Slovenska vlada opravlja samo še tekoče posle Vesel živžav šumov priročnik za hujšanje na Majenci najmlajših »Poigravanje« s sabotinskim napisom Primorski dnevnik št. 106 (21.039) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS šepet ulice Montecchi / 18 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 PETEK, 9. MAJA 2014 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Do kod segajo lovke hobotnice? Marko Marinčič Posli organiziranega kriminala se v Italiji že od nekdaj prepletajo s politiko. Včerajšnje aretacije so le nov dokaz, do kolikšne mere. Nekdanji minister za notranje zadeve Claudio Scajola, se pravi šef policije, ki bi moral preganjati kriminalce, je obtožen, da je zaradi sodelovanja z n'drangheto obsojenemu strankarskemu tovarišu pomagal na begu pred aretacijo. V Milanu so skoraj sočasno nataknili lisice pisani združbi politikov zdajšnje desne sredine in nekdanjih KD in KPI, ki je v zameno za denar in politično kariero razdajala bogate zakupe za Expo 2015. Najbrž nismo daleč od resnice, če domnevamo, da so se s temi posli spet okoristile razne mafije. Sodniki in pogumni novinarji, kakršen je Roberto Saviano, že dalj časa opozarjajo, kako se bajni zaslužki od trgovanja s kokainom, ki ga n'drangheta ima v zakupu z kolumbijskimi in mehiškimi kar-teli, zlivajo v »legalno« ekonomijo. In Expo je odlična priložnost za dober posel in pranje umazanega denarja s pomočjo političnih prijateljev. Sodstvo od časa do časa beleži kak pomemben uspeh, še posebno v kriznih obdobjih zatona nekega sistema oblasti. Tako je bilo, ko se je rušila oblast Krščanske demokracije, tako je danes ob koncu Berlusconijeve politične parabole. Toda mafije so se vselej doslej znale prilagoditi spremembam in najti pravega sogovornika tudi v novi oblasti. Bo tudi tokrat tako? Odgovora ne more dati samo sodstvo. Odgovor, jasen, odločen, brezkompromisen mora dati politika. ITALIJA - Pomagal naj bi nekdanjemu poslancu na begu Amadeu Mataceni Nekdanji minister Claudio Scajola zaprt Sedem aretiranih zaradi korupcije v pripravah na Expo 2015 nagrada luchetta Izbrani po trije finalisti po sekcijah RIM - Zaključek letošnje novinarske nagrade Marco Luchetta, ki jo je Fundacija Luchetta-Ota-DAngelo- Hrovatin letos razpisala že enajstič, bo v Trstu od 1. do 3. julija, ko bodo v gledališču Ros-setti tudi proglasili zmagovalce. Natečaj so včeraj predstavili na sedežu RAI, žirija pa je izbrala po tri finaliste v posameznih sekcijah. Na 3. strani TRST - Javna dela v Ul. Cavana Nova najdba Delavci družbe Acegas naleteli na ostanke nekdanjih vrat mestnega obzidja GORIŠKA Manjšinski jezikovni uradi pred zaprtjem? GORICA - Računsko sodišče je odredilo, da so v javnih upravah pogodbe o zaposlitvi za določen čas odslej nezakonite oz. da jih ob izteku ne gre več podaljšati pa tudi ne več sklepati. Odločitev jasno otežkoča delo javnih uprav, saj jim onemogoča kakršenkoli razvoj delovnih razmer. Za nameček pa postavlja pod vprašaj tudi slovenske in ostale manjšinske jezikovne urade pri občinah Gorica, Ronke in Tržič, ki slonijo na osebju s pogodbami za določen čas. Na 12. strani RUPA - Čelno trčenje pred tovarno Kemica Pet ranjenih Tinkara Kovač v finalu Eurovizije KOEBENHAVN - Primorska pevka Tinkara Kovač se je s pesmijo Spet/Round andRound uvrstila v finale tekmovanja za pesem Evrovi-zije 2014. Poleg nje bodo v jutri v Koebenhavnu nastopili še Avstrija, Belorusija, Finska, Grčija, Malta, Norveška, Poljska, Romunija in Švica.Tinkara je nastopila v modri obleki Svetlane Vižintin,po pravilniku pa ni smela igrati svoje flavte. H ¿¡mmB S^SSv9 OSNOVNI ABONMA Nova uprizoritev! Yukio Mishima MODERNE NO DRAME režija: Mateja Koležnik NOVO! Za naše abonente in gledalce: Uvodna predstavitev uprizoritve ob 20.00 v Klubskem prostoru DANES, 9. maja ob 20.30 - reda A, F v soboto, 10. maja ob 20.30 - red B v četrtek, 15. maja ob 20.30 - red T v petek, 16. maja ob 20.30 - reda A,F v soboto, 17. maja ob 20.30 - red B v nedeljo, 18. maja ob 16.00 - red C v petek, 23. maja ob 20.30 - red T v soboto, 24. maja ob 19.00 - red K v nedeljo, 25. maja ob 16.00 - red C na Velikem odru z italijanskimi nadnapisi rezervacija je priporočena Blagajna SSG: pon-pet 10-15, tel. 040 362542/ brezplačna 800214302 www.teaterssg.com RIM - Italijansko javnost je včeraj pretresla aretacija več vidnih osebnosti. Gre za dve ločeni operaciji. V prvi je bil med drugimi aretiran nekdanji minister Claudio Scajola (na sliki). Obtožen je, da je pomagal svojemu strankarskemu kolegu na begu pred aretacijo Amadeu Mataceni, ki je bil zaradi sodelovanja z mafijo obsojen na pet let zapora. Avgusta so ga prijeli v Du-baju, a ga niso izročili Italiji. Scajola naj bi mu pomagal pri begu iz Dubaja v Libanon. Druga vrsta aretacij pa zadeva javne funkcionarje in podjetnike, ki so sodelovali pri pripravah na Expo 2015 v Milanu. Za zapahi so se zaradi korupcije med drugimi znašli direktor za nabave pri Expoju 2015 Angelo Paris, nekdanji senator stranke Naprej Italija Luigi Grillo ter Gianste-fano Frigerio in Primo Greganti, znana še iz afere »čistih rok« izpred dvajsetih let. Na 11. strani V Podbonescu muzej Rakarjev hram Na 3. strani Morje, Kras in šport aduti za turizem Na 4. strani Posebne potrebe in ljubezen do umetnosti Na 8. strani Jezikovne kompetence »zamejskih« šolarjev Na 13. strani Azbest še vedno terja visok smrtni davek Na 14. strani MARINI GH Nova kolekcija POMLAD/POLETJE CanadienS^ Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in F« 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 9771124666007 2 Petek, 9. maja 2014 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - DZ se je seznanil z odstopom premierke Alenke Bratušek Enajsta slovenska vlada opravlja le še tekoče posle LJUBLJANA - Enajsta slovenska vlada od včeraj opravlja le še tekoče posle. Državni zbor se je namreč seznanil z odstopom premierke Alenke Bratušek, kar pomeni, da je mandat potekel tudi vladi. Tako je začel teči 30-dnevni rok, v katerem lahko predsednik republike Borut Pahor predlaga kandidata za novega mandatarja, a vse kaže, da se bo šlo na predčasne volitve. Bratuškova je v nagovoru poslancem dejala, da je odstopila »nemirne, a čiste vesti«, govor pa je zaključila: »Hvala za zaupanje - in na svidenje!« Po njenem mnenju je Slovenija danes v takšnem stanju, da si preizkušnjo predčasnih volitev lahko privošči. »Naši rezultati kažejo, da se da tudi samo v enem letu narediti velike korake,« je dejala. Kot je pojasnila, je odstopila, ker želi s tem prispevati k čim hitrejši rešitvi položaja, v katerem sta se njena vlada in koalicija znašli po tem, ko v dosedanji stranki ni dobila zadostne podpore. Ob tem je poudarila, da s preura-njenimi ali nepremišljenimi potezami ni želela izzvati kakršnekoli dodatne krize. Ko je po pogovoru in dogovoru z dosedanjimi koalicijskimi partnerji uvidela jasno pripravljenost, da gredo na predčasne volitve dovolj zgodaj, še pred poletjem, in ko ji je v tej nameri jasno podporo dal tudi predsednik republike, je lahko odstopila, je dejala včeraj. Po enem letu vodenja vlade je Bra-tuškova ponosna, da so stabilizirali javne finance in utrdili položaj Slovenije na mednarodnih in finančnih trgih. Prvič po petih letih je spet pozitivna tudi gospodarska rast, število brezposelnih pa se zmanjšuje, je naštevala in dodala, da praktično vse institucije, ki pripravljajo makroekonomske napovedi, so te napovedi za Slovenijo bistveno izboljšale. Vlada po seznanitvi DZ z odstopom Bratuškove opravlja le še tekoče posle. Vladna ekipa je včeraj, ko se je sestala na zadnji seji s polnimi pooblastili, govorila tudi o vprašanju, kaj sodi med tekoče posle. Med nalogami, s katerimi bo vlada nadaljevala, je Bratuškova omenila delo na razdolževanju in prestrukturiranju slovenskega gospodarstva. Če bo pripravljenost, pa tudi na zakonu o fiskalnem pravilu, kjer morajo poiskati dvotretjinsko soglasje. Prav ta- ko nameravajo nadaljevati z nujnimi spremembami na področju zdravstva. Ne bo pa Bratuškova, kot je zagotovila, v tem prehodnem obdobju dovolila niti ene zaposlitve iz določenega za nedoločen čas. Če bi se to zgodilo, napoveduje tudi ukrepanje. Tudi notranji minister Gregor Virant je po seji vlade poudaril, da »vlada v odhajanju kakšnih strateških kadrovskih odločitev pač ne more in ne sme sprejemati«, že pred sejo vlade je Virant kot svojo prioriteto izpostavil dogovor s sindikati javnega sektorja o letu 2015. Dogovor s sindikati o ukrepih za prihodnje leto po njegovih besedah nedvomno sodi v okvir tekočih poslov. Tudi včeraj je med poslanci odmevalo vprašanje predčasnih volitev. Po ocenah pravnikov so te mogoče tudi julija, kar večine nekdanjih vladnih partneric ne moti, saj se zavzemajo za čim prejšnjo vlado s polnimi pooblastili. (STA) Državni zbor se je včeraj seznanil z odstopom premierke Alenke Bratušek arhiv LJUBLJANA - V izvedbi Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF Poletni tečaji slovenščine za otroke in mladostnike LJUBLJANA - Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani od 30. junija do 11. julija letos prireja 9. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika za mladostnike stare od 13 do 17 let. V dopoldanskem času bo potekal jezikovni pouk, prilagojen jezikovnemu predznanju udeležencev, v popoldanskem in večernem času pa bo organiziran spremljevalni program, ki bo namenjen spoznavanju slovenske kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti, poskrbljeno pa bo tudi za obilico športnih in sprostitvenih dejavnosti. Tečaj bo potekal na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana, udeleženci pa bodo bivali v Dijaškem domu Bežigrad. Na tečaj se je mogoče prijaviti s prijavnico ali po elektronski po- šti (damjana.kern@ff.uni-lj.si), in sicer najpozneje do 17. junija 2014. Cena tečaja je 540 EUR, cena namestitve v dijaškem domu pa 200 EUR. Za udeležence iz zamejstva in izseljenstva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu namenjata štipendije. Prošnje za štipendije je potrebno poslati do 15. maja 2014 na naslov Centra za slovenščino (Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana) ali na elektronski naslov (damjana.kern@ff.uni-lj.si) . Prvič letos pa na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik pripravljajo tudi tečaj slovenskega jezika za otroke od 8. do 12. leta starosti, in sicer od 7. do 11. julija. Tečaj bo potekal v dopoldanskem času, od 9.00 do 12.30 (v obsegu 4 šol- skih ur) na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana. Pred začetkom tečaja bodo udeleženci izpolnili jezikovni test. Na podlagi rezultatov pri testu bodo uvrščeni v ustrezne skupine, v katerih bo od 8 do 12 udeležencev. Tečaj bo izveden, če bo prijavljenih vsaj 6 udeležencev na skupino. Cena tečaja je 200 EUR, cena namestitve v dijaškem domu pa 110 EUR. Otroke lahko na poletno šolo slovenščine prijavite s prijavnico ali po elektronski pošti (mla-dinski.tecaji@ff.uni-lj.si), in sicer najpozneje do 3. junija 2014. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavo! Več informacij o mladinski in otroški poletni šoli je na razpolago na spletni strani www.centerslo.net Jutri v Ljubljani Podeželje v mestu LJUBLJANA - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije to soboto med 9. in 14. uro vabi na Pogačarjev trg v Ljubljani (osrednja tržnica), kjer bo potekalo Podeželje v mestu - Dobrote slovenskih kmetij. Predstavilo se bo 44 kmetij. V pokušino in nakup bodo ponujale svoje izdelke, ocenjene na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Dogodek bo spremljal kulturnim program, ki ga bo vodil France Peternelj. Igrala bo skupina mladih Štajerskih frajto-narjev s Hajdoš, v delavnici polstenja slovenske volne se boste lahko naučili izdelovati prtičke. Posebna gostja prireditve bo Vinska kraljica Slovenije 2014 Špela Štokelj. Drugače pa bo prireditev v znamenju pomladi in pomladanske zelenjave. Članice Društva kmečkih žena Dornava bodo pripravljale spomladanski golaž. Dobro jutro Igorja Malalana LJUBLJANA - Morda ste še v času, da prižgete televizor. Igor Malalan, prvi mož športne oddaje Športel in Kraškega pusta, danes med 7. uro in 10.15 nastopa v oddaji Dobro jutro na prvem televizijskem programu RTV Slovenija. V delu oddaje, ki ga vodi izvedenka na prehrambenem področju Marija Merljak, bo za Slovence iz matice pripravil pašto s sardoni, pomagala pa mu bo njegova žena Tatjana Malalan. V oddaji bo s kraškimi dobrotami nastopil tudi Sandro Tretiach iz znanega kriškega kmečkega turizma Bibc. Dimitrij Rupel zahteva 20.000 evrov odškodnine LJUBLJANA - Prvi in večkratni slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel zahteva 20.000 evrov odškodnine zaradi prisilne upokojitve in predčasnega odpoklica s položaja generalnega konzula v Trstu konec julija lani. Kot je ponovil včeraj ob začetku obravnave na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, je bil žrtev politične diskriminacije. Rupel toži za odškodnino za izgubljeni dohodek zaradi prenehanja delovnega razmerja na zunanjem ministrstvu konec lanskega julija, ker da je izpolnil pogoje za upokojitev. Kot je tedaj utemeljil zunanji minister Erjavec, je Rupel izpolnil oba pogoja za upokojitev - tako delovno dobo kot 65 let starosti, zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf) pa da v takem primeru določa obvezno upokojitev oz. prenehanje delovnega razmerja zaposlenim v državnih organih oz. javnem sektorju. Pogodba mu je tako potekla 31. julija lani. LJUBLJANA - Med 2. sv. vojno je bila Ljubljana obdana s 35 km dolgo bodečo žico, ki so jo postavili italijanski okupatorji Še danes in jutri Pot ob žici LJUBLJANA - S sprehodom otrok iz ljubljanskih vrtcev se je včeraj začel Pohod ob žici, ki je bil prvič organiziran leta 1957. Če je takrat vsak udeleženec petorke moral nositi 12 kilogramov težak nahrbtnik in puško na rami, je danes dogodek v prvi vrsti znak solidarnosti, spomina in promocija gibanja, zdravega življenja. Pohod poteka po skoraj 35 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev, kar je tudi razlog, da je prireditev dobila ime Pot ob žici. Poleg spomina na osvoboditev Ljubljane je prireditev že s prvo izvedbo želela spodbujati gibanje in zdrav način življenja, kar je njen glavni cilj tudi danes. Predvsem v zadnjem desetletju se število re-kreativcev in rekreativk, ki se odločijo bodisi za pohod ali tek trojk, vsako leto povečuje. Tridnevni dogodek tradi- cionalno odprejo otroci iz ljubljanskih vrtcev. Danes so na vrsti pohodi šolarjev iz osnovnih šol in dijakov srednjih šol, jutri pa bodo pot napolnili ljubitelji pohodništva in tekači Teka trojk. Sobotni del pohoda je namenjen tako manj kot bolje pripravljenim pohodnikom, saj lahko traso izberejo v dolžini od treh do 35 kilometrov. Tek trojk na 12,5 ali 29 kilometrov v članski in veteranski kategoriji ter na 3000 metrov za osnovne in srednje šole je edinstvena tekaška prireditev, kjer mora trojka ves čas teči skupaj, v cilju pa velja čas tistega, ki zadnji preteče ciljno črto. To je tudi rezultat, ki se upošteva kot rezultat trojke. S takšnim načinom tekmovanja želi organizator spodbujati tekače k medsebojni pomoči in solidarnosti, saj šteje čas, ki ga doseže najšibkejši člen trojke, zato mu morata morebiti bolje pripravljena člana ekipe pomagati, ga bodriti in motivirati. Letošnja Pot ob žici se je včeraj začela z najmlajšimi arhiv Prireditev je od svojih začetkov po številu udeležencev beležila velika nihanja. Od začetka, ko število udeležencev še ni bilo visoko, se je v 70. in 80. letih povzpelo tudi na več kot 100.000. Večja padca števila udeležencev sta bila opazna v času nesreče v Černobilu, ko so odsvetovali zadrževanje na prostem, in po osamosvojitvi Slovenije. V tistem času je bilo nekaj poskusov uki- nitve poti in prireditve, vendar se je ta obdržala. Prireditev vsako leto zaznamuje vse večje število tekačev na Teku trojk - ob lepem vremenu v treh dneh dogajanja pričakujejo več kot 30.000 udeležencev. Za nekatere je Pot ob žici posebna strast. Eden takšnih je tudi Ljubljančan Tomaž Alauf, ki je zbiratelj ter pre-učevalec Pohoda po poteh partizanske Ljubljane, sedanjega Pohoda ob žici. Njegova bogata zbirka obsega več kot 2000 različnih predmetov: plakete, medalje, priponke, brošure, kartončke, štartne številke, srečke, fotografije, zastave in drugo. Tako tekov kot pohoda se še vedno udeležujejo starejši, katerim spomin sega vse do začetkov prireditve. To pogosto izkoristijo mlajši, ki se z njimi zapletejo v pogovore, malo postojijo ter pozabijo na čas in rezultat, ki nikoli nista bili vodili prireditve. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 9. maja 2014 3 MEDNARODNA NAGRADA LUCHETTA - Zaključna prireditev od 1. do 3. julija v Trstu Izbrani po trije finalisti v posameznih sekcijah RIM - Zaključek letošnje mednarodne novinarske nagrade Marco Luc-hetta, ki jo je Fundacija Luchetta-Ota-DAngelo- Hrovatin letos razpisala že enajstič po vrsti, bo potekal v Trstu od 1. do 3. julija, ko bodo na posebnem večeru »Naši angeli« v gledališču Rossetti tudi proglasili zmagovalce. Nagrajevanje bodo predvajali tudi na prvem programu RAI, vendar pa datum predvajanja še ni bil določen. Med dogodki, ki jih velja še posebej omeniti je tudi pozornost, ki bo letos namenjena snemalcu Miranu Hrovatinu, o katerem bodo predvajali obširen dokumentarec, ki ga je pripravil Videoest. Natečaj so včeraj na sedežu RAI v Rimu predstavili direktor RAI1 Giancarlo Leone, predsednica nagrade Daniela Luchet-ta in novinar ter voditelj RAI Duilio Giammaria. Kot je znano, so nagrado posvetili v spomin na ekipo Rai, ki so jo sestavljali Marco Luchetta, Saša Ota in Mario D'Angelo in je januarja leta 1994 umrla v bombnem napadu v Mo-starju ter na Mirana Hrovatina, ki je bil nekaj mesecev pozneje skupaj z Ilario Alpi ubit v Mogadišu. Z letošnjo nagrado so se spomnili dvajsetletnice teh tragičnih dogodkov pa tudi šestdeset-letnice ustanovitve italijanske radiote-levizije in petdesetletnice ustanovitve deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Ju-lijsko krajino v Trstu. Letošnji natečaj je posebno pozornost namenil otrokom - žrtvam vojn in najrazličnejšega nasilja na vseh petih kontinentih. Letošnjo žirijo so sestavljali štirje »novinci«, in sicer direktor RAI TGR Vincenzo Morgante kot predsednik žirije, ob njem pa še predsednik novinarske šole v Perugii Rizzo Nervo, direktorica RaiTech Barbara Scaramucci in predstavnica FNSI Elena Polidori. Ostali člani so predsednik Združenja tujega tiska v Italiji Maarten van Aalde-ren, namestnik direktorja RAI TG2 Stefano Marroni, direktor Rai Sport Mauro Mazza, namestnik direktorja RAI TG3 Giuliano Giubilei, odgovorni uredniki Primorskega dnevnika, Piccola in Messaggera Veneta Dušan Udovič, Paolo Possamai in Omar Monestier, tajnik žirije pa je Giovanni Marzini. Žirija je izbrala po tri finaliste v posameznih sekcijah. Med TV prispevki se bodo za zmago potegovali novinarja TG3 Riccardo Chartroux in Flavia Paone z zgodbama o otrocih na delhijskih ulicah in o izpraznitvi romskega naselja v Giuglianu pri Neaplju ter prispevek Lyse Dolucet (BBC) iz begunskega taborišča Yarmuk. V sekciji časopisi/revije so v finalu Francesco Viviano in Alessandra Ziniti (Repubbli-ca) z reportažo o sirskih otrocih, ki so čudežno preživeli tragedijo pri Lam-pedusi, Lirio Abbate (Espresso) s člankom o otrocih-vojakih v mafijskih klanih na jugu Italije in Luca Capuzzi (Av-venire), ki piše o otrocih v Boliviji, ki morajo delati, da preživljajo svoje družine. V sekciji Saša Ota za najboljši novinarski prispevek v dolžini do 45 minut so se v finale uvrstile Le Iene/Ita-lia1 s prispevkom o pravem trpinčenju deklic na tekmovanjih za male miss Amerike, Lucia Goracci (Rai3-Doc) s prispevkom o prizadevanjih pakistanskih deklic za pravico do izobraževanja in Marcel Mettelsiefen (Channel 4) s prispevkom o sirskih otrocih. V sekciji Dario D'Angelo so v finalu Tom Parry (Daily Mirror) z dopisom iz Ugande, Harriet Sherwood ((The Guardian) s prispevkom iz Gaze in Richard Hooper ( BBC News Magazine) z neverjetno zgodbo o petletnem kitajskem otroku, ki so ga ugrabili, prodali, nato pa ga je družina dobila nazaj s pomočjo interneta. In končno za najboljšo fotografijo so v finalu sekcije Miran Hrovatin Vincenzo Floramo (The Guardian) s fotografijo dveh mladostnikov iz birmanske manjšine Karen, Niclas Ham-marstroem (Aftonbladet) o otrocih v sirskem Alepu in Marco Gualazzini (Vanity Fair) s fotografijo dečka na ter-mitnjaku v Južnem Sudanu. Ob tem velja še povedati, da je direktor RAI1 Leone še napovedal, da bo RAI še dodatno ovrednotil dela, ki so sodelovala na letošnjem natečaju. Iz prispelih novinarskih prispevkov in posnetkov bodo pripravili dokumentarni film, ki ga bodo po Leonejevih besedah predvajali še pred koncem poletja. KRATKI FILM KAM Kandidat za študentskega oskarja LJUBLJANA - Kratki igrani film Kam scenaristke in režiserke Katarine Morano se je uvrstil v finale tekmovanja za študentsko nagrado Student Academy Awards Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti. Film je nastal v produkciji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Kam, ki je eden izmed desetih finalistov, tematizira naključno srečanje dveh žensk, pripadnic različnih generacij, ki se vsaka na svoj način ukvarjata z vprašanji življenja in smrti. V njem so zaigrali Lara Vouk, Ivanka Mežan in Jožica Avbelj, so sporočili iz AGRFT. Moranova je za film Kam lani prejela Prešernovo nagrado UL AGRFT ter nagrado na mednarodnem filmskem festivalu Kinoproba. Kratki igrani film Moranove je sicer že tretji film AGRFT v zadnjih sedmih letih, ki se poteguje za študentskega oskarja. Leta 2008 se je med finaliste uvrstil film Vučko v režiji Matevža Luzarja, leta 2010 pa film Trst je naš režiserja Žige Virca. Deček na termitnjaku v Južnem Sudanu marco gualazzini PODBONESEC - ZborZbirk - Kulturna dediščina med Alpami in Krasom Jutri odprtje muzeja Rakarjev hram in simpozij z razstavo Alpski izdelovalci mask V nedeljo voden ogled muzejske zbirke in projekcija treh filmov Valterja Colleja o podboneškem pustu Med značilnimi maskami so tudi blumarji s Črnegavrha nm CELOVEC - Deželna odlikovanja in priznanja Najvišje odlikovanje zgodovinarju Gstettnerju Med nagrajenci tudi trije koroški Slovenci CELOVEC - Dežela Koroška je na slovesnosti v zrcalni dvorani poslopja koroške deželne vlade za zasluge za deželo odlikovala 35 osebnosti z najrazličnejših področij življenja. S širokim spektrom področij, na katerih so dejavni odlikovani, dobiva pojem domovina poseben poudarek, je poudaril deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) na slavnostni podelitvi deželnih odlikovanj. Z velikim zlatim častnim znakom dežele Koroške so bile nagrajene štiri osebnosti, in sicer univerzitetni profesor Peter Gstettner za obujanje spominske kulture v deželi, njegova kolegica s celovške univerze Jutta Menschik-Bendele za poudarek vloge žensk v znanosti, nekdanji državnozborski poslanec in predsednik dobrodelne organizacije »Volkshilfe« Dieter Antoni in predsednica iniciative »Hemmaland« Wilma Warmuth. Med nagrajenimi so tudi trije koroški Slovenci: zgodovinar in dolgoletni vodja Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Avguštin Malle, ki je prejel veliki častni znak dežele Koroške, častni znak dežele Koroške pa sta prejela nekdanji ravnatelj Franc Kukovi-ca iz Žitare vasi kot priča časa in mežnar Florian Juch iz Galicije. (il) Priznanje je Gstettnerju (desno) izročil glavar Kaiser PODBONESEC - V okviru standardnega čezmejnega projekta »ZborZbirk - Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom« bo jutri ob 11. uri v Bijačah (Podbonesec) otvoritev muzeja Rakarjev hram, v katerem bo tudi informacijska točka. Pozdravu župana podboneške občine Piergiorgia Domenisa in drugih oblasti bosta sledila simpozij in razstava skupine Mascherai Alpini (»Alpski izdelovalci mask«), ob 15. uri pa bo delavnica izdelovanja lesenih mask, ki jo bodo naslednji dan ponovili ob 10.30. Prav tako v nedeljo, ob 15. uri, pa bo voden obisk muzejske zbirke z Giovannijem Corenom. Ob isti uri si bo mogoče ogledati tudi tri filme Valterja Colleja o pustu v občini Podobnesec. Dogodek organizirata Društvo beneških umetnikov in Srebrna kaplja. Projekt ZborZbirk je bil uvrščen na drugo mesto prednostne lestvice programa čezmejnega sodelovanja Interreg Ita-lija-Slovenija 2003/2011. Namenjen je ovrednotenju krajevnih zbirk kulturne dediščine v obmejnem prostoru med Alpami in Krasom na slovenski in italijanski strani. Njegov cilj je ovrednotenje in promocija zbirk kulturne dediščine, ki so jih v preteklosti ustvarili domačini in so posebna kulturna dragocenost krajev v Kanalski dolini, Reziji, Nadiških in Terskih dolinah na italijanski ter v Gornjesavski dolini, na Tolminskem, Kambre-škem, Ligu in v Brdih na slovenski strani. Med njimi je nekaj lokalnih muzejskih zbirk, večinoma pa gre za zbirke, ki jih hranijo zbiralci na svojih domovih. Ker se s časom izgubljalo tudi stari narečni izrazi za ohranjene predmete, bo sestavljen tudi katalog, ki bo s fotografijami