večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> 5. uri zvečer. Uredništvo In upravnlitvo: Kolodvorsko ulioo itev. 16. — '/. urednikom so more govoriti vaak dan od 11. do ia. vre. — Rokopini no oe vračajo. — Inseratl: šosUtopna petit-vreta 1 kr., pri vočkratncis poaav Ijanji dajo »o popuat. — Volja za Ljubljano v npravniStvu: za oelo loto 0 gld., za pol lota S gld., la četrt leta 1 gld. r,0 kr., na mo»eo 60 kr., poiiljatM na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja za oolo loto 10 gl., zn pol lotu 6 gld., za čotrt lota 2 gld. r>0 kr. ii; za jedon mos«c 86 kf. Štev. 285. V Ljubljani v ponedeljek, 14 decembra 1885. Tečaj II. kor se je res tudi zgodilo, sovražniki sedanje vladne zisteme, uporabljati nesrečo francoskega orožja na azijskem bojišči v svoje namene, in tem nasproti delati zdelo se mu je potrebno. Sicer pa bi bilo morda tudi za republikansko stranko bolje, ko bi se bil oglasil prej, kajti, kako malo vpliva so imele njegove besede, pokazalo se je najbolje pri volitvah, ki so se kmalu na to vršile, in pri katerih so monarhisti imeli zabeležiti vspehe, o kojili se jim samim poprej sanjalo ni. Da je pa ravno deloma nesrečna kolonijalna politika bila jeden glavnih vzrokov poraza republikanske stranke, to priznalo se je vsestransko. Nadejati pa se je bilo, da je z volitvami cela ta zadeva končana. Nezgode, ki so Francijo in nje vlado v Tonkinu zadele, fruktificirale so se pri volitvah od raznih strank, kolikor se je dalo in to naj bi jim bilo zadostovalo. Vender razburjeni duhovi vročekrvnega francoskega ljudstva se ne dajo pomiriti. Vsak narod mora biti na to pripravljen, da ga zadene ta ali ona nesreča, a biti mora tudi utrjen proti tem. Francozi pa baje jedne nezgode ne morejo tako dolgo pozabiti, dokler jih ne zadene druga, ki še bolj, nego prejšnja, njih pozornost nase obrača. Ako je tudi res, da jeFerryju spodletelo, kar je nameraval, ako se tudi tajiti ne da, da francosko vojaško poveljništvo ob kitajskih mejah ni bilo vsakemu slučaji vzgledno, vender ne da se nikakor opravičiti, da se v francoski zbornici še vedno o tem debatira in da se ne preide uže do zadev, ki so morda večje važuosti. Da bi se razmotrivalo vprašanje, je-li vladi dovoliti še dalje kredita za tonkinsko podjetje, ali ne, izvolil se je poseben odbor sestoječ iz 33 udov. S tem bila je dana nova priložnost, kritiko- vati in obsojati Ferryjevo kolonijalno politiko. A da si je bilo uže to dokaj namestno, naštevati vzuova one grehe, ki so se vladi uže tolikokrat očitali, mora se še posebno obžalovati, da se je to zgodilo na tako malovreden način. Zadostovalo bi bilo pač, ako bi se bilo rešilo le vprašanje, naj se li dosedanja kolonijalna politika nadaljuje, to je naj se li dovolijo nove žrtve v ta namen, ali naj se v tem oziru sploh nastopijo čisto nova pota, oziroma, da se odjenja z napori priboriti si izven Evrope novega vpliva. Obe načeli sta se podpirali in zastopali v zbornici in na tem ni nič napačnega. Katera stranka ima bolj prav, je sploli težko določiti. Napak pa je bilo vsakako, da so se pri tej priliki rane ua telesu lastne države s tako brezobzirnostjo, in kar se mora posebno še obsojati, s tako pretiranostjo svetu odkrivale. Kje drugje se še dogodi, da višji častnik armado, koji zapoveduje, tako napada ter ji tako vse sposobnosti odreka, kakor je to storil v francoski zbornici general Briere? Mož izrekel je nad polkovnikom Herbingerjem, ki stoji na