Kristanu povedal Jernejčič v teh poznih urah rii biio mnogo in predvsem ni bilo bistveno Pravil mi je, da je Etbin Kristan sijajen govornik in dober urednik, da je bivši oficir avstro-ogrske vojske, katero da je moral zapustiti zaradi svojih socialističnih idej. Se to mi je povedal, da je ob nedeljah poleti večkrat splezal v tržaški okolici pri kaki vasi, ali v bližini Skednja r.a kako drevo in od tam začel govoriti pod drevesom zbranim delavcem. Več mi ni znal povedati. Tudi ostali sodru gi, ki so o Kristanu večkrat in radi govorili, mi niso znali kaj drugega povedati. Nič takega kar bi bilo vredno zabeležiti. Morda le še to, da so bili Kristana pred nekaj leti povabili na Dunaj v uredništvo nemškega glasila strokovne (sindikalne) organiza. cije ali zveze železničarjev v Avstriji, da je vabilo sprejel in da se sedai nahaja na Dunaju.
Z odhodom Etbina Kristana na Dunaj je ostala Jugoslovanska socialno demokratična stranka v Avstriji doma brez vodi telja. Mislim, da je bil odhod Kristana na Dur.aj za soc. demokratično stranko zelo hud u-darec. dasi je treba pri tem priz. nati, da Etbin Kristan verjetno ni imel drugega izhoda. Če je res kar so mi pravili tedanji tržaški sodrugi, da sta v Trstu nekaj časa Etbin Kristan in Jože Kopač skupaj posedovala en sam par hlač in da je moral eden ostati v postelji, ko je drugi šel od doma pomer.i, da je bil gospodarski položaj tedanjih voditeljev mlade slovenske so cialne demokracije v Trstu zelo težak in da se ne smemo čuditi, če je Kristan dunajsko vabilo sprejel. Z odhodom na Dunaj si je Etbin Kristan vsaj nekako rešil svoj gmotni položaj.
Po odhodu Etbina Kristana na Dunaj je bil nekaj časa v Trstu kot novinar, soc. demokratični agitator in propagandist študent Karel Linhart. Kmalu pa je tudi ta odšel in tržaški ter vsi primorski socialni demokratje so ostali brez vsakega izobraženca. Ta odhod pa je bil zopet hud udarec za tržaške slovenske soc. demokrate. Linhart je bil namreč že začel z večernimi tečaji, v katerih je vzgajal tržaške slovenske socialne demokrate v duhu socializma ter jih učil toliko zgodovine, da bi postali sposobni proletarski socialistični agitatorji. Vse to se je sedaj podrlo. Vodstvo tržaških in vseh primorskih slovenskih socialnih demokratov je tedaj daljši čas ostalo v rokah Jožeta Kopača, ki je ostal tudi edini u-rednik in upravnik tedaj v Trstu izhajajočega socialno demokratičnega glasila «Rdeči prapor*.
* ♦ •
Osebno z Etbinom Kristanom pa sem se seznanil šele 7. decembra 1904 v tedanji ljubljanski Narodni kavarni. Kristan se je bil pripeljal na strankin kongres z Dunaja. Na isti kongres — ki je 7. in 8. decembra 1904 zboroval v dvorani tedanjega hotela Ilirija v Kolodvorski ulici (sedaj Ulica Moše Pijade) — smo se bili pripeljali delegatje iz Trsta in iz Gorice. V Ljubljani pa sta nas sprejela najprej sneg in hud mraz, na kar v Trstu in v Gorici nismo bili vajeni in za tako priložnost tudi ne dovolj toplo oblečeni. Ljubljanski sodrugi, ki so nas čakali na kolodvoru, so nas odvedli v Narodno kavarno, da bi se tam okrepčali in segreli, kajti tudi v vlaku (III. razred) je bilo zelo hladno. Od kolodvora do kavarne se mi je prvič v življenju nabralo na brkih ivje. V kavarni, kjer je bilo prijetno toplo, me je France Jernejčič predstavil Etbinu Kristanu, ki je pri neki mizici čital liste, kakor da nič ne pričakuje, ter mu med drugim z vidnim zadovoljstvom povedal, da že sodelujem pri * Rdečem praporu». Jože Kopač, ki je bil navzoč, jo to poslednje potrdil, dasi je bilo mo-
je dotedanje sodelovanje pri tržaškem slovenskem socialističnem tedniku še dokaj skromno. Navzoč je bil tudi Anton Jernej, čič, ki je ob tej priliki razložil Kristanu, da v Trstu snujemo delavsko izobraževalno društvo, kar je Kristana prijetno razveselilo.
Etbin Kristan je tedaj napravil na mladega fanta prijeten vtis in si ga kar ni mogel nagledati. Zaradi njegova prodornega pogleda, precej dolgih lasi in lepe temna brado si ga kar — ponavljam — nisem mogel nagledati. Posebej se mi je do-
ter glasilo Jugoslovanske social-nodemokratične stranke je po tem sklepu prišlo vsekakor v boljše roke. Upravo «Rdečega prapora« pa je sprejel pok. Bar-telj.
Sedaj Trst ni bil samo brez Kristana in Linharta, marveč je bil tudi brez lista, ostal je le Kopač.
* * *
Etbin Kristan je bil formalni ustanovitelj Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Avstriji i-n do strankinega kongresa 1914 (torej celih 18 let) tudi njen politični in idejni vo-. ,	,	,	,	, . . ditelj. Pesnik, pisatelj, drama-
padel njegov lep slovenski jezik turg)J lliterarni recenzent, preva-
no lro^rcnorro Tr Trcrn memo n i	.	’
na kakršnega v Trstu nismo bili vajeni.
Kongres Jugoslovanske social, r.o demokratične stranke 1904 je bil prvo veliko politično zborovanje, katerega sem se udeležil že kot mlad funt in moje prvo veliko politično doživetje. Na tem kongresu so me skupaj s Karlom Linhartom izvolili za zapisnikarja, kar je bilo zame novo in težko delo. Za Jugoslovansko socialno demokratično stranko pa je bil to zelo važen kongres na katerem smo med drugim tudi sklenili, prenesti vodstvo stranke ter uredništvo in upravo »Rdečega prapora* iz Trsta v Ljubljano. Moram priznati, da se temu tedaj nisem proti vil, ftpr pisem še mogel doumeti pomembnosti teea meno sa, zaradi česar je socialistično gibanje med slovenskimi delavci v Trstu in na vsem Primorskem vsaj začasno še bolj obubožalo. Posebne važnosti pa je bil ta sklep za Etbina Kristana, glede katerega je kongres skle nil, da bo moral priti iz Duna ja v Ljubljano zato, da bi vodi! stranko doma in da bi urejeval njeno glasilo «Rdeči prapor*. Ta sklep smo mogli uresničiti šele v prvih mesecih 1905 in vodstvo
jalec in urednik soc. demokratičnih listov. Hkrati je bil zelo dober govornik, uspešen propagandist socialističnih idej ter agitator socialno demokratičnega gibanja. V slovenskih socialno demokratičnih vrstah ni imel
konkurenta. Med svojim govori na shodih, na predavanjih pa tudi privatno, je do svojih zadnjih let rad poziral. Sodbo o njegovem literarnem delu (ki ga ni malo) prepuščam literarnim zgodovinarjem in književnikom. Delavci so radi čitali njegove, brošure in članke, pesmi in povesti ter radi peli njegove, večinoma za potrebe domačega delavskega gibanja napisane in prevedene ter podomačene nemške in francoske delavske pesmi, za socialiste prirejeno Mar-seljezo itd. Zelo radi so ga poslušali na shodih in predavanjih, katere so množično obiskovali. Shod z napovedjo, da bo govoril Etbin Kristan je bil vedno dobro obiskan. Isto velja za predavanja.