objavljen tudi na spletu. Vse te etnološke zbirke bodo povezane v odprto mrežo, v katero se bodo lahko kasneje vključili tudi drugi zbiratelji oziroma muzeji. Med partnerji projekta so tudi Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra ter Občine Bardo, Tipana in Podbonesec. Skupna vrednost projekta je 999.725 evrov, traja pa 30 mesecev. (NM) 4 Petek, 9. maja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TURIZEM - Povečalo se je povpraševanje po najemu stanovanj za kratko obdobje Morje, Kras in šport gonilne sile za turizem Morje, Kras in športne prireditve so poleg zgodovinskih značilnosti glavne gonilne sile za rast turizma v tržaški pokrajini. Dovolj je pomisliti na komaj zaključeno prireditev Baviselo, kjer so zabeležili približno 12 tisoč udeležencev (od teh je več kot tri tisoč sodelovalo na nedeljskem maratonu), na končno etapo Gira, ki naj bi konec maja privabila v Trst več kot 100 tisoč gledalcev, ali na Barcolano (dva tisoč plovil). Če temu dodamo še koncerte in druge prireditve (za koncert glasbene skupine Pearl Jam v juniju so že prodali 14 tisoč vstopnic, v Trst pa bodo poleti prišli še Manu Chau, John Fogerty in Ligabue), na ladje za križarjenje ter na kongresni turizem je jasen potencial našega mesta na turističnem področju. Število turistov, ki obišče tržaško pokrajino se skratka vsako leto veča, bolj kot hotelirje pa bo to razveselilo lastnike penzionov in stanovanj v najemu. Po podatkih milanske agencije Halldis, ki nudi v najem stanovanja za krajša obdobja v vsej Italiji in tudi na Tržaškem, je namreč povpraševanje po teh storitvah v stalnem vzponu. Kot poroča statistični zavod Istat, se je od 48,7 milijona turistov, ki so leta 2012 obiskali Italijo, 9,8 milijona (+4% glede na leto prej) odločilo za prenočitev v strukturah, različnih od hotelov. Dodati velja, da je v turističnem sektorju najem stanovanj za kratek čas v Evropi precej bolj razvit kot Veliko turistov privabljajo tudi prireditve, kot je že tradicionalna Bavisela fotodamj@n l_ VOLITVE 2014 Srečanja liste Skupaj-Insieme Lista Skupaj-Insieme za občino Zgo-nik, ki jo sestavljajo levosredinske stranke DS, DEL, SKP, SIK, Italija Vrednot in predstavniki civilne družbe, prireja vrsto javnih srečanj z občani za predstavitev volilnega programa županske kandidatke Monice Hrovatin in kandidatov za občinski svet, in sicer danes ob 20. uri v KD Dom Bri-ščiki v Briščikih, 13. maja v osmici pri Stankotu Miliču (Karnjelov) v Zgoni-ku (ob 19. uri) in 19. maja na sedežu KD Rdeča Zvezda v Saležu ob 20. uri. Lista Tsipras v Italiji (25% proti 8-9%) in šteje vsako leto 42 milijonov turistov, njegov letni promet pa je 20 milijard evrov. Sicer so leta 2012 v Trstu zabeležili 3,8-odstoten porast števila turistov. Njihovo število se je povečalo še predvsem med ruskimi turisti (+16,6 odstotka) in brazilskimi (+8 odstotkov). V deželi Furlaniji-Julijski krajini je bilo leta 2012 več kot 2 milijona turistov in več kot 9 milijonov prenočitev. Največji porast števila turistov je bil vsekakor v Trstu s 746.000 turisti, kjer se je število tujih obiskovalcev povečalo za 12,1 odstotka. Povečalo se je, kot rečeno, tudi povpraševanje po najemu stanovanj za kratek čas. Turisti se v Trstu in drugih večjih mestih ustavijo povprečno 2,42 dne, v glavnem pa izbirajo stanovanja, pen-zione in sploh alternativne rešitve. Poleg ekonomskih razlogov jih silijo k temu večja prožnost in zasebnost, ki ju ponujajo v primerjavi s hoteli. To velja še predvsem za tuje turiste, ki obiščejo deželo FJK: za najem stanovanja za kratek čas se je v novembru leta 2013 odločilo 105 tisoč ljudi, medtem ko jih je bilo novembra leta prej 26 tisoč (+303,8 odstotka). A.G. Člani in podporniki liste Tsipras bodo danes v okviru »praznika Evrope« seznanjali občane z volilnim programom in delili gradivo od 9. do 12. ure v Ul. Muratti ter od 15. do 19. ure v Ul. delle Torri. Poleg tega bo v nedeljo v kavarni San Marco ob 21. uri volilni shod s kandidatom v severno-zahod-nem okrožju Monijem Ovadio. Trg in družba 7 let po krizi V baru-knjigarni Knulp bo danes ob 18.30 javno srečanje na temo Trg in družba 7 let po začetku krize. Govorili bodo docent na univerzi v Trentu Ronny Mazzocchi, Pietro Taraborrel-li za združenje Rifare l'Italia ter Štefan Čok, Massimiliano Pozzo in Francesco Russo za Demokratsko stranko. Shoda Severne lige Severna liga prireja jutri v Repniču shod pri bivšem kamnolomu s pričet-kom ob 9. uri (govoril bo županski kandidat Marco Klemse) in v Boljun-cu v gledališču F. Prešerna ob 9. uri, kjer bo govoril županski kandidat Danilo Slokar. UL. CAVANA - Delavci družbe Acegas-Aps Med kopanjem odkrili nekdanja vrata obzidja Delavci podjetja Acegas-Aps, ki so morali v prejšnjih dneh nadomestiti nekatere podtalne cevi v Ul. Cavana, so med kopanjem naleteli na ostanke nekdanjih vrat v mestnem obzidju. Vrata so bila del mestnega obzidja iz 12. stoletja, ki se je ohranilo do konca 18. stoletja, ko je bila širitev mesta na višku. Vhodna vrata so bila v srednjem veku eden izmed najpomembnejših delov mesta, uničena pa so bila že leta 1.700. Zaradi kas- Delavci družbe Acegas-Aps so v Ul. Cavana naleteli na ostanke nekdanjih vrat v mestnem obzidju fotodamja@n nejših del in namestitve cevi je danes viden le del tal, ki so peljala skozi nekdanja vrata. Gradbišče so si že ogledali strokovnjaki podjetja Archeotest pod nadzorstvom ar-heologinje Paole Ventura, zaposlene pri spomeniškem varstvu. Med kontrolo so našli tudi nekaj kovancev, od katerih enega srebrnega, njihov točen izvor pa zaenkrat še ni znan. Več podrobnosti bo vsekakor znanih po končanem restavriranju območja, so sporočili iz spomeniškega varstva. DOLINA - Predvolilno srečanje pri Domju Kandidati in programi Na vabilo sindikata upokojencev Cgil, Cisl, Uil se je odzvalo šest kandidatov Županski kandidati in poslušalci Šest od osmih županskih kandidatov na volitvah v dolinski občini se je v sredo odzvalo vabilu sindikata upokojencev Cgil, Cisl, Uil. Na javnem srečanju v dvorani hotela Sonja pri Domju so predstavili lastne programe ter odgovorili na številna vprašanja občinstva. Sandy Klun, kandidat levosredinske koalicije, ki združuje Demokratsko stranko, Slovensko skupnost, Združeno levico, SEL in občansko listo, Danilo Slo-kar (Severna liga), Majda Canziani Kocjančič (Občinski forum), Boris Gombač (Lista Gombač), Roberto Drozina (Občanska lista teritorij in okolje) in Daniele Stolli (Liberalna stranka) so izpostavili temeljne točke lastnih volilnih progra- fotodamj@n mov in napovedali, katerim vprašanjem bodo -v primeru izvolitve - posvetili največ pozornosti. Odgovorili so na celo vrsto vprašanj, ki so zadevala upravljanje ozemlja, nekatere občinske službe, odvoz odpadkov, onesnaženje in sodelovanje med občinsko upravo in občani. Nekaj je bilo tudi polemičnih posegov, mnogo kritičnih pripomb je - predvsem iz vrst kandidatov strank sedanje opozicije - poletelo na delovanje dosedanje uprave, tako se je srečanje zavleklo čez dobre tri ure. Odsotna sta bila županska kandidata For-za Dolina Roberto Massi in indipendentistične-ga gibanja Giorgio Gherlanz. / TRST Nedelja, 11. maja 2014 5 DEVIN-NABREŽINA - Ribiško naselje, Devin in Sesljan Čistilne naprave le še do leta 2020 Čistilne naprave v devinsko-na-brežinski občini imajo leta šteta. V roku šestih let, do leta 2020, naj bi prenehala delovati, njihov »posel« naj bi prevzela čistilna naprava v Škednju. Tako je pred dnevi napovedal občinski odbornik za javna dela Andrej Cunja v odgovoru na vprašanje občinskega svetnika Forze Italia Massi-ma Romite. V devinsko-nabrežinski občini delujejo tri čistilne naprave: v Ribiškem naselju, v Devinu in v Sesljanu (na območju kopališča Caravella). Vanje se stekajo odplake, ki jih nato, prečiščene, naprave spuščajo v morje. Pred slabima desetletjema je bilo - ob predstaviti enega od načrtov za obnovo Sesljanskega zaliva - že govor o premestitvi čistilne naprave iz zaliva, a zadeva je zastala. Sedaj kaže, da se bo nekaj vendarle premaknilo. Na seji tako imenovanega »okrajnega sosveta vzhodne tržaške združene službe za vodno oskrbo« (takšno uradno ime je prevzel nekdanji optimalni območni okraj) je bilo odločeno, da bodo vse odplake iz de-vinsko-nabrežinske občine »preusmerili« v veliko čistilno napravo v Škednju. Za dosego tega cilja bo treba v občini dopolniti kanalizacijo. Po odobrenem načrtu naj bi že letos začeli graditi povezavo od Devina do Seslja-na, prihodnje leto pa od Ribiškega naselja do Devina. Leta 2018 naj bi bila na vrsti gradnja kanalizacije od Sesljana do Križa, ki bo omogočila priključek na tržaško kanalizacijsko omrežje (s posledično povezavo s čistilno napravo v Škednju). Prvotno je bila gradnja povezave kanalizacije od Ribiškega naselja do Devina predvidena za leto 2017, a so začetek del anticipirali za dve leti, da bi načrt hitreje izpeljali. Ob tem je občinska uprava župana Vladimirja Kukanje omenila možnost prenosa cevi kanalizacije izpod cestišča na območje ob cesti; na ta način naj bi s tem delom obenem uredili pločnik ob cesti od Ribiškega naselja do državne ceste De-vin-Tržič, s čemer bi zadostili dolgoletni želji tamkajšnjih prebivalcev. Ob teh delih bodo obnovili tudi vodovodno povezavo s Sesljanskim zalivom, in sicer leta 2017, kot je bilo prvotno predvideno. M.K. Čistilna naprava v Sesljanu fotodamj@n OKOLJE - Stališče Battista: plinski terminal zavira pristanišče »Vsi projekti za razvoj tržaškega pristanišča so v predalu, ker še ni padla dokončna odločitev glede gradnje plinskega terminala v Žavljah. Naj bo vsekakor jasno, da gradnji upli-njevalnika nasprotujemo, kar velja tudi za lokalne javne institucije.« To je poudaril tržaški senator Lorenzo Battista, ki je včeraj zahteval od italijanske vlade odgovor na podobno vprašanje, ki ga je vložil 1. avgusta lani. Battista je v novem vprašanju obnovil potek dogodkov in spomnil na razna dovoljenja, ki jih je izdal Rim, od Berlusconijeve vlade leta 2009 do ministra Corrada Clinija, ki je ustavil postopek leta 2013. Kasneje je zadeva prešla v roke ministra Orlanda in nato ministra Braya, z novo vlado pa nazadnje ministra Gal-lettija. Battista je tudi spomnil, da se je glede plinskega terminala negativno izreklo tudi državno pravdništvo. Zdaj je zato skrajni čas, da se zadevi zapiše besedo konec, je poudaril Bat-tista, in bo tako mogoče izključiti upli-njevalnik iz pristaniškega regulacijskega načrta. PREČNIK - Danes v gostilni Sardoč Izvrstni okusi! Predstavitev enogastronomskih dobrot iz vse Slovenije Gostilna Sardoč v Prečniku bo danes prizorišče izjemne vinsko-kulinarične prireditve. Gostitelja Satko in Giuseppina sta v svojo restavracijo povabila najboljše, kar lahko na vinskem, pivskem, mesnem, zeliščnem, oljčnem, ribjem in še številnih drugih prehrambenih področjih ponudi Slovenija. Izvrstni okusi, sta dala pobudi naslov, in da ne bi bilo dvomov o »domovini« teh okusov, sta v podnaslovu dodala: Slovenija se predstavi. Izbira bo bogata in ozemeljsko razvejana. Vina bo dalo na pokuš-njo kar 25 kleti in petih vinorodnih okolišev: Vipavske doline, slovenske Istre, slovenskih Brd, Krasa in Štajerske. Olje bodo ponudile štiri oljarne: tri iz primorske Istre, ena iz Štajerske. Tudi paleta sirov bo ozemeljsko pisana: iz Vipavske doline, s Krasa, iz Gorenjske in Notranjske. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji piva, in sicer iz treh pivovarn (iz Vipavske doline, Dolenjske in Ljubljane). Suho mesnate izdelke bodo ponudile kmetije iz Štajerske, iz Prekmurja in s Krasa. Kras bo imel »monopol« nad žganjem, pa tudi nad medom in medenimi izdelki, pa tudi gobe bodo izključno kraškega porekla. Zelišča bodo domena Notranjske, sadni sokovi pa Gorenjske. Primorska Istra bo predstavila svoje fige, ribe in nekatere tipične izdelke. Za prigrizek in druge jedi bodo poskrbele tri restavracije: iz primorske Istre, iz Brd in Dolenjske. Tako se bodo v restavraciji Sardoč zgrnile dobrote iz desetih slovenskih dežel in krajev: Vipavske doline, Istre, Brd, Krasa, Dolenjske, Notranjske, Ljubljane, Štajerske, Prek-murja in Gorenjske. Torej domala iz vse Slovenije. »Naval« na tolikšno število dobrot in specialitet se bo začel ob 17. uri. Vstopnina borih 10 evrov. ČRNA KONIKA - Še o mariborski nesreči Ženine slutnje Rezultati obdukcije, ki so jo opravili na truplih Tržačanov, bodo znani naknadno Na Tržaškem še dalje močno odmeva strahovita prometna nesreča, ki je v torek dopoldne na štajerski avtocesti, nedaleč od Maribora, terjala dve smrtni žrtvi. Kot znano se je v razbitinah avtomobila, ki je zapeljal pod poljski tovornjak, zaključila življenjska pot dveh tržaških upokojencev. Ra-nieri Bianchi in Giorgio Strazzeri sta se odpravljala na eno izmed številnih skupnih potovanj. Oba sta si namreč rada ogledovala kulturne znamenitosti evropskih in svetovnih držav: ponovno sta bila namenjena na Poljsko, baje v nekdanje taborišče Auschwitz. Po prvem dnevu potovanja bi bila morala prenočiti v češkem Brnu, kamor pa nista nikoli prispela. O tem se je na lastna ušesa prepričala žena enega od dveh prijateljev, ki je ves dan skušala vzpostaviti telefonsko zvezo z možem: ko je ugotovila, da ima prijateljeva družina podobne težave, je telefonirala v penzion v Brnu. Povedali so ji, da italijanskih gostov niso videli, zato se je zaskrbljena žena obrnila na tržaško kve-sturo. Njena slutnja je bila žal upravičena. Ko so tržaški policisti stopili v stik s slovenskimi kolegi, jih je čakalo grozovito od- TRG PONTEROŠO - V okviru tridnevne prireditve Mare Nordest Podmornica v Kanalu Dvosedežna podmornica, ki bo danes na ogled v Kanalu V Kanal pred Ponterošom bo danes priplula ... podmornica. Oziroma: z roba cestišča bodo v vodo spustili slabe štiri metre dolgo in dva metra in pol široko dvosedežno plovilo, ki se lahko spusti tudi v morske globine. »Izumili« so ga v Trstu. Projektant inženir Andrea Agrusta ga je poimenoval z vodnim prizvokom aH-qua2O, izdelalo pa ga je podjetje Sea Warriors. Mini-podmornica, podobna električnemu skatu, je tehnološko opremljena za raziskovanje morskih globin in za reševanje, težka je poldrugo tono in doseže hitrost do 14 vozlov. Danes bo gotovo največja atrakcija tridnevne prireditve Mare Nordest, ki jo tretje leto zapored prireja društvo Trieste sommersa diving. Pod šotorom na Ponterošu bodo potekale številne pobude. Tako bo ob 10. uri Saul Ciriaco povedal mladim zgodbo o Miramarskem morskem parku, Sergio Cechet pa bo opoldne predstavil svoj konjiček, potapljanje. Cechet ni navadni potapljač. Bil je podčastnik pri vojaškem letalstvu. Leta 1982 je med rutinsko operacijo postal žrtev eksplozije. Odtlej je invalid, brez ene roke, in slep, kljub temu pa ima za sabo več kot 800 ur potapljanja in je celo postal svetovni prvak v potapljanju z jeklenkami v kategoriji oseb s posebnimi potrebami. V okviru prireditve bodo za šole organizirali ogled akvarija, ob 18. uri pa bo na Ponterošu nevsakdanja nogometna tekma: v bazenu z najmanj 10 centimetri vode bodo nogometaši brcali žogo s plavutmi namesto čevljev. kritje: tržaška prijatelja sta ležala v mariborski mrtvašnici. Za njuno smrt je bil kriv poljski tovornjakar, ki je vzvratno vozil po štajerski avtocesti ... Kot so nam včeraj potrdili na mariborski policijski upravi, v krvi poljskega voznika niso ugotovili prisotnosti alkohola. Podobne analize opravljajo tudi na truplih obeh žrtev, saj je sodnik odredil obdukcijo. Z analizo tekočin naj bi tudi ugotovili, ali je bil Stazzeri, ki je vozil avto znamke Mitsubishi, morebiti pod vplivom zdravil, ki bi lahko pogojevala njegove reflekse. Rezultati obdukcije bodo znani šele čez nekaj dni, opravili jo bodo v Ljubljani. Vse kaže pa, da sta dinamika incidenta in krivec, že znana: šofer vzvratno vozečega »šleperja«, ki ga je Stazzeri opazil šele zadnji hip in zato silovito trčil vanj. Šoferja so po nesreči pridržali, dokler ga ni zaslišal pristojni sodnik. Na policijski upravi nam niso znali povedati, ali je bil po zaslišanju aretiran, predvidevajo pa, da se je vrnil na prostost; taka je praksa, ko so v tovrstne nesreče vpleteni državljane Evropske unije. Mariborski policisti tudi predvidevajo, da so trupli obeh ponesrečencev že prepeljali v Trst, »saj ni razlogov, da jih ne bi vrnili domačim«. Pod oblekami skrival pol kilograma droge Najbrž bi se vse končalo s kontrolo osebnih in avtomobilskih dokumentov ...če bi voznik ustavljenega avtomobila znal bolje skriti nemir, ki se ga je polastil. Tako pa so miljski policisti, ki so 30. aprila med rutinsko kontrolo ustavili enega od številnih avtomobilov (novico pa razširili šele danes), postali pozorni. In rutinska kontrola se je spremenila v akcijo proti prekupčevanju z mamili. 28-letni S. A., s stalnim bivališčem v Miljah, je ob kontroli dokumentov postal sila nemiren, zaradi česar so ga policisti pregledali in pod jopičem našli dva zavojčka mamil, najverjetneje marihua-ne. Izpod hlač pa je sam potegnil še dva podobna zavojčka in tri »tablice« rjave barve - najverjetneje hašiša. Skupna teža: dobre pol kile, natančneje 540 gramov prepovedanih substanc. Fanta so odvedli v tržaški zapor, drogo pa zasegli. (pd) e Petek, 9. maja 2014 TRST / OBČINA - Včeraj slovesnost Priznanje dr. Pangherju ob 30-letnici Katinare Na krajši slovesnosti je včeraj župan Roberto Cosolini podelil bronasto medaljo Giuseppeju Pangherju, nekdanjemu predsedniku Tržaškega zdravstvenega podjetja. S medaljo se je občinska uprava želela pokloniti delu in uspehom, ki jih je dosegel Giuseppe Pangher. Na svečanosti smo videli kar nekaj eminen-tnih obrazov iz tržaškega poslovnega, univerzitetnega in zdravstvenega sveta (Camerini, Leggeri, Pupo, Romeo, Rosei). Priznanje je Giuseppe Pangher prejel ob 30-letnici odprtja bolnišnice na Katinari, pri realizaciji katere je aktivno sodeloval. Še več. Giuseppe Pangher je bil pobudnik in nosilni steber pri ustanavljanju katinarske bolnišnice. Na slovesnosti je v svojem nagovoru slavljenec poudaril, da Trst ima in da mora obdržati bolnišnico 2. stopnje. Govornik je bil kritičen do zakona Balduzzi, po katerem bi v Trstu prišlo do velikih sprememb na zdravstvenem področju, seveda na slabše. Pangher je spomnil župana, kaj vse so za tržaško zdravstvo v preteklosti storili in ga pozval, naj odločno nasprotuje ločitvi zdravstva in univerzitetnega raziskovalnega dela. Po Pangherjevem mnenju je potrebno ohranjati dediščino, ki so jo ustvarili v preteklih desetletjih, ob tem pa je še poudaril, da je potrebno slediti dvojnemu cilju: zmanjševati stroške ter ohranjati in izboljševati zdravstvene storitve. Župan Roberto Cosolini je na pozive odgovoril, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, ob tem pa se je zahvali Pangherju za opravljeno delo. Dejal je, da tudi on upa, da bo naše mesto ponovno pridobilo evropsko zdravstveno dimenzijo, ki je v zadnjih časih pod drobnogledom, slišali pa smo tudi, da je župa-no vanje v teh kriznih časih zelo težko opravilo, ki zahteva veliko večji vložek, kot nekoč. (sč) SSG - Nocoj premiera za abonente Moderne no drame Uvodne predstavitve uprizoritev v klubskem prostoru SSG Z uprizoritvijo Modernih no dram Yukia Mishime bo Slovensko stalno gledališče uvedlo novost in sicer uvodno predstavitev vsebin in koncepta predstave, da bi ovrednotilo ogled s popolnejšim doživetjem. Kaj je japonska no drama, kako jo je kontrover-zni avtor obravnaval v modernem slogu, katere so meje in povezave med vzhodno tradicijo in zahodno dramsko govorico, kateri je koncept uprizoritve režiserke Mateje Ko-ležnik, katera je vloga scene in kostumov, so teme, ki jih bo osvetlila umetniška koordi-natorka SSG Diana Koloini. Srečanje za gledalce, ki bi želeli pristopiti k predstavi bolj zavestno in z obvladanjem ključnih elementov vsebin in uprizoritve, se bo pričelo ob 20.00 v Klubskem prostoru SSG v četrtem nadstropju gledališča in bo potekalo dvojezično, v slovenščini in v italijanščini. Uvodne predstavitve se bodo nadaljevale na vsaki abonmajski ponovitvi predstave do 25. maja, vedno pol ure pred začetkom predstave. Vrt poimenovan po Marisi Madieri Vrt v Ul. Benussi je bil včeraj poimenovan po tržaški pisateljici Marisi Madieri. Ob prisotnosti moža Claudia Magrisa, sina Paola in sestre Lucine sta prostovoljka Valentina s centra za pomoč življenju, poimenovanem po pisateljici, in Luisa Pilat, članica združenja Dante Alighieri 150 prebrali nekaj njenih spisov. Erik Satie in Aleksander Rojc V gledališču Miela se bodo tudi letos spomnili rojstnega dne skladatelja Erika Satieja. Jutri ob 9. uri bodo odprli razstavo z naslovom Ekscentrične vizije. Ob 20. uri bodo nazdravili Satie-ju, Aleksander Rojc bo na klavir izvedel vrsto slavljenčevih skladb ob »plesni spremljavi« Valentine Morpurgo in Lorenze Masutto. Prireditve v počastitev rojstnega dne Erika Satieja se bodo nadaljevale v četrtek, petek in soboto, 17. maja (na skladateljev rojstni dan). Pravica do zatočišča Pravica do zatočišča in sprejem priseljencev je tema, o kateri bo govor na današnjem srečanju na sedežu Novinarskega krožka Na Korzi Italia 13. Srečanje (začetek ob 18. uri) bo vodil predsednik Italijanskega konzorcija za solidarnost Gianfranco Schiavone. Evropski praznik Na univerzitetnem sedežu v Ul. Laz-zaretto vecchio se bo danes ob 9. uri začel Evropski praznik. Pobuda poteka na dan obletnice tako imenovane Schumanove deklaracije, namenjena pa je študentom. Nekatere sobe poslopja bodo poimenovane po ustanoviteljih združene Evrope, v njih bo vpogled v kulturo različnih evropskih stvarnosti. Srečanje o čebelah Čebele in zdravje je naslov srečanja, ki bo potekalo danes ob 15. ure dalje v muzeju Sartorio na Trgu Janeza XXIII. Pionirji elektronske glasbe The Orb v Mieli Ljubitelji elektronske glasbe imajo priložnost, da v živo prisluhnejo angleškim legendam The Orb! Tržaška zadruga Bonawentura bo drevi ob 21.30 v gledališču Miela priredila elektronski večer, na katerem bo najprej nastopil glasbeni kolektiv Electrosacher, nato pa znameniti angleški duo. The Orb veljajo za ene izmed glavnih pionirjev elektronske glasbe iz devetdesetih let. Sound angleške dvojice se je v teh letih veliko spreminjal, v njunih komadih pa lahko prisluhnemo tako electro dub ritmom kot bolj ambient psihedeliji, house in bučni techno glasbi. Vstopnina znaša 15€, listek pa si lahko nabavite še pred koncertom pri blagajni gledališča Miela (med 17. in 19. uro). TDD predstvalja Nocoj bo v okviru petkove rubrike časnikarskih poglobitev po televizijskih poročilih slovenskega programa RAI3 okrog20.50 pogovor Dušana Jelinčiča z mladim in izjemno talentiranim glasbenikom Igorjem Zobi-nom. Zobin je prvi harmonikar vse-državnega simfoničnega orkestra RAI s sedežem v Turinu, sicer pa nastopa tudi kot solist. V zamejstvu Zobina bržkone pozamo tudi po njegovih klavirskih spremljavah na odru našega in drugih teatrov. Oddajo je režirala Loredana Gec, idealno pa dopolnjuje teden odprtih vrat sedeža RAI v Trstu ob 50-letnici odprtja. Razstava A. Stefanata Danes ob 18. uri bo v ulici Castaldi 3 otvoritev dejavnosti galerije za likovno umetnost Checkpointpaint z odprtjem samostojne razstave »Brainstor-ming«mladega tržaškega umetnika Alana Stefanata, katere kustos je Paolo Ferluga. Razstava bo na ogled do 30. maja, ob četrtkih in petkih med 16. in 19. uro. Včeraj danes Danes, PETEK, 9. maja 2014 GREGOR Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.41 - Luna vzide ob 14.46 in zatone ob 3.20. Jutri, SOBOTA, 10. maja 2014 IZIDOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,6 stopinje C, zračni tlak 1016,2 mb ustaljen, vlaga 73-odstotna, veter 2 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,5 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. maja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 - 040 421125, Ul. di Servola 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Ul. di Servola 44, Ul. dell' Istria 18/B, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Istria 18/B - 040 7606477. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino golo per caso«; 21.45 «Il centenario che salto dalla finestra e scomparve«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.10, 19.00, 21.50 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; 16.20 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; 16.45 »Nut Job -operazione noccioline«; 16.30, 18.25 »Violetta: backstage pass«; 22.15 »Un fidanzato per mia moglie«; 18.25, 20.20 »Brick Mansions«; 16.40, 19.05, 21.30 »Devil's knot: fino a prova contraria«; 19.10, 21.40 »Parker«; 20.20, 22.15 »La stirpe del male«; 16.15, 19.00, 21.45 »Principessa Mononoke«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Amore oggi«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30 »La sedia della felicita«; 18.15, 20.20, 22.10 »Brick Mansions«; Dvorana 2: 16.20 »Violetta: backstage pass«; 22.00 »Nymhomaniac vol. 2«; 18.00, 20.00 »Il centenario che salto dalla finestra e scomparve«; Dvorana 3: 17.15 »Un fidanzato per mia moglie«; 19.50, 22.10 »Devil's knot«; Dvorana 4: 17.30, 21.40 »The Amazing Spider-Men 2: Il potere di Electro«; 20.00 »Un fidanzato per mia moglie«; Dvorana 5: 16.30 »Nut Job - operazione felicita«; 18.10, 19.50, 21.40 »Locke«. El Turistične kmetije VINOTOČ (OSMICA) PRI KAM-NARJEVIH Volčji Grad pri Komnu bo odprt v soboto in nedeljo. Tel.: 00386 40 644121 Bi Osmice AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Devil's knot-fino a prova contraria«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00, 20.00 »Marina: una canzone, un film«; 21.45 »Clip«. FELLINI - 16.30 »Storia di una ladra di libri«; 18.45, 20.25, 22.00 »La sedia della felicita«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »The English Teacher«; 18.10, 22.00 »Tracks attraverso il de-serto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »The German Doctor-Wakolda«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.40 »Atomski z desne«; 18.00, 20.00, 21.30 »Maščevanje v visokih petah«; 19.15, 22.10 »Neverjetni Spider-Man 2«; 20.15 »Neverjetni Spider-Man 2 -3D«; 15.50, 17.00 »Rio 2 - 3D«; 17.50 »Rio 2«; 20.40, 22.40 »Sivolasi Žigo-lo«; 18.20, 20.30, 22.40 »Sosedi«; 16.10, 17.15 »Trd oreh«; 16.00 »Udar ljubezni«; 19.40, 22.00 »Obljuba«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 15.00 »Pogovoriti se morava o Kevinu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.15 »The Amazing Spider-Men 2: il potere di Electro«; 16.40 »Violetta: backstage pass«; 18.30, 20.00, 22.00 »Lovelace«; Dvorana 2: 16.40 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.15, 20.00 »Un fidanzato per mia moglie«; Dvorana 3: 18.15, 21.45 »Locke«; 16.40 »Nut Job - operazione noccioline«; Dvorana 4: 16.30, 20.00, 22.00 »Principessa Mononoke«; 18.45, 20.15 »Gi- DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Tel. št.: 347-3648603. Vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel.: 040-229164. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. SALOMON v Rupi je odprl osmico. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. Loterija 8. maja 2014 Bari 59 82 33 90 44 Cagliari 1 e Se 8S 1e Firence 30 57 23 11 4 Genova 48 33 27 23 4 Milan 70 1S 11 73 e9 Neapelj 8e 12 S8 87 18 Palermo 12 81 72 89 73 Rim 88 1 10 4e 49 Turin 28 Be 84 11 25 Benetke 1 17 28 e7 23 Nazionale 1e 14 88 SS 4e Super Enaiotto Št. SS 6 9 54 70 78 79 jolly 22 Nagradni sklad 19.1 Se.309,74 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ 2 dobitnika s 5+1 točkami 144.42e,ee € 2 dobitnika s 5 točkami 108.319,99 € 605 dobitnikov s 4 točkami 3e0,es € 25.892 dobitnikov s 3 točkami 1 e,79 € Superstar 90 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitnikov s 4 točkami 3e.0es,00€ 187 dobitnikov s 3 točkami 1.e79,00€ 2.824 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.176 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 36.966 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 11. maja 2014 7 Mi (U&KCCL 18.00-Odprtje kioskov AO/T^ 9. /Ki 19.00 - Odprtje razstave "Podeželjska arhitektura v Dolini" v galeriji Torkla ob glasbeni točki kitarista Glasbene matice Gabrijela Žetko iz razreda prof. Marka Ferija, v sodelovanju z odborom "Amiche di Giuliana lez" 19.30 - Odprtje razstave domačih likovnikov v dvorani SKD Valentin Vodnik ob glasbeni točki pianistov Glasbene matice Erika Macorja in Kristine Vizintin iz razreda prof. Nede Sancin 21.00 - PlessSardonibarcolaniviviinMitichepirie is- Vočmi od 3. do 13. tKa. ce<(?ot&n gpor&d KO. OOOUOO.mc^e^n&oi.&om transalpine pipeline ^AIRVISDM- gsynupse H Šolske vesti POKRAJINSKI URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil v sredo, 16. aprila, na www.scuola.fvg.it objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic za slovensko učno osebje. Posodobitev zadeva le osebje, ki je v omenjene lestvice že vključeno. Vlogo morajo preko spleta (www.istruzione.it) predstaviti vsi, tudi tisti, ki so le pogojno vpisani do sobote, 10. maja, ob 14. uri. Info na spletni strani Urada za slovenske šole. OBČINA DOLINA obvešča, da je do petka, 30. maja, potrebno predložiti, za š.l. 2014/15, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na www.sandorligo-doli-na.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329281/239 ali scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL prireja predšolski program »Šolski zvonec že zvoni« od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom za utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na šolsko leto. Predvidene razne delavnice (športna, gledališka, jezikovna). Info in vpis na tel. št.: 040-573141 ali urad@dijaski.it. M Izleti Pri Vugovih se je zganilo, dete se je rodilo. Dobrodošel Matej Veliko zdravja, sreče in veselja mu voščijo babi, Sonja in nono Andrej in želijo, da bi mirne noči imela Luka in Samuela. Hej, juhej! Dobrodošel Matej Pohiti, dejmo dej!!! Da se skupaj igramo in smučamo čimprej. Martin in David ¿j Čestitke OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v soboto, 10. maja, na Štajersko: v Petrovče, Vransko in okolico. Odhod s Trga Oberdan ob 7.00, iz Sesljana ob 7.15, Nabrežine 7.20, Sv. Križa 7.25, Proseka 7.35, z Opčin ob 7.45. Po-vratek okvirno ob 20.30. Program bo pester in bogat. Vpis in info na tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va konferenca vabita na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino z ogledom Kobarida (Muzej prve svetovne vojne) in Tolmina v sredo, 14. maja. Info in vpis na tel. št.: 040-225468 ali 347-1444057 (Vera). SKD VESNA prireja v soboto, 17. maja, avtobusni izlet na Gorenjsko z ogledom Bleda. Sledi obisk Kovaškega muzeja in Vigenjca, Krope, plovba po jezeru in ogled Blejskega otoka. Info in prijave: Tatjana (340-6709578), Mitja (333-4463154) in Igor (348-9234060). DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi v London, od 23. do 26. maja, iz Trsta. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija). SPDT prireja v nedeljo, 25. maja, avtobusni izlet na Matajur. Prijave na tel. 040-413025 (Marinka) in 040-220155 (Livio). SKD DRAGO BOJAN IN DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC vabita od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, na 3-dnevni izlet na otok Rab. Privoščite si pester konec tedna v znamenju dobre družbe, zgodovine, kulture, naravnih lepot in plovbe z ladjo ter glasbe v živo. Info in prijave na tel. št.: 340-2741920 (Mirela). Danes praznuje naša draga teta MARICA rojstni dan. Veliko zdravja in zadovoljstva ji želimo vsi domači. □ Obvestila JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: Info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dija-ski.it. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040573141; urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel. Info in vpisi za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@di-jaski.it. SPDT obvešča svoje člane, da je, po zaprtju Tržaške knjigarne, poravnava članarine možna tudi v uradu gospe Mirne Viola na ZSKD v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal danes, 9. maja, na sedežu (Doberdobska ul. 20/3 - Opčine) ob 20.30. Dnevni red: sprememba pravilnika protidajatev na zasedanje javnih površin občine Trst. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev knjige BOGOMILE KRAVOS ZGODBA MOJEGA OČETA Ob prisotnosti avtorice bo knjigo predstavila Marta Verginella Danes, 9. maja, ob 17.30 v čitalnici NŠK, Ul. sv. Frančiška 20 50-LETNIKI Zavoda Jožefa Štefana, sekcija kemija, elektronika in mehanika, se dobimo v soboto, 10. maja, od 19. ure dalje v agriturizmu v Nabre-žini. Info in potrditev na tel. št.: 3284422555 (Graziella) ali 338-1462806 (Adrijan). BIMBIMBICI - OTROCI NA KOLESIH v soboto, 10. maja, ob 15. uri. Vabljeni na prireditev za otroke in odrasle. Zbirališče pri openskem Rajonskemu svetu, odhod ob 15.30. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 12. maja, ob 20. uri v drugem sklicu v Kraški hiši v Repnu. SKD VESNA sklicuje v torek, 13. maja, v kulturnem domu Alberta Sirka v Križu redni občni zbor v prvem sklicu ob 19. uri ter v drugem ob 20. uri. Vabljeni člani in vaščani. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 13. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PE-TERLIN - gledališki teden za otroke od 7 do 13 let, v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete, bo potekal na Opčinah v prostorih Marijanišča od 16. do 20. junija, od 9. do 16. ure. Vpis otrok (samo osebno) bo 16. maja v Ul. Donizetti 3 - III. nad., od 8.30 do 16.00. Poleg svojih otrok lahko vsak vpiše samo še 1 otroka. Omejeno št. mest. Zamudniki lahko pokličejo, da izvejo, če je še kakšno prosto mesto. Info na št. 040-370846 vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 17. ure. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA za otroke od 3 do 10 let. Vpis do 12. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali na in-fo@melanieklein.org. Omejeno število mest. NOGOMETNI KAMP za osnovno in srednješolce od 23. junija do 4. julija prirejata A.š.d. Zarja in Š.C. Melanie Klein. Vpis na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.0019.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.3012.00). Info na www.melanieklein ali na info@melanieklein.org. Omejeno število mest. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira poletni center v Grljanu, od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8. do 14. leta. Število mest je omejeno. Info in vpis na center.har-monija@gmail.com. 0 Prireditve ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE, Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzi-ni 30, organizira srečanji: »Trud pri učenju: Mora ali dar?« danes, 9. maja, ob 20. uri. Dr. Sergio Maria Fran-cardo, antropozofski zdravnik, bo govoril z zdravniškega in antropološkega vidika o motnjah pri učenju; v soboto, 10. maja, ob 20. uri pa bo »O vlogi učitelja in o sredstvih waldorf-ske pedagogije« spregovorila prof. Maria Evelina Colombo. KO JE UMRL MOJ OČE - razstava bo odprta v dvorani Negrisin v Miljah, Trg Marconi 1, do danes, 9. maja, od 17. do 19. ure. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi danes, 9. maja, v svoje prostore na predavanje dr. Ingrid Bersenda »Vrednota samospoštovanja«. NŠK IN SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev knjige Bogomile Kravos »Zgodba mojega očeta« danes, 9. maja, ob 17.30 v čitalnici knjižnice, Ul. Sv. Frančiška 20. Ob prisotnosti avtorice bo knjigo predstavila Marta Verginella. SKD IGO GRUDEN vabi v društvene prostore danes, 9. maja, ob 20. uri na predstavitev dvojezične pesniške antologije »Versi sospesi... tra due culture - Oprti verzi... med dvema kulturama«. SKLAD MITJA ČUK vabi na 6. mednarodno srečanje drugačnih gledališč FestinvalOp v Prosvetnem domu na Opčinah od 10. ure dalje danes, 9. maja. Častna gostja: režiserka Boža Hrvatič. Sodelujeta: Lara Komar (SSG) ter Sofie Vinci. Povezuje: igralka Elena Husu. KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v soboto, 10. maja, ob 20. uri magični kabaret »Vikj - Magic blob«. Sodelujeta Eva in Tanja. Vabljeni! LJUDSKI DOM CANCIANI v Podlo-njerju, Ul. Masaccio 24, vabi v soboto, 10. maja, ob 18.30 na predstavitev knjige »Un pediatra in guerra - dalle aree di crisi alla battaglia sulle stami-nali« in na srečanje z avtorjem -zdravnikom Marinom Andolino. OBČINA ZGONIK vljudno vabi v soboto, 10. maja, na prireditev ob 69. obletnici osvoboditve in 70-letnici požiga vasi Zagradec: ob 17. uri polaganje vencev pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku; ob 17.15 pohod iz Zgonika v Zagradec; ob 18.30 v Zagradcu proslava ob odkritju spominskega obeležja. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v nedeljo, 11. maja, ob 18.30 na prvo predstavo za mlada srca. Na sporedu bo otroška igra Lučke Susič »Duh po cekinih« v izvedbi Slovenskega odra. DSI vabi v ponedeljek, 12. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev knjige Marije Mercina »Primorska zgodba«, ki je letos izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Predstavila jo bo Ivana Slamič. Odlomke iz knjige bo prebrala Nataša Konc Lo-renzutti. Začetek ob 20.30. SLOVENSKI KLUB vabi v petek, 16. maja, ob 18.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. S. Francesco 20, na predvajanje dokumentarca novinarja Erika Valenčiča »Koalicija Sovraštva«, ki prikazuje delovanje neonacističnih skupin v Sloveniji ter ravnodušnost različnih slovenskih vlad do tega zaskrbljujočega pojava. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD bo v nedeljo, 18. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrvatinih. Nastopajo Pihalni orkester Divača (dir. Boris Benčič), Godbeno društvo Viktor Parma Treb-če (dir. Luka Carli) in Pihalni orkester Ricmanje (dir. Aljoša Tavčar). BARVE USTVARJAJO SVET - do konca maja bo v društvenem baru na G'ri-ci v Boljuncu na ogled likovna razstava domačina Edija Zobca. Vabljeni! H Poslovni oglasi V SALEŽU PRODAM HIŠO. Lepa pozicija, dvorišče, mali vrt. Info. 348-3968222 SLOVENSKO PODJETJE V TRSTU s področja elektronike išče sodelavca (m/ž) za komercialno dejavnost. Zahteva se višješolska ali univerzitetna izobrazba, zanimanje za nove tehnologije, poznavanje dela z orodji MS Office in angleščine. Od vas pričakujemo redoljubnost, točnost, zanesljivost in organiziranost. Nudimo vam zaposlitev v mladem, dinamičnem in proaktiv-nem kolektivu. Curriculum vitae pošljite na job-trieste@way.to.it L. Mali oglasi DAJEM V NAJEM opremljeno trisobno stanovanje na Ul. Settefontane 4, blizu tržaškega Kulturnega doma. Tel. št.: 339-5840600. DAJEM V NAJEM skladišče v pritličju pri Sv. Ivanu, 60 kv.m., visoko 4 m. Tel.: 040-576116. DAJEMO v najem popolnoma opremljeno luksuzno mansardo nad železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. DEKLE z zaključeno pedagoško fakulteto išče delo kot varuška otrok v poletnih mesecih (tudi po dogovoru). Tel. št.: 346-1080342. DIATONIČNO HARMONIKO C-F-B znamke Prostor prodam za 1.300 evrov. Tel. 335-5387249. GOSPA srednjih let z dolgotrajno izkušnjo išče delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 329-6055490 ali 3283677053. PRODAM audi A3, letnik 2008, samo 74.000 prevoženih kilometrov, po ugodni ceni. Tel.: 335-6322701. PRODAM viličarja (sollevatore) znamke detas v odličnem stanju. Tel.: 3461899522. V BARKOVLJAH prodam hišo z vrtom (v bližini morja), 4 sobe, kopalnici, dnevna soba, kuhinja, shrambi in garaža (88 kv.m.). Znižana cena. Tel. št.: 333-6194326. V PREČNIKU prodajamo del zazidljivega zemljišča (skoraj 800 kv.m.). Info na tel. št. 392-5583010 ali 3479085311. Prispevki Namesto cvetja na grob Marije Visin-tin vd. Sossi darujejo nečaki 100,00 evrov za A.Š.D. Sokol. Namesto cvetja na grob drage tete Marije Gregori por. Milkovič darujeta Ivan in Albina z družino 50,00 evrov za Kulturno društvo Skala v Gropadi. Namesto cvetja na grob drage tete Marije Gregori por. Milkovič darujeta Marija in Ludvik z družino 50,00 evrov za Kulturno društvo Skala v Gropadi. V spomin na drage starše Dušana in Boženo Košuta daruje sin Boris Košuta 500,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. 9.5.2007 9.5.2014 Ladi Milič V mislih z nami. Tvoji dragi Salež, 9. maja 2014 8 Petek, 9. maja 2014 TRST / MAJENCA - Prvi dan namenjen zlasti najmlajšim Razigran otroški živžav pod drevesom pravic in med gasilskimi igrami Ji L' t 1 cf; m m J i # y ^ *r* Tínjt u ■ ^J Á» I • _>■ i fotografij na www.primorski.eu Otroci so okrasili drevo pravic Unicef (levo) in se preizkusili v gasilskih veščinah (spodaj) fotodamj@n FOTOGRAFIJA - Danes odprtje Črno-beli Štajerci Branka Lenarta V galeriji Art Photo bodo danes ob 18. uri odprli razstavo Branka Lenarta z naslovom Štajerci. Na ogled bo dvajset fotografij, predstavil jo bo Adriano Perini. S tem dogodkom se želi galerija v Ulici Diaz pokloniti enemu izmed najbolj vsestranskih sloven-sko-avstrijskih fotografov. Za fotografsko delo Branka Lenarta je značilna nenehna uporaba črno-bele analogne tehnike, prek katere je odkrival različne vidike sveta. Projekt Štajerci, ki je bil pred kratkim predstavljen tudi v Pordenonu, je nastal v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja; razstavljene fotografije predstavljajo družbeni in antropološki portret prebivalcev Štajerske, zlasti tiste s podeželskih območji. Branko Lenart se je rodil na Ptuju, vendar se je družina preselila v Gradec, ko je bil še zelo mlad. Kot fotograf je začel delati leta 1968, ko je bil star dvajset let. Takoj se je pridružil umetniški avantgardni skupini, imenovani Forum Stadtpark iz Gradca, mesta, v katerem še vedno deluje. Študiral je pedagogiko in se umetniško izpopolnjeval v New Yorku, La Rochelle, Oxfor-du, Parizu, Rimu, Londonu in Izraelu. Lenart ima za seboj številne samostojne razstave v najbolj prestižnih razstavnih prostorih v Evropi, njegova dela so shranjena v vseh najpomembnejših muzejih na svetu, posvečenih fotografiji. Izdal je petnajst monografij, ki prikazujejo mogočnost njegovega dela. Včeraj je v Dolini v lepem sončnem popoldnevu zaživela Majenca. Popoldanski del prireditve je bil namenjen najmlajšim z Malo Majenco, ki je privabila res številne obiskovalce in seveda razposajen vrvež otrok. Najprej so na Gorici ob pomoči animatorjev začeli z izdelovanjem risb in okraskov za drevo otrokovih pravic, ki so ga kasneje dvignili ob vsesplošnem veselju in ponosu malih ustvarjalcev, ki so prispevali k njegovi pisani podobi. Še večja pa je bila zabava ob gasilskih igrah, ko so se otroci lahko preizkusili v veščinah enega za najmlajše najbolj priljubljenih poklicev. Ob pomoči poklicnih gasilcev in prostovoljcev so se nadebudni kratko-hlačniki lotili brizgalk, pravega ognja in podobnih opravil. Včerajšnji dan je ponudil tudi odprtje dveh razstav, ki bosta spremljali Majenco vse do torka. Na domačiji Bandi so odprli razstavo Danile Tuljak Bandi Zvestoba koreninam, v cerkvici sv. Martina pa razstavo Matjaža Hmeljaka in Dunje Jo-gan iz društva umetnikov KONS Pomladne pravljice. Prvi dan Majence je zaznamovalo tudi priljubljeno in dobro obiskano ljudsko ocenjevanje vin. Bogato dogajanje napovedujejo tudi danes. Drevi ob 19. uri bodo v Galeriji Torkla odprli razstavo Podeželska arhitektura v Dolini. Ob odprtju bo z glasbeno točko prispeval kitarist Gabrijel Žetko iz razreda prof. Marka Ferija. Sledilo bo še odprtje razstave domačih ustvarjalcev v dvorani SKD V. Vodnik, kjer bosta za glasbeno spremljavo poskrbela pianista Erik Macor in Kristina Vizintin iz razreda prof. Nede Sancin. Večerne ure pa bosta s plesno glasbo razgibala ansambla »Sardoni barcolani vivi« in »Mitiche pirie«. BRIŠČIKI - Nov niz koncertov Prihaja Alborosie V nedeljo hard rock program - Ikona reggae glasbe bo nastopila 16. maja Alborosie, prvi belopolti glasbenik, ki je leta 2011 osvojil nagrado M.O.B.O. za reggae glasbo, bo v kratkem obiskal Trst. Natančneje Brišči-ke, kjer bo v čez teden dni nastopil v sklopu večera »Guča na Krasu meets Overjam Party«, glasbenega dogodka, ki ga skupaj pripravljata festival balkanske glasbe Guča na Krasu in festival jamajških ritmov Overjam (ta bo v Tolminu na sporedu poleti). Koncert spada v italijansko turnejo, ki bo ikono jamajške glasbe popeljala v pet italijanskih mest - med njimi tudi v Trst. Petkov koncert Italijansko-ja-majške zvezde se bo na prireditvenem prostoru v Briščikih začel ob 20.30 (blagajne bodo odprli ob 19. uri - v primeru slabega vremena razpolagajo tudi z velikim šotorom). Italijanski glasbenik, ki že več let živi na Jamajki, kamor se je preselil, da bi po-bliže spoznal svet ljubljenega Boba Marleya, bo nastopil s svojim Shen-gen Clan bendom. Večer pa bodo izoblikovali še Lion D&Bizzarri Sund iz Modene, mariborski bend Siti hlapci, hrvaški Pulap radio Station in avstrijski Sued Massiv Ls. Rebel Ele-mentz. Zaključek večera bo zaupan DJ-ju Northern Lights. Vstopnice so že na voljo na običajnih prodajnih mestih (23€). V pričakovanju na »črne« Al-borosieve ritme, pa bodo že v nedeljo (12. t.m.) Briščiki ponovno prizorišče novega poskočnega dogodka. Na velikem prireditvenem prostoru bodo namreč gostili prvi Borgo Grot-ta Rockin' Circus, ki bo posvečen zlasti ljubiteljem alternativne in metal glasbe. Koncerti se bodo pričeli ob 16. uri in bodo brezplačni. Na odru se bo predstavilo pet skupin iz Furlanije Julijske krajine: Vidiam, T.S.O., My Space Invaders, Black Pope in Elbow Strike. Največje zanimanje pa vlada za slovensko skupino Iron Median: šestčlanska skupina velja za enega najboljših »tribute« bendov legendarne britanske skupine Iron Maiden, ki je slovenske glasbenike tudi uvrstila med svoje uradne »imitatorje«. (pd) OPČINE - Dve pobudi Sklada Mitja Čuk Ljudje s posebnimi potrebami in isto ljubeznijo, ki se ji pravi umetnost Majski dnevi so v Skladu Mitja Čuk posvečeni umetnosti. V teh dneh sta namreč na sporedu dve prireditvi, katerih vezna nit je ravno ustvarjalnost. V sredo so v Bambičevi galeriji odprli likovno razstavo ArtDownUp, na kateri se s svojimi deli predstavljajo udeleženci dvodnevne slikarske in kiparske delavnice, ki je potekala marca v Piranu. Dela triindvajsetih udeležencev bodo na ogled do 23. maja, od ponedeljka do petka med 10. in 16. uro. Ljubitelji odrskih desk pa bodo lahko še danes uživali ob gledanju Fe-stinvalOp, mednarodnega gledališkega srečanja, ki ga že šesto leto prireja Sklad Mitja Čuk. V openskem Prosvetnem domu se bodo od 10. ure predstavile različne gledališke skupine, ki jih sestavljajo ljudje z različnimi potrebami, a isto ljubeznijo - gledališčem: OVI Jarše - center Janeza Levca z igro Juri Muri v Afriki, skupina Vlak Teater z igro Bela dama De-vinska, skupina Planet 47 z igro Mavrični ples, CUDV Draga z gledališko-filmskim prizorom Kekec. FestinvalOp, ki ga povezuje Elena Husu, s svojo prisotnostjo pa ga je počastila tudi igralka Lara Komar, se je sicer pričel včeraj z nastopom domače Barvane klape, ki je »barve« Sklada Mitja Čuk že uspešno branila na številnih nastopih. Tokrat so se predstavili s predstavo Maske. Nastopile so še skupine Azzurro iz Medeje, Škorci iz Nove Gorice ter Žarek z Vipave. Prisotne sta pozabavali tudi letošnja častna gostja Boža Hrvatič in Sofie Vinci s predstavo Pika Nogavička. Zgoraj odprtje razstave, spodaj utrinek z gledališkega festivala fotodamj@n / MNENJA, RUBRIKE Petek, 9. maja 2014 9 ŽARIŠČE Odnosi odlični, prispevki se nižajo Sergij Pahor_ Obisk predsednika slovenske države Boruta Pahorja v Rimu in njegovi pogovori na najvišji ravni so potrdili pozitivni vtis, ki je prišel jasno do izraza že ob podobnem obisku vladne predsednice Bratuškove v večnem mestu. Najvišja predstavnika slovenske države so spremljali razni ministri, ki so z odgovarjajočimi italijanskimi predstavniki imeli specifične pogovore. Uradne izjave na obeh straneh zagotavljajo, da so odnosi med državama na zavidljivi ravni, da so spodrsljaji v zvezi s tolmačenjem preteklosti pozabljeni, da odprtih vprašanj ni in da se nekateri problemi rešujejo brez težav z obojestransko dobro voljo. Na takih srečanjih se obvezno govori tudi o manjšinah in (prav tako obvezno, da ne rečemo obredno) se poudarja, da predstavljata manjšini dodano vrednost v odnosih med državama. Vse lepo in prav torej, kot se spodobi za državi, ki živita v sosedstvu in se izogibata trenjem vsake narave. Manjšini ob takih obiskih uradno nista vpleteni. V preteklosti so to bile priložnosti za predhodna posvetovanja in izmenjavo mnenj, zdaj tega ni več. Slovenska manjšina bi lahko kaj povedala v zvezi z napovedanimi reformami, ki jih je rimska vlada odločna začeti na krajevni ravni. Državni aparat se povsod racionalizira, nekatere ustanove se ukinjajo vključno s predstavniškimi organi in mnoge službe se združujejo, vse to ob preprostem neupoštevanju prisotnosti manjšine in njenih pravic, vključno z novim volilnim zakonom. Tako postaja slovenska prisotnost vse bolj neopazna in vse manj je sredin in priložnosti, v katerih lahko beseda naših izvoljenih predstavnikov odmeva v zaščito manjšine. O tem se v Rimu ni govorilo, ker je to pač italijansko notranje vprašanje. Manjšinski krogi na obeh straneh meje pa se v teh dneh ukvarjajo še s problemom, kako preživeti ob siceršnjem zmanjševanju prispevkov, ki predstavljajo edino podlago za preživetje manjšinskih organizacij in ustanov. Rim napoveduje krčenje sredstev za Unijo Italijanov, Ljubljana pa že odpošilja letošnje zmanjšane prispevke vsem našim organizacijam v Italiji. Krčenje je baje enakovredno porazdeljeno, za vse od 10 do 15 odstotkov manj kot la-ni.Rimski prispevki slovenski manjšini naj bi bili sicer še nespremenjeni, toda upoštevati moramo, da so ti prispevki ostali že več kot 20 let na isti ravni z malenkostnimi korekturami. Že uradna inflacija nam je pobrala več kot tretjino celotne vrednosti. Ob takih ugotovitvah se ni lahko znebiti občutka, da je dogovarjanje med Rimom in Ljubljano doseglo tako raven (morda tihega) soglasja za obojestransko varčevanje na račun manjšin. Občutek ni lep! 18. MAJA Planinski pohod po rapalski meji V nedeljo, 18.maja, bo Lito-strojska koča na Soriški planini priredila že tradicionalni pohod po rapalski meji; po vrhovih nad Soriško planino je bila l.1920 z Rapalsko pogodbo začrtana meja med Jugoslavijo oz. Kraljevino SHS in Italijo, o kateri še dandanes pričajo lepo ohranjeni bunkerji, rovi in razvaline kasarn. Sprehod traja 3 do 4 ure, primeren je za vsakogar in se odvija po izredno razgledni grebenski poti na nadmorski višini od 1300 do 1600 m. V jasnem vremenu sega razgled po vsej Primorski do Tržaškega zaliva, na severu pa od Triglava preko Karavank do Kamniških Alp, bogastvo gorskega cvetja pa je v maju na višku. Strokovno podkovani vodnik bo pohodnikom orisal zgodovinske in naravne zanimivosti, cena je za odrasle 15 evrov, za otroke pa 8 in vključuje izlet, čaj ali kavo, aperitiv ali sok in enolončnico v Litostrojski koči, kjer bo zbirališče ob 8.30, odhod pa ob 9. uri. Za ogled bunkerjev in rovov je priporočljiva čelna ali žepna svetilka. V primeru slabega vremena bo pohod teden dni kasneje, 25.maja. Dodatne informacije so na razpolago na spletni strani www.litostrojska-koca.si, prijave na naslov krajnik.krajnik@gmail.com. Organizatorji na pohod toplo vabijo člane in simpatizerje vseh zamejskih planinskih društev! Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu TA TEDEN O prvomajskih napadih na Slovence so pisali tudi italijanski državni časopisi. »Čitali smo te dni razne italijanske liste iz kraljevine, v katere so tržaški neodrešenci sporočili dogodke prvega majnika v Trstu. V vseh teh dopisih priznavajo tržaški Lahi, da so bili oni tisti, ki so naravnost aranžirali napade na mirne Slovence, samo zato, ker so se leti predrznili tudi letos, kakor že leto za letom prirediti majniški manife-stacijski obhod po mestu, v katerem ni bilo drugih zastav, kakor edino le obe modri zastavi NDO. Sami priznavajo, da so napadli godbo NDO, priznavajo, da so se nalašč zbrali v ta namen pri »Voltih«, da bi napadli Slovence, priznavajo, da so hoteli s stoli in mizami iz kavarne »Stella polare« zabari-kadirati pot slovenskemu izprevodu in da so začeli pobijati Slovence, priznavajo celo, da so zasedli stopnjišče nad mon-tuškim tunelom in obsipali s kamenjem Slovence. Le čitajte milanski »Corriere della Sera« in druge italijanske liste, kjer je vse to izrecno poudarjeno. Po vsem tem pa prihajajo se- PRED 100 LETI daj v Italiji z vikom in krikom na avstrijsko vlado, na tržaško državno policijo itd. kako je sploh mogla pripustiti Slovencem obhod po mestu in prirejajo demonstracijske shode proti slovenskim grozodejstvom v Trstu. Večje nesramnosti si pač ne moremo misliti. Kakor najhujši cestni roparji so napadali naše ljudi, ne da bi bili le ti prej skrivili le en sam las kakemu Lahu, in sedaj smo mi Slovenci lupeži, ki naj bi bili pobijali in klali mirne Italijane, ki so samo branili »l'italianita di Trieste«. Smejal bi se, ko bi v vsem tem ne bilo tolike zlobe, da mora človeku ogorčenja zavreti kri. Lah je pač Lah, in oni tam na oni strani so prav taki, kakor naši tržaški. Saj smo imeli prvega majnika dovoli prilike, da smo videli te junake. Da takšni so ti »junaki«. Videli smo jih, kako so kričali, psovali, metali kamenje, ko pa jih je zadela trda slovenska pest, so jokali, da naravnost jokali in prosili usmiljenja. Toliko o tem, o bodoči »junaški« nesramnosti laških po-balinov pa bomo še poročali.« TA TEDEN Primorski dnevnik poziva svoje bralce, naj volijo slovenske kandidate na prvih deželnih volitvah. »V zadnjih petnajstih letih je bilo v naših krajih že toliko volitev, da se nam ne zdi potrebno vnovič poudarjati, kako važno in potrebno je, da se vsi slovenski volivci in volivke tudi teh prvih deželnih volitev brez izjeme udeležijo. Za razliko od vseh dosedanjih volitev, občinskih, pokrajinskih in parlamentarnih, gre tokrat za izvolitev deželnih svetovalcev prvega deželnega sveta nove avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, v kateri smo prvič v zgodovini Italije združeni vsi Slovenci v eno upravno enoto in bodo njihovi predstavniki sedeli prvič v enem samem predstavniškem domu kot zastopniki vseh Slovencev od Trbiža pa preko Rezije, Podbonesca, Št. Petra, Gorice, Nabrežine, Trsta, Doline in Milj. Skupno bodo mogli reševati vse svoje narodnostne, gospodarske, socialne in kulturne probleme. Skupno bodo nudili svoj majhen prispevek k reševanju vseh nelahkih vprašanj ne le za napredek obmejnih krajev v katerih živijo, temveč tudi vsega področja dežele vse tja preko Tilmenta, do PRED 50 LETI Piave in Livence. Tudi zato je važnost teh volitev še večja od vseh dosedanjih. Povedali smo že, da bi moralo med 61 bodočimi deželnimi svetovalci sedeti 6 Slovencev, ko nas je v deželi 10 odstotkov. Dodali pa smo takoj, da spričo sedanjih okoliščin na tako število ne moremo računati. Med temi okoliščinami je seveda predvsem za nas neugodna razdelitev dežele na volilna okrožja nič manj važne pa niso tudi posledice skoraj stoletnega narodnostnega zatiranja in nedavnega trikolorističnega gorja po slovenskih beneških vaseh. Tudi zato na izvolitev šestih slovenskih predstavnikov ne moremo računati, pač pa povsem realno predpostavljamo, da bodo izvoljeni štirje, in sicer dva na listi KPI, po eden pa na listah PSI in Slovenske skupnosti. Toda glavni pogoj, da bodo vsi štirje izvoljeni pa je seveda, da volivci in volivke prečrtajo enega izmed znakov teh treh list, na prvih dveh pa oddajo zanje tudi preferenčne glasove, tako da napišejo njihovo ime ali pa da zapišejo njihovo vrstno številko s seznama kandidatov na listi!« SLOVENIJA - Podatki statističnega urada Podoba Slovenije 10 let po vstopu v EU LJUBLJANA - Statistični urad je ob deseti obletnici vstopa Slovenije v EU izdal posebno publikacijo, v kateri med drugim ugotavlja, da se je bruto plača v Sloveniji v zadnjih desetih letih povečala za približno tretjino, a se je hkrati povečala stopnja tveganja revščine. V Sloveniji je vse več ekoloških kmetij, ustvarimo pa vse manj odpadkov.Statistični urad v posebni publikaciji z naslovom To je Slovenija -naše prvo desetletje v EU, v kateri primerjajo splošne razmere v Sloveniji v današnjem času z razmerami pred desetimi leti, ugotavlja, da se je od leta 2004 do leta 2013 bruto domači proizvod (BDP) realno povečal za 10,1 odstotka, BDP na prebivalca pa za 6,8 odstotka. Struktura gospodarstva se v zadnjem desetletju glede na delež v BDP ni bistveno spremenila. V letu 2004 je Slovenija zabeležila negativni saldo v menjavi s tujino v višini 351 milijonov evrov, v 2013 pa presežek v menjavi s tujino, in sicer za 2,4 milijarde evrov. Končna potrošnja je od leta 2004 ves čas realno rasla, razen v zadnjih dveh letih, in je bila v letu 2013 za devet odstotkov višja kot v letu 2004. V letu 2004 je dolg države znašal okoli 27 odstotkov BDP, leta 2013 pa je skoraj 72 odstotkov BDP. V letu 2004 je kupna moč v Sloveniji znašala 87 odstotkov povprečja EU. V letu 2012 je dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči v Sloveniji znašala 79 odstotkov tega povprečja. Za Slovenijo je v primerjavi s celotno EU značilna precej enakomerna porazdelitev dohodka med različnimi dohodkovnimi skupinami. Porazdelitev tega dohodka se od leta 2005 do leta 2012 ni spremenila in je bila sorazmerno enakomerna. Povišala se je tudi povprečna mesečna bruto plača. Leta 2004 je znašala nekaj manj kot 268.000 tolarjev, v letu 2013 pa 1523 evrov. Slovenska bruto plača se je v zadnjih desetih letih povečala za malo več kot 400 evrov ali približno za tretjino. Del povečanja je sicer izničila inflacija. Se je pa v tem obdobju povečala stopnja tveganja revščine za 1,2 odstotne točke; v letu 2004je namreč znašala 12,3 odstotka, povečala pa se je pri skoraj vseh kategorijah. Od vstopa Slovenije v EU, ko so bile razmere na trgu dela boljše, do leta 2013 se je število brezposelnih, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, povečalo za 27.000 oz. za 2,5 odstotne točke. Čedalje manj ljudi ima službo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. V letu 2004 je imelo delo za določen čas 97.000 zaposlenih oseb, konec leta 2013 je bilo takih 122.000. V letu 2004 je delež delovno aktivnih z delovnim časom, krajšim od polnega, znašal 9,3 odstotka, konec leta 2013 pa 10,4 odstotka. S trgom dela so povezane tudi migracije. V letu 2012 se je iz Slovenije odselilo 14.400 prebivalcev, od tega 57 odstotkov slovenskih državljanov, medtem ko se je v letu 2004 odselilo 8300 prebivalcev. Vsak četrti državljan Slovenije, ki se je odselil iz države v letu 2012, je odšel v Nemčijo. Se je pa v prejšnjih letih letno prise-ljevalo precej več ljudi, kot se jih je odseljevalo. V letih od 2007 do 2009 se je letno priselilo okrog 30.000 oseb. V zadnjih letih pa je to število upadlo; v letu 2012 se je priselilo 15.000 oseb. Značilnosti zasebnih potovanj Slovencev se v tem času niso bistveno spremenile. Večina slovenskih turistov še vedno gre na letni dopust na Hrvaško. So pa leta 2012 slovenski turisti povprečno porabili več denarja na dan kot pa leta 2004. V letu 2012 so porabili povprečno 44 evrov na dan; v Sloveniji 33 evrov na dan, v tujini pa povprečno 49 evrov na dan. V letu 2004 pa so porabili povprečno 7905 tolarjev dnevno, kar je približno 33 evrov. Več kot tretjina (36 odstotkov) prebivalcev Slovenije se v letu 2012 ni udeležila nobenega zasebnega potovanja, skoraj polovica zaradi finančnih razlogov. Leta 2004 se na nobeno daljše zasebno potovanje ni odpravilo 44 odstotkov prebivalcev Slovenije, zaradi finančnih razlogov je bilo takih 41 odstotkov. V celoti je gospodinjstvo v letu 2012 za rekreacijo in kulturo porabilo skoraj 1700 evrov, kar je približno 670 evrov na člana gospodinjstva ali skoraj devet odstotkov vseh izdatkov gospodinjstva. V letu 2004je bil skupni znesek sicer nižji (nekaj več kot 1600 evrov na gospodinjstvo in 600 evrov na člana gospodinjstva), a je predstavljal skoraj desetino vseh izdatkov gospodinjstva. V začetku 2004 je imelo računalnik 62 odstotkov gospodinjstev, v začetku 2013 pa 76 odstotkov. Delež gospodinjstev z dostopom do interneta se je v tem času povečal za 29 odstotnih točk (s 47 na 76 odstotkov), delež gospodinjstev s širokopasovno internetno povezavo pa kar za 64 odstotnih točk (z 10 na 74 odstotkov). Kmetijska gospodarstva v Sloveniji so se od vstopa Slovenije v EU do danes nekoliko spremenila, tako po številu kot po obsegu. Število kmetij se je od leta 2004 do leta 2010 zmanjšalo za več kot 2500, a so se kmetije nekoliko povečale. Kmetije so tako leta 2010 povprečno obdelovale približno 3000 kvadratnih metrov več njiv, po 2000 kvadratnih metrov več trajnega travinja, sadovnjakov in oljčnikov ter toliko vinogradov kot v letu 2003, kažejo podatki statističnega urada. Vse pomembnejše panoge živinoreje pa so v tem obdobju upadle, predvsem prašičereja. Čedalje pomembnejše postaja ekološko kmetijstvo; v zadnjih letih se je število ekoloških kmetij opazno povečalo. V letu 2004 je bilo takih kmetijskih gospodarstev približno 1600, v letu 2012 pa skoraj 2700. Od leta 2004 se je zmanjšala samooskrba z mesom in krompirjem, samooskrba z žiti se je povečala, medtem ko samooskrba z zelenjavo stagnira. Proizvodnja kravjega mleka se je po vstopu države v EU zmanjšala za šest odstotkov, a še vedno slovenski kmetje pridelajo več mleka, kot ga sami potrebujemo. Slovenija v kakovosti zraka, ki se meri s količino izpuščenih toplogrednih plinov, še ne dosega ciljev kjotskega protokola, a se količina izpustov zmanjšuje. Kakovost pitne vode se je od leta 2004 izboljšala, končna poraba energije pa zmanjšala. Delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije se je povečal z 8,8 odstotka leta 2004 na 12,8 odstotka v letu 2012. Poraba vode iz javnega vodovoda na prebivalca se je leta 2012 zmanjšala za približno dva kubična metra. Zmanjšuje se tudi količina komunalnih odpadkov na prebivalca - od povprečno 417 kilogramov leta 2004 na 327 kilogramov leta 2012. V letu 2013 je bilo med prebivalci Slovenije 17,3 odstotka starejših od 65 let oz. za 2,1 odstotne točke več kot v letu 2004. Število prejemnikov pokojnin pa se je v preteklih desetih letih povečalo za 20 odstotkov. Pričakovana življenjska doba fantkov, rojenih v 2012, je 77 let in je skoraj tri leta daljša od pričakovanega trajanja življenja tistih, ki so se rodili v letu 2004. Pričakovana življenjska doba deklic, rojenih v letu 2012, pa je 1,6 leta daljša od deklet, rojenih v letu 2004. V letu 2012 je bilo v Sloveniji prvič po desetletju spet več kot 7000 porok. Se pa pari za poroko odločajo čedalje pozneje, zato se povprečna starost ženinov in nevest dviga: v letu 2004 so bili ženini stari povprečno 32 let in pol, neveste pa tri leta manj; v letu 2012 so bili ženini in neveste povprečno približno dve leti starejši. Mladi tudi vse bolj odlašajo z odločitvijo za otroke. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka se je od leta 2004 do leta 2012 dvignila s 27,5 leta na skoraj 29 let. Čedalje pogosteje imajo ženske otroke po tridesetem letu: takih, ki so rodile pri najmanj 35. letih, je bilo v letu 2012 17 odstotkov, v letu 2004 pa manj kot 12 odstotkov. (STA) 10 1 0 Sobota, 10. maja 2014 KULTURA / KONCERT - Italijanski kvartet Prometeo v tržaškem Verdiju Globoka in prepričljiva izvedba pretežno klasičnega programa Ansambel zaslovel predvsem s sodobno glasbo, odlično pa se znajde tudi s klasiki Igranje v kvartetu je tudi na italijanskih konservatorijih obvezno za vsakega go-dalca, kljub temu je le malo takih, ki spremenijo šolsko izkušnjo v življenjsko izbiro: mednarodna konkurenca je zelo ostra, priložnosti za zaslužek vedno manj zanesljive, zato ostanejo na površju le tisti, ki trdno verjamejo v svoje delo ter vztrajajo na težavni, a tudi hvaležni poti večnega študija in izpopolnjevanja. V skoraj dvajsetletnem delu je italijanski kvartet Prometeo dokazal, da se lahko enakovredno meri s tujimi kolegi, saj je požel prestižna priznanja na tekmovanjih v Pragi, Budimpešti, Alde-burghu, Bordeauxu in Munchnu, l.2012 pa si je na beneškem Bienalu prislužil Zlatega leva predvsem zaradi predanosti sodobni glasbi, ki jo goji vzporedno z železnim klasičnim repertoarjem. Veliko sodobnih skladateljev mu je že posvetilo svoje partiture, na koncertu, ki ga je v Mali dvorani gledališča Verdi priredilo društvo Chamber Music v okviru Komornega salona, pa smo poslušali pretežno klasično glasbo, začenši od prvega kvarteta v B-Duru op.1 št.1, ki ga je Franz Joseph Haydn spisal za godala in z njim odprl dolgo zlato dobo tovrstne literature. Podnaslov Lov se nanaša na značaj prvega stavka, ki je postal vzor premnogim skladateljem: godala oponašajo lovske rogove in se križajo v imitativnih postopkih, drugi stavek je skoraj naivno preprost Menuet, iz teme Ada-gia je Mozart direktno črpal navdih, sledi še en preprost Menuet, skladba pa se zaključi s kar virtuoznimi podvigi. Prevlada prve violine je očitna, vendar je kvartet Prometeo sestav, ki dosledno goji skupno zvočno podobo in skuša podajati celostno sliko par-titure v čimbolj uravnovešeni obliki. Violinista Giulio Rovighi in Aldo Campagnari, violist Massimo Piva in čelist Francesco Dillon so pokazali svojo zlitost tudi v Kvarte- SEŽANA - Koncert Terrafolk in Simbolični orkester Nocoj ob 20. uri bo v sklopu glasbeno-plesnega abonmaja Kosovelovega doma Sežana koncert zasedb Terrafolka in Simboličnega orkestra. Zasedbi sta sodelovanje začeli leta 2006 na festivalu Glasbeni september v Mariboru, leto po dveh znamenitih koncertih Terrafolka s Simfoniki RTV Slovenija v ljubljanskih Križankah. Želja članov skupine, da se predvsem avtorske skladbe Ter-rafolka oplemenitijo z orkestrskim zvokom, se je srečala z željo Bojana Cvetrežnika po izobraževanju klasičnih glasbenikov na področjih ne-klasičnih glasb. Zasedbi sta skupaj izvedli na desetine koncertov po Sloveniji, Italiji, Franciji in svojo dejavnost okronali s koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma leta 2011. Posadki uličnih maestrov sta se ponovno združili decembra 2013 na koncertu v razprodani slovenski Filharmoniji. Tudi tokrat bodo pripravili program, v katerem bodo ob delih Mystice in Bojana Cvetrežnika na sporedu še dela Matije Krečiča, Klemena Bračka. Zagotovo pa bomo lahko slišali še kaj iz zakladnice ljudske, klasične ali pop glasbe. Poseben izziv in poslastica pa bo tudi akustična neozvočena izvedba koncerta. Vec informacij o nakupu vstopnic na tel.st 00386 5 731 2010 ali pa na www.kosovelovdom.si. (MKs) tu št.2 op.56, ki ga je Karol Szymanowski spisal 1.1927 za natečaj v ameriški Phila-delphiji, poljski skladatelj pa ni prišel do nagrade, ki jo je osvojil Bela Bartok. Skladba je inteligentna zmes modernih prijemov, ki se tu pa tam naslanjajo na ljudsko glasbo in priča o kompozicijski spretnosti mojstra, ki je v našem času nekoliko zapostavljen. Vrhunec programa je bil nedvomno Kvartet v F-Duru op.135, poslednje delo-lahko bi rekli duhovna oporoka, ako bi na tem področju ne bilo še vsaj treh partitur, ki si zaslužijo to oznako- Ludwiga van Beethovna, mojstra, ki je s Haydnovim blagoslovom nadaljeval plemenito dunajsko tradicijo, a jo je nato genialno preobrazil ter popeljal v dimenzije, ki so za celo stoletje prehitele sodobnike. Kot v poslednjih klavirskih sonatah je Beethoven v poslednjih kvartetih izrazil svojo bolečo intimnost, obenem pa upornost, samoniklost, ki se ne ozira na kalupe ter pušča daleč za seboj konvencije 19.sto-letja. Beethovnova podoba blesti z originalnostjo, ki zna tudi v najbolj obupanih ali vdanih epizodah zavrteti os s humoristi-čnim prebliskom, kot se pogosto zgodi tudi v poslednjem kvartetu. Mladi in odlični godalci, med katerimi je še posebej izstopal zelo temperamentni čelist Francesco Dillon, so nam podarili interpretacijo, ki je istočasno razkrivala barvno bogastvo in odstirala presenetljive miselne zasuke, ne da bi se oddaljila od principa, da mora izvajalec predvsem streči partituri, ne pa svoji po-ustvarjalni nasladi. Kvartet je zazvenel globoko in prepričljivo, za dodatek pa so Pro-metejci izbrali mehiško ljudsko pesem v ljubki in domiselni priredbi Stefana Scoda-nibbia, skladatelja, ki je bil tudi velik virtuoz na kontrabasu (večkrat je v Trstu nastopil na festivalu Trieste Prima) in je l.2012 pre-rano umrl. Katja Kralj Vlada predlagala Metoda Pevca za novega predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Slovenska vlada je na včerajšnji seji sprejela sklep, s katerim državnemu zboru predlaga imenovanje predsednika in članov Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) za obdobje 2014 - 2019, saj NSK v dosedanji sestavi mandat poteče 25. septembra. Za predsednika NSK vlada predlaga pisatelja in režiserja Metoda Pevca, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Obenem vlada predlaga imenovanje novih članov NSK: pisatelja, predavatelja in urednika Andreja Blatnika, literarno zgodovinarko in predavateljico Mileno Milevo Blažič, umetnostno zgodovinarko, likovno kriti-čarko in pedagoginjo Sonjo Ano Hoyer, dirigenta Uroša Lajovica, umetnostno zgodovinarko Jadranko Plut in dramaturginjo, urednico in teatrologinjo Aljo Predan. Predsednika in šest članov NSK, izmed osebnosti, ki uživajo javni ugled, imenuje državni zbor na predlog vlade. LOS ANGELES Šantic s filmom Zapelji me z glavno nagrado Celovečerni prvenec Marka Šantiča Zapelji me je na 9. festivalu jugovzhodnega evropskega filma SEEfest v Los Angelesu prejel prvo nagrado. Film si nagrado za najboljši celo-večerec deli s hrvaškim filmom Vis-avis režiserja Nevia Marasoviča. Šanti-čev film so označili za prepričljivo dramo o življenju delavskega razreda. Za oba režiserja so v komisiji, ki so jo sestavljali pisatelj Bret Easton Ellis, filmski kritik Brent Simon in filmski kurator Chale Nafus, zapisali, da predstavljata nova, sveža glasova iz Vzhodne Evrope, piše na portalu MMC RTV Slovenija, ki je producent Šantičevega filma. Za film Zapelji me je nagrada z nazivom Bridging the Borders (Prečenje mej), ki jo je prejel na festivalu, kjer so med 1. in 5. majem prikazali 35 filmov, novo mednarodno priznanje. Film je bil na lanskem Festivalu slovenskega filma nagrajen z vesno za najboljšo režijo, na Filmskem festivalu v Varšavi pa si je film prislužil posebno omembo. Film je portret mladih ljudi, ki edino zavetje najdejo takrat, ko stopijo skupaj, vendar jih usoda pogosto vleče na nasprotne strani. Luka, ki ga igra Janko Mandič, odhaja iz mladinskega doma, edinega zatočišča, kjer je preživel zadnjih devet let. Želi si odkriti, kje je pokopan njegov oče. V službi se zaljubi v Ajdo (Nina Rakovec), živahno dekle, s katero ima razmerje. Pri iskanju odgovorov iz preteklosti izve za družinsko skrivnost, ki ga šokira. Luka spozna, da je njegovo trenutno edino zatočišče ljubezen do Ajde, ki pa pred njim skriva svoje prave občutke. Poleg Mandiča in Rakovčeve v filmu nastopajo še Nataša Barbara Gračner, Peter Musevski, Dario Varga, Primož Pirnat in Gregor Zorc. Film bo v slovenskih kinematografih pre-mierno prikazan septembra. (STA) ZBOROVSKO PETJE - V Vittoriu Venetu Otroški zbor Venturini 3. na državnem tekmovanju glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS E Morning Phase Beck A F II i n F II i L ^ Nastop OPZ Fran Venturini na tekmovanju v Vittoriu Venetu Redni uspehi niso srečno naključje, temveč sad solidnih osnov in resnega dela. Uvrstitve otroškega zbora Fran Venturini na državnih in mednarodnih tekmovanjih vedno znova potrjujejo, da sta odgovorno in prizadevno delo jamstvo za dobre rezultate. Po zlati plaketi v Zagorju se je zbor Suzane Žerjal preizkusil še na odru priznanega državnega tekmovanja v Vittoriu Venetu, kjer se je pred nekaj dnevi uvrstil na tretje mesto. Mali pevci so pred žirijo (sestavljali so jo predsednik Be-pi de Marzi, Fabrizio Barchi, Roberto Gabbiani, Paola Versetti in Cinzia Za- non) izvedli projekt o vlogi glasbe v razvoju ekspresivnih in ustvarjalnih sposobnosti otroka s skladbami Buccola, Habeta in Longa. Spremljavo je zboro-vodkinja zaupala rednemu sodelavcu, pianistu Janu Grbcu, na flavti pa sta igrali bivši članici zbora Alexa Gher-bassi in Maja Devetak. Pevci so bili posebno zadovoljni in presenečeni z nagrado, saj so v ostalih otroških zborih peli starejši pevci, zato je bilo zadoščenje ob prejemu nagrade toliko večje. Zbor je bil izbran tudi za nastop na zaključnem gala večeru. ROP Folk, kantavtor Capitol Records, 2014 Ocena: ★★★★★★★ Po dolgih štirih letih se na svetovno glasbeno sceno vrača ameriški kantavtor Beck. David Beck Campbell Hansen, bolje poznan z imenom Beck, je v dvajsetletni glasbeni karieri izdal trinajst plošč. Zaslovel je že leta 1994 s ploščo Mellow Gold, ki je vsebovala single Loser, pesem, ki je danes splošno znana popevka. Beck, ki so ga nekoč imeli za novega Syda Barretta (pokojnega pevca legendarne angleške skupine Pink Floyd), je v vseh teh letih spreminjal svojo glasbo, predvsem pa je bilo na njegovih ploščah veliko glasbenega eksperimentiranja. Od poskočnega indie rocka do elektronske glasbe in psihedelije, v zadnjih letih ponoven povratke k folk ritmom in bolj umirjeni kantavtorski glasbi, nova plošča Morning Phase je pa vseeno skok v preteklost; tu mislim na ploščo Sea Change iz leta 2002 in na tisto folk glasbo, ki je Becku nedvomno ostala v srcu. Izvrstni glasbenik je tudi tokrat segel po marsikaterem glasbenem inštrumentu, ob tem pa združil še stare znance, ki so z njim že sodelovali pri plošči Sea Change: kitarist Smokey Hormel, basist Justin Meldal Johnsen, vsestranski glasbenik Roger Joseph Manning jr. in bobnar Joey Wa-ronker. Pri snemanju so sodelovali še številni glasbeniki. Nov Beckov album sestavlja trinajst komadov za malo manj kot petdeset minut umirjene folk glasbe. Najprej je na vrsti krajši glasbeni intro, ki ga ustvarijo violine in violončeli, nato pa prisluhnemo Becku in njegovi akustični kitari v komadu Morning, ki se nanaša na naslov plošče. Nekoliko bolj hitra in psihedelična je naslednja Heart is a Drum, medtem ko je komad Say Goodbye poklon bluzu in ameriški country glasbeni tradiciji. Beckova melanholija igra glavno vlogo v dolgi baladi Unforgiven, ravno tako pa tudi v krajši Don't Let it Go. Po krajšem godalnem intermezzu, ki ga predstavlja Phase, je na vrsti ena izmed boljših pesmi plošče Turn Away, album pa zaključujeta psihedelija in Beckov klavir v pesmi Waking Light. / ITALIJA, SVET Petek, 9. maja 2014 11 ITALIJA - V Milanu aretirali sedem vidnih osebnosti zaradi korupcije pri pripravah na Expo 2015 Bivši minister Scajola v zaporu SLONEMEZA Gorje tistim, ki se zamerijo zamejcem Kdor se zameri zamejcem, ta slabo konča, pravi nenapisano pravilo, ki je po številnih domačih primerih dobilo včeraj še vsedržavnipečat. Krajevnih dokazov je kar nekaj. Roberto Menia je v mladih letih skakajoč po mizah preprečil slovenski govor ravnateljice Elvi Slokarjeve v rajonskem svetu v Barkovljah; postal je sicer parlamentarec, a tik po srečanju z Abrahamom se je njegova poslanska kariera že končala. Njegov »vzornik« Gianfranco Fini je v Trstu večkrat grmel proti Slovencem. Skokovito se je povzpel najprej v vlado, nato na vrh poslanske zbornice, potem pa je tako štrbunknil ... Tržaški senator Giulio C. je hli-nil »velikansko prijateljstvo« do slovenske banke, kar ga je najprej pripeljalo na sodišče, nato odpeljalo iz RIM - Italijansko javnost je