čelu tonkinskega vojstva, tako brezobzirno in tako ostro obsodbo, kakeršne gotovo ni zaslužil in iz koje se z gotovostjo sklepati da,, da je general iz osebnega sovraštva do podložnega mu polkovnika tako govoril. Tak razpor v armadi med višjim častništvom ne trpela bi nobena vlada kake druge evropske države. Pri vsem tem pa je še nekaj druzega posebne važnosti. Polkovnik Herbinger veljal je za posebno odlično vojaško m6č, in ko je odhajal v Tonkin, poslavljal se je kot tak celo v uvodnih člankih nekaterih časopisov. Kaj naj poreče sedaj k temu svet, kake nazore naj si vstvarja o francoski armadi? Zares, slabeje usluge general svoji Ljubljana dnč 14. decembra. Tonkin Francozom še vedno ne da priti do Stvar uže tolikokrat razpravljana in toli-kokrati premleta, provzročila je v francoski zbornici nove debate polne srditosti in brezobzirnosti. Komu niso še v živem spominu oni Ijuti napadi na Ferrya zaradi njegove kolonijalne politike, vsled k°jih je moral ta zapustiti premierjev sedež ter umakniti se v vrsto druzih poslancev ? Da fran-c°ska podjetja ob kitajskih mejah niso bila poučna, da vsi napori ljudovlade, razširiti ondi vpliv, niso imeli zaželjenega vspeba, o tem se dojiti ne da. Ferry sam uvidel je, da se mu ni Posrečilo, kar je hotel, in pripoznal je to s tem, da je tiho, ne da bi tudi le poskusil bil opravičiti svojo politiko, stopil z ministerskega stola ter drugemu prepustil vladno krmilo. Sicer je v tistem trenotku, ko se je to vršilo, ko je Ferry napadan in zaničevan od nasprotnikov in skoro popolnoma opuščen od prijateljev svojih, stisnil se molčeč v pohleven kotiček, uže bila na potu veselejša vest lz azijskega pozorišča. Tedaj bil bi Ferry lahko Z0Pet dvignil ponosno glavo in s samosvestnim Slasom lahko podiral vsa britka očitanja, s kojimi Se je tako obilo obsipal ter dokazal, da krivda za Prejšnje nezgode ne zadeva le njega, ampak tudi zbornico samo. Ferry tedaj tega ni storil, molčal je> kakor da bi sklenil bil popolnoma umakniti se ,z javnega v privatno življenje. Pozneje, ko so se približale nove volitve, tedaj je bil pač po-Vzdignii zopet svoj glas in z lastno mu zgovornostjo zagovarjal je svojo zunanjo politiko, a v*delo se je, da stori bolj v interesu ljudovlade, °ego v svojem interesu. Čutil je, da bi znali, ka- Listek. Andrea. krtica iz življenja imenitnega moža. Spisal L. du Bois, poslovenil —c.) (Konec.) Ko se je Kamila po onem trenotku zopet za-vedela, jej gre za jedino, največjo last, katero naj 2gubi, tedaj pozabi samo sebe in poda se v ne-.letiuak boj proti desetkrat večji sili. Tako tudi Kamila. Andrea bil jej je postal V8e- On je bil prvi in jedini, katerega je ljubila z Vso močjo prve ljubezni. Da-si je morala se mu °dreči in je ni mogla nobena pozcmska vez več Rezati z njim, vender vezala ja je toliko močnejša ^na vez, katere ne more raztrgati ni čas, ui raj» ni sila ni smrt. Ko je bila prišla zopet do zavesti, bila je niega prva misel trdni sklep, Andreo rešiti. Okrega se je oslabljene moči za izpeljavo svojega r,ai»ena, in izvolila si je dvanajsto uro v noči za I)0ki oviteljico tega čina. Ležala je sedaj na postelji in nestrpljivo štela Udarce na vaškem zvoniku. Prosila je Iioga, da bi se jej njen naklep posrečil; kazni ni se bala za slučaj, da bi jej spodletelo. Ali rešim njega, ali uaj se pogubim! Potem hotela je odreči se vsem željam na svetu, in vse vzprejeti voljno, kar jej prinese usoda. Med tem ležal je Andrea v vezeh