Etbin Kristan je bil prvi in dolga leta edini izobraženec v Jugoslovanski soc. demokratični stranki v Avstriji; tedanji slovenski in hrvatski soc. demokratje so ga zelo spoštovali in sprejemali malone vse njegove politične zamisli kot pravilne, zlasti pa so ga radi imeli delavci v Trstu. Mislim, da v zgodovini slovenskega socialno demokratičnega gibanja, ki je pomagalo slovenskemu proletariatu, da je prišel do človeškega življenja in do razredne zavesti, kar ne smemo podcenjevati, pa tudi v zgodovini slovenske literature smo mu do danes odmerili preskromen prostor in da ga naši zgodovinarji ne cenijo toliko kolikor on sam in njegovo delo zaslužita. Če nas že ne zanima Etbin Kristan kot politična osebnost — kar bi že samo po sebi pomenilo, da nas ne zanima popolna zgodovina slovenskega naroda ali vsaj zgodovina slovenskega delavskega gibanja — bi nas morala zanimati vsaj njegova prvovrstna dejavnost kot voditelja določenega političnega gibanja, ki je'že dav-no imelo pred seboj veliko prihodnost.
Do sedaj Je o njem le Dušan Kermavner napisal deset strani
E. Kristan na mrtvaškem odru
sicer zelo dobrih nekroloških beležk, vendar je to premalo za dejavnost in za zgodovino človeka, ki je več kot vsak drug tedanji slovenski politik skušal naravnati nadaljnji razvoj slovenskega naroda v smer katero so našli narodi Jugoslavije ob drugi svetovni vojni.
V tem mojem zapisu pa so le krajši spomini in nekatere mi sli brez vsake pretenzije.
Ne glede na odnos posameznikov do njegovih političnih nazorov je treba priznati, da je s svojimi članki v listih in revijah, s svojimi brošurami, s svojimi lepimi govori na predavanjih in shodih zelo uspešno širil socialistični nauk, ter si prizadeval, da bi vzgojil delavstvo v duhu mednarodne socialistične solidarnosti, v duhu aktivne solidarnosti med delovnimi ljudmi vsega sveta, brez česar ne moreta biti zavarovana mir in nadaljni napredek človeštva.
Poleg vsega tega si je Etbin Kristan prizadeval, da bi pridobil za socialistično stvar tudi izobražence. V ta namen je napravil nekoliko poskusov tako, da je priredil v svojem stanovanju v Ljubljani nekoliko družabnih večerov na katerih je po literarnih razgovorih in po čitanju novih literarnih prispevkov, ki so jih posamezniki prinesli s seboj, rad speljal pogovor na temo o socializmu Njegova prizadevanja, da bi pri dobil kakega vidnega izobražen ca za socialistično stvar, pa niso rodila nikakega uspeha. Nekoč se mi je v Trstu pritožil, da ostajajo njegova prizadevanja za pridobitev intelektualcev socialistični stranki brezplodna. Pridobil je le nekoliko simpatizerjev, v socialno demokratično stranko pa da je stopil poleg že stare četvorke') socialistov in starega znanca Ivana Cankarja, samo Anton Verov-šek, član ljubljanske drame. Ce bi bilo res kar se je trdilo in kar se včasih še danes trdi, da intelektualci so se držali proč od socialno demokratične stranke, ker da jim delavci niso zaupali, da so delavci nanje črno gledali, tedaj si Etbin Kristan prav gotovo ne bi bil prizadeval pridobiti jih za socialistično stranko, ali vsaj zato, da bi razumeli ves globok in zgodovinski pomen delavskega socialističnega gibanja. Zato ta stara pavšalna trditev, da so delavci neprijazno gledali na intelektualce je samo izmaličena, preobrnjena resnica ter je bila in ostane,zg, slovenske delavce žaljiva.'
IVAN REGENT
________snčinii.-. i
*) Znano Četvorko elanov Intelektualcev Jugoslovanske socialno demokratične stranke v Avstriji so poleg Ivana Cankarja tvorili: dr. Anton Dermota, dr. Josip Ferfolja, dr. LonCar in Albin Prepeluh (Abd-i-tus). Leta 1908 je stopil v stranko še dr. Tuma, Nekoliko kasneje pa ing. Gustinčič, * v
(Nadaljevanje v torek)
.....m.Hill.......MII...............1MHHIIIIIII.IIIIIIIIIIIII......
NOVA JUGOSLAVIJA PO 20 LETIH
Hkrati blizu iu daleč od-izhodišča
Od izvoza rud in kmetijskih izdelkov pred vojno do izvoza s 55 odst. kemičnih izdelkov
Ali so privrženost Jugoslavije politiki nevezanih držav, njen originalni socialistični sistem delavske samouprave in njeni tesni odnosi z afriškimi in azijskimi nedavno osvobojenimi državami samo izraz praktičnega in neortodoksnega preudarka? Ali pa ima vse to svoje korenine že v ustvarjanju nove jugoslovanske republike? Ta vprašanja se postavljajo prav sedaj, ko se Jugoslavija pripravlja na praznovanje 20-letnice svoje preobrazbe.
Ce se ozremo 20 let nazaj, potem se zdi, da je Jugoslavija hkrati daleč in zelo blizu trenutku svojega rojstva. Daleč, če upoštevamo materialne in socialne spremembe. Pred vojno je vladala v državi ena izmed mračnih balkanskih diktatur z vrhnjim slojem, katerega impotenco je simboliziral srbski pisatelj Dobriča Cosič s kaj malo možato figuro pol kmeta — pol trgovca. S socializacijo vseh materialnih sredstev in s koncentracijo vseh človeških naporov pa je Jugoslavija v dveh desetletjih dosegla deloma tisto, kar je drugim zahodnoevropskim državam dala industrializacija, ki je trajala vse stoletje. Med prvo in drugo svetovno vojno se je ukvarjalo okrog 80 odstotkov prebivalcev s primitivnim kmetijstvom, sedaj pa živi nekaj več kot polovica Jugoslovanov v mestih in v novih industrijskih središčih. Toda Jugoslavija se ni še povsem otresla nekdanje zaostalosti. Nedaleč od velike ceste, ki deli vso državo in združuje zahod z vzhodom, se v vzhodni Bosni lahko vidijo še vedno poleg minaretov konji, ki monotono v krogu teptajo žitno klasje. V te hribovite kraje še ni dospela modema mlatilnica, vendar pa je skok Jugoslavije v razdobje industrije in materialne civilizacije zelo veUk. Nekoč je izvažala kmetijske pridelke in rude, danes pa je kmetijska in industrijska država, srednje razvita z izvozom, v katerem je 55 odstotkov končnih izdelkov.
Kljub temu, da je bil materialni korak Jugoslavije nagel, so mnoge poteze njenega političnega in družbenega življenja zelo blizu tistim časom, ko se je nova republika na Balkanu rodila. Kot v časih borbe proti okupatorjem, so tudi danes Jugoslovani zelo občutljivi, ko se postavlja vprašanje njihove neodvisnosti. To dokazuje že dejstvo, da se Jugoslavija noče vključiti v vojaške in politične bloke in da trdno veruje v politiko nevezanih držav, ki jo je sama pomagala ustvarjati. Bila je tudi predhodnica ideje, da je v sedanjih razmerah brezkoristen in škodljiv kakršen koli ((komandni center revolucije« ali pa kakšna vodilna socialistična sila in da se lahko doseže socialni napredek samo v različnosti oblik in z neodvisnostjo njenih posameznih smeri. Ti dve skoraj osnovni postavki jugoslovanske zunanje politike bi pač težko prišli danes do polnega izraza, če ne bi imeli svojega temelja že v dob’ pred proglasitvijo nove Jugoslavije.
Ko so zavezniške sile komaj začele rušiti Hitlerjevo ((evropsko trdnjavo« leta 1943, je štela narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije pod poveljstvom maršala Tita že okrog 300.000 oboroženih borcev organiziranih v osmih korpusih, 26 divizijah in mnogih samostojnih partizanskih odredih in brigadah. Tedaj so imeli Jugoslovani za seboj že dve leti in pol osvobodilne borbe ter so očistili okupatorje z več kot polovice svojega ozemlja. Jugoslovani so se na svojem ozemlju borili proti 19 nacističnim divizijam in proti 11 fašističnim divizijam Bolgarije in Madžarske.