včeraj pretresla aretacija več vidnih osebnosti. Gre za dve ločeni operaciji. V prvi je bil med drugimi aretiran nekdanji minister Claudio Scajola. Druga vrsta aretacij pa zadeva javne funkcionarje in podjetnike, ki so med drugim sodelovali pri pripravah na Expo 2015 v Milanu. Scajola pomagal ubežniku Po nalogu protimafijskega tožilstva iz Reggia Calabrie so včeraj v Rimu aretirali Claudia Scajolo, nekdanjega dvakratnega ministra v vladah Silvia Ber-lusconija, ker naj bi pomagal svojemu strankarskemu kolegu na begu pred aretacijo. Ubežnik je Amadeo Matacena, ki je bil zaradi sodelovanja z mafijsko družino N'drangheta obsojen na pet let zapora in dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij. Avgusta so ga sicer prijeli v Dubaju, a ga niso izročili Italiji. Sca-jola pa naj bi mu pomagal pri begu iz Dubaja v Libanon. Tožilstvo iz Reggia Calabrie je sicer v povezavi z begom Matacene izdalo sedem nalogov za aretacijo, med njimi tudi za ženo in mati Matacene. Dru- Claudio Scajola ansa žina Matacene naj bi bila sicer ena izmed glavnih na območju, ki naj bi nadzorovale donosen posel trajektnega transporta med Kalabrijo in Sicilijo. Scajola je bil vpleten že v več afer. Kar dvakrat je moral odstopiti s položaja ministra. Leta 2010 je moral odstopiti kot minister za industrijo, potem ko je prišlo na dan, da mu je luksuzno stanovanje blizu Koloseja v Rimu delno plačal poslovnež, ki je poskušal priti do poslov z državo. Sodišče ga je sicer januarja letos opralo vseh obtožb. Osem let prej pa je moral odstopiti s položaja notranjega ministra, potem ko je za »nadlogo« označil Marca Biagija, svetovalca vlade, ki so ga umo- Angelo Paris ansa rili levičarski teroristi, potem ko mu je vlada umaknila policijsko zaščito. Bil je tudi pod močnim pritiskom zaradi policijskega nasilja nad protestniki in nato izbruha izgredov na vrhu skupine G8 v Genovi leta 2001. Na aretacijo Scajole se je že odzval tudi Berlusconi, ki je izrazil predvsem obžalovanje zaradi tega dejstva, medtem ko je poudaril, da ne ve, za kaj gre. Korupcija zajela Expo 2015 Kot uvodoma rečeno, pa so včeraj po nalogu milanskega tožilstva izvedli tudi sedem aretacij zaradi korupcije pri j se - v uteho - izživlja na plakatih po mestnih ulicah. Včeraj zarana je bilo zamejsko pravilo deležno vsedržavnega konsenza. Ko je bil notranji minister, je Claudio Scajola z znanim odlokom takoj uveljavil tisti delček zaščitnega zakona, ki je zagotovil zaščito italijanske večine v okoliških občinah (beri: izdajo samo italijanskih izkaznic). Zamejsko prekletstvo se je obregnilo vanj že z znanim nakupom stanovanja s pogledom na Kolosej...»ne da bi vedel zanj«, včeraj pa ga je dokončno potolklo in odvedlo v drugo, rešetkasto stanovanje. Tako se pač zgodi tistim, ki se zamerijo zamejcem. Kot vsako pravilo pa ima tudi »naše« svetlo izjemo. Silvio Berlusconi je leta 1995sicer »podaril« zamejcem slovensko televizijo, kljub temu pa ... M.K. UKRAJINA - Kljub nasprotnemu pozivu ruskega predsednika Putina Proruski separatisti vztrajajo pri referendumu o neodvisnosti D ONECK/KIJEV - Proruski separatisti na vzhodi Ukrajine nadaljujejo s pripravami za referendum o neodvisnosti v nedeljo, kljub nasprotnim pozivom ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegove pozive k dialogu in h končanju vojaške operacije na vzhodu države zavračajo tudi v Kijevu. V Bruslju pa so dosegli nov načelni dogovor o zaostritvi sankcij proti Rusiji. Po sredinem pozivu ruskega predsednika Putina, naj proruski separatisti na vzhodu Ukrajine preložijo referendum, predviden za nedeljo, so se "ljudski sveti" samooklicanih republik v Donecku in Lu-gansku odločali, ali bodo temu pozivu prisluhnili ali pa bodo s pripravami nadalje- JUŽNA AFRIKA - Presegel je 60% glasov ANC močno v prednosti, a manj kot pred petimi leti PRETORIA - Afriškemu nacionalnemu kongresu (ANC) je na sredinih splošnih volitvah v Južnoafriški republiki očitno vendarle znova uspelo preseči simbolično mejo 60-od-stotne podpore. Potem ko je še včeraj dopoldne kazalo, da je ANC sicer resda znova zmagal, a le z okoli 58 odstotki glasov, se mu namreč po treh četrtinah preštetih glasovnic obeta 63 odstotkov glasov. Južnoafričani so očitno vendarle še enkrat izrazili prepričljivo podporo ANC - stranki, ki jo je nekoč vodil legenda boja proti apartheidu Nelson Mandela in ki državi vlada že dve desetletji - in to kljub vrsti političnih škandalov in opešanosti južnoafriškega gospodarstva. Še včeraj dopoldne je kazalo, da se ANC po tretjini preštetih glasov obeta dobrih 58 odstotkov glasov in da je stranki očitno prvič po padcu apart-heida podpora padla pod simboličnih 60 odstotkov. Manj kot 60 odstotkov doseženih odstotkov bi lahko pomenilo pretrese v stranki in dvome v vodenje predsednika stranke Jacoba Zume. Jacob Zuma ansa A čez dan se je s štetjem glasov slika za ANC občutno izboljšala. Zu-mi naj bi se tako sedaj zagotovo obetal še drugi mandat na položaju predsednika države. Vendarle pa je vladajoči stranki tokrat ušla dvotretjinska večina, ki bi ji omogočala nemoteno spreminjanje ustave. Potem ko je na prejšnjih volitvah prejela 65,9 odstotka glasov, ji je podpora že drugič zapored padla. Po drugi strani se občutno krepi največja opozicijska stranka, Demokratično zavezništvo (DA), in sicer predvsem na račun urbanega prebivalstva. (STA) vali. Odločili so se za slednje. "Referendum bo potekal 11. maja," je napovedal eden voditeljev separatistov Miroslav Rudenko. To odločitev je sprejel ljudski svet "ljudske republike Doneck", je pojasnil. Republika Doneck je sicer samooklicana in nepriznana. Na nedeljskem referendumu v pokrajinah Doneck in Lugansk naj bi sicer odločali, ali bi se odcepili od Ukrajine oz. razglasili neodvisnost od prozahodnih oblasti v Kijevu. Na referendumu naj bi sodelovali več kot trije milijoni tamkajšnjih prebivalcev. V Bruslju so se že odzvali, da bi ta referendum le še poslabšal razmere v Ukrajini. Kot je povedala tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton, Maja Kocijančič, je za EU tak referendum nelegitimen, EU pa odločno podpira ozemeljsko celovitost in neodvisnost Ukrajine. Dodala je sicer, da jemljejo na znanje Putinove pozive v sredo, a izpostavljajo, da bodo pozorno spremljali, ali bodo besedam sledila tudi dejanja. Putin je sicer v sredo pozval tudi k začetku dialoga v Ukrajini, začasne oblasti v Kijevu pa, naj prekinejo operacijo proti separatistom na vzhodu države. A pri vseh pozivih je bil očitno zavrnjen, saj tudi Kijev nadaljuje s "protiteroristično operacijo" na vzhodu države. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je Putina tudi obtožil, da prodaja meglo. Na zunanjem ministrstvu pa so dejali, da je začasna vlada v Kijevu sicer pripravljena na pogovore s političnimi strankami in predstavniki regionalnih oblasti na vzhodu države za razrešitev krize, vendar pa ne tudi s "teroristi", kot v Kijevu označujejo proruske separatiste. Tudi začasni predsednik Oleksander Turčinov je poudaril, da se ne bodo pogajali z oboroženci, ki imajo "kri na rokah". Vodja sveta za nacionalno varnost Andrej Parubij pa je nato objavil, da operacije na vzhodu Ukrajine ne bodo prekinili. Putin je sicer v sredo med drugim dejal tudi, da je Moskva umaknila svoje enote z meje z Ukrajino, kjer naj bi bilo sicer okoli 40.000 ruskih vojakov. A v ZDA in Natu so odgovorili, da niso videli nobenega dokaza za to. Rusko zunanje ministrstvo je zatem generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena včeraj obtožilo, da je "slep". Predlagamo, da se slepi seznanijo s sredino izjavo pred- sednika, so sporočili z ministrstva. Rasmussen je nato v Varšavi ponovil, da ni videl še nobenih dokazov, da je Moskva dejansko umaknila sile z meje z Ukrajino. "Zagotavljam vam, da bom, če bi dobili vidne dokaze, da dejansko umikajo svoje enote, prvi, ki bom to pozdravil," je dejal po pogovorih s poljskim premierom Donaldom Tuskom. Glede obtožbe iz Moskve o "slepoti" pa je zagotovil, da vidi zelo dobro. V Bruslju je medtem nastal načelni dogovor o zaostritvi sankcij proti Rusiji. Kot so se dogovorili veleposlaniki članic, bi bilo poslej v skladu s tem dogovorom mogoče z zamrznitvijo premoženja kaznovati tudi podjetja na Krimu, ki podpirajo kršenje ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine. Doslej je bilo merilo za uvrstitev na kazenski seznam kršenje ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine, ki je dejansko omogočalo le kaznovanje posameznikov. Na kazenskem seznamu je sedaj 48 posameznikov. Po novem pa bo mogoče kaznovati tudi osebe in podjetja, ki ogrožajo varnost v Ukrajini in ovirajo delo mednarodnih organizacij, na primer Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Za uveljavitev dogovora je potrebna še potrditev na ministrski ravni. O tem bodo tako dokončno odločili zunanji ministri unije na zasedanju v ponedeljek v Bruslju. Ministri naj bi sicer preučili vse vidike ukrajinske krize, vključno z načrtovanim referendumom o neodvisnosti Do-necka in Luganska. (STA) pripravah na Expo 2015 in v drugih javnih zakupih. Za zapahi so se med drugimi znašli direktor za nabave pri Expoju 2015 Angelo Paris, nekdanji senator stranke Naprej Italija Luigi Grillo ter dva stara znanca sil javnega reda še iz časov preiskav »čistih rok« v 90. letih minulega stoletja. Prvi je nekdanji tajnik Krščanske demokracije v Milanu Gian-stefano Frigerio, drugi pa je nekdanji funkcionar Komunistične partije Italije v Milanu Primo Greganti. Hudodelska združba je delovala pod okriljem krožka, poimenovanega po Tomažu Moru. Z izdajanjem zaupnih informacij, pritiski in grožnjami so njeni člani favorizirali razna podjetja, in to v zameno za denar in druge usluge. »Dam vam vse zakupe, ki jih hočete, če boste podprli mojo kariero,« je dejal Paris v telefonskem pogovoru, ki so ga preiskovalci prestregli. Milanski javni tožilec Bruti Liberati je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil, da so se preiskovalci odločili, da takoj porežejo korenine zlikovski združbi, da bi omogočili organizacijskemu stroju, ki pripravlja Expo 2015, da bi čim prej normalno deloval. V Alepu uporniki razstrelili hotel, najmanj 50 mrtvih ALEP - Sirski uporniki so v zgodovinskem delu Alepa razstrelili luksuzni hotel, ki je služil kot vladna vojaška baza. Državna televizija o morebitnih žrtvah napada ni poročala, po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice pa so bili med mrtvimi in ranjenimi pripadniki vladnih enot, poročajo tuje tiskovne agencije. Umrlo je vsaj 50 ljudi. Eksploziv so islamski uporniki nastavili v izkopanem tunelu pod samim hotelom Carlton, kjer so se v času napada nahajali pripadniki režima, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil observatorij. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je v napadu umrlo več kot 50 vojakov. Svetovne sile na pomoč pri iskanju deklet v Nigeriji ABUJA - Iskanju več kot 200 deklet, ki jih je pred tremi tedni v Nigeriji ugrabila skrajna islamistična skupina Boko Haram, se bosta poleg ZDA pridružili tudi Francija in Velika Britanija. Vse tri bodo v državo, ki jo je medtem pretresel nov krvav napad Boko Harama, napotile svoje ekipe strokovnjakov. K ukrepanju je pozvala tudi Pakistanka Malala Jusafzaj. Voditelj skrajne skupine Abubakar Shekau je v začetku tedna priznal, da za ugrabitvijo stojijo njegovi borci. 276 šolark, večinoma starih med 16 in 18 let, so iz šole v mestu Chibok na severu Nigerije odpeljali 14. aprila. Zagrozil je, da jih bodo prodali in menil, da dekleta v prvi vrsti sploh ne bi smela biti v šoli, temveč se poročiti. Draghi: Svet ECB pripravljen ukrepati junija Bruselj, 8. maja (STA) - Svet ECB je pripravljen ukrepati junija, še prej pa bodo v osrednjem organu denarne politike območja evra proučili najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti, je po seji sveta povedal predsednik ECB Mario Draghi. Člani sveta so namreč usklajeno zaskrbljeni zaradi nizke inflacije, resno zaskrbljenost pa vzbuja tudi krepak tečaj evra. (STA) 1 2 Četrtek, 8. maja 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORIŠKA - Odredba računskega sodišča lahko ukine tudi manjšinske urade Nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas S. Ceretta Zdi se, da se javnim upravam ne pišejo svetli časi. Pred nekaj tedni je namreč računsko sodišče odredilo, da so pogodbe o zaposlitvi za določen čas odslej nezakonite oz. da jih ob izteku ne gre več podaljšati pa tudi ne več sklepati. »To je prava katastrofa,« je odločitev ocenil goriški občinski odbornik Stefano Ceretta, saj naj bi se italijanske javne uprave po novem morale odreči vsem sodelavcem, ki so s pogodbo zaposleni za točno določen čas (se pravi s tako imenovanima pogodbama »Co.Co.Co ali »Co.Co.Pro« na primer). Odredba računskega sodišča po Ceretto-vem mnenju žal ne dopušča velikih možnosti interpretacije, saj jasno meče polena pod kolena javnim upravam in dejansko onemogoča kakršenkoli razvoj delovnih razmer. Za nameček postavlja pod vprašaj tudi slovenske in ostale manjšinske jezikovne urade pri občinah Gorica, Ronke in Tržič, ki - žal še vedno - slonijo na osebju s pogodbami za določen čas. »Zelo smo zaskrbljeni, saj zna odredba hudo oškodovati delo javnih uprav. Še najbolj pa me preseneča molk, ki vlada okrog dogajanja. Ni mi namreč znano, da bi se naša deželna uprava ali kaka večja italijanska občina uprli odredbi računskega sodišča ali vsaj zahtevali pojasnila s tem v zvezi.« Goriški odbornik je bil med včerajšnjim pogovorom precej zgrožen nad situacijo, ki sicer po njegovem mnenju le odraža stanje države. »Vse je nejasno, vse je površinsko in površno, po italijansko pač ... « Sam pa zahteva jasne ukrepe, ki bi ravno nasprotno spodbudili zaposlovanje in neko delovno kontinuiteto. »Na tak način tvegamo, da bomo tudi ob občinske jezikovne urade,« nam je Ceretta potrdil sum. Prvi je na spisku furlanski jezikovni urad na goriški občini, saj bo zaposleni v kratkem potekla pogodba; za slovenskega naj bi bili, vsaj v goriški občini, nekoliko bolj mirne duše, saj sta bili prevajalka in tolmačica zaposleni šele marca letos. S podobnimi preglavicami se soočajo tudi v Ronkah, kjer bo zaposleno dekle z znanjem slovenščine kmalu ob službo. »Vemo, da se je deželna vlada že aktivirala in se pogaja z rimsko vlado, tako da čakamo, kako naj tudi sami ukrepamo,« pravi ronški župan Roberto Fontanot in ugotavlja, da bi se bilo treba tega problema lotiti že pred meseci in ne šele sedaj, ko je padla še odredba računskega sodišča. V Ronkah je baje na prepihu kakih deset oseb. Tržiška županja Silvia Altran prav tako ne čaka križem rok, da bi se situacija kar sama od sebe rešila. Občinska uprava se je nemudoma lotila preverjanja škode, ki bi jo izguba delovnih sil povzročila tako rednemu poteku dela kot tudi že utečenim projektom. »Resno upamo v čim prejšnjo rešitev, saj bi bilo za našo občino tako krčenje res pogubno. Zagnali smo veliko projektov in pobud, ki bi jih radi speljali do konca od družbeno koristnih del do podpore mladinski zaposlitveni politiki.« (sas) R. Fontanot RUPA - Silovita nesreča sinoči pred tovarno Kemica Pet ranjenih Dve osebi so odpeljali s helikopterjem najbrž v tržaško bolnišnico bumbaca Sinoči okrog 17.30 se je v Rupi pred tovarno Kemica pripetila silovita prometna nesreča, v katero so bili vpleteni trije avtomobili. Odsek je namreč posebno nevaren zlasti zaradi pretirane hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev, na kar krajani že veliko časa, toda zaman opozarjajo. Po podatkih, ki so nam jih posredovali karabinjerji, je voznica avtomobila Lancia musa, ki je peljala v smeri proti Gorici, izgubila nadzor nad avtomobilom in zavo-zila na nasprotni vozni pas ravno v trenutku, ko je v nasprotno smer peljal avtomobil Fiat punto. Za volanom je sedel moški, ki se ni mogel izogniti silovitemu čelnemu trčenju. Za njim je privozil še avtomobil Peugeot 106, ki je kljub zaviranju trčil v zadnji del avtomobila musa. Na kraj nesreče so se pripeljali trije rešilci, a je bilo takoj jasno, da je zdravstveno stanje dveh voznikov izredno hudo. Poklicali so helikopter, ki je voznico muse in voznika punta odpeljal najbrž v tržaško bolnišnico. Kaže, da se moški bori za življenje. Trojico mladostnikov, ki se je peljala v Peugeotu, so z rešilcem odpeljali v tržaško oz. goriško bolnišnico, vendar njihovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Cesta je bila več ur zaprta, promet pa so preusmerjali. (sas) ZAGRAJ - Izbrali izvajalca Po koncu del vožnja varna Izvedbo del na kritičnih prometnih vozlih na ozemlju občine Zagraj, in sicer na križišču med Ulico Garibaldi in deželno cesto 305 ter tistim med Ulico Garibaldi v višini mosta in pokrajinsko cesto 8, kjer cesta prečka kanal De' Dottori, si je naposled zagotovilo podjetje Na-tison Scarvi iz kraja San Giovanni al Natisone pri Vidmu. Podjetje je namreč Pokrajini Gorica, ki je izvedla razpis po naročilu deželne uprave, ponudilo najboljšo (-15,40-odsotno) ceno: za skupnih 392.882 evrov bo podjetje uredilo prometno varnost na omenjenih vozlih. Dela naj bi po napovedih nekoliko upočasnila promet proti Zagraju s severne strani, hkrati pa olajšala vhod na deželno cesto 305 za vozila, ki prihajajo z Ulice Garibaldi. Prav tako naj bi izboljšala zlasti vidljivost in ma-neverski prostor na Ulici Garibaldi v višini mostu, kjer je ovinek precej ozek in nevaren. RONKE - Nova urbana podoba GRADEŽ - »Barellai« Oproščeni so obtožbe Zaradi zastaranja kazenskega pregona Goriško sodišče je zaradi zastaranja kazenskega pregona oprostilo obtožbe šest članov upravnega sveta fundacije Ospizio marino, ki je upravljala zdravstveni in rehabilitacijski zavod Barellai v Gradežu. Bremenil jih je sum kaznivega dejanja mal-verzacije. Tako je včeraj dopoldne odločil sodni senat med zadnjo sodno obravnavo v Gorici. Na zatožni klopi so sedeli predsednik fundacije Rodolfo Medeot, nekdanji podpredsednik Emanuele Oriti, deželni svetnik Ljudstva svobode in bivši grade-ški župan Roberto Marin, dalje še Mario Pamio, Amedeo Morri in Massimo Vos-ca. Omenjenim šestim nekdanjim članom upravnega sveta so sodili zaradi malver-zacije oziroma zaradi 350.000 evrov deželnega prispevka, za katere ni jasno, kako so bili uporabljeni. Dežela Furlanija Julijska krajina jih je sicer namenila odstranitvi arhitektonskih pregrad, denar pa naj bi bil vložen v druga obnovitvena dela na zgodovinskem sedežu zavoda Ospizio marino v Ulici Fiume, ki je kasneje postal klinika Sant'Eufemia. Sodni postopek zoper šesterico se je začel na podlagi izsledkov preiskave okrog kraha gradeškega ho-spica, ki je bil vreden kar 28 milijonov evrov in ki bo po vsej verjetnosti ostal brez krivcev. Gradeška ustanova je zaradi stečaja fundacije zaprta od leta 2009. Goriško sodišče je določilo novega stečajnega upravitelja - tržaškega odvetnika Enrica Gu-glielmuccija -, ki bo zadolžen, da se še naprej pogaja z zadrugo Confcooperative za nakup stavb. Za ponovno odprtje zavoda se je angažirala tudi deželna uprava. Prizadete osebe, ki so se posluževale storitev zavoda, namreč sprašujejo, naj se čim prej odpre in naj se potrdijo konvencije, ki so v preteklosti omogočale njegovo zdravstveno in rehabilitacijsko dejavnost. Ceremonija za istospolni par Pred predsednikom goriške pokrajine En-ricom Gherghetto bosta jutri svojo isto-spolno partnersko zvezo javno potrdili Perla Del Sole in Elisa Langwieser. To bo že tretji istospolni par, ki se je obrnil na goriško pokrajino s prošnjo o pridobitvi potrdila (ki je sicer brez zakonske vrednosti) o partnerski zvezi. Prva takšna ceremonija ob Gherghettovi udeležbi je bila februarja lani. Evropski laboratorij mladih Na sedežu inštituta za mednarodno sociologijo ISIG v Gorici bo danes ob 11.30 svečano odprtje mladinskega laboratorija za evropsko načrtovanje »Let's Go Europe«, ki je plod sodelovanja med občino in inštitutom. Prirejajo tečaj za gobarje I I LI ^^^ III I I ^^^ Goriška pokrajina bo med 4. in 21. j Poimenovanje trga in nova trgovina zadruge Coop V Ronkah je včerajšnji dan minil v znamenju dvojnega praznovanja: slovesno so namreč odprli trg poimenovan po Giuseppeju Furlanu in pa novo trgovino zadruge Coop Consumatori Nord Est. Slovesnost je zaživela na novonastalem urbanističnem območju med ulicama Mazzini in 7 Giugno, tam, kjer je še pred nedavnim stal agrarni konzorcij. Arhitekt Fabio Legisa je poskrbel za sodoben in hkrati prijeten pogled na nov trg, na katerem vabi k nakupovanju trgovina Coop, ki se je tjakaj preselila z Ulice Redipuglia. Trg je dobil ime po slikarju, politiku in zglednemu občanu Giuseppeju Furlanu. Na trgu je občinska uprava v njegov spomin postavila tudi totem, ki še dodatno bogati pogled na urejeno območje, ki je bilo predolgo zanemarjeno, je na praznični slovesnosti dejal ronški župan Roberto Fontanot. Goriška pokrajina bo med 4. in 21. junijem priredila tečaj za pridobitev dovoljenja za pobiranje gob. Trajal bo 15 ur; prijave zbirajo v uradu pokrajinske lovske in favnistične službe v Ulici Rossini v Gorici (tel. 0481-547120). Razstava italijanskih čipk V prostorih goriške državne knjižnice v Ulici Mameli bodo danes ob 18. uri odprli razstavo čipk »Made in Italy«, ki jo je pripravila goriška čipkarska šola. Knjiga o cerkvi na Prevali V župnijski dvorani v Mošu (Ulica XXIV Maggio 55) bodo drevi ob 20. uri predstavili knjigo avtorice Elise Tofful o cerkvi na Prevali. Njeno raziskavo je omogočila občina Moš. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 9. maja 2014 13 GORICA - Tečaj slovenščine za srednješolce v Dijaškem domu Testenine, ne pašta! V Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča so sinoči člani potegnili črto nad opravljenim delom in se pobliže seznanili z opravljenim delom skozi šolsko leto. Prvič so letos na primer priredili tečaj slovenščine za srednješolske dijake, ki ga je vodila diplomirana slovenistka, 29-letna Ana Cukijati iz Nove Gorice, ki že več let sodeluje s Slovikom in zavodom Ad for-mandum, pa tudi Univerzo na Primorskem, kjer poučuje slovenščino za tuje študente. Obenem lektorira in prevaja, kot novinarka pa sodeluje s Primorskimi novicami. Ana je v goriški izobraževalni ustanovi v glavnem preverjala jezikovne kompetence naših nižješolcev. Od oktobra do danes je opravila 33 ur tečaja, v sklopu katerega so se z dijaki lotevali »živega slovenskega jezika, ki se ga rabi v Sloveniji, tistega, ki ga rabijo mladi v Sloveniji.« Spoznavali so enostavne, uporabne besede ter dialoge v restavraciji, v nakupovalnem središču ali v slaščičarni. Nekaj so jih tudi zaigrali v učilnici, jih uprizorili in celo posneli, da bodo starši videli, kaj so vsega delali. ŽIVE IN ZANIMIVE VSEBINE Na začetku je Ana začela z vajami, da bi prizkusila njihovo znanje. »Ugotovila sem, da slovenščina ni ravno njihov najljubši predmet oz. da sta slovnica in književnost, ki jih obravnavajo v šoli, zanje precej dolgočasni. Dosti se žal učijo na pamet, tako da sem jim skušala ponuditi morebitne asociacije, da bi se stvari lažje naučili in spomnili.« Sproti se je prilagajala njihovim razpoloženjem, »da ne bi vsega priskutila«, vseskozi pa stremela za tem, da bi jim ponudila zanimive in interaktivne vsebine. »Mlade težko stimuliramo, želje in okusi so različni. V razred sem na primer prinesla prospekte, ki jih v Sloveniji dobivamo v poštnih nabiralnikih. Sami so uresničili plakate na temo moje najljubše jedi in pod sličico napisali, kaj to je.« Spoznali so, da v slovenščini nimamo »pašte«, ampak testenine, da nimamo »pomodorja« pač pa paradižnike. V razred je prinesla razne slovenske revije, v katerih so prebrali članek o njihovem najljubšem športniku v aktivni in živi slovenščini in spoznali, kaj pomenijo določene fraze ali metafore. »Kot so tudi nas na fakulteti učili, naj ne delamo dobesednih prevodov, ampak naj spoznamo mišljenje in strukturo sestavljanja stavkov Italijanov, tako je pravilno poznati pravilne strukture slovenskega jezika.« ZAKORENINJENE INTERFERENCE Interferenc z italijanščino je ogromno, pravi Ana, ki ugotavlja da so res globoko zakoreninjene, saj se prenašajo iz generacije v generacijo in jih ne odpraviš. »Za njimi lahko vsakič ponovim pravilno slovensko, stvari pa ne spremeniš več.« Otroci včasih pozabljajo tudi na razmejitev med knjižnim in pogovornim oz. domačim jezikom ali narečjem, tako da je vse preveč pogovornega jezika, je ugotovila. Bolj se čutijo kompetentne v italijanščini, saj je hitro ustreznica v italijanščini na jeziku. »Okolje, v katerem živijo, je namreč italijansko in ti moraš biti toliko bolj zavesten in zaveden v uporabi jezika. Da se res odmakneš in vzameš v roke knjigo enega slovenskega avtorja, raje kot prevod.« Žalosti jo dejstvo, da je Dijaški dom tako blizu nekdanji državni meji, pa vseeno je kakor, da bi nekaj zmanjkalo o tem, kaj je na drugi strani. »Upam, da bomo prek izdelkov ozavestili tudi starša, saj vse izhaja iz družinskega okolja. Vsi se trudimo, vsi delamo napake in se na njih učimo.