na trdem ležišči v zamolklih mislih, sličen človeku, ki se je uže z življenjem poslovil in ki brez čuta čaka smrti. Porodila se mu je sem in tje misel, ki ga je vzbujala in navdajala za življenje, a šiloma jo je zatrl. Ljubil je in osvetil se je, kaj bo prišlo za tem, vedel je dobro, a ni ga pretreslo. Vihar pihal je skozi razpoke skednja, kakor bi se norčeval z njegovo usodo, in ponočne tiče, ki so imele tamkaj svoja gnezda, kričale so ne zmenivši se za novega soseda. Urana zvoniku odbila je polnoči; Andrea začuje šumenje na vratih pri skednju Zapre oči in ue zmeni se za to. A šum je vedno večji, vrata se odpro in v temni obširni prostor vstopi nepoznana prikazen. „Andrea!“ zakliče ga tihim, tresočim glasom Kakor ga bi bil zadel električni tok, vzdiguil je bil Andrea glavo. Milozvoki tresoči glas vzbudil mu je domišljijo, ki mu je pretresla otrpnene živce. „Andrea 1“ čuje se zopet isti glas, „je-li si uže mrtev ?“ „Kamila“, odvrne jej z zastalim glasom. ,,Večni Bog, je-li si ti tu?“ Ona pa je pala poleg njega. „Jaz sem, jaz, dč mu ihteča, morala sem te rešiti, ali pa umreti s teboj. Sem li smela dopustiti, da te popeljejo ondje, ker je grozneje nego v grobu? Podaj mi roki, razvezala bom vezi. Beži, beži daleč, da te ne dobodo in bodi srečen; ne pozabi pa nikjer svoje nesrečne Kamile, kateri ni ostalo druzega nego tolažilo, da te je rešila." Prerezala mu je bila vezi in stal je po konci držeč jokajočo Katnilo v rokah. Ni mogel spregovorit; zastal mu je jezik pod silo občutkov; pritiskal je Kamilo na prsi. „Andrea!“ ihtela je — „to je moj poslednji čin; -- od sedaj sem mrtva za ves svet.“ „Ne, Kamila, ne“, odvrne jej Andrea; „ti si me rešila, dala mi zopet življenje, ne smeš umreti, živeti in vživati moraš srečo, katero ti bom pripravil jaz. Sedaj bom bežal; toda povrnem se in popeljem na varen kraj, kjer bo nama zopet izšla nova zarija sreče. Tuje dežele. Jutri podad6 se vojaški zastopniki evropskih vlastij na srbsko-bolgarsko bojišče, da določijo med obema vojnama trto, katere ne sme prestopiti niti jedna niti druga armada, dokler se ne sklene premirje. Kakor ae kaže. dobiva .položaj na jugu vedno boli miroliubiv značai. Nekoliko vznemirljivlr-Je le ooigarsua izjava, s katero se odločno zahteva, da morajo Srbi zapustiti bolgarsko ozemlje pri Vidinu, drugače bodo Bolgari pred Vidinom nadaljevali vojsko, če se tudi pred Pirotom sklene premirje. Nadejamo se vender, da bode zastopnikom tudi v tej zahtevi možno potolažiti Bolgare. V Bolgarski vršilo se je v slednjem času ved javnih shodov, katerih se je udeležilo nad 60000 oseb; pri vseh shodih se je jednoglasno zahtevalo združenje vzhodne Rumelije z Bolgarijo. Sklenili so se in predložili konzulom tujih vlastij protesti proti uvedenju prejšnjega položaja. V okraji Stanimak pravi zbor med drugim v svoji vlogi do konzulov: če velevlasti m&nijo, da je bolgarska kri črnilo, potem naj le uvedejo prejšnji položaj. Razmere v Irski so še vedno žalostne. Zločini se neprestano množijo. V mnogih slučajih ne morejo zasačiti zločincev, v mnogih pa si poškodovani sami ne upajo iskati pravice pred sodniki iz strahu pred še hujšo osveto zločincev. V severo-ameriškem državnem zboru je načelnik Cleveland naznanil, da ni mogel sprejeti zahtevanja avstrijske vlade, naj se prekliče imenovanje Keleya za avstrijskega poslanca, ker bi s tem bil prelomil uradno prisego in ustavo. Dalje je načelnik omenil prijateljskih razmer z