Tistega leta so se zbrali 29. novembra v malem bosenskem mestu Jajcu predstavniki ljudstva v borbi na svoje drugo zasedanje ((Antifašističnega sveta narodne osvobo-bitve Jugoslavije«. Na zasedanju so odvzeli pravico begunski monarhistični vladi v Londonu, da predstavlja Jugoslavijo. Takrat so Ju-
goslovani prejemali od zaveznikov orožje in ob koncu vojne je sovjetska armada pomagala izgnati okupatorja iz dela vzhodnih krajev. Toda Jugoslovani so se osvobodili predvsem s svojimi lastnimi silami in so že med vojno sami ustvarili novo revolucionarno oblast ter smatrajo vse to za temelj svoje sedanje neodvisnosti.
Tudi delavska samouprava, ki je druga značilnost današnje Jugoslavije, je prav tako v določenem pogledu projekcija tistega, kar se je zgodilo med osvobodilno vojno, ki jo je vodila Komunistična partija Jugoslavije, ki pa je zajela skoraj vse rodoljube v državi. Vojna se je na specifičen način povezala s socialistično revolucijo, ki je bila njen smoter: ne samo izgnati okupatorja, temveč tudi odstraniti vse družbene in politične vzroke, ki so povzročili nagli razpad monarhistične diktature pod udarci sil osi.
((Osvoboditev« ali «Nikoli več povratka na staro«, to sta bili vodilni gesli na sestankih partizanskih odredov in Osvobodilne fronte, velike organizacije, ki se je ustvarila med vojno. Ta širina osvobodilnega gibanja je kalila človeka in njegovo svobodno usmeritev. Od tega pa do današnjega sistema samouprave ni bil korak velik. Takoj po vojni Je postala država gospodar vseh proizvajalnih sredstev in osrednji organizator gospodarske obnove in prve etape Industrializacije, hkrati pa je kmalu prevladalo prepričanje, da je vsemogočnost države lahko samo začasno sredstvo ne pa končni smoter socializma. Koncepcijo socializma je osvežila ((skupnost svobodnih proizvajalcev«.
Danes so v Jugoslaviji vsa proizvajalna sredstva družbena in skupna last razen zasebnega sektorja na podeželju in obrtništva. Toda industrijska, trgovska in rudarska podjetja, banke, zdravstvene ustanove in šole vodijo
Ta metoda gospodarskega u-pravljanja, združenega s trgovskimi zakoni se smatra v Jugoslaviji za bolj učinkovito od popolnoma centraliziranega planiranja, hkrati pa ga prebivalci smatrajo kot poseben družbeni moment. Mnenja so namreč, da je samoupravljanje formula, s katero je mogoče preprečiti, da bi po nacionalizaciji proizvodnih sredstev, nad družbo prevladala birokratska kasta in proizvajalcem vsilila svojo voljo.
Pred 20 leti je bila proglašena republika in sklenjeno je bilo, da se dotedanja centralizirana monarhija spremeni v zvezo petih narodov Jugoslavije . Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev. Centralizirana monarhija je namreč med obema vojnama sejala neslogo med ljudstvom, ki jo je drago plačalo, ker so jo sile osi izkoriščale med okupacijo pod starim geslom ((Razdeli in vladaj.« Mnogo truda je moral vložiti maršal Tito skupaj s svojim partizanskim, gibanjem, da je ponovno združil in zedinil vse Jugoslovanske narode v borbi proti okupatorju. 2e med borbo se bili na osvobojenem ozemlju položeni temelji bo. doče ureditve države in takoj nato je bila Jugoslavija organizirana
v šest republik z vsemi nacionalnimi značilnostmi.
Dejstvo, da je Jugoslavija v na-hujših trenutkih svoje moderne zgodovine dosegla enakopravnost svojih narodov, pa je vzrok, da Jugoslovani kaj lahko razumejo na. rode, ki so v Aziji, Afriki in na drugih celinah pod tujih gospod-stvom in s katerimi so se tesno zavezali v sodelovanju.
Jugoslavija ni samo mozaik narodnosti, ver in različnih področij, temveč je istočasno tudi mozaik prepričanj, ki so se ustvarila med osvobodilno borbo in mozaik izkušenj, ki jih je dosegla v dvajsetih
samostojno tisti, ki v njih dela- ietih nova republika, jo s pomočjo izvoljenih delavskih
svetov.	I	JASA ALMULI
111] j j HoslovnošudHi»ten|fe
INDUSTRIJE POLJOPRIVREDNIH MAŠINA
BEOGRAD - BULEVAR REVOLUCIJE 28-IV
© !.“T. Ipm
združenje 11 glavnih jugoslovanskih proizvajalcev kmetijskih strojev in orodij, katerih asortiment je naslednji:
Traktorji na kolesa
Stroji in kombajni za pobiranje pridelkov (pesnice,koruze,sladkorne pese in drugih kultur)
vse vrste priključkov za:
•	melioracije
•	obdelavo zemljišč
•	setev
•	zaščito rastlin
•	prevoze v kmetijstvu
•	mehanizacijo gozdarskega dela
Agregati za umetni dež
Sušilnice za kmečke pridelke, živinsko krmo, povrtnino in sadje
rvl o\/l

pSMORAVA
POŽARE V A C
PROLETER
LES KOVAČ
O S I J EK
flCfeoSTROJ
LJUBLJANA
ipm
proizvodni program vsebuje celotno mehanizacijo za kmetijstvo in gozdarstvo
IMU
IM L
LJ
L_
ipm
C€ R
Č A Č A K
organizira na račun svojih članic prodajo in nakupe v državi in v inozemstvu
N I Š
C
TELEFONI: 38-162 — 38-170 — 620-650 — 629-164
D
Ob dnevu republike, 29. novembra pošilja kolektiv mnogo lepih pozdravov vsem cenjenim komitentom in koristnikom naših proizvodov
ZA POKAL FURLANIJE • JULIJSKE KRAJINE
M Trstu ženske v Gorici moški
Bor in Breg pri dekletih, Breg, Kras m Olimpija pri fantih
Danes se bosta začela moški in ženski odbojkarski turnir za pokal Furlanije — Julijske krajine. Prvo kolo ženskega turnirja bo z začetkom ob 8.30 v dvorani stadiona «Prvi maj». Na tem turnirju nastopa Bor s tremi ekipami, Breg
V Gorici bo v telovadnici na Largu Culiat prvo kolo moškega turnirja z udeležbo treh slovenskih šestork: domače Olimpije, zgoniške-ga Krasa in Brega iz dolinske občine. Turnir se bo začel ob 8.30. Na sporedu sta tekmi Kras—Breg in Olimpija—Breg.
N060MCT
Po tekmah Brazilcev s SZ in Madžarsko
Moreira že resno misli na London Za Peieja in tovariše pokalRimet?
Pa z eno. Spored današnjih tekem Je naslednji:
BOR C — BREG
PORDENONE — BOR A
BOR A — BOR B
PORDENONE — BREG
«0 rey» je v formi in Brazilija zopet upa. Upa, da bo s svojim izrednim igralcem, Felčjem, ponovno zasedla prvo mesto na nogometnem turnirju za pokal Rimet.
Edson Santos do Nascimento, alias Pele, je namreč dokazal v tekmi s Sovjetsko zvezo, da ga je nemogoče nadzorovati. «Crni biseru je delal na igrišču, kar je hotel in ubogi Afonin, njegov direktni nasprotnik, se bo gotovo še za dolgo spominjal ponedeljske tekme. Šele, ko je ruski trener postavil Pelčju
za petami odličnega Veronina, se je Jašinova obramba bolj umirjeno branila pred napadi vigranih
DOMAČI NOGOMET
H- amaterska kategorija
Ob 14.30 v Nabrežini PRIMORJE — LIBERTAS * * *
Vse tekme III. amaterske kate-8?r*je jn mladinskega turnirja so bde odpovedane.