« KAKO SE KLIČEŠ? Ana je bila presenečena, ko je izvedela, da hodijo nižješolci na zeleni teden v Slovenijo in z vlakom v Bohinj. Nekatere stva- ri so zelo pohvalne, druge pa manj. »Še vedno slišiš, kako se kličeš? Ko bi se danes srečala otrok iz Ljubljane in Gorice, bi se težko razumela.« Koristne bi bilo zato poletne šole, pravi: ko bi bili otroci dva tedna obkroženi samo s slovenščino. »Večkrat jim svetujem, naj vklopijo doma radio, da jim vsaj v ozadju čeblja, tako da ujamejo into-nacijo, melodijo, izgovarjavo.« Pa se izgovarjajo, da ne lovijo slovenskih frekvenc. Ana upa, da se s takimi tečaji vseeno kaj premakne. »Če so vsaj pet novih besed odnesli, bom zelo vesela. Če bomo nadaljevali, pa bo še boljše.« »Dobro delo,« sem ji pomahala na vratih. Pa mi je rekla, da je to italijanski »buon lavoro« in da tega raje ne uporabljamo; čisto preprosto lahko pomahamo »dobro delaj« ali »dobro opravi« ali pa samo »srečno!« Sara Sternad 29-letna slovenistka Ana je slovenščino uvajala tudi s pomočjo mladinskih revij GORICA - V centru Bratuž »večer dveh Podbersičev« bumbaca AJDOVŠČINA Pilonovo galerijo bo leto dni vodila Nataša Kovšca Irene Mislej, ki se je po osemnajstih letih opravljanja funkcije direktorice Pilono-ve galeriji v Ajdovščini upokojila, bo za leto dni nasledila Nataša Kovšca. Z delom je začela konec aprila, v svojem kratkem mandatu pa ima pred seboj več pomembnih nalog. Kot eno najpomembnejših je izpostavila ureditev skladiščnega depoja galerije. Kot je pojasnila, so slike in ostali predmeti slikarja Vena Pilona ter podarjene slike njegovih prijateljev sedaj shranjene v neustreznih prostorih na podstrešju galerije. Ker pa je Pilo-nova galerija na seznamu državnih muzejskih zbirk, mora imeti urejene primerne skladiščne prostore. Te naj bi v prihodnje uredili v bližnji Rustjevi hiši, ki jo je v te namene občina Ajdovščina že odkupila. Kovšca bo sledila programu dela Mi-slejeve, ki je bil že potrjen. »Prišlo bo do nekaj manjših sprememb, vendar ne bodo predstavljale kakšnih bistvenih novosti v programu dela galerije,« je povedala v.d. direktorice Pilonove galerije. Depo v odkupljeni hiši, ki stoji v neposredni soseščini Pilono-ve galerije, bi bil dovolj velik za kvalitetno hrambo umetnin. V prihodnje pa bo treba opraviti tudi digitalizacijo umetnin, ki so v lasti Pilonove galerije. V galeriji bodo še naprej pripravljali mesečne razstave priznanih slovenskih umetnikov, sodelovali s srednjimi in osnovnimi šolami, v načrtu pa imajo tudi študentske delavnice. Kovšca si bo prizadevala predvsem za ohranitev doslejšnjega umetniškega in strokovnega nivoja galerije, obenem pa se bo zavzela za večjo odprtost galerije javnosti. »Želim si, da bi bila galerija prijazna do obiskovalcev in čimbolj dostopna javnosti. Zato bomo v prihodnje pripravljali tudi javna vodenja, ki jih doslej nismo imeli,« je še povedala. »Kulturno bogastvo je tu večje kot v matici, Sovodnje imajo za lepo knjigo pregovorov« Stric in nečak na javnem srečanju »Večer dveh Podbersičev« je Erika Jaz-bar v imenu prirediteljev označila sredino »srečanje pod lipami« v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Glavni gost je bil msgr. Renato Podbersič, z njim pa se je pogovarjal Renato Podbersič mlajši. Srečanje v organizaciji centra Bratuž in Krožka Anton Gregorčič je bilo prijetno, ker sta se stric in nečak pogovarjala neformalno in sproščeno, in zanimivo, ker ju druži ljubezen do zgodovine, do primorskih in goriških korenin. Msgr. Podbersič, po rodu iz Vrtojbe, je bil dolgo let škofov vikar v Kopru, od lanske jeseni je župnijski pomočnik zlasti v so-vodenjski občini, kjer tudi živi, nedavno je postal novi predsednik Goriške Mohorjeve družbe. Podbersič ml., raziskovalec, pu- blicist in zgodovinar, je stricu ponujal iztočnice za pogovor o različnih temah iz preteklosti in sedanjosti, o njegovi duhovniški poti in kulturnem delu. Msgr. Podbersič je med drugim povedal, da je v Sovodnjah že pognal korenine in se tu čuti kot doma, saj so ga ljudje lepo sprejeli. V vipavskem semenišču je prejel klasično izobrazbo, »širino, ki omogoča humanistično razmišljanje, potrebno za sprejemanje drugače mislečih«. V pastoralnem delu je veliko naredil v delu z družinami, s tečaji priprave na zakon, pa tudi z zakonskimi skupinami. Njegova prva naloga je duhovništvo, je dejal, takoj za njim pa je njegova velika ljubezen kulturno delovanje. Že v osnovni šoli je v rojstni vasi zbiral domače besede in zgodbe. To za- nimanje se je pred 25 leti še okrepilo, saj je v Istri našel veliko etnološko bogastvo. Posebno rad ima - in zbira - pregovore. »Tudi Sovodnje imajo za lepo knjigo pregovorov,« je opozoril. Napisal je že nekaj knjig o narečjih in oblačilni kulturi, ob prostem času piše tudi igrice, seveda v vrtojbenskem narečju. V isti dialekt je prevedel celo štiri evangelije. V načrtu ima knjigo in video-posnetek o vrtojbenskih vodnjakih, piše pa tudi o vojni s poudarkom na domači vasi. Po letu in pol, kar deluje med Slovenci v Italiji, meni, da je tu našel veliko in razvejano kulturno bogastvo, »večje kot v matični domovini«, žal pa doživlja tudi veliko razdeljenost med ljudmi, »medtem ko bi bilo, za dobro vseh, dosti bolje, ko bi se poenotili«. NOVA GORICA - »Vojna« napisov Na Sabotinu čez dan JJ, zvečer pa ponovno Tito Žareči (zgoraj) in v JJ spremenjeni Tito (desno) k.m. Napis, ki so ga aktivisti z obeh strani meje v začetku aprila znova postavili na Sabotinu, je v prejšnji noči spremenil vsebino. Na vrhu hriba nad Solkanom včeraj čez dan ni več pisalo Tito temveč JJ. Začetnici se, kot je znano, uporabljata za poimenovanje predsednika SDS Janeza Janše. Napis je bil očitno spremenjen v noči na četrtek, se pravi kakih 24 ur pred sinočnjo baklado, ki sta jo na predvečer današnjega dneva zmage organizirala novogoriško območno združenje borcev za vrednote NOB in Sekcija maj 45. »To je samo dodatna reklama. Najmanj deset ljudi se mi je danes javilo in mi dejalo, da niso nameravali na Sabotin, a se bodo prišli samo zato, ker je bil napis podrt,« je zadevo včeraj popoldan, nekaj ur pred začetkom baklade, komentiral Darko Žnidarčič iz Sekcije maj 45. Po nje- govem mnenju je za spremembo napisa poskrbelo »72 stricev in tet iz ozadja, podpisnikov peticije proti napisu«. »V načrtu imamo, da še danes napis ponovno spremenimo v Tito, težava pa je v tem, ker so ljudje še v službah. Popoldan bomo napis, kolikor se bo le dalo, sanirali,« je še pojasnil Žnidarčič in dodal, da bodo s popravljanjem napisa Tito na Sabotinu vztrajali tudi v bodoče, če bo še prišlo do razdiranja in spreminjanja. In zvečer je bil napis res že popravljen, na Sabotinu so znova izstopale bele črke Tito, kasneje pa so s pomočjo bakel v temi še zažarele. Na letošnjo deseto obletnico osvetlitve napisa Tito oz. Naš Tito so organizatorji pripravili še posebej slovesen program. Slavnostna beseda je pripadla Milanu Gorjancu, članu predsedstva Zveze borcev, kulturni program je izvajal reper Darko Nikolovski, na prizorišču sta bili postroje-ni dve partizanski enoti. Včeraj zvečer je napis Tito zažarel še v Renčah, Braniku in Dekanih. (km) 14 1 0 Nedelja, 14. maja 2014 GORIŠKI PROSTOR / TRŽIČ - Smrtonosna »dediščina azbesta« Vsak teden dva do pet primerov smrti »Tožilstvo resno tvega, da ne bo kos takšnemu bremenu« Vsak teden se v pisarnah državnega tožilstva v Gorici pojavita dve do pet obvestil o smrti zaradi posledic izpostavljenosti azbestu. Novi fascikli se tako pridružijo stoterim, ki še čakajo na sodni razplet. »Stanje je nevzdržno. Naše majhno tožilstvo resno tvega, da ne bo kos takšnemu bremenu,« je izjavila goriška namestnica državnega tožilca Valentina Bossi, ki je na javnem srečanju o »dediščini azbesta« včeraj v Tržiču zastopala vodjo tožilstva Caterino Aiello. Srečanje, ki ga je organiziralo goriško zdravstveno podjetje, je vnovič obelodanilo podatke o tragediji, ki je prizadela Goriško in še zlasti Tržič. Številke, ki jih je navedla Valentina Bossi, je potrdil onkolog Vincenzo De Pangher. Če odmislimo tisoče smrti, so v goriškem oddelku od leta 1981 dalje ugotovili 360 primerov obolenja z malignim mezoteliomom plevre, v obdobju med letoma 1993 in 2012 pa so na ozemlju goriške pokrajine evidentirali še 285 primerov bolezni, povezanih z azbestom - v povprečju po petnajst na leto. Edina pozitivna nota - čeprav je v teh primerih izraz »pozitivna« neprimeren - je dejstvo, da je vrhunec obolevanja mimo, če upoštevamo, da je bil azbest z zakonom prepovedan leta 1992. Število bolnikov bi torej moralo iz leta v leto počasi upadati. Res pa je tudi, da latenčna doba z azbestom povezanih bolezni traja celo od 50 do 70 let, pričakovati je zato, da bo v prihodnosti še veliko oseb potrebovalo pomoč. Glede tega je zgovoren podatek, da na deželni center za azbest (CRUA), ki ga je goriško V okolju je še veliko azbesta zdravstveno podjetje ob koncu lanskega leta po naročilu deželne uprave ustanovilo v okviru tržiške bolnišnice, se je do danes obrnilo že 150 oseb. Da je center operativen, je včeraj v Tržiču poudarila deželna odbornica za zdravje in socialo, Maria Sandra Telesca, ki je skupaj z ostalimi govorniki podala obračun dosedanjega boja proti azbestu, izpostavila pa je tudi strategijo za prihodnost. »Center CRUA je bil ustanovljen kot referenčna ustanova za sprejemanje bolnikov, ki jih primerno usmerjajo in spremljajo v diagnostičnih postopkih in med terapijo, hkrati pa zagotavlja tudi psihološko oskrbo in asistenco na področju zavarovanja. Center je zgleden primer deželnih strategij, ki ciljajo na čim bolj tesno integracijo med zdravjem in okoljem, obenem pa tudi na preventivo,« je naglasila odbornica in dodala, da današnja prioriteta so tudi ukrepi za večjo varnost in ozaveščenost na delovnih mestih. Srečanja se je udeležila tudi deželna odbornica za okolje Sara Vito, ki je napovedala, da bo dežela posodobila zemljevid onesnaženih območij na ozemlju FJK, na tej osnovi pa bodo programirali sanacijo in določili prioritete. »Deželna uprava je v sodelovanju z okoljsko agencijo ARPA sestavila načrt za popis in računalniško obdelavo informacij o krajih, onesnaženih z azbestom. Zemljevid je bil zadnjič ažuriran leta2006. Predviden je tudi popis javnih stavb ali poslopij, ki so javnosti odprta, pa še okoljsko monitorira-nje krajev, za katere se bo izkazalo, da tvegajo onesnaženost zaradi navzočnosti azbestnega materiala,« je pojasnila Sara Vito in še napovedala, da namerava dežela ustanoviti Observatorij za okolje in zdravje, za 22. maja pa je sklicano zasedanje deželne komisije za azbest. V Tržiču je bilo tudi povedano, da bo dežela nakazala 2,5 milijona evrov državnih sredstev za sanacijo šolskih stavb in da so že evidentirali enajst šol, kjer bodo odstranili azbest. Kritičen pa je bil predsednik pokrajine Enrico Gherghetta: »Potrebno bi bilo preverjati morebitni strup v novih materialih. V centru CRUA bi morala torej potekati tudi raziskovalna dejavnost, ki pa je ne bo.« SVETA GORA - Uto Ughi na festivalu eStoria Violinski poklon Poleti leta 1917 je Arturo Toscanini na isti gori dirigiral godbo italijanske vojske Marijino svetišče na Sveti Gori bo v četrtek, 22. maja, gostilo poseben glasbeni dogodek. V okviru festivala zgodovine eStoria, ki bo v Gorici potekal od 22. do 25. maja pod naslovom »Trincee« (Strelski jarki), bo na gori koncertiral italijanski violinist Uto Ughi, ki je v svoji karieri nastopil na najpomembnejših odrih sveta. Večer posvečajo spominu na soško fronto. Na kraju, kjer je poleti leta 1917 Arturo Toscanini dirigiral godbo italijanske vojske po bitki pri Banjšicah, je združenje eStoria v okviru projekta pokrajine Gorica Kras 2014+ in v sodelovanju s Fundaci- jo Poti miru organiziralo koncert v spomin na vojake vseh narodov, ki so se borili v teh krajih. Po zaključku koncerta se bo Uto Ug-hi javno pogovarjal z Armandom Tornom, enim najprodornejših kolumnistov dnevnika Corriere della Sera. Pogovoru se bo pridružil tudi Franco Slataper, sin Guida Slataperja in nečak Scipia, ki so ga avstro-ogrski vojaki zajeli med enajsto soško bitko prav na Sveti Gori. Na programu bodo skladbe T.A. Vitalija, Beethovna, Dvoraka, Wieniawskega in Saint-Saensa. Informacije o rezervacijah so na voljo na spletni strani www.estoria.it. DORNBERK - Zasaditev lipe Predsednik pozval k slogi kljub ideološkim razlikam Borut Pahor:»Obnašanje italijanske države zelo usmerjeno v skupno prihodnost« Uto Ughi Pahor sadi lipo (zgoraj) in z osnovnošolcem Luko ob knežjem kamnu (spodaj) k.m. Državni simboli naj združujejo in ne ločujejo, uspemo pa lahko le, če se bomo, kljub legitimnim razlikam med nami - političnim in ideološkim -, potrudili v složnem sobivanju. Takole sta skupnih misli na včerajšnji slovesnosti v Dornberku poudarila slovenski predsednik Borut Pahor in novogo-riški župan Matej Arčon. Dogodek je bil prvenstveno namenjen počastitvi 600. obletnice ustoličenja zadnjega slovenskega kneza na Gosposvetskem polju, počastil pa je tudi spomin na prvo, drugo ter osamosvojitveno vojno. Besede o slogi, ki naj nas druži kljub razlikam, so imele prav včeraj še posebej simbolen pomen: ob najnovejšem ravsanju za vsebino napisa nedaleč stran na Sabotinu, ki so ga iz Tito spremenili v JJ in nato zopet v Tito ter to v pičlih 24 urah, so izpadle še posebej sporočilno. Da je včerajšnja prireditev bila polna zgodovinske, a zelo aktualne simbolike, je poudaril Pahor, ki je poleg obletnice ustoliče-nja na Gosposvetskem polju spomnil še na deseto obletnico vstopa Slovenije v EU ter na včerajšnjo 25. obletnico velikega ljudskega protestnega zborovanja na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je pesnik Tone Pavček leta 1987 prebral slavno Majniško deklaracijo. Starodavni simbol slovenstva - lipo so predsednik, župani, predstavniki združenja veteranov vojne za Slovenijo Veteran, slovenske vojske in dornberški osnovnošolci posadili tik ob spominskem obeležju vojne za samostojno Slovenijo. Predstavniki združenja Veteran so predsedniku izročili še plaketo za zasluge, Pahor pa je posebno pozornost izkazal osnovnošolcu Luki, ki je za prireditev skupaj z očetom izdelal knežji kamen v naravni velikosti. »Ob pogledu na ta knežji kamen, pa na to obeležje vojni za samostojno Slovenijo in na evropsko zastavo vidim zgodovinski lok boja našega naroda. Zato da smo stali in obstali kot Slovenci,« je po uradnem nagovoru še povedal Pahor in z občinstvom, Primorci, delil nedavno izkušnjo z obiska v Rimu: »Rad bi vam prenesel občutke, ki so me prevevali ob obisku v Italiji. Vi boste to razumeli bolje kot drugi prebivalci naše države. Zgodovinske izkušnje, ki smo jih imeli Slovenci s tem narodom v zadnjem stoletju, so bile zelo različne in mestoma tudi zelo surove. Zdelo pa se mi je, da je, ne samo sprejem predsednika Giorgia Napolitana, ampak tudi obnašanje vse italijanske države do mene, kot predstavnika slovenske države, zelo spoštljivo in zelo usmerjeno v skupno prihodnost in zelo iskreno naklonjeno temu, da bi se rane iz preteklosti ne pozabile, a se tudi ne obnavljale. In da bi skupaj naredili nekaj boljšega za prihodnost naših otrok.« Katja Munih SOVODNJE - Občinska enotnost »Letališče in turizem razvojni priložnosti« Predsinočnjim je na shodu v Škrljah prišlo do zanimive razprave na številna vprašanja, ki jih je dosedanja županja in kandidatka Občinske enotnosti Alenka Flo-renin predstavila pozornemu občinstvu. Precej zanimanja vlada okrog bodočega razvoja letališča, ki ga je občinski odbornik Erik Petejan takole strnil: »Konzorcij Amedeo Duca dAosta je sredstvo, s katerim si občini Gorica in Sovodnje prizadevata, da bi v prihodnje upravljali goriško (v preteklosti poznano kot mirensko) letališče. Konzorcij, v katerem sta z manjšimi deleži prisotni tudi pokrajina Gorica in goriška Trgovinska zbornica, pričakuje koncesijo, na podlagi katere bo lahko udejanjil svojo politiko razvoja letališča, ki jo že dolga leta pogrešamo. Gre za področje zgodovinskega pomena, primerno tako za letalstvo kot tudi za podjetniške in rekreacijske dejavnosti. Več kot milijon kvadratnih metrov velika zelenica privablja občane obeh občin pa tudi iz šir- šega okoliša za šport in rekreacijo, in to kljub temu, da ustrezne ponudbe ni; v tem vidimo potencial za razvoj turizma, ki je za občinsko upravo prioriteta, tako kot potreba po varstvu okolja - ob upoštevanju bližnjih naselij - in specifični namembnosti tega področja. Tudi z letalsko dejavnostjo povezana podjetja se sedaj zanimajo za goriško letališče in nameravajo v njem nastaniti svojo proizvodno dejavnost. Letališče je zanje zanimivo zaradi velike dimenzije, letalstvu primerne lege in bližine infrastruktur. Razvoj nišne industrije in obrtništva predstavlja priložnost za ponovno rast krajevnega gospodarstva in obogatitev teritorija.« Alenka Florenin SOVODNJE - Slovenska skupnost »Kmetijskim dejavnostim zagotoviti infrastrukturo« Na ponedeljkovem volilnem shodu stranke Slovenske skupnosti (SSk) v Lokandi Devetak na Vrhu so se domačinom predstavili županski kandidat Julijan Čav-dek in kandidati za občinski svet. Čavdek je orisal strankin volilni program in izpostavil programske točke, ki zadevajo Kras in zlasti Vrh. Dejal je, da je potrebna širitev ceste in ureditev neas-faltiranih odsekov, opozoril je še na problem razsvetljave in ureditev javnega parkirišča pri šolski stavbi. Glede razvoja je dejal, da mora temeljiti na spodbujanju pridelovanja tipičnih lokalnih proizvodov, ki se morajo nato vključiti v širšo eno-gastronomsko in turistično ponudbo. V ta namen mora občina Sovodnje zagotoviti ustrezno infrastrukturo, za katero so potrebni dogovori z deželo FJK in gospodarskimi operaterji. V to razmišljanje se je vključila podpredsednica pokrajine Mara Černic, ki je orisala projekt Kras 2014+ in delovanje Lokalne ak- cijske skupine (LAS) Kras, ki bo imela v naslednjem programskem obdobju več denarja za kraško področje. Poudarila je, da ravno evropski programi predstavljajo spodbudo za razvoj kmetijskih dejavnosti na Krasu v navezi z eno-gastronomskimi in turističnimi subjekti. Čavdek in Černičeva sta soglašala, da velika razvojna priložnost je tudi stoletnica prve svetovne vojne. Čavdek je predstavil še povezavo med SSk in juž-notirolsko stranko SVP na evropskih volitvah. Nosilec liste je dosedanji poslanec Herbert Dorfmann. Na tretjem mestu je Tanja Peric iz SSk, edina predstavnica Slovencev v FJK na letošnjih evropskih volitvah. Julijan Čavdek / GORIŠKI PROSTOR Petek, 9. maja 2014 15 GORICA - Z današnjim dnem v Pokrajinskih muzejih Razstavljajo dragocene uniforme evropskih vojsk V okvir spominskih pobud ob letošnji stoti obletnici začetka prve svetovne vojne se vključuje tudi razstava »Belle Époque in divisa«, ki jo bodo danes ob 18.30 na pobudo Pokrajine Gorica in v sodelovanju z goriško občino ter združenjem Isonzo odprli v palači Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju. V štirih dvoranah bo na ogled trideset različnih uniform evropskih vojsk, ki so bile življenjsko bitko na bojiščih med prvo svetovno vojno. Razstavljene uniforme segajo sicer v obdobje pred samim konfliktom, saj je najstarejša iz leta 1890, najmlajša pa iz leta 1914, se pravi, iz leta, ko se je vojna šele začela. Ob vsaki razstavljeni uniformi bodo namestili ustrezne informativne okvirčke, na stenah pa bodo viseli panoji s preslikanimi originalnimi dokumenti, ki bodo svojevrstno uokvirjali obdobje. V prvi dvorani bodo predvajali tudi vi- Vodeni ogled s predsednikom združenja Isonzo bumbaca deoposnetek o splovitvi velike bojne ladje Viribus Unitis avstro-ogrske vojne mornarice 24. junija 1911 v Trstu. Kot radovednost lahko zabeležimo, da se je tistega dogodka udeležil tudi avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand z ženo. Usoda je hotela, da je ravno z ladjo Viribus Uni- tis odplul proti Bosni, kjer ga je na Vidov dan, 28. junija 1914 v sarajevu atentator srbskega rodu ustrelil. Ista vojna ladja je nato njegovo truplo spet pripeljala v Trst. Obiskovalci bodo lahko iz dvorane v dvorano spremljali spreminjanje uniform, zlasti njihovih barv, oblik in dra- gocenosti gumbov ter krojev. Vse so opremljene s klobuki oz. čepicami, ponekod imajo lutke pripasane tudi sablje. Med drugimi so razstavljene tudi škotska uniforma s krilom - kiltom, uniforma ameriškega mornarja in ruskega pe-šaka. (sas) GORIŠKA »Pomagajmo malemu Reneju« Na Primorskem se je sprožila solidarnostna nabiralna akcija »Pomagajmo malemu Reneju«, h kateri so pristopili tudi goriški Kulturni dom oz. festival Komigo, kulturna zadruga Maja (Solidarnostni odbor Gorica) in športno združenje Dom. Rene ima manj kot dve leti in živi v bližini Mirna. Je bister in živahen fantič, ki pa se je rodil z deformacijo desne noge: manjka mu kost fibula in noga se mu zaradi tega vedno bolj krivi. Zdravniki v Ljubljani so že dvignili roke in predlagali amputacijo. Obstaja tudi druga rešitev, in sicer 3-kratni kirurški poseg pri specialistu na Floridi, ki pa stane vrtoglavih 180.000 evrov. Re-nejeva družina si stroška ne more privoščiti. Ameriški zdravnik prihaja enkrat letno v Milan, kamor naj bi malega Reneja odpeljali na pregled in nadaljnjo obravnavanje 20. junija letos. Do takrat naj bi udeleženci v nabiralni akciji pridobili potrebna sredstva, da pomagajo fantiču rešiti nogo. Pobudniki vabijo ljudi, da po svojih močeh prispevajo v solidarnostni sklad; prostovoljne prispevke zbirajo tudi v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). VIŠNJEVIK Stregli bodo sto različnih rebul Danes in jutri v Višnjeviku poteka petnajsti Praznik rebule in oljčnega olja. Danes ob 17. uri bodo odprli sobo za senzorično ocenjevanje oljčnih olj, ob 18. uri sledi delavnica »Rebula«, ki jo bo vodil Denis Rusjan. Organizatorji ob tem obljubljajo kulinarično razvajanje z rebulo in oljčnim oljem. Razstavljeni bodo izdelki iz sivke, sadja in oljk. Vaški vinarji, lokalne vinske kraljice in kraljica Rebule bodo predstavili svoja vina. Na vaškem trgu bodo ob 21. uri najboljši oljkarji prejeli nagrade, zaplesati bo moč ob živi glasbi z ansamblom Argonavti. Jutrišnje dogajanje se bo začelo ob 17. uri s kulturnim programom in z degustaci-jami sto različnih rebul. Na ogled bo razstava domačega peciva, akvarelov Darinke Sirk in izdelkov iz sivke. Obiskovalcem bodo postregli z domačo hrano in oljčnim oljem. Najmanjši bodo ob 19. uri lahko uživali ob animaciji z Andrejo Zupančič. Pripravljen je tudi bogat srečelov. Za zabavo in ples bo med 21. in 2. uro poskrbel Rok'n'band. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče »OSEM ŽENSK« je naslov kriminalke Roberta Thomasa, v režiji Ane Facc-hini, s katero se bo KTD Zarja iz Bilj predstavilo v soboto, 10. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovod-njah. Prireja in vabi Kulturno društvo Sovodnje. DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ bo nastopil v Mladinskem centru Vrtojba 11. maja ob 17. uri s komedijo »Skupno stanovanje«. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: 10. maja, ob 20.30 »Donne di ve-nerdi«, nastopa skupina Nautilus Cantiere Teatrale iz Vicenze; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 9. maja, ob 10. uri in 18. uri »Rokovnjači« (Miha Nemec, Nejc Valenti, Niet); ob 20. uri »Hamlet« (William Shakespeare); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro« 22.00 »Nymphomaniac vol. 2« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 2: 18.10 »Il centenario che salto dalla finestra e scomparve«; 20.10 - 22.00 »Locke«. Dvorana 3: 17.45 - 19.50 - 22.10 »Tracks - Attraverso il deserto«. Ob prazniku filma bodo do 15. maja vstopnice po 3 evro (5 evrov za filme 3D). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 »La sedia della felicità«; 18.15 - 20.20 - 22.10 »Brick Mansions«. Dvorana 2: 16.20 »Violetta - Backstage Pass«; 18.00 - 20.00 »Il centenario che salto dalla finestra e scom-parve«; 22.00 »Nymphomaniac vol. 2« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 3: 17.15 »Un fidanzato per mia moglie«; 19.50 - 22.10 »Devil's Knot - Fino a prova contraria«. Dvorana 4: 17.30 - 21.40 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; 20.00 »Un fidanzato per mia moglie«. Dvorana 5: 16.30 »Nut Job - Opera-zione noccioline«; 18.10 - 19.50 - 21.40 »Locke«. Ob prazniku filma bodo do 15. maja vstopnice po 3 evro (5 evrov za filme 3D). DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.00 »Alabama Monroe« (Filmski teden Evrope); vstop prost. Razstave »ARHITEKTURA KRASA« je naslov skupinske fotografske razstave, ki jo bodo odprli danes, 9. maja, ob 18. uri v galeriji Modras v Rimski ul. 24 v Doberdobu. GORIŠKI MUZEJ obvešča, da bo v sklopu konservatorsko-restavratorske transverzale 9. in 10. maja med 10. in 18. uro v Vili Bartolomei v Solkanu voden ogled prenovljene razstave v spremstvu konservatorja-restavra-torja Goriškega muzeja. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5/7 (vhod skozi trgovino) v Gorici bo danes, 9. maja, ob 18. uri odprtje slikarske razstave Rite Spina. Slikarko bo predstavil Juan Arias Gonano; na ogled bo do 24. maja od torka do sobote 9.00-12.30 in 15.30-19.00. Koncerti V GLEDALIŠČU VERDI bo v organizaciji Fundacije Goriške hranilnice danes, 9. maja, ob 21. uri koncert Mas-sima Bubole z naslovom »Il Testamento del Capitano«, sodeloval bo mladinski pevski zbor Freevoices; vstop prost do zasedbe mest. SNOVANJA 2014 v organizaciji SCGV Emil Komel: v soboto, 17. maja, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici »Mi smo pomlad«. Pojejo in igrajo učenci SCGV Emil Komel in Glasbene Matice Ljubljana. H Šolske vesti POKRAJINSKE LESTVICE UČNEGA OSEBJA - POKRAJINSKI URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil 16. aprila 2014 na spletni strani www.scuola.fvg.it (Scuole in lingua slovena - natečaji in lestvice) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic (»graduatorie a esaurimento«) za slovensko učno osebje. Posodobitev zadeva le osebje, ki je v omenjene lestvice že vključeno. Vlogo morajo preko spleta (www.istruzione.it - ISTAN-ZE ON LINE) predstaviti vsi, tudi tisti, ki so le pogojno vpisani in sicer do 10. maja ob 14. uri. Podrobnejše informacije na že navedeni spletni strani Urada za slovenske šole. V MLADINSKEM DOMU GORICA (Ul. Don Bosco 60 v Gorici) poteka priprava na maturo 2014 za tretješolce: v prvem delu, do 30. maja, od 17. ure do 18.15, bo vsak dan na vrsti eden izmed glavnih predmetov (slovenščina, angleščina, italijanščina, matematika, nemščina). Posebna pozornost bo posvečena pripravi na test INVALSI. Drugi del bo potekal od 3. do 6. junija, od 15. do 18. ure, z dvema enotama na dan; informacije po tel. 0481-536455, 0481-280857, 331-6936603, 3666861441; mladinskidom@libero.it. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 27. in 28. junija dvodnevni avtobusni izlet, namenjen ogledu pomembnega mesta Parme in zelo zanimivih gradov v okolici. Vpisovanje samo do 21. maja na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481532092 (Emil D.). Na račun 100 evrov. SPDG vabi v nedeljo, 11. maja, na pohod, ki ga v okviru pobude Družne planinske poti prireja PD Brda. Pohod bo na trasi dolgi okrog 10 kilometrov in bo trajal približno tri ure. Izhodišče pri razcepu cest Zarščina- zavetišče na Kora-di. Start ob 8. uri. Oprema: običajna po-hodniška. Zbirališče za udeležence SPDG pri Rdeči hiši, odhod ob 7.15, prevoz lastna sredstva in društveni kombi. Prijave in informacije Andrej Rosano, tel. 320-1423712; andrej@spdg.eu. 13 Obvestila AŠZ DOM GORICA obvešča, da potekajo dnevi odprtih vrat v telovadnici Kulturnega doma v Gorici: brezplačna vadba za vse, ki bodo želeli poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Micro-minibasket (letniki 2004 in mlajši): torek in sreda od 16.30 do 17.30 in petek od 16.00 do 17.00; Under 12 (letniki 2002-03): torek in sreda od 17.30 do 19.00 in petek od 17.00 do 18.00; cheerleading (vadba je namenjena dekletom osnovne šole): ponedeljek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.30 do 18.00; informacije pri AŠZ Dom, tel. 0481-33288, domgori-ca@gmail.com in Andrej Vremec, tel. 338-588958, marinandrej@alice.it. UPOKOJENCI CISL za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prirejajo praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Števerjanu v soboto, 17. maja; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481533321 od ponedeljka do petka. 0 Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosve-te vabijo na slovesnost podelitve 10. Priznanja Kazimir Humar goriški skupnosti Marijinih sester Čudodelne Svetinje ob 70-letnici prihoda sester v Gorico in 50-letnici Doma Marije Kraljice danes, 9. maja, ob 19. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na slovesnosti bodo sodelovali otroški pevski zbor SCGV Emil Komel iz Gorice z zborovodkinjo Da-mijano Čevdek Jug, nagovor bo imela Lojzka Bratuž, utemeljitev priznanja bo prebrala Monica Quaggiato. ALCI obvešča, da bo v soboto, 10. maja, od 15. do 18. ure na sporedu majska delavnica družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS po tel. 327-0340677. V PALAČI ATTEMS na Trgu de Amicis 2 v Gorici bo v soboto, 10. maja, med 9. in 13. ter med 14. in 18. uro posvet na temo otroških motenj v obnašanju in težav v dojemanju v organizaciji socialne zadruge Terranova z naslovom »Bambini difficili o speciali?«; vstop prost. ČEZMEJNO SREČANJE O AZBESTU bo v ponedeljek, 12. maja, ob 18. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah. Sodelovali bodo Chiara Paternoster, članica združenja obolelih zaradi azbesta iz Tržiča, Radivoj Velušček, predsednik Društva obolelih zaradi azbesta in Ernest Znidaršič, član sindikata SO Brda. Predstavili bodo tudi knjigo novinarja Roberta Covaza »Amianto - I polmoni dei cantierini di Monfalco-ne«. Srečanje prireja kulturno društvo Jadro iz Ronk v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice, Društvom obolelih zaradi azbesta iz Slovenije, SO Brda, združenjem ANMIL iz Gorice in Forumom za Gorico. SKD JEZERO iz Doberdoba vabi v četrtek, 15. maja, ob 20. uri na kulturni večer, posvečen Srečku Kosovelu na sedežu društva. Sodelovali bodo otroci osnovne in srednje šole iz Doberdoba, vokalna skupina Sraka iz Štan-dreža in glasbena skupina žensk univerze za tretje življenjsko obdobje iz Nove Gorice, ki bo igrala na citre. AŠKD KREMENJAK prireja v petek, 16. maja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah (Prvomajska ulica 20) predavanje Emanueleja Mettija o klopih, komarjih in gadih; potekalo bo v italijanskem jeziku. AŠKD KREMENJAK prireja v soboto, 17. maja, ob 19. uri v večnamenskem centru v Jamljah (Prvomajska ulica 20) projekcijo dokumentarnega filma »Kraška dediščina Marjana Miklavca« in razstavo njegovih slik; sledil bo zaključni nastop tečajnikov diatonične harmonike. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prireja muzikal »Briljantina-Grease« v petek, 30. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.00, Alberto Furlan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Livio Pa-strello iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V MEDEI: 14.00, Luigi Cattarin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Medei in na pokopališče v Krminu. 1 6 Petek' 9 maja 2014 APrimorski r dnevnik Evroliga z idealno peterko BARCELONA - Košarkarska evroliga je sestavila letošnjo idealno peterko tega tekmovanja. V njej sta dva košarkarja Reala, in sicer branilca Sergio Rodriguez in Rudy Fernandez, prostala tri mesta pa so zapolnili še branilec milanskega Armanija Keith Lengford, Sonny Weems iz CSKA-ja in hrvaški center Barcelone Ante Tomic. V drugo peterko so se uvrstili Vassilis Spanoulis (Olym-piacos), Ricky Hickman (Maccabi Tel Aviv), Viktor Hirjapa (CSKA Moskva), Nikola Mirotic (Real) in Stephane Lasme (Panathinaikos). Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Priznanje za skandinavske države NYON - Evropska nogometna zveza (na sliki predsednik Platini) je Norveško, Švedsko in Finsko zaradi vzornega obnašanja njihovih nogometašev in navijačev nagradila z dodatnimi mesti za ekipe iz teh držav v prvem krogu kvalifikacij za evropsko ligo. Uefa je pri nagrajevanju upoštevala več dejavnikov - spoštovanje nasprotnika in sodnika, obnašanje gledalcev ter rumene in rdeče kartone. Norveška se je med nogometne države, ki najbolj spoštujejo fair play, uvrstila že četrtič v zadnjih šestih letih. GIRO 2014 - Luka Mezgec pred današnjim začetkom o možnostih Slovencev Dobra beseda za vse Slovenski kolesar Luka Mezgec (ekipa Team Giant Shimano) bo letos drugič nastopil na Giru d'Italia. Lani je dosegel kar tri tretja mesta. Edino zmago v letu 2013 in obenem prvo med profesionalce pa je dosegel oktobra na Kitajskem. Letošnja sezona se je za petindvajset letnega kolesarja, rojenega v Kranju, odlično pričela. Od začetka leta je nanizal že štiri zmage, vse v skupinskem šprintu. Na Giru pa ne bo lahko. Veki-pi Giant Shimano je namreč glavni šprinter Nemec Marcel Kittel, zato bo ekipa, vsaj v prvem delu Gira, pomagala predvsem njemu. Nato naj bi imel Me-zgec bolj proste roke, a se bo moral bojevati s sprinterji kot so Alessandro Pe-tacchi, Elia Viviani, NacerBouhanni in Michael Matthews. Z Mezgecem smo se pogovorili dan pred startom, malo pred jutranjim treningom. Kakšno je ozračje v Belfastu pred pričetkom Gira? »Nič posebnega, kot pred drugimi dirkami. Le vreme je oblačno in občasno dežuje. Mislim, da je kar tipično za te kraje.« Ali ste si že ogledal traso prvih treh etap? »Etape ne bodo tako lahke kot kaže na profilu. Prav gotovo jih bo pogojevalo vreme, saj napovedujejo veter in spolzko cestišče, zato bo tudi nevarno. Potem pa smo kolesarji, tisti ,ki še dodatno naredijo težko etapo.« To je vaš drugi nastop na Giru. Kako se počutite v primerjavi z lanskim letom? »Letos vem točno, kaj me čaka. To je po eni strani dobro, saj sem se boljše pripravil. Po drugi strani pa je slabo, ker točno vem, koliko bom moral pretrpeti, da pridem do Trsta.« Na Giru bodo poleg vas nastopili še trije slovenski kolesarji. Ali ste v kontaktu z njimi? »Z Brajkovičem sva bila skupaj na letalu do Irske in sva se kar lepo pogovorila. Božica in Polanca še nisem videl. Mislim, da bomo imeli v naslednjih treh tednih čas za kakšno debato.« Kaj lahko pričakujemo od njih? »Vsak bo imel svoje priložnosti. Božič je vsestranski kolesar in zna presenetiti v sprintu ali v bolj zahtevnih etapah. Lahko doseže dober rezultat.« Znjim se torej boste spoprijel v šprintu? »Ja, tako je. Vendar je v naši ekipi prvi sprinter Kittle. Če bo odpadel in bom ostal le jaz, se bova verjetno z Božičem »prerivala« pred ciljno linijo, ampak po cilju bova spet dobra prijatelja.« Kaj pa Brajkovič in Polanc? »Oba sta bolj hribolazca. Če bosta imela proste roke v kateri od gorskih etap ali če dobita dober beg, znata tudi osvojiti etapo.« Na tvitterju ste zapisal, da vam je Andrerj Hauptman dal nekaj nasvetov pred Girom. Ali nam lahko razkrijete katere? »Vsakič mi kaj svetuje, saj je Andrej dovolj izkušen. Po navadi mi svetuje, kako na etapah, na katerih vem, da Jani Brajkovič (Astana): »Po slabem začetku sezone imam občutek, da se mi noge v zadnjem času vrtijo boljše. Po dolgem času na velikih dirkah ne bom lovil visoke uvrstitve v skupnem seštevku, ampak imam v mislih etapno zmago, ki je Slovenija sicer na Giru še nima. Borut Božič (Astana): »Kar nekaj etap mi ustreza, všeč mu je tudi dejstvo, da so krajše kot v prejšnjih letih. Cilje si bom zadal sproti.« Jan Polanc (Lampre): »Garal naj bi predvsem za Damiana Cunega in Diega Ulissija.« Luka Mezgec med zmagovitim sprintom na dirki po Kataloniji ANSA ne morem do rezultata, prihranim čim več energije. Kako naj prikolesarim na cilj z zadnjo skupino.» Dan pred ciljem v Trstu, bo na sporedu etapa na Zoncolan? Ali ste že bil na Zoncolanu? »Ne, še nikoli nisem. Slišal sem, da je zelo strmo. Gledal sem etapo po televiziji pred nekaj leti. Ampak priznam, da me take etape, ko je klanc na koncu, ne skrbijo. Huje je takrat, ko je klanec takoj na začetku.« Po Zoncolanu vas čaka Trst. Ali ste se že dogovorili s prijatelji, da se tam srečate? »Veliko jih je že napovedalo svoj prihod v Trst. Mislim, da bo kar pestro.« Sezona se je za vas odlično pričela. Kateri so vaši načrti po Giru? »Odvisno od tega, kako se bom počutil. Program pzdaj redvideva dirko po Švici, eno dirko po Nizozemskem. Junija je državno prvenstvo, nato pa bo počitek.« Edvin Bevk Danes start v Belfastu BELFAST - Strokovnjaki med glavne favorite letošnjega Gira, ki se v Belfastu začenja z ekipnim kronome-trom, uvrščajo Kolumbijca Naira Quin-tano in Rigoberta Urana, Španca Joa-quima Rodrigueza, Avstralca Cadela Evansa in Irca Daniela Martina, zagotovo pa na zmago ali vsaj na visoko uvrstitev računa še vrsta drugih kolesarjev. V prvi vrsti domačih, med katerimi naj bi vidnejšo vlogo poleg Scarpo-nija, Cunega in Ulissija igrali še Domenico Pozzovivo, Ivan Basso in Franco Pellizotti. Od tujih pretendentov za vrh bodo v Italiji še zmagovalec dirke 2012 Kanadčan Ryder Hesjedal, Irec Stephen Roche in tudi Hrvat Robert Kišerlovski. Prve tri etape dirke bodo na Otoku, nato pa se bo karavana preselila na jug Italije. Na dirki bodo trije kronometri, devet ravninskih etap in devet gorskih etap, prva gorska preizkušnja bo v osmi etapi. Odločitev o zmagovalcu bo padla v 20. etapi z znamenitim vzponom na Zoncolan, konec pa bo 1. junija v Trstu. Skupno bodo prevozili skoraj 3500 kilometrov, povprečna dolžina etap je 183 kilometrov. NOGOMET - Pred SP Nemčija v Braziliji brez Gomeza BERLIN - Največje presenečenje razširjenega seznama kandidatov za nastop na svetovnem prvenstvu v Braziliji nemškega selektorja Joachima Löwa je, da na njem ni napadalca Fio-rentine Maria Gomeza. Napadalci na seznamu 30 nogometašev so Miroslav Klose, Lukas Podolski in Kevin Vol-land, po potrebi lahko v tej vlogi igrata tudi ofenzivna vezista Marco Reus in Leon Goretzka. Največ kandidatov ima Bayern München, in sicer sedem, Borussia Dortmund jih ima šest, Schalke 04 štiri, po enega pa Hannover, Hamburger SV, Bayer Leverkusen, Freiburg, Augsburg in Hoffenheim, sedem kandidatov pa igra v tujih klubih. Nemci bodo na svetovnem prvenstvu igrali v skupini G, v kateri bodo še Portugalska, Gana in ZDA. POD NOŽ - Češkemu vratarju angleškega nogometnega kluba Chelsea, Petru Čechu, so operirali poškodovano ramo. 31-letni vratar bo moral mirovati od osem do deset tednov. OBLAK - Benfica iz Lizbone je po portugalskem naslovu osvojila še peti ligaški pokal, potem ko je v Leirii z 2:0 premagala Rio Ave. Orli, za katere odlično brani slovenski vratar Jan Oblak, bodo v sredo v Turinu nastopili v finalu evropske lige proti španski Sevilli. VONN - Ameriška smučarska zvezdnica Lindsey Vonn, štirikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala v alpskem smučanju, je izgubila dolgoletnega trenerja Alexa Hödlmoser-ja.Hödlmoser je bil kar 17 let trener smučark, od tega zadnja štiri leta glavni trener ameriške reprezentance. Naslednik še ni znan. VOLITVE - Švicar Gian Franco Kasper (70 let) se bo vnovič kandidiral za predsednika Mednarodne smučarske zveze Fis, ki jo vodi vse od leta 1998. HOKEJ - V beloruskem Minsku se danes pričenja SP v hokeju na ledu. V predtekmovalni skupini A so branilci naslova Švedi, Čehi, Kanadčani, Slovaki, Norvežani, Danci, Francozi in Italijani, v skupini B pa Finska, Rusija, ZDA, Švica, Nemčija, Latvija, prirediteljica Belorusija in Kazahstan. KOŠARKA - Goran Dragic na oddihu v Sloveniji »Zdaj me vsi poznajo in obveznosti so precej večje« LJUBLJANA - Slovenski zvezdnik v ligi NBA Goran Dragic ima za seboj najboljšo sezono v karieri; žal se s Phoenixom ni uvrstil v končnico, je pa s priznanjem za igralca, ki je naredil največji napredek v sezoni, dokazal, da ga čaka svetla prihodnost. Kar se tiče nastopa za slovensko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Španiji, je Dragic še skrivnosten.Lju-bljančan, ki je 6. maja praznoval 28. rojstni dan, je bil na zadnjem evropskem prvenstvu v Sloveniji izbran v najboljšo peterko eurobasketa, o nastopu na letošnjem SP pa še ni podal jasnega odgovora. Na novinarski konferenci je priznal, da želja po nastopu obstaja, vendar pa se zaveda, da takšni napori prinašajo tudi negativne posledice. «Letos sem kar na precejšnjih tekmah čutil, da nisem pravi. Najprej se želim usesti s selektorjem Juretom Zdovcem, se pogovoriti na štiri oči, da mu predstavim svojo plat zgodbe, potem pa bomo videli. V vsakem primeru bo to moja osebna odločitev, nič povezana z željami kluba, ki bi raje videl, da izpustim nastop na prvenstvu,» je dejal Dragic. Kar se tiče slovenske reprezentance, je Dragic prepričan, da bo Zdovc oblikoval močno ekipo, ki bo na SP igrala vidno vlogo. «Juretu povsem zaupam, tudi če se bo odločil za pomladitev ekipe, mislim, da mu bo uspelo. Vsekakor imamo dovolj mladih in kakovostnih igralcev, ki si zaslužijo nastop na tako velikem tekmovanju,» dodaja Dragic. Slovenski zvezdnik je šesto sezono v najmočnejši ligi na svetu končal s povprečjem 20,3 točke na tekmo, 5,9 podaje in 3,2 skoka. «Zelo sem zadovoljen s sezono. Ponosen sem na ekipo, trenerja, vodilne v klubu, saj smo oblikovali ekipo, ki ima pred seboj lepo prihodnost. Ker imamo še precej rezerve v finančnem smislu, si bomo za prihodnjo sezono privoščili odmevno okrepitev, tako da bo Phoenix v naslednjih letih ekipa za vrh lige. Hkrati imamu tudi na naboru zelo dobro izhodišče,» pravi Goran Dragic. Nagrada «Kia NBA Most Improved Player» ter po mnenju mnogih neupravičen izostanek na tekmi zvezd lige NBA sta potrditvi, da je Goran Dragic med največjimi zvezdniki lige. Kot sam pravi, se je na svojo novo vlogo že privadil: «Res je, zdaj je precej drugače. Ne morem si več privoščiti, da bi šel z ženo in otrokom na večerjo ali sprehod po mestu. Zdaj me vsi poznajo in obveznosti so precej večje. A glede na to, da imamo doma novega člana družine, ki mi je zagotovo vlil dodatno motivacijo za vrhunske predstave, se več zadržujem doma.» Starejši od bratov Dragic je trenutno košarko postavil v kot. Prosti čas preživlja pred televizijo skupaj z ženo in sinom Mateom: «S klubom smo se dogovorili, da vsaj en mesec ne vzamem žoge v roke. Hočem, da se telo odpočije, da se gleženj, ki mi je med sezono povzročal največ težav, čim bolj pozdravi. Zato veliko ležim na kavču in se predajam sladkarijam.» Goran Dragic bo letos prvič organiziral košarkarski tabor. Konec julija in v začetku avgusta bo na Rogli zbral 75 mladih košarkarjev in jih vpeljal v svet vrhunskega športa. / ŠPORT Petek, 9. maja 2014 17 JADRANJE - Mednarodna regata na Gardskem jezeru Jadralca JK Čupa sta se povzpela na 19. mesto GARDA - Na regati evropskega pokala Eu-rosaf Trentino Garda Olimpic week sta jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, po ponesrečenem uvodnem dnevu v sredo, drugi dan bistveno popravila vtis. Z dvema 6. mestoma sta se z zadnjega povzpela na skupno 19. mesto med 34 posadkami. Danes in jutri ju čakajo še štiri regate. Čeprav rezultat na tej kakovostni, a v primerjavi z regatami za svetovni pokal, vsekakor drugorazredni preizkušnji, ni pomemben, bosta skušala doseči uvrstitev v sklepno nedeljsko regato za medalje, kar pomeni, da morata na lestvici nadoknaditi še devet mest. Včerajšnji regati sta bili v znamenju sončnega vremena in lepega vetra do 20 vozlov. Naša jadralca sta obakrat začela dobro, obakrat tudi končala v vetrovni »luknji«, zaostala, nato pa uspešno prehitevala konkurente do končnega 6. mesta. Na obeh regatah sta slavila vrhunska hrvaška jadralca Fantela in Marenič. »Spremembe na področju taktike in medsebojnega komuniciranja in odločanja so se obrestovale. Zadovoljen je bil tudi trener,« je včerajšnji nastop ocenil krmar Sivitz Košuta. FINN - Na evropskem prvenstvu najelitnejšega olimpijskega jadralnega razreda finn v La Rochellu se je končal četrti tekmovalni dan. Branilec naslova Vasilij Žbogar je po sredinem slabšem jadranju včeraj zopet nanizal odlične uvrstitve (5., 11. in 3. mesto) ter se povzpel na drugo mesto. Britanec Giles Scott je vodstvo še povečal. Gašper Vinčec je 35. NAMIZNI TENIS - Katarina Milič in Claudia Micolaucich, dobitinici kolajne na mladinskem DP Dozo reva ta s ku pa j Na nedavnem državnem mladinskem prvenstvu v namiznem tenisu sta za ŠK Kras najboljši rezultat dosegli mladinki Claudia Micolaucich in Katarina Milič. Igralki Krasa sta tačas edini naslednici Martine in Katje Milič, tridesetletnic, ki kljub službenim in družinskim obveznostim še vedno uspešno igrata. Katarina, ki z »namiznoteniško družino« Milič nima sorodstvenih vezi, pa čeprav se tudi ona piše Mi-lič, je namizni tenis začela igrati pri šestih letih. »Obiskovala sem otroško telovadbo in potem ostala pri klubu. Živim v Zgoniku, tako da je bil prehod naraven, zdaj pa sem vzljubila ta šport,« pravi 16-letnica (17 let bo dopolnila avgusta), dijakinja 3. razreda liceja Slomšek, aktivna tabornica Rodu Modrega vala in prostovoljka civilne službe: »Letos sem sprejela nov izziv in se prijavila na civilno službo za mladoletnike. Dvakrat tedensko delam družbo starejšim osebam, obenem pa pomagam mladim pri pisanju domačih nalog,« je nanizala obveznosti Katarina. Prav zato letos ne trenira redno. »Kaka dva meseca pred državnim prvenstvom sem povečala prisotnost na treningih, a več kot štirikrat tedensko letos ne zmorem.« Claudia Micolaucich pa je svojo športno pot začela pri tržaškem klubu Fincantieri (zdaj TS Sistiana) pri devetih letih, zaradi slabih vadbenih razmer pa se je pri 11 letih odločila, da pride na Kras: »Večinoma me na treninge pripelje Isabella (veteranka Krasa Torrentijeva, op.a.), ker obe živiva v mestu, včasih pa tudi starši. Imam motorno kolo, vendar je pozimi prehladno, da bi se zvečer vračala domov sama,« pove dijakinja 3. razreda turistične smeri tehničnega zavoda Da Vinci. »Smer sem izbrala, ker ljubim jezike. Rada bi študirala orientalske jezike, predvsem pa ruščino.« Tudi slovenščina ji je zelo všeč: jezik že razume in ga tudi govori, največ težav pa ima s skloni: »Rada bi obiskovala tečaj, da bi se enkrat za vselej naučila sklonov,« je pojasnila ambiciozna Claudia, ki bo avgusta dopolnila 17 let. Ob študiju ponuja pomoč drugim v matematiki in francoščini ter obiskuje tečaj francoščine za pridobitev licence Delf. Med igralkami mlajše generacije Krasa je edina, ki trenira vsak dan. »Všeč mi je, nenazadnje pa se mi zdi športno udejstvovanje zelo po- primorski_sport y fcuuifefeer memben del vsakdana. Obenem pa je vsakodnevna vadba pomembna, da ne izgubim občutljivosti pri udarcih.« Igralki sta letos v Terniju spet stopili na oder za zmagovalce: v ekipnem tekmovanju sta bili bronasti, želita pa stopiti še korak naprej. Naslednje leto bosta tekmovali še zadnje leto med mladinkami in cilj je vsaj drugo mesto, poudarja Claudia. Ambiciozno dekle ne skriva želje po še drugih športnih rezultatih: letos je v A2-ligi, kjer je bila najmlajša članica ekipe, osvojila že kak dvoboj, v naslednjih letih pa želi še napredovati. V igralski karieri pa bi želela igrati tudi v A1-ligi: »Že res, da so nosilke igre starejše, a vsekakor si Martina in Katja zaslužita, da bi nastopile še enkrat v A1-ligi. Bo težko, a v neki bodočnosti bi rada zaigrala v najvišji ligi.« Tudi preskok v drugo kategorijo je eden izmed športnih ciljev Claudie, zdaj še tretjekategornice (62. na absolutni lestvici, 9. med mladinkami). Še korak dlje bi rada storila tudi Katarina, ki bo po končanem prostovoljnem delu posvetila več časa ravno namiznemu tenisu. »Rada bi igrala v višjih ligah, a moram za to bolj redno trenirati in tu-dipridobiti še nekaj izkušenj,« razlaga Katarina, četrtokategornica, 371. na absolutni lestvici, 50. med mladinkmi. Igralki, ki sta bili bronasti že med kadetinjami, sta v bistvu dozoreli skupaj. Značajsko se ujemata, krasi ju širok nasmeh in se od vedno zelo dobro razumeta. Na gostovanjih si vedno delita sobo, tako da sta se v teh letih še bolj povezali. Kljub temu, da sta edini mladinki, jima je v društvu, »ki ga krasi ekipni duh,« kot pravi Claudia, zelo prijetno. Martina, Katja in Sonja Milič jima stojijo vedno ob strani in jima pomagajo s psihološkega vidika, med treningi pa je vsak soigralec dobrodošel: »Ujamem se tudi z Edijem (Bole), Martino in Katjo (Milič), Isa-bello (Torrenti) ... vsi so simpatični,« pove Claudia. Skupaj v bistvu malokrat trenirata, pred mladinskim državnim prvenstvom pa nekaj več dvojice. Tudi z novim trenerjem Dušanom Mi-halko se razumeta, pa čeprav so tehnični napotki drugačni od tistih, ki sta jih še pred letom dni delila Kitajca Yua-nova in Feng: »Med vzhodom in zahodom je res ogromna razlika,« pripomni Katarina, »Vendar je človeški odnos drugačen. Letos vem, da se bom na treningih tudi zabavala, zato prihajam vedno z nasmehom, pred tem pa je bil odnos hladnejši.