Angleško, priporočal, naj se zniža carina pri uvozu na take stvari, ki so potrebne, naj se prenel.a s kovanjem srebernih dolarjev ter kazal na potrebo pomnožitve vojne mornarice, grajal je mnogoženstvo ter priporočal, naj se sklene zakon zoper naseljevanje Mormonov. Razne vesti. — ^Izpolnjena želja.J Iz Haaga so piše: Jovana Marija Laurette, morilka španskega poslanca Sakonrade, prepeljala so je v Arnheim, da bo tam tri leta zaprta. Preden je tjži odšla, pisala je kraljici Emi sledečo: „Veličanstvo! Čeravno som zločinka, ostala sem še vender ženska, prosite torej zame, da mi ne odrežejo mojih dolgih las. Pomislite, nimam ne zrcala, niti oblek, katere me bi na prejšnje življenje spominjale. Če si pa bom spletala svoje lase, bodem tudi v ječi vedela, da sem še vedno lepa in mlada. “ Kraljica Ema jej ni spolnila samo te želje, temveč jo tudi dosegla, da se z deklico po mogočnosti lepo ravna. — (Bodka čestilakomnost.) V Londonu ima gospa Tissaud kabinet, v katerem so razpostavljene različne voščene podobe. Na njo obrnil se je pred ne. koliko tedni Bizdulf Smith, jeden najbogatejših Angležev, z vprašanjom, koliko da zahteva, ako bi njegov kip sprejela v svoj kabinet. Gospa Tissaud mu je rekla na to, da je cela stvar jako sitna; v svoji zbirki ima kneze, slavne pesnike, umetnike, generale, roparje in morilce, a Smith ni ne to, ne ono in zato ne vč, kako bi ga mogla obiskovalcem kabineta predstaviti. Pogajanja so se dolgo vršila; pred nekoliko dnevi je pa prišel Smith veselega obraza v kabinet ter je rekel posestnici: „Hevreka, postavite moj kip, tukaj imate 0chek“ na 5000 funtov šterlingov; in če obiskovalci do mene pridejo, recite jim: „Tukaj je kip moža, ki je plačal vstopnino, ki znaša celo premoženje, samo da bi prišol v voščeno družbo.“ Se v6 da jo sprejela gospa Tissaud to ponudbo in sedaj so pridno dela na Smithovem kipu — (Boljšanjo zemlje na Nemške m.) Pruska državna uprava si uže nokaj let prizadeva, da bi zboljšala zemljo v pokrajini Hanover ter jo vpoljodel-stvila. Posrečilo se je v rodno zemljo izpremoniti kos luneburžkega mahovja, a zakupnikom so prepovodah pridelovati sadež, ki zemljo preveč izmolzo. V zadnjem desetletji so mnogo pustinske zemlje vspešno pogozdili Leta 1874 jo bilo pogozdenega sveta v imenovani pokrajini 244 872 hektarjev, leta 1884 uže 259 630 ha skoro 15 000 ha. več. Delovanje državne uprave so jeli posnemati tudi zasebniki, ti so gozda zasadili v poslednjem desetletju 1879 ha. Manjši so vspehi „ma-hovnega odbora", leta 1874 vstanovljenega, kateremu namon je bil, odstraniti zastareli način požiganja mabu ter uvesti umno poljarstvo, kakor pri Holandcih. Ti mešajo mah z zemljo globlje pod mahom ležečo, in tako dobivajo zemljišča, ki ugaja poljodelstvu. A kaj bo storil odbor s 33 000 markami pri 44 000 jutrib ma-hovne zemlje! — (Smešnice.) Med otroci. »Moj papa je doktor in zdravi ljudi, kaj pa dela tvoj ? “ — »Nič, je državni poslanec.“ — Slab krojač. „Sedaj mi je napravil krojač žepe pri hlačah tako visoko, da moram vselej na stol stopiti, ako hočem vanje sečil" — Pri ljudskem štetji. Komisar (k hišni gospej): „In gospod soprog?" — Gospa: nO, ta se ne šteje!" Domače stvari. Deželni zbor kranjski. (Seja dne 9 decembra.) (Konec.) Posl. Faber poroča v imenu gospodarskega odseka o računskem poročilu deželnega odbora glertč po-ostrenja kaznij pri uničevanji gozdov. Poleg globo naj se dotičnik kaznjuje tudi z zaporom. Gospod deželni predsednik