POD NOVIM VODSTVOM
Triestina danes v gosteh Legnana
.Bosta novi trener Arcari in skup-Jh trening v San Daniele del Friu-11 zadostovala Triestini, da se bo Moralno opomogla? Priložnost je ugodna, ker bo Triestina danes v gosteh Legnana, ki nima preveč učinkovite napadalne petorke. Res j*a je tudi, da si Arcari v pičlem tednu ni mogel ustvariti pravilne sake o tržaških igralcih, zaradi če-sar tudi ne bo mogel preiti k nujnim spremembam. Jasno je, da mu J® bil Sadar v teh dneh v pomoč m bo tudi mnenje bivšega trenerja pri sestavi postave odločilnega značaja. Arcari se je že odločil za aeset ena.lstink Triestine, ki bo danes ob 10. url odpotovala iz furlanskega mesta z naslednjimi igral-£*■ Colovatti, Cattonar, Ferrara, rf1 Piccolo, Vargllen, Pez, Manto-
Dallo, Palcini, Ispiro, Miani M Canzian
J SKUPINA
c:
BEGNANO—TRIESTINA Concina
BIELLESE—TREVIGLIO
Bova
pabma—crda Torelli
PIACENZA—MESTRINA Cali
RAPALLO—ENTELLA Barbaresco
“AVONA—CREMONESE Lo Giudice
»OLBIATESE—MARZOTTO Canova Aleš.
PREVISO—COMO
Picasso
UDINESE—IVREA Bencetti
ZA SVETOVNO PRVENSTVO V LJUBLJANI
Uradno prijavljenih že 18 reprezentanc
Od 29. t.m. do 1. decembra zanimiv mednarodni turnir
LJUBLJANA, 27. — Čeprav je še dovolj časa za uradne prijave, se je priglasilo doslej za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Ljubljani že 18 državnih reprezentanc. Ker so med prijavljenimi prav , vse najboljše ekipe, bo turnir gotovo eden najmočnejših v zgodovini te dinamične igre. Med prijavljenimi sta tudi Italija in Jugoslavija
Iz prijav sodeč lahko pričakujemo malo senzacijo. Kanadčani so prijavili samo število igralcev in vodstva in ne njihovih imen, kot so to delali vedno doslej. Iz lega in pa iz raznih vesti iz Kanade lahko sklepamo, da bo to pot zastopala Kanado resnična reprezentanca, sestavljena iz najboljših igralcev iz več klubov. Doslej so prihajala na svetovna prvenstva iz domovino hokeja pod imenom državne ekipe kar klubska mrštva. Pa še ta niso bila veono najboljša. Neuspehi teh klubskih reprezentanc na nekaj zaporednih svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah so prepričali Kanadčane, da je čas njihove premoči minil. Razvoj hokeja v evropskih državah in zlasti v SZ je naredi. tako velik korak, da je celo vprašanje, če bo tudi reprezentanca kos najboljšim iz Evrope. Dejstvo pa je, da bo sam «Hokej 66» postal a tem še zanimivejši.
Pripomniti moramo, da Igrajo m* svetovnem prvenstvu samo amaterski igralci in da so kanadski in sploh emeriški igralci v kanadsko-ameriški profesionalni ligi še vedno neprekosliivi.
Tudi pri kanadskih sosedih onstran oceana, v ZDA, kažejo za prvenstvo veliko zanimanje. Pred dnevi je bil v Ljubljani posebni odposlanec ameriškega zastopnika v mednarodni hokejski zvezi Tutha. Ogledal si je športno dvorano, kjer bo tekmovanje, novi dom upokojencev, kjer bodo prebivale vse ekipe A skupine, in možnosti za dopolnilni trening in rekreacijo ameriških
NOGOMET DANES
jy»lil A
CATANZARO—LECCO D’Agostmi
LIVORNO—PRO PATRIA Camozzi
MESSINA—MANTOVA Righi
MODENA—REGGIANA Righettl
NOVARA—PIŠA Possagno
PADOVA—ALESSANDRIA Nencioni
POTENZA—GENOA Varazzani
TRANI—PALERMO Orlando
VENEZIA—MONZA Cimma
V ERON A—REGGINA
(11. kolo)
ATALANTA—BOLOGNA Gonella
CATANIA—CAGLIARI Carmlnati
FIORENTIN A—FOGGIA Palazzo
LAZIO—JUVENTUS Lo Bell o
Milan—roma Angonese
NAPOLI—LR VICENZA
Pieroni
S AMPDORIA—V ARESE Sbardella
SPAL— INTERNAZIONALE Bernardis
TORINO—BRESCIA Marchiori
igralcev med bivanjem v Ljubljani. Vsem tekmovalcem bo namreč poleg pomožnega hokejskega igrišča na voljo tudi telovadnica na Taboru in kegljišče. O vseh napravah, posebno še o športni dvorani, se je izrazil zelo pohvalno.
Določeno je bilo tudi častno predsedstvo svetovnega prvenstva. Predseduje mu predsednik skupščine Slovenije Ivan Maček, v njem pa so tudi predsednik izvršnega sveta Janko Smole in še 16 članov
Doslej se je prijavilo organizacijskemu odboru že skoraj 200 novinarjev Največ jih bo iz Sovjetske zveze. Točno število sovjetskih poročevalcev še ni znano. Prihod svojih dopisnikov pa je naznanilo kar 51 redakcij iz SZ. To je tudi razumljivo, saj je ta država hokejska velesila številka ena.
Prihodnji mesec bodo dane v prodajo vstopnice za prvenstvo. Zaradi velikega zanimanja ne bodo sprejemali nobenih rezgrvaci.i, ampak kar direktna ^plačila zanje. Na to opozarjajo že sedaj, da ne bi ostal kak oddaljenejši gost, ki bi si želel ogledati 'kako zanimivejšo tekmo, praznih rok.
Te dni se zbirajo v Ljubljani hokejisti HC Cortine. HC Bolzana (oba iz Italije) in EC Ring Hotelsa KitzbUhla (Avstrija). Skupno z jugoslovansko državno reprezentanco bodo igrali na turnirju v čast dneva republike v Ljubljani. Moštva, ki bodo igrala na turnirju, so dokaj kvalitetna in izenačena. HC Cortina je prvak Italije. HC Bolzano, ki so se mu pridružili letos še igralci Sportvereine, je tretje uvrščeno italijansko moštvo. Med svojimi igralci ima dva Kanadčana in vratarja italijanske reprezentance Gamparja. Tudi avstrijsko moštvo se lahko pohvali kar s petimi avstrijskimi reprezentanti: Knollom, Mesmerjem, Pauerjem, Bahierjem in Johlom.
Jugoslovanska reprezentanca se kot gostiteljica bodočega svetovnega prvenstva letos še posebno skrbno pripravlja. Na nedavni tekmi z enim boljših čeških moštev iz Klad-na, ki so jo sicer izgubili z 6:0, so pokazali tehnično dokaj dobro igro. Trener reprezentance Ceh Vaclav Bubnik meni, da manjka moštvu še predvsem ostrina. Ker pa je ves trening prilagojen tako, da bodo igralci v najboljši formi prav pred svetovnim prvenstvom marca prihodnje leto, misli, da bodo tudi to slabost lahko odpravili.
Vse tri dni, 29., 30. t.m. in 1. decembra bo prenašala tekme delno ali v celoti tudi jugoslovanska televizija.
Ing. LASIČ
Brazilcev. Kljub temu pa je dosegel Pele po izredni zasebni akciji krasen gol in tako ukanil starega lisjaka Jašina.
Torej, Pele bo gotovo glavni protagonist na prihodnjem svetovnem nogometnem prvenstvu.
Toda v tekmi s Sovjetsko zvezo so se uveljavili še nekateri drugi elementi, ki bodo gotovo tvorili ogrodje bodoče brazilske državne reprezentance.
Na primer Jairzinho: prav lepo presenečenje! V uvodnih potezah igre je mladi Jairzinho pokazal izredno igro, tako da je trenutno zasenčil svojega bolj popularnega rojaka, samega Peieja. Desno krilo je namreč z neverjetnimi driblin-gi popolnoma onemogočilo ruskega levega beka Danilova. Slednjemu je moral stalno prihajati na pomoč Voronin, da bi lahko oba ustavila razigranega «carioca».