« Na klub, kjer so čisto vsi zelo povezani, sta zelo navezani. Zdaj ju tudi veseli, da je kar nekaj mlajših otrok, ki se preko igre uvajajo v ta šport. Veronika Sossa Katarina in Claudia z osvojenima kolajnama fotodamj@n SKIROLL Sprint Mladine bo na Opčinah Ze več kot mesec dni se na novo sezono pripravljajo tudi rol-karji ŠD Mladina, v polnem teku pa so tudi priprave na dve tekmi, ki jih bodo gostili v tržaški pokrajini. Novost predstavlja predvsem tekma v sprintu, ki bo letos stekla na Opčinah, na 150 metrov dolgi trasi med opensko cerkvijo Sv. Jerneja in krožiščem. »Sprva smo želeli prirediti tekmovanje kot lani v Zgoniku v sklopu razstave vin, a je ravno tisti prvi vikend v juniju v Trstu kolesarski Giro,« je pojasnil predsednik Mladine Erik Tence. Naposled so izbrali Opčine, kjer bo 12. julija, na dan tekme, Openski poletni večer, ki ga že nekaj let prireja Združenje Skupaj na Opčinah. »Tekmovanje bo kot običajno v popoldanskih urah, zaključilo pa se bo okrog 19. ure,« je še napovedal Tence. Trasa bo delno v reber, a to organizatorje ne moti. Dolga bo 150 metrov s 150 metrov raz-teka. Druga tekma pa bo dan kasneje v Zgoniku, kjer bo na vrsti tradicionalni mednarodni Grand Prix Alpe Adria. Obe tekmi bosta veljavni tudi za italijanski pokal. Rolkarji se na začetek sezone, ki bo predvidoma šele konec junija, vneto pripravljajo. Pozimi so telovadili in pilili kondicijo na tekaških smučeh, od aprila pa so že spet na rolkah. Približno 25 otrok in mladostnikov trenira v treh skupinah: v prvi najmlajši otroci šele spoznavajo šport preko igre pod vodstvom Ane Košuta in Aleksandra Tretjaka. Druga in tretja skupina, kjer so združeni osnovnošolci, srednješolci in tudi študentje pa trenirajo pod vodstvom Davida Bogatca, Erosa Sullinija in Erika Tence. (V.S.) primorski_sport face book 4 NOGOMET - V nedeljo ekipe naših društev v play-offu v 1., 2. in 3. AL V Dolini za sladokusce Zarja pred težko nalogo V nedeljo so na vrsti popravni izpiti za tiste ekipe, ki do konca rednega dela sezone niso bile dovolj prepričljive, da bi dosegle prvo mesto (beri play-off), oziroma za tiste, ki se jim ni uspelo rešiti (play-out). Od ekip naših društev se bodo od nedelje v končnici za napredovanje borile: Breg, Primorec, Zarja, Mladost in Primorje. V državnem play-offu elitne lige bo Kras imel prvi dvoboj z ekipo iz Piemonta šele v nedeljo, 25. maja. Prva tekma bo v Repnu, povratna pa 1. junija v Piemontu. Nasprotnik bo znan v nedeljo, ko se bosta v finalu deželnega play-offa pomerili ekipi Cheraschese in Libarna Calcio. Najbolj zanimivo bo v nedeljo (ob 16.00) v končnici 1. amaterske lige v Dolini, kjer bo Breg gostil trebenski Primorec. Ekipa iz dolinske občine, ki je redni del prvenstva končala na drugem mestu, je na papirju favorit. Breg je v rednem delu sezone obakrat premagal ekipo trebenskega društva (0:1, 3:1). »Tokrat pa bo pela povsem druga pesem. Ne smemo podcenjevati nasprotnika. Igrati moramo zelo zbrano. Naš trener bo imel na razpolago vse igralce. Nekaj težav ima le vratar Daris, ki pa bo stisnil zobe in bo skoraj gotovo igral,« je opozoril načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj, ki obenem računa, da si bo tekmo ogledalo veliko število gledalcev. Bolj sproščeni bodo pri Primorcu: »Res nimamo kaj izgubiti. Igrali bomo na vse ali nič. Naš cilj, play-off, smo dosegli. Naši igralci ne bodo pod pritiskom. Škoda le, da ne bomo imeli na razpolago odličnega branilca Alessandra Cappaia, ki si je v nedeljo zvil gleženj,« je dejal predsednik trebenskega društva Darko Kralj. Zmagovalec bo v nedeljo, 18. maja, igral proti zmagovalcu dvoboja Gradese - Costalunga. Poraženec pa proti poražencu. V višjo ligo bo napredoval le zmagovalec finala. Dru-gouvrščena ekipa pa bi lahko med poletjem upala v morebi- tni repasaž, če bi medtem prišlo do združitev med klubi v višjih ligah ali pa izpisov iz prvenstev. V 2. amaterski ligi čaka Zarjo izjemno težka naloga, saj bo gostovala v Vižovljah pri Sistiani, ki je bila po rednem delu druga. Proti Sistiani, pri kateri igra nekdanji nogometaš Zarje Marko Kočič, so rdeči obakrat izgubili (1:2, 4:0). Kočič je v letošnji sezoni dosegel kar 23 golov, njegov slovenski soigralec pri Sistiani Črgan pa 12. Zmagovalec nedeljskega dvoboja se bo pomeril proti zmagovalcu s tekme Romana - Azzurra. V 3. amaterski ligi bosta Primorje in Mladost igrala na domačih tleh. Primorje bo na Rouni gostilo tržaško Chiarbo-lo. Zanimivo je, da so rdeče-rumeni v rednem delu sezone prvič izgubili (1:2), v povratnem delu pa so igrali neodločeno 1:1. Mladost bo gostila Opicino, proti kateri je v nedeljo izgubila z 2:1. V prvem delu so rdeče-modri v Doberdobu zmagali kar s 5:1. Zmagovalca nedeljskih tekem se bosta čez teden dni pomerila še med seboj. V 3. AL je pomembna že prva tekma, saj v višjo ligo napreduje več ekip. Lahko bi napredovala tudi oba finalista, še posebno, če bo tržiški Ufm v play-outu D-lige dosegel obstanek. JUTRI V KRIŽU »GURENCI - DULENCI« - Jutri bo v Križu tradicionalna tekma med Križani iz gornjega dela vasi (Gu-renci) in spodnjega dela vasi (Dulenci). Ob 17.00 se bodo med seboj najprej pomerila dekleta. Ob 19.00 pa bo na sporedu še moška »bitka«. V ŠTANDREŽU SPOMLADANSKI TURNIR - V organizaciji Juventine se je v torek v Štandrežu začel Spomladanski turnir za cicibane. V skupini A nastopajo: ND Gorica, Isonti-na, Azzurra, Audax, Romans in Pro Farra. V skupini B pa: Kras, Pro Gorizia, Bilje, Mladost, Juventina in Mossa. Petek, 9. maja 2014 Šumov priročnik za (približno) neboleče in (skoraj) prijetno hujšanje Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Mladi natakarji v mojem lokalu so vedno nasmejani ... zakaj? Ker dobivajo po 4000-5000 € napitnine mesečno!« (Flavio Briatore, gostujoči predavatelj na univerzi Bocconi) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Zima je mimo, pomlad (večinoma) cveti in mnogi nestrpno pričakujejo poletje. Med nestrpnostjo in strahom. Od božiča do velike noči (da ne govorimo o pustu) smo se trudili, da bi se čim bolj predali sladkim užitkom tor-tic, krofov, čokolade, ... Marsikdo je tako nekaj mesecev pred poletjem v ogledalu zagledal ideal lepote iz osemnajstega stoletja: nežne belkaste obline. Naravna posledica je zelo pogosto ta: »Jutri začnem hujšati.« Legende pripisujejo tovrstne obsedenosti nežnemu spolu, vendar tako moški kot ženske se znajdejo v nelagodnem ljubezensko-sovražnem odnosu s svojim telesom. Vsakdo ima pravico (ali celo dolžnost?) biti všeč samemu sebi in večkrat to vključuje tudi kilogram ali dva manj. Pri izvedbi planov huj-šanja-zviševanja samozavesti pa niso vsi vedno uspešni. Ker šumovci radi skrbimo za dobrobit psihe naših bralcev, smo za vas pripravili nekaj nasvetov za zdravo in (skoraj) prijetno hujšanje! 1. korak »Dober tek!« in »Hvala enako!« Tipični prvi korak diete je stradanje ali vsaj psevdo-stradanje. »Ne, mama, nisem lačen/na.« »Enkrat tedensko stradanje je zdravo.« »Bolje bo, če bom jedel/a samo dvakrat dnevno.« Aha. V veliki večini primerov je ta tehnika neproduktivna in škodljiva. Če dovolj dolgo vztrajate, boste izgubili težo, vendar redki izmed vas bodo pri tem tudi iskreno zadovoljni. Načeloma maloštevilni ljudje, ki bi radi izgubili samo par kilogramov, resnično zaužijejo veliko preveč kalorij, kot jih porabijo. Rezultat je seveda ta, da kdor ne je, porablja lastne zaloge. To vam zveni odlično, kajne? Škoda le, da naše telo zaznava stradanje kot stresno situacijo, zato z dolgotrajno lakoto pridejo tudi živčnost, razdražljivost, občutek tesno- ril be in podobni občutki, ki so spremljali pračloveka v dolgih zimah, ko ni bilo divjadi ali korenin. Pravilno je torej omejiti količino hrane, ki jo zaužijemo, na normalne količine. Ali ste malo lačni? Pojejte košček temne čokolade - je zdrava, izboljša razpoloženje in velja, da je težje se prenajesti tem- ne kot mlečne čokolade (sicer vsa pravila poznajo izjeme...). Ali ste lačni? Pojejte pravi obrok, vendar pri tem resnično uživajte! Če boste razmišljali o hrani, medtem ko jeste, vam bo pri tem veliko prijetneje, poleg tega pa boste nasitili še domišljijo (vsakdo se verjetno zadeva, da ima psihološka komponenta hranjena zelo, zelo velik pomen!). Pri tem je seveda pomembno, da imate dovolj časa. Hitri obroki (... da ne govorimo o hitri hrani ... ) so hujši sovražnik kot košček torte. Posledice so večinoma pre-najedanje in slaba prebava. Poleg tega pomaga tudi urejeno in prijazno okolje. Če opustimo striktno »feng shui« detajle, teorija »tvoje telo je prej sito, kot se ti sam tega zaveš« drži, v kolikor se večinoma premalo posvečamo hrani in našim reakcijam nanjo in pravzaprav niti ne vemo, kdaj smo dejansko pojedli dovolj hrane. Če imate težave s tem, si lahko postrežete več manjših porcij, pri čemer ponavljamo: nikakor ne jejte PREmalo! 2. korak »Kako okusno!« brez sarkazma Vse lepo in prav glede količine, vendar vsi dobro vemo, da mora biti hrana v resnici kvalitetna. Pri tem ne gre za to, da bi se odrekali določenim jestvinam, temveč, da bi jih zamenjali za enako dobro, vendar bolj kakovostno hrano. Čeprav so vam (hiperkalorični in nezdravi) čipsi zelo všeč, vam je verjetno všeč še marsikatera hrana. Lahko vam zagotovimo, da, četudi bi namesto psevdo krompirčkov jedli jagode s smetano, bi si pri ■¿WiiWi tem le koristili. Kvaliteten sladoled (ki si ga lahko zlahka pripravite doma, če že smo pri tem) je tudi odlična alternativa. Slana alternativa so tudi crackerji ali »grissini« (po možnosti ne industrijski, temveč iz pekarne ali domači), mogoče s semeni ali začimbami za manj enoličen okus. Skratka: iščite zdravo hrano, ki vam je všeč in jo radi jeste, saj se boste drugače kaj kmalu naveličali svoje diete. 3. korak Verjetno imaš mišice tudi ti Četudi boste s svojo prehrano verjetno vidno izboljšali svoj izgled, bodo želeni rezultati še vedno nedosegljivi, če boste cel dan sedeli (beri: katera koli izguba teže se bo pokazala v obliki deformne viseče kože). Toda pri tem velja isto načelo, kot pri hrani: če se boste zagnali v to, da »morate teči« ali kaj podobnega, bo rezultat verjetno neponovljivi maraton, na katerega boste imeli boleče spomine, saj bodo v naslednjih dneh težave pri hoji ali kakršnemu koli premikanju zelo nespodbudne. Kot prvo, si izberite fizično aktivnost, ki vam najbolj ustreza (nikar ne recite, da ne obstaja. Če ne drugega, plešite vsak večer!). Naj bo to tek, zumba, košarka s prijatelji, joga, pilates, aerobika, nogomet z neznanci, plezanje po drevesih ... kar koli, kar ni nevarno in vam je vsaj malo všeč, bo prav. Pri tem poskrbite za stimulativno okolje (npr. tek na odprtem je navadno prijetnejši od teka na tapis-rou-lantu) in odženite morebitne ne-stimulativne dejavnike, npr. sotekač, ki se hvali, da zmore narediti 96 km v štirih sekundah in vas pri tem izredno demoralizira (čeprav večina takih laže, verjemite nam). Začnite z majhnimi časovnimi obdobji!! Če ste po pol kilometra teka utrujeni (naj bo tek metafo- A ra vseh športov), dajte naslednje pol kilometra hoditi. Čestitamo, naredili ste cel kilometer! Bodite zadovoljni s svojimi rezultati, čeprav se vam zdijo skromni - zavedajte se, da ste dejansko, končno začeli!! Jutri oziroma naslednjič boste verjetno bolj stimulirani in boste pretekli 750 m, še naslednjič pa cel kilometer in tako naprej. Magično število pri tem je tri. Če določeno aktivnost opravite trikrat v rednih (kratkih) presledkih velja, da vam bo to prešlo v navado in bodo neprijetni občutki ob tej aktivnosti popolnoma izginili - mi vam vsekakor priporočamo, da bi jih skušali ne imeti že od vsega začetka. 4. korak Ljubezen je večna, dokler traja Če boste uspešno vpeljali v svoje življenje prve tri korake našega priročnika, boste kaj kmalu dosegli želeno formo in boste lahko zadovoljni sami s seboj - ali vsaj tako pravijo znanstveniki in skoraj-znanstveniki. Pa vendar: koliko bo to trajalo? Upajmo, da čim dlje. Dobre navade, predvsem če niso neprijetne, bodo preprečile, da se boste čez leto dni znašli v situaciji, opisani v našem uvodu. Kajti če boste vedeli, kaj in kako jesti, si boste lahko dovolili vse praznične dobrote, ne da bi pri tem pridobivali kilograme, ki se jih nikakor ne morete znebiti! Op. av.: naša navodila niso dovolj za osebe, za katere je debelost zdravstveni problem: vsakdo, ki ima težave z zdravjem oziroma normalnimi vsakdanjimi aktivnostmi zaradi prekomerne telesne teže, naj se posvetuje s svojim zdravnikom oziroma dietologom. Šum nikakor ne podpira anoreksije in patološkega ali kakorkoli prekomernega hujšanja, vendar radi skrbimo za zdravje naših bralcev. Debelo je lepo, če je tudi zdravo! Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Kultura nima barve! Pred kratkim smo se šumovci srečali na Borznem trgu, da bi se ob kepici sladoleda in ka-vici pogovorili o naslednjih številkah našega Š.U.M.a. Dež in grdo vreme nas nista ustavila, zato smo se odločili, da se sprehodimo ob morju: peripatetično se nam namreč porodijo še najboljše ideje! In tam je bila! Tam je stala hiška Primorskega dnevnika. Med Slofestom, namreč. Kapljice dežja so tedaj močile kraj, kjer se je pred meseci odvijal največji zamejski festival v Trstu. Spomini privrejo na dan: spominjamo se koncertov in pevcev, ki so na odru krasno prepevali slovenske in - seveda! - zamejske pesmi, plesalcev, ki so se ob valčkih elegantno obračali. Oči zagledajo prostor, kjer so stale stojnice: in kako smo se mi lepo imeli s kolegi iz najrazličnejših društev in organizacij! Koliko kulture! In tedaj šumovci pomislimo: zakaj bi ne živeli v takem vzdušju vsak dan? Zakaj bi ne vsi mi, Slovenci v Italiji - če vam že ime »Zamejci ni posebno všeč« vsak dan praznovali svojo kulturo, in vsak dan ponovno v ustih okusili lepoto naših pesmi in našega jezika? In še: zakaj bi se vsi mi, vsaj enkrat, ne združili v eno samo veliko skupščino, ki bi pod svojim okriljem združevala tako okrogle kot kvadratne, tako bele kot rdeče? Taka misel se porodi po glavah večine naše mladine. Mladine, ki namreč ne razume, zakaj je naše Zamejstvo, če nam že dovolite uporabljati to ime, razklano in polomljeno. Mladi se sprašujejo: zakaj se naši dve krovni organizaciji stalno kregata in blatita ena drugo? Ali bi ne bilo boljše, da bi vse te energije spremenili v konstruktivna dejanja, kot je financiranje obubožanih kulturnih društev ali organizacijo skupnih kulturnih okroglih miz? Delavnice, kot jih lahko zasledimo pri enih in drugih, bi lahko združili v skupne aktiv- nosti, kar bi nedvomno približalo mladino, ki sodeluje pri enih ali drugih kulturnih krogih. In še: zakaj bi ne naši krovni organizaciji skupno priredili široko paleto dogodkov v našem prelepem mestu? Zgodovinske delavnice, pohode po teritoriju, gledališke predstave, literarni krožki, informativna srečanja za naše italijanske someščane. Seveda, vsaka stranka organizira podobne dejavnosti, a brez katerikoli sodelovanja z drugo. Kulturo obarvajo. Mladi pa si mislijo: bi nehali šteti čebele v vašem roju in bi raje šteli med, ki ga te čebele, skupaj, proizvedejo? Tu je ključ: skupaj! Šumovci bi hoteli našima krovnima organizacijama jasno predstaviti mnenje, ki ga imajo naši mladi do nenehne nesložnosti, ki vlada v naših kulturnih krogih. »To je moje, tu sem jaz in ne ti, to delam jaz in ti ne ...« Dovolj! Nikogar ne zanima podpis na koncu papirja: vsebino pa vsakdo oceni! In to so, žal, grenke ocene: mladi se stalno pritožujejo o nenehnem kreganju med strankama. Mladim ni mar o zastavi, ki jo stranki zapičita v kulturo. To je namreč last vseh: kulturo ne smete politično obarvati! / RADIO IN TV SPORED Petek, 9. maja 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.05 Sprehodi 22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 23.35 Film: La pantera rosa 2 ^ Rai Tre Canale S menska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3016.50, 20.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Ver-detto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Carosello Reloaded 21.15 Talk Show: Si puo fare 23.35 Tv7 21.10 Film: La bella società (dram., It.) 23.35 Supercinema 0.05 Show: Grande Fratello O Italia 1 6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Serija: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme in vremenska napoved 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: The Good Wife 17.45 20.30 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.25 Punto di Vista La 7 ^ Tele 4 6.30 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Rai Educational - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Kolesarstvo: Giro d'ltalia 2013, 1. etapa 21.05 Sfide 23.05 La tredicesima ora - La scelte che hanno cambiato la vita u Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: My Life 16.00 Film: Mac Arthur - Il generale ribelle 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Quarto grado 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vre- venska kronika s tolmačem 20.15 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 7.00 Nan.: Friends 7.30 15.20 Show: Vecc-hi bastardi 8.30 16.15 Show: Urban Wild 9.4017.15 Show: Come mi vorrei 10.20 Serija: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Grande Fratello 14.10 18.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Show: Colorado 13.55 Dnevni program 14.00 0.10 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 City folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Črni blisk 17.00 Tg - dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.30 Sredozemlje 18.00 Klepelutke 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Najlepše besede 21.00 Dok.: Plečnik 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.00 Blue Hole 23.30 Avtomobilizem 23.45 Kino premiere Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 18.50 Pravljica 9.15 19.00 ŠKL 10.15 11.30, 14.30, 15.15 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Fenomen Bruno Groening - 10 let 18.30 Trenutki s pihalnim orkestrom 20.00 Med nami 21.00 Sen krasne noči 22.25 Glasbeni večer, sledita TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio mobile 6.00 Risane in otr. Serije 6.50 12.35 Nad.: Budva na morski peni 7.5016.45 Nad.: Želim te ljubiti 8.45 9.55, 11.05, 12.20 Tv prodaja 9.0015.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.10 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.20 Serija: Ko pospravlja Kim 11.50 Serija: Princeska 13.45 Nad.: Nevarna igra 14.50 Nad.: Talci 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Še enkrat 17 (kom., i. Z. Efron) 22.25 Film: Nasprotno od seksa (kom.) 23.05 Eurojackpot Kanal A 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: La libreria Marciana 8.05 Dok.: Italia da scoprire 11.15 Ring 13.45 Qui studio a voi stadio 17.30 Dnevnik 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved (T Slovenija 1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Globus 11.05 Prava ideja! 11.55 Sveto in svet 13.0015.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.35 Risanka 15.55 Razred zase 16.20 Kaj govoriš? 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Orbitalni okteti, slavje ob 10. obletnici vstopa RS v Evropsko unijo, prenos 21.00 Portret 22.00 Odmevi 22.40 Športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub |lf- Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.05 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.25 Tomaž Habe - To so naša mesta 15.15 Na obisku 15.40 Slovenski magazin 16.15 Mostovi - Hidak 16.45 Žogarija 17.25 Dok. film: Moj čudoviti um 18.15 Osmi dan 18.45 Knjiga mene briga 19.10 0.30 Točka 20.00 Slovenski pozdrav 21.20 Na lepše 21.50 Nan.: Sodobna družina 22.15 Nad.: Scott in Bailey 23.00 Film: Rdeče klasje Jr Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 20.00 Aktualno 8.00 15.30, 17.30 Poročila 9.00 Seje delovnih teles: 6. seja Preiskovalne komisije, prenos 17.5019.30, 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik s tolmačem 19.40 Slo- 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.35 Serija: Sanjska upokojitev 8.40 19.00 Serija: Novo dekle 9.05 14.25 Serija: Alarm za Kobro 11 10.00 Nad.: XIII: Na sledi zarote 10.55 Serija: Fantastična Beekmana 11.30 Astro TV 12.30 14.10 Tv prodaja 13.00 19.25 Serija: Gremo naprej 15.25 Serija: Na kraju zločina 16.20 Film: Vražji Nicky 18.0019.55 Svet, Novice 20.05 Film: Dantejev vrh 22.05 Film: Zaznamovan za smrt 23.55 Film: Smrtonosni kriki 2 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Uganda; 12.15 V pričakovanju vikenda; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Maja Haderlap: Angel pozabe - 5.nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Jutranja zagonetka; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Petek, 9. maja La 7d, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Luomo del treno Francija 2003 Režija: Patrice Leconte Igrajo: Jean Rochefort in Johnny Hal-lyday Dva gospoda se srečata v lekarni majhnega in pozabljenega mesteca. Prvi je Manesquier, že upokojeni profesor, drugi pa molčeči in skrivnostni Milan, ki je pravkar pripotoval z vlakom. Ker Milan ne ve kje bi lahko prespal, ga priletni Manesquier gosti na svojem domu. Možakarja se počasi spoprijateljita. Milan pove gostitelju, da se bo v mestecu ustavil le za kratek čas, do sobote, ko ga čaka pomemben opravek, da pa je v svojem življenju veliko prepotoval in da se je za dolgo obdobje mudil tudi v ZDA. Manesquier pa se v resnici ni veliko oddaljil od doma. Nasprotno. Vsakdan je skoraj v celoti posvetil izobraževanju in poučevanju. Tudi zanj pa bo v soboto pomemben dan, ker bo podvržen zahtevnemu kirurškemu posegu. Bivši profesor pa nato izve, da je njegov gost, Milan v resnici ropar in da je pripotoval v mestece, ker bo prav v soboto z dvema pajdašema oropal bančni urad. To mu ga spremeni v velikega heroja. Manesquier si je namreč vse življenje želel pustolovskih izkušenj, ki pa jih ni imel. Prav tako Milan je zase želel normalen, tudi dolgočasen vsakdan, ki pa ga ni okusil. V soboto bo za obadva pomemben dan ... Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-sifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suo-nati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Modro zeleni; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.00 Dilema; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prigoda; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 11.10, 12.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.10 Spet čez pet; 18.10 Latrina 202; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Odprti termin za glasbo. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.05 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 20 Sobota, 10. maja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Vremenska fronta se je pomaknila nad Balkan, za njo se nad našimi kraji krepi območje visokega zračnega tlaka. S severozahodnimi vetrovi priteka v višinah toplejši in bolj suh zrak. Dopoldne bo po vsej deželi spremenljivo in dokaj oblačno vreme. Popoldne se bo vreme razjasnilo, čeprav v predalpskem in alpskem svetu bo še prevladovalo oblačno vreme. Ponekod bo v hribovitem območju tudi deževalo. Vreme bo po celi državi jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C. Ob nižinah in ob morju bo spremenljivo vreme. Tudi v hribovitem svetu bo oblačno kjer se bo ponekod pojavila kakšna ploha. Jutri bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Predvsem v gorskem svetu bodo možne kratkotrajne plohe. I ¡2 Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.22 □ Dolžina dneva 14.41 Luna vzide ob 14.46 in zatone ob 3.20 1958 - Večinoma sončen ■ŽnS dan, popoldne je bilo predvsem na Štajer-z skem in Dolenjskem vroče. V Črnomlju so o izmerili 32,0 °C, v Lučah v Zgornjesavinjski < dolini 30,1 °C, v Novem mestu 30,0 °C, v Celju 29,3 °C in v Stari Fužini v Bohinju 29,0 °C. Danes: ob 0.56 najnižje -16 cm, ob 6.16 najvišje 6 cm, ob 11.49 najnižje -25 cm, o ob 18.22 najvišje 38 cm. 2 Jutri: ob 1.20 najnižje -27 cm, ob 7.07 naj' višje 13 cm, ob 12.36 najnižje -25 cm, ob 18.50 najvišje 44 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 16,5 stopinje C. -JO 500 m ..........20 1000 m ..........15 1500 m ..........11 2000 m ...........8 2500 m ........... 4 2864 m ........... 1 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 6,5 v gorah 7,5. Kanclerka Angela Merkel uspešno hujša BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je shujšala okoli deset kilogramov od januarja, ko so ji zdravniki svetovali dieto s sadjem in zelenjavo, je poročal nemški časnik Bild. Zdravniki so 59-letni kanclerki svetovali, naj se odpove sendvičem in keksom, potem ko si je med smučanjem konec lanskega leta poškodovala medenico. Po poročanju že omenjenega časnika Merklova sedaj grizlja korenje, zeleno ter papriko. "Zelo disciplinirana je. Uživa tudi več sadja," je Bild navedel vir blizu kanclerki. Sicer pa je že marsikdo, začenši s fotografi, opazil, da je Angela Merkel v zadnjih časih shujšala. Hekerji v Franciji ukradli osebne podatke 1,3 milijona ljudi PARIZ - Hekerji so s strežnikov francoskega telekomunikacijskega operaterja Orange ukradli osebne podatke 1,3 milijona naročnikov. Pri operaterju so krajo odkrili prejšnji mesec, gre pa že za drug tak primer letos - februarja so napadalci operaterju namreč ukradli podatke o 800.000 uporabnikih. Hekerji so ukradli imena in priimke, naslove elektronske pošte, telefonske številke in rojstne datume naročnikov. Podatke bi lahko zlorabili za krajo identitete oziroma tako imenovano ribarjenje ali "phishing". (STA) Sobota, 17, maj 201^ je dari za: OGLED LJUBLJANE Z NAKUPOVANJEM & RAZVAJANJEM V MAXI JU! Rezervacije in dodatne informacije: IDEJA TURIZEM d, o. o., turistična agencija, Partizanska cesta 37.6210 Sežana Tel.; ++33G 5 7305050/ 7305051E-mait; ¡nfo@ideja-turizem.si Mertatör, d, d,, Maxi, Trg repubite l, Ljubljana. www/naxLsi Íoejí TURIZEM w U* f>uh* t¡.íj/i,t turi maxi Odhod avtobusa iz Trsta / piazza Oberdan ob a. uri, vožnja do Ljubljane, voden ogled mesta z italijansko govorečim lokalnim vodnikom, Sledi kosilo v edinstvene m ambient u restavracije Romanca v blagovnici Maxi. Po kosilu organizirano lepotno razvijanje in stilsko svetovanje v Mam klubskem salonu, nato pa prosti čas za samostojne nakupe in oglede. Fovratek domov ob IS. uri. Cena: 35 EUR Cc™ wija ob minimalnem številu petmkpv. V pnmcm mamjicga sitviia potnike v j» ce na «icta 57 EURGZir(»r>a43ElJH. Cenavkljudi^je: avtobusni prevoz Trst - Ljutjana - Test. ogled Ljubljara 1 legalnim vodnikom, lepotna In itifski jveto^anja gl eflt liCeoji in oblačenja. msnjia re^os-tile