baron Winkler izjavi, da se tej želji ustreže v novem gozdnem zakonu. Bazen tega je gospod dežolni predsednik do okrajnih glavarstev izdal ukaz, naj posebno pozornost obračajo na gozdne zadeve ter strogo postopajo pri prestopnih proti dotičnim zakonom. državi, kateri služi, ne more storiti, kakor če v v tako slabo luč postavlja vojstvo, kojemu zapoveduje, kakor je to storil Briere! Ta slučaj v francoski zbornici je vznova pokazal, da ni vse, kakor bi moralo biti. Ako pojde tako naprej še, izigral je francoski narod ono važno ulogo, katera mu je pripadala nekdaj, za vselej. Ako se v malenkostnih zadevah tako težko drži pravih mej, kako naj se pokaže v težavnejih gospoda situvacije. Ali pa je morda res ljudovlada kriva vsega tega, je li morda res monarhija spo-sobneja pridobiti francoskemu narodu nekdanjo autoriteto? Knez Bismarck je bistroumen mož in on ima baje raji ljudovlado za sosedo, nego monarhijo. To zadostuje. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Deželni zbori mirno izvršujejo svoje delo, katero jim gre tudi dobro izpod rok. Rešilo se je uže mnogo in važnih predlog, kajti povsodi si zastopniki prizadevajo kratko odmerjen čas porabiti dobro, v korist dežele. Pri peti seji isterskega deželnega zbora vstal je pred koncem seje poslanec Jenko in pravi slovenski, da je uže včeraj gospodu predsedniku naznanil samostalen predlog in da ga želi objaviti. Predsednik gleda Jenka, Jenko predsednika. Iz tega neugodnega položaja reši ga Laginja ponavljajoč italijanski, kar je Jenko slovenski govoril. Vsprejel je predlog, utemeljen slovenski. Predsednik utemeljitve ni prečital, nego samo predloga italijanski prevod. Predlog, ki so ga podpirali ne samo Hrvati, nego tudi nekateri Italijani, gre na to, da bi se ustanovilo mesto druzega kan-celista pri okrajni sodniji v Podgradu. Češki deželni odbor je sklenil, da deželnemu zboru ne priporoča predloga, naj se šolnina na ljudskih šolah v Češki odpravi. Pri tem sklepu je bilo merodajno to, da se za odpravljeno šolnino ne bi mogli dobiti drugi dohodki. — V slednji seji je poslanec Trojan v imenu češkega kluba stavil predlog, naj Be uravnajo narodnostne razmere v Češki. V tirolskem deželnem zboru predlagal je konservativec grof Brandis, naj se izvoli odsek sedmerih članov, kateri naj ima preiskavati ljud-sko-Solske razmere ter staviti potem primerne predloge. V ta odsek bili so izvoljeni večinoma konservativci. Hrvatski sabor je srečno rešil predloge o upravni refomi. Današnja seja ima na dnevnem redu budget. Po skončatku generalne dekate o budgetu preloži se sabor do januvarija. — V soboto vršila se je volitev poslanca v prvem volilnem okraji zagrebškem. Izvoljen bil je kandidat opozicije, Derenčin, z 9 glasovi večine. »Ah," seže mu Kamila v besedo, »vse je proč! Ostati moramo pri svoji stari materi in postala bom žena Battiste. Spolnila bom težko dolžnost, ki mi jo naklada življenje; toda moj duh, moje srce je pri tebi, Andrea, v najdalji daljini in tudi v grobu." »Battista?" vpraša začujien Andrea, „je li živ?