Tudi desna zveza, Gerson, je še kar dobro zaigral. Brazilec se je zlasti izkazal v režiji moštva; poleg tega pa se je uveljavil tudi kot strelec. Presenetil je namreč Jašina z izrednim strelom.
Napad je torej še kar zadovoljil.
Slabše je zaigrala obramba. Brazilski tehnični komisar Feola se mora še vedno poslužiti starih i-gralcev kot so Djalma Santos, Bellini, Orlando, Mauro, ker mlade sile niso še dovolj pripravljene za zahtevnejše tekme. Djalma Santos in ostali so izredni tehniki (nogometa), toda stari so in zato ne morejo vzdržati izrednega tempa, ki ga zahteva modemi nogomet.
V brazilski obrambi pa so nastopile tudi tri mlade sile: Manga, vratar, Rildo, levi bek, in Dudu, desni krilec. Od teh je zadovoljil le Dudu, katerega smatrajo za trenutno najboljšega brazilskega branilca. Vratar Manga je bil večkrat negotov in osebno nosi precej krivde za prejeta gola. Tudi mladi Rildo ni bil kos svoji nalogi. Hitri Metreveli ga je skoraj vedno spravljal v težave.
Istega dne, to je v ponedeljek 21. novembra, pa je v San Paolu igrala selekcija tega mesta proti Madžarski. Brazilsko moštvo je vsebovalo nekatere igralce, ki se potegujejo, da bi oblekli dres državne reprezentance na prihodnjem svetovnem prvenstvu v Londonu. Enajstorica je nastopila v postavi Felix; Carlos Alberto, Edilson (Ge-raldino); Lima, Djalma Dias, Pro-copio; Marcos, Servilio, Prado (Coutinho), Nair (Rivelino), Abel. Tekma se je končala z visokim rezultatom 5:3 v korist Brazilcev.
Bolj kot rezultat pa je gotovo zanimal glavnega tehničnega komisarja brazilskega nogometa, Ayme-ja Moreira, nastop nekaterih elementov, ki bi prišli v poštev za državno reprezentanco. Zadovoljili so predvsem trije igralci: Felix, Servilio, avtor treh krasnih golov, in Djalma Dias.
Felix je torej glavni kandidat, da zasede mesto, ki ga je zapustil v državni reprezentanci slavni vratar Gilmar. Djalma Dias bi prevzel mesto starega Orlanda in tako ojačil brazilsko obrambo, ki bo gotovo le s težavo konkurirala z evropskimi. Tretji zainteresirani igralec je Servilio, desna zveza, ki bo skupno s Pelejem predstavljal največjo nevarnost za vsako obrambo.
To so v glavnem igralci, ki bi prišli v poštev za sestavo državne reprezentance. Tehnični komisar Moreira pa se zaveda, da bo njegovo moštvo na bližnjem svetovnem prvenstvu naletelo na mnogo težav, pa čeprav Brazilija razpolaga z najboljšim nagometašem na svetu, s Pelčjem. Se bodo «cario-cas» privadili mrzle in deževne angleške klime? Se bodo znali prilagodit: evropskemu sistemu igre? Bo Pele še v tako izredni formi? To so gotovo najbolj pereča vprašanja, ki jih mora rešiti Moreira. Brazilski «aficionados» pa hočejo in zahtevajo tretji naslov svetovnega prvaka v nogometu in Moreira jih ne more razočarati. Zato je začel takoj z delom in priredil sre. Čanja s Sovjetsko zvezo, ki je gotovo ena najmočnejših evropskih enajstoric, in Madžarsko, ki ima
nekatere izredne nogometaše, kot sta Albert in Solymosi. Rezultat obeh tekem, kot smo videli, je bil še kar pozitiven. Nedvomno bodo Pele in drugi z resno pripravo prišli v tisto formo, ki jim je dovolila, da so že dvakrat osvojili pokal Rimet.
Ne smemo pa pozabiti na dejstvo, da se bo Moreira lahko po-služil vseh tistih igralcev, ki nastopajo v ekipah izven Brazilije. Mislimo predvsem na dva nogometaša, ki zastopata italijanski moštvi: Jair (Inter) in Amarildo (Milan). Jair in Amarildo imata poleg nedvomnih atletskih in tehnič-
BLOUDKOVA PLAKETA MILOŠU STERGARJU
Našemu staremu znancu, bivše mu članu tržaške reprezentance i orodni telovadbi Milošu Stergarji so podelili za «organizacijo telesno kulturne dejavnosti med Slovenc na nekdanjem svobodnem tržašken: ozemlju in za delo v telesni kultur ob slovenski obali« Bloudkovo pla keto.
Ob tako velikem priznanju, naši iskrene čestitke.
nih kvalitet še veliko izkušenost v tekmah z evropskimi enajstorica-mi. To je odločilne važnosti, ker ima evropski nogomet precej različne karakteristike od južnoameriškega Medtem ko so v Braziliji in drugih jožnoameriških državah napadalci precej prosti in se lahko zato sorazmerno dosti premikajo, so evropske obrambe neusmiljene z napadalci. Vsakega nevarnega napadalca strogo držita dva ali celo trije branilci, tako da se ta komaj dotakne žoge, kaj šele, da bi lahko ogrožal nasprotnikovega vratarja Zato sta Jair in Amarildo ne-obhodno potrebna za sestavo brazilskega moštva. Medtem ko bo Interist prav gotovo oblekel majico s številko 7, bo lahko igralec Milana prevzel mesto srednjega napadalca ali levega krila. V tem primeru bo napad «cariocas-> zgledal tako: Jair (Jairzinho, Garrincha), Servilio (Gerson, Dino Sani), Flavto (Amarildo, Coutinho), Pele, A-marildo (Parana, Abel).
Bo znal ta napad prodreti skozi neusmiljene evropske obrambe? Vprašanje ni lahko, ker poznamo evropske obrambe (angleško, nemško itd.) z njihovo grobo igro, obenem pa ne smemo prezreti dejstva, da razpolaga Brazilija z najbolj tehničnim napadom na svetu... in poznamo predvsem Peieja.
Poleg ovir, ki jih predstavlja evropska taktika nogometa, Moreiro gotovo najbolj skrbi okolje, v katerem bo njegovo moštvo nastopalo. Anglija ima namreč povsem drugačno klimo od južnoameriške. V Angliji je značilno deževno vreme in Brazilci se bodo gotovo težko prilagodili na mokrih igriščih.
Tudi na angleško publiko ne smemo pozabiti. Hladnokrvni Britanci se na stadionih popolnoma spreme. nijo in znajo čudovito navijati za to ali ono ekipo in večkrat končni rezultat tekme je odvisen prav od te čudne publike.
Brazilci, kot smo videli, imajo mnogo problemov in osvojitev tretje zaporedne zmage na svetovnem prvenstvu v nogometu ne bo lahka.
«Vsakdo pa nima Peieja!« pravi Moreira.
b. 1.
☆
ARETTA
ULTRA TH1N
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA> Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT ProdaJa na veliko In drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXPORl Izreden popust — Garancija —
VOZNI RED VLAKOV
USODA
(Nadaljevanje s 3. strani)
Naslednji dan mi je prišepeta-la Helenka, ki je stregla v kantini, da ve za nekoga, ki ima cimbale in bi te cimbale nemara prodal. To je neki Lackovič, če ga morda slučajno ne poznam.
No, kaj bi dolgo pravil, nazadnje sem te cimbale od Lackovi-ča kupil za lastni denar, dal sem zadnje dva tisoč kron, katere sem bil prištedil za počitnice. Res. Ne, prav res. Krožek je razpadel, cigani so šli v razne tečaje, ker jih je ravnatelj tja poslal po administrativni poti, češ da se ne bo ubadal z njimi, ko se ne dajo prepričati.
Na lepem se je namreč izkazalo, da znajo vsi brati in pisati, česar nismo predvidevali. Meni pa, gospod, so ostale cimbale.
Postavil sem jih čim dlje od štedilnika, med okno in omaro. A isti, gi se sedajle zabava tam v kotu s tistim rdečelascem tamle v kotu, kjer sta dva potopljena v dimu, torej ta me je učil igrati na cimbale, a če sam i-gra, je, kakor da se ni nikoli učil. Le da sem jaz pravzaprav znal. Nemara je vame prišlo s tistim jesenskim bliskom, saj se še spomnite. Da je to vame padlo kakor kakšno seme, ki prileti po vetru. Kaj vemo mi, kakšna semena nosi veter po svetu.
Potem sem vzel bolniški dopust, ko je prišla pomlad. Postavil sem cimbale pri gozdu, daleč od ljudi, nad tako divjo rečico. In mlatil sem po cimbalah in mlatil, postrvi so skakale nad gladino, za menoj pa je tekalo tudi neko žrebe, ki se je sicer plašilo. Norost, kajne?
No, in sedaj sem, kakor vidite, Jožko Cimbalist, vulgo Jaromir Chuchvalec. In živim. Za menoj se vozijo cigani, ki so sedaj doštudirali, pa še sam tovariš prokurator Lackovič, vsi lepo oblečeni, s kravatami in belimi ovratniki ter me poslušajo, jn pojejo z menoj, in na gosli s) zaigrajo, čeprav se jim to zdi malce mučno.
Oj, fantje, fantje, pa se ja ne sramujete, fantje. Sram jih je, malce za mene, da sem tako končal, tako čudno. Malce pa za sebe, iz nekakšne samodiscipline.
Meni pa včasih med igranjem pritečejo solze in mi je dobro. A oni me gledajo s takim polovičnim nasmeškom, kakor če kdo kondolira pri pogrebu. Trije izmed njih študirajo na univerzi in ti so mi rekli:
«Mirek, mi sedaj krasno živimo. Dobro si nam svetoval, Mirek. Izobrazba je moč.«
Ce želite, da vam kaj zaigram solo, kar recite, tudi Beethovnovo mondšajnsonato vam zaigram, pred polnočjo, tedaj še nisem natreskan. In videli boste ljudi, ki tu sede, pa jih ne poznate. Na primer tistega, ki je pravkar pljunil na tla, ali tistega tam z utrujenim obrazom, ali onega suhca, ki je kakor da bi ga iz kosti izrezal, to je bivši kapitan češkoslovaške ladje Jan Žižka iz Troc-nova. Ali pa tista dva, kratko o-strižena, z norčkom, vsi ti hodijo za menoj. Za malce občutka, ki ga je sedaj po svetu toliko, da se valja kakor megla. Le naučiti se moraš hoditi v njem.
Da, gospod, proti jutru, ko zvezde bledijo, to je krasota. Jaz grem domov in bledim z njimi.
CENTRALNA POSTAJA
Benetke - Milan Pariš - Rim - Bari
ODHODI
5.43 A Portogruaro
6.10 R Benetke - Bologna • Milan (D-Genova
6.40 D Benetke - Milan - Turin -Rim (Za Rim obvezno prednaročilo)
8.52 R Benetke - Rim. (Za Rim obvezno prednaročilo
9.32 DD	Benetke - Milan . Pariz
10.15 A	Portogruaro
13.00 R	Benetke
13.30 A	Portogruaro
14.45 D	Benetke - Pariz
16.50 A	Tržič - Portogruaro
17.28 DD	Benetke	Bari - Mi-
	lan L. - Pariz
17.57 A	Portogruaro
19.20 A	Portogruaro
20.30 D	Benetke • Rim (skozi
	Mestre)
22.25 DD	Benetke - Milan . Tu-
rin . Genova - Ventimi-glia - Marseille (spalni vozovi in spalni pogradi Trst . Genova) Mestre -Bologna Rim (Spalni vozovi in spalni pogradi Trst . Rim)
1) Samo I. razr. z obveznim prednaročilom.
PRIHODI
6.22 A Cervinjan - Tržič 7.25 A Portogruaro - Tržič 8.00 DD Turin . Milan Benetke . Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Rim -Trst - Marseille - Genova)
9.18 D Benetke
11.36 DD Pariz . Milan . Benetke
13.30 D Bari . Benetke 13.55 A Cervinjan . Tržič 15.28 D Benetke 17.20 D Benetke - Portogruaro • Cervinjan 18.18 A Tržič (*•)
18.45 R Bologna Benetke (*) 19.10 A Portogruaro Tržič
19.54	DD Pariz - Milan - Benetke 21.16 R Milan - Rim Benetke (*)
22.55	A Benetke - Tržič
23.48 DD Turin . Milan Genova (II) - Rim . Bologna -Benetke
(*) Samo I. razr. — (*•) Ob nedeljah ukinjen.
Pohorska vzpenjača — Mariborsko Pohorje, oblačno, 0, 25 cm, osrenica zgornja in spodnja postaja 25 cm; žičnica na Krvavec — Cerklje, megleno, —4, Tiha dolina 25 cm pršiča na 10 cm podlage; žiičnlca na Veliko planino, megla, —3, 40 cm, žičnica obratuje; žičnica na Vitranc, oblačno, —, spodaj 35 cm, sredina 40 cm, vrh 60 cm, žičnica obratuje; Kranjska gora, oblačno, —3, 30 cm, pršič; Gozd Martuljek, oblačno, —3, 20 cm, pršič; žičnica na Zelenici — Ljubelj — predor, rahlo sneži, 2, blato 35 cm. Vrtača 40 cm, vrh 60 cm, žičnica obratuje; Bled, oblačno, —3, 10 cm, žičnica ne dela; Pokljuka, oblačno, —1, 30 cm, cesta prevozna, vlečnica obratuje; Radovljica -Be-| gunje, oblačno, —3, 4cm, južen;
Videm - Dunaj Salzburg • Muenchen
ODHODI
3.40 A Videm - Trbiž
5.20	A Videm
6.15	D Videm - Trbiž
6.21	A Videm
7.16	D Videm - Trbiž - Dunaj -
Munchen
9.45 A	Videm -	Trbiž
12.20 D	Videm
12.30	A	Videm
13.25 DD Calalzo (ob sobotah od 19. 6. do 11. 9. 1965 in od 11. 12. 1965 do 19. 2. 1966 ter 24. in 31. 12.
1965)
14.30	A	Videm
16.35	A	Videm	Trbiž
17.48 A	Videm
19.15 D	Videm
19.53 A	Videm
20.52	D Videm - Trbiž • Dunaj
22.03	A Videm
PRIHODI
1.07	A	Videm
6.58 A	Videm
7.50 A	Videm
8.20 D	Videm
9.07	A	Videm
9.25 D	Dunaj •	Mdnchen - Tr-
biž . Videm 12.02 A	Trbiž - Videm
15.08	A	Videm
17.32 A	Videm
18.55	DD	Trbiž -	Videm
19.47 A	Videm
21.05	A	Videm
22.35	A	Videm
22.45 D	MUnchen	Dunaj - Tr-
biž . Videm
23.55	D Calalzo
od 12. 12 1965 do 20 2.
1966)
Opčine • Ljubljana - Beograd
ODHODI
0.22 D	Opčine	•	Ljubljana	-
Beograd - Zagreb • Budimpešta
7.03	A Opčine
9.00 D Opčine . Ljubljana - Zagreb Beograd
11.55	DD Opčine • Zagreb - Reka
13.40	A	Opčine
18.05	A	Opčine
20.14 D	Opčine	•	Ljubljana	-
Beograd . Atene . Istanbul
20.22 A	Opčine
PRIHODI
5.30	D Beograd Zagreb - Ljub-
ljana - Opčine 7.12 A	Opčine
8.30	D Istanbul • Beograd - Ljub-
ljana - Opčine
16.53	A	Opčine
17.03	DD Reka - Zagreb • Ljub-
rana - Opčine
20.08	D Beograd - Zagreb - Ljub-
ljana - Opčine
21.40	A	Opčine
Rakitna, oblačno, —2, 15 cm, Južen, cesta prevozna, žičnica ne dela; Rovte, rahlo dežuje, 3, 5 cm; Slovenj Gradec, oblačno, —6, 9 cm; Koča pod Uršjo goro, oblačno, —4,
10	cm, pršič, cesta prevozna; Peca, oblačno, —5. 60 cm, dostop mogoč; Črna na Koroškem, oblačno, —4,
11	cm, žičnica ne dela; Erjavčeva koča — Vršič, oblačno, —, 60 cm; Planica, oblačno, —4, 30 cm; Dom na Komnu (koča pri Sedmerih triglavskih jezerih), oblačno, —2. 30 cm. tovorna žičnica obratuje; Jezersko, oblačno, 2, 16 cm; Koča na Joštu, dežuje, 0, 5 cm; Polževo, ro-senje, —2, 15 cm; Kurešček, dežuje, 2, 20 cm; Travna gora, o-blačno, —4, 20 cm, cesta prevozna; Zaplana — Vrhnika, rahlo sneži, 2, 8 cm.