“ „Da, živi in bode okreval." »Beži tedaj z menoj", prosi Andrea. „Ne smem ! naj li zapustim svojo staro mater, in naj jej zatisnejo tuje roke njene oči? Toda beži, beži, dokler je še čas." „Da, da. Bežal bodem, a bodem se tudi vrnil in naj minejoMeta; in ako nimaš tedaj nikoga, in ko ti je dala mati zadnji blagoslov, tedaj — tedaj — „Ne, ne bodeš se več povrnil Andrea", odvrne mu; »in če se kedaj povrneš, ne bodeš našel druzega, nego vpadeno, pozabljeno gomilo mojo." Začulo se je lajanje psa. Še jedenkrat pritisne jo Andrea krčevito na prsi, še jedenkrat jo goreče poljubi in pobegnil je krvavečim srcem v temno, varovajočo ga noč. V letu 1805 stali so si Francozi in Avstrijci v Italiji nasproti. Bila se je velika bitka pri Nizzi, kjer je zapovedoval francoskim četam maršal Massena. Drugo jutro po bitki imel se je ustreliti v francoskem ostrogu vjet ogleduh. Četa vojakov tirala ga je venkaj, kjer bi oaj ga ustrelili. Mladi nesrečni človek udal se je bil usodi; mirnim korakom korakal je smrti nasproti. Poleg njega tekla je ječoča ženska v kmetski obleki — bila je njegova mati. Na njenem obrazu zapazila se je še nekdanja lepota, kateri je meuj škodil čas, nego bridkost in b&da. »Nedolžen je moj sin", kliče jim; »rablji, pustite mojega sina, on ni ogleduh; kdo dal vam je oblast, vropati moje dete ? Kje je maršal; oprostiti ga mora." »Ljudje", prosi dalje tresočim glasom, »ljudje usmilite se; jedini sin je, jedino moje dete 1 Saj je sam hotel postati vojak, hotel je le poiskati sergeanta Andreo; vrnite se vender, vrnite se!“ Vojaki korakali so brezčutno poleg, pojoč vojaško pesmico. Kolikor bliže so prihajali sodnemu prostoru, toliko večja postajala je obupnost in groza uboge matere. Od daleč uže je videla peščeno gomilo, kjer bo umrl njen sin. Tedaj pa potegne jednemu vojakov bajonet, jim zastavi pot in se grozi, da umrti vsakega, ako ne oprostu njenega sina A zgrabili so jo, vzeli jej orožje in potisnili so jo proč. Četa došla je na morišče. Obsojenec poklekne*, strelci pomerijo, oficir dvigne robec v znamenje, da se ustreli. V tem trenotku pa pridirja general. »Stojte", zapovč jim; toda bilo je uže prepozno. V istem trenotku zagromi strel in nesrečnik pade ua peščeno gomilo, zadet od dvanajstih krogelj. - • „Kdo je zaukazal, da se ustreli?" vpraša general strogo. Zapovedujoči oficir stopi predenj in pove. Tedaj pa zapazi general žensko, ki ho je bila nezavestna zgrudila. Oživč Jo zopet ter na generalovo povelje popeljejo predenj. »Kdo si?" vpraša jo general. Nesrečnica po dolgem odmoru odgovori: BJaz sem — jaz sem mati Andree, svojega sina — ki so ga umorili." »Zakaj pa je bil tvoj sin ogleduh ?“ vpraša general dalje. „Gospod", odgovori medlo, »gospod, moj sin n bil ogleduh, moj sin je bil nedolžen. Jaz sem Posl. Paber pri svojem poročilu omenja, naj bi se naprosila vlada, da se po državi vzdrževana drevesnica razširi iu se v politiSkih okrajih Logatec in Postojina ustanovijo veCje drevesnice. Gospod deželni predsednik baron W i n k 1 e r omenja, da se je vsem okrajnim glavarstvom naročilo, naj preiskujejo ter poročajo, kje naj bi se napravile drevesnice za gozdna drevesa Razen treh so došla poročila od okr. glavarstev. Ko dojdejo Se ostala, stavila bode deželna vlada pri poljedelskem ministerstvu predlog, naj ge dovoli podpora za novo drovesnico. Posl Faber izreče gospodu deželnemu predsedniku za njegovo tvorno podporo v tej za Kranjsko tako Va*ni zadevi zahvalo. (Zbor živahno pritrdi.) Posl Faber poroča o prošnji okr. cestnega odbora v Velikih Lašičah za podporo pri preložitvi ceste med Lašičami in Rašico. Prošnja izroči se deželnemu odboru, da jo v zmislu § 49 instrukcije vzame v pretres ter dovoli primerno podporo Posl. baron Schwegel poroča o znižanji cen v deželni blaznici v Ljubljani in na Studenci ter predlaga: 1.) V stari blaznici se dovoli za vsacega bolnika Hi. razreda 22 kr. odškodnine na dan, v blazuici na Studenci pa po 24 kr.; do zgradbe perilnice in sušilnico in sufiilnica se pa na Studenci dovoli odškodnine 25 kr. na dan. 2.) Temu primerno se zniža tudi režija za I. in H. razred. 