Snežne razmere v Sloveniji
v SOBOTO
27. t. m.
: Piero Caleffi: LAHKO
(JE REČI LAKOTA...
********** ******************	4	****************************
No, vse tri so nas ujeli in odpeljali v Alžir. Po premirju ®m° Postali nestrpni. Sel sem na angleško poveljstvo in sem J11*i ponudil, da bi opravil kakšno nalogo v Italiji in vzel s ®eb°j moja prijatelja stotnika De Ferrarija in podnarednika azzija. Premagal sem njihovo nezaupanje. Opraviti smo mo ali nagel tečaj za upravljanje sprejemne in oddajne radijske ® užbe in še za marsikaj, nakar so naložili mene in Bazzija na Podmornico. Ponoči smo se prekrcali na odprtem morju pri mavariju na gumast čoln, s katerim smo priveslali k bregu ^ nato zakopali radio in nekaj pištol v pesek ter čolniček poto-!*• In sedaj sva tu.» Mino je prekinil pogovor in se je močno abaval nad mojim presenečenim obrazom.
<(ln če te ulovijo fašisti ali Nemci, tebe, vojaka, na tem pod-°Cju?» sem ga vprašal.
«Pa saj 'ne ostanem tukaj, odšel bom v Milan. Potem bomo .H-' Izgovor, ki ga imam pripravljenega, je odličen. Da bi *JU ne ujeli, sva zbežala, sva prehodila vso Italijo in prekora-p a, v°jno črto. Sedaj si moram priskrbeti nove osebne podatke.
icakujeva De Ferrarija, ki bi se moral izkrcati pri Anconi, ^jegov prihod bodo napovedali trikrat z oddajami v franco-mi po londonskem radiu s stavkom: «Robert embrasse Marie
trois fois», in nato «deux fois», in nato «un fois». (Robert objame Marijo trikrat —■ dvakrat — enkrat). Nato bo tudi on z nami«. Ustavil se je za trenutek in nadaljeval: ((Potrebujem tebe in tvoje pomoči. Ali si pripravljen?«
«Gotovo.»
((Predvsem: ali me lahko komu predstaviš? Kaj vem, kaki politični osebnosti. Ali imaš v Genovi s kom stike?«
«Da. Razne. Sem z G.L. Lahko pa se obrnem tudi na druge. Socialiste ali komuniste.«
«Dobro.» Malce se ,je obotavljal, zamislil se je in postal resen. «Ali bi bil pripravljen pridružiti se našemu delu? Pazi, Piero, ti imaš družino, itd. Dobro premisli, česa se lotevaš. Naša naloga je tvegana. Ti jo lahko seveda bolje in laže oceniš kakor jaz. Potrebujem zaupnika za Ligurijo, osebno, na katero se lahko zanesem. V tem pogledu imam vsa pooblastila... Dobro premisli, preden mi odgovoriš.«
«Sem že premislil, sem mu odgovoril.«
Mino je poklical Bazzija in dolgo smo razpravljali o tem, kaj bi morali takoj storiti. Mino mi je dal neke vrste oblata, vseboval je pilulo ciankalija, če bi me ujeli...
Od takrat sem pripadal misiji Law.
FAŠISTIČNI TEŽAK ZA PARTIZANSKI RADIO
Sestali smo se zopet v Genovi. Spremljal sem Mina k Erosu Lanfrancu, ki je bil takrat tajnik, zbiralec orožja, odgovoren za novačenje, pravi faetotum Akcijske stranke. Njegov urad v zelo osrednji mestni Ulici Roma je bil kakor nalašč za tajna srečanja prav zaradi velikega števila klientov, ki so prihajali k odvetnikom, kateri so imeli urade v tej hiši. Giulia Merlo, dragocena tajnica, je pazila na vhod.
Lanfranco, skoraj dva metra visok moški, z odkritim in
vedno nasmejanim obrazom, iz katerega se je krepko odražal velik nos s težkimi naočniki, je bil pravi vzorec aktivnega človeka. Ljubil je udobno življenje v družbi lepe žene toda vsako minuto ga je tudi tvegal brez obotavljanja, z veselim zagonom, ki se je zdel drzen. Vzdrževal je stike z drugimi strankami, z osrednjim odborom v Milanu, s Parrijem v Vogheri, z borbenimi skupinami, ki so jih začeli Bertonelli, Zolesio in Trom-betta, sestavljati v hribih. Bario Zino, ki je bil onemogočen prezgodaj zaradi ovadbe, ki pa je bil vseeno vedno navzoč pri letečih sestankih, je lahko s svojimi stiki povezoval vso organizacijo, za katero je nosil najvišjo odgovornost.
Mino mi je pojasnil, kakšne so bile takojšnje potrebe misije. Predvsem bi morali razpolagati v Genovi z zanesljivim radiotelegrafistom, zbirati informacije o gibanju Nemcev, organizirati zbiranje in reševanje zavezniških ujetnikov, ki so se razkropili po 25. juliju in so bili v stalni nevarnosti, ter jih pošiljati preko raznih javk iz Genove v Milan in od tod na švicarsko mejo v zbirna središča te nevtralne dežele; organizirati sabotaže itd. Jaz, kot zaupnik za Ligurijo, bi si moral priskrbeti vso podporo, ki bi bila potrebna za opravljanje teh nalog. Kar se ostalega tiče, bi se ravnal po ukazih.
Svojo akcijo smo kmalu spravili v pogon. Nekaj dni kasneje je Lanfranco dodelil misiji izkušenega radiotelegrafista, bivšega oficirja trgovinske mornarice, pustolovskega «scugnizza» (neapeljski paglavec) okrog 40 let, ki se ni bal niti hudiča ter se je delal norca iz vsega. Ime mu je bilo Cirillo in kasneje so ga aretirali. Toda zbežal je iz koncentracijskega taborišča v Bocnu ter ponovno pričel svoje delo v Milanu in se pokazal kot zelo dragocen element za odporniško gibanje.
Sedaj je bilo treba z oddajno radijsko postajo, ki jo je prinesel Steiner, navezati prve stike z zavezniškim poveljstvom z uporabo šifre Law, da bi potrdili srečni prihod misije in začetek dela. Lanfranco je razpolagal s prazno vilo nekega prijatelja na Korzu Magenta izven mestnega središča na genov-
skih gričih. Tam so se tudi često srečavali člani odbora stranke.
Prvikrat smo postavili radio v na pol prazno notranjo sobo. Cirillo je ostal sam, da je pritiskal na gumb, Lanfranco je šel na stražo na vrt, jaz pa sem stal ob vhodu. Če bi se pojavila nevarnost, bi moral steči v hišnikovo sobico in opozoriti Ci-rilla po citofonu.
Pol ure kasneje sem videl prihajati po spodnjem delu Kor-za tovornjak, na katerem se je vozilo nekaj nemških vojakov z radiogoniometrom. Skoraj očitno je bilo, da so na tem svojem instrumentu zaznali bližino oddajnika Do tedaj sem bil vznemirjen, toda ko je nastala nevarnost, sem se takoj znašel. Stopil sem v hišnikovo utico, zamrmral starki, ki je dremala v njej, naj mi oprosti, ter pritisnil na gumb citofona. Nato sem se vrnil na cesto, pomignil Lanfrancu in se namenil v bližnji bar. Medtem pa se je nemški tovornjak za trenutek ustavil, a kmalu nato nadaljeval svojo vožnjo in izginil. Kmalu je prišel za menoj v bar tudi Lanfranco. Zatem pa se je pojavil še Cirillo, ki je šepal. Ko je namreč skočil skozi okno na vrt, si je zvinil gleženj, katerega si je bil že nekoč zlomil. Vsi trije smo bili bledi, toda nasmejani. Začetek ni bil srečen. Toda iz tega ne bi smeli potegniti slabih zaključkov. To nam je služilo le kot opomin, da bomo morali vsakikrat menjati kraj oddaj.
Kasneje smo se vrnili po oddajnik. Kdo naj bi ga odnesel in kam? Sklenili smo, da bomo to opravljali izmenoma in smo prepustili izbiro žrebu. Ravno Jaz sem potegnil krajšo. Ko sta prijatelja izginila, sem odnesel veliki kovček na Korzo. Vprašanje ni bilo, kam naj bi ga skril, saj sem že mislil na kraj, to je v arhiv v mojem uradu, v kotiček, v katerega ni nihče vtikal nosu. Vprašanje pa je bilo, kako naj spravim ta težki tovor tja: in s tistega kraja na vzpetini ni bilo nobenega prometnega sredstva. Prehodil sem kakih sto metrov in sopihal, medtem ko so me že boleli vsi sklepi. Ustavil sem se trenutek in se ogledal okoli sebe.	(Nadaljevanj sledi)
čeb^,STVO: TRST “ UL MONTECCH1 6,11 TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l-II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA- mesečna 800 lir - VnanreP ton o« ono 2 250 llr’ P°1Ietna 4-400 llr< celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu m nedeljo 50,- din, mesečno 1.000 - in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT DZS Llubllana Stari trs 3/1 tel«! ■S4-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo Dri unravL
- Iz vseh drugih pokrajin Italije on (Snoietš Pubblicitš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	y
PflmoSSraivBfc
Kvalitetne
tkanine,
sodobni kroji, elegantnost, to so odlike
• VARTEKS
KONFEKCIJE
VARAŽDIN
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniški mi ladjami:
redno linijo okoli sveta • redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z moder nimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
«8PLOSNA PLOVBA*. Piran Zu pančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73477
V V
OBIŠČITE ŠLANDROV DOM
RADOVLJICA
NA NOVO PREUREJEN
•	DOBRA RESTAVRACIJA
•	IZVRSTNA PIJAČA
•	SOLIDNE CENE
UMSKA SCZ0NA OD 28. 11. 1965 DAUC
KDOR SE NAROČI ŽE SEDAJ NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1966
prihrani 3.300 lir
podari družini lepo darilo
prejemal bo zastonj lisi ves mesec december
prejme v dar še lepo slovensko knjigo
Telefonirajle na štev. 37-338	0
ali pa izročile vaš naslov raznašalru 0
PRIMORSKI DNEVNIK Ul. Sv. Frančiška 20
«T0P0L» lesna industrija
ILIRSKA BISTRICA
TEL. 18 - 21 JUGOSLAVIJA
OB DNEVU REPUBLIKE POŠILJA KOLEKTIV LEPE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM
PROIZVODNJA VSEH VRST PLEMENITIH IN SLEPIH FURNIRJEV — REZANEGA LESA IN POHIŠTVENIH IZDELKOV
SE PRIPOROČAMO
TOVARNA CEMENTA IN SALONITA
15. SEPrtM***
•	Ob dnevu republike
ANHOVO po^a ko,ckliv ,epe Pozdravc
vsem delovnim ljudem
MARIBORSKA LIVARNA - Maribor
1 1 " ■ ■ - - -------------
KOLEKTIV POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN K< MITENTOM MNOGO LEPIH POZDRAVOV TER PRIPOROČA SVOJE IZDELKE:
VLEČENO MEDENINO ODLITKE BARVASTIH KOVIN VODOVODNE, PARNE IN SANITARNE ARMATURE TER RAZNE ODPRESKE IN KOVANCE
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT

KOPER
annovo
**
e
TELEFON 21-630 TELEX 03.517
dodeljevanje in uskladiščevanje blaga kvantitativni prevzem
poslovanje na mednarodnih »elmih in razstavah redni zbirni promet iz evropskih centrov mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni
Direkcija Koper Filiala Koper Filiala Ljubljana Ul. M. Pljade 13 Filiala Maribor Partizanska c. 51 Filiala Zagreb Jurišičeva 9/1 Filiala za sejme Zagreb
Ul. B. Kidriča b Filiala Sežana Avtoremont Sežana
telef. telex 21-630 03-517 21-630
36-170 03-103 2143	03-323
39-758 02-148 51-317 02-148
82
39
03-122
telef.
Izpostava Kozina 10 Izpostava Prevalje 30 Izpostava N.. Gorica 2elezn. postaja 24-33 Rožna dolina Izpostava Jesenice Maršala Tita 1 Filiala Rijeka Beogradski trg 2 Filiala Beograd Ul. Stevana Sremca 7 Filiala Novi Sad Ul. JNA 48/1
KOPER — JUGOSLAVIJA
Predstavništvo v trstu:
UL. ROMA 15. TEL. 37-823
S po kopnem, po morju, po rekah ln zraku Z carinjenje blaga Z transportno zavarovanje blaga Z bookinis ladijskega prostora Z kontrola transportnih dokumentov £ strokovno pakiranje
telex
24-53
3-43
25481 02-515 33-427 01-128
51-758 01-327
telef.
Filiala Subotica 14-54 Ul. Gen. Drapšlna 15 Izpostava Celje 30-70 Cuprijska ul. 10 Izpostava Podgorje 4 Izpostava Sarajevo
Brankova 6 Izpostava Bar Jov. Tomaševiča Izpostava Zrenjanln Dimitrovgrad Maršala Tita 178
telex
01-718
03-348
24-82S
21-49
2

P< )RT< muz PORTOROSE
ROULETTE CII EMI N OE EER BAVČAR A
ter priljubljena igra TRENTE ET (JL A RA N TE ODPRTO CELO LETO
GRILI BAR • CABARET - STRIPTEASE
ATMOSPHERE PARISIENNE
V HOTELU < RI VI E R A > PORTOROŽ
HOTEL SLON UUBUANA
jjl/ TITOVA UL. 10 - TEL. 20611-43
____r?
£
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NAR00NA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
Ob dnevu republike	Brodogradilište
pošilja kolektiv lepe pozdrave vsem	«VIKTOR LENAC»
delovnim ljudem sveta	RIJEKA
KOLEKTIV
rOlMIIM AVTOMOBILOV 10 MOTORJEV MARIBOR
NAŠI IZDELKI
Kamion TAM 49(0, nosilnosti 4,3 tone, z vgrajenim zračno hlajenim Dleslovlm motorjem
Prekucnik TAM «9M k, 3 1 postransko dclps napravo primeren za delo na gradbiščih ln cestah
Kamion hladilnik TAM 490t HS. primeren Za Prevoz hitro kvarljlvth stvari
Gasilski avtomobil TAM 450» s* ln TAM 9300 C, hitra ln izredno praktična gasilska avtomobila z vgrajeno cisterno ln drugim gasilskim priborom
Kamion TAM 4900 e, vozilo za polivanje ulic ln cest Kanton TAM 4300 r. vozilo za odvoz tekali) primemo Za komunalno t-ejavnost
Avtobns A 3000 v standardni ln turistični izvedbi, primeren za Izlete ln druge prevoze ootnikov, 32 sedežev
Kamion TAM 2000, lastna konstrukcija TAM. vozilo, ki odlično služi v mestnem prometu za prevoz man<llh tovorov Podjetje ga bo r kratkem pričelo serijsko izdelovati
OB DNEVV REPUBLIKE, 29. NOVEMBRA POŠILJA DELOVNIM LJUDEM SVETA
mMUM-m .SliliilslSslliiiili
KOLEKTIV LEPE POZDRAVE VSEM
ŽELEZARNE
JESENICE

pošilja lepe pozdrave vsem delovnim ljudem sveta z željo9 da bi se zedinili v borbi za mir na svetu
I