8.) Hrano v III. razredu določuje normalni jedilni list, pri £jgar sostavi se zdravnikom prepuSča primeren vpliv. 4.) V točkah 1 do 14 poročila omeujeni jedilni tarifi so imajo določevati za eno leto. Deželnemu odboru se naroča, da naj v tem smislu spremeni z usmiljenimi sostrami sklonjeno dosedanjo pogodbo, in da naj novo pogodbo predloži z letnim poročilom 1. 1885. Ako bi pa ne bilo možno pod temi pogoji skleniti nove Pogodbe, naj usmiljenim sestram ob pravem času od-Povč pogodbo z dn6 30. septembra 1880. (Dotično poročilo deželnega odbora priobčujemo na drugem mostu.) Posl.dr.vitez Bleiweis Trateniški podpira te predloge. Njegovo prizadevanje, da je vedno imelo to smer; govornik opozarja, da je naša blaznica jodna najbolj dragih. Ko sta govorila še Qe\el,a in 4r--^_oifl4ak ter t[ditiQ prodgovornikapapr^eli so 80 Kori omenjeni predlogi. Na predlog posl. barona Schwegela dovoli se za ®ezidanjo sušilnice in perilnice v blaznici na Studenci 3600 gld f ^ten Se postavijo v proračun deželnega sklada za 1886 leta> Posl. baron Schwegel poroča o znižanji cen pri an* v btflnici v Ljubljani ter predlaga v imenu fi»ančnega odseka: Deželnemu odboru se naroča, da naj se z redom '»»miljenih sester pogoja za novo vgodnejšo pogodbo vdova iz Monze; sovražniki razdejali so naSe posestvo in hudobni rosedje ogoljufali so nas za njive. Mojega moža ubili bo sovražniki in jaz sem korala prosjačiti s svojim sinom. Včeraj Cula sem, (*a je sergeant Andrea, ki nas pozna iz prejšnjih Ra°v v ostrogu francoskem, poBlala sem Bvojega tjekaj, da ga poišče. On naj bi nama po-^gal v bždi. A mojega sina so prijeli, zvali ga * e^»hom) no, in tedaj leži tu —B Zastaue jej tu govor, oči se jej zapr6 in °*° stoječi vojaki vzdržali so jo komaj po konci. General videl in čutil je grozno odkritje ^ fivnega dogodka in polastila 8e ga je nenadna «Kako se zoveš?“ vpraša jo tihim, tresočim Klasom. Se jedenkrat povzdigne oči k njemu in ga trpko gleda. Jedenkrat še je zaživelo 1)0 nji; njena lica polije rudečicu, kakor zarja i Praga, Staro mesto. V Ljubljani: E. Birschitz. A 4^— (145) 1Q~3 le vu», hitz. Telegrafično borzno poročilo z dn6 14. decembra. gld Jednotni dr*, dolg v bankovcih ...................82 -70 > » > > srebru.........................83'20 Zlata renta.................................................... ™ 5°/„ avstr, renta.......................................... 99 90 Delnice ndrodne banke..................................... 874' — Kreditne delnice.......................................... 293 75 London 10 lir sterling..................................125-76 20 frankover............................................ 9 97 Cekini c, kr................................................ 5 98 100 drž. mark...............................................61-75 Umrli so: Dnfe 12. decembra. Helena Šegatin, delavka, 48 1. Stavinarska stoza št. 1, plučna tuberkuloza. — Ana Miklavc delavka, 24 1., Poljanska cesta št. 57, mrtvoud. ■— Emil Ribitsch, frekventant, 20 1., Gospodsko ulice Sl. 15, jetika. Poddružnica c. kr. priv. avstr, kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci na obrestovanje v bankovcih za 4 dni odpovedbe . . . 3'/4 od sto » 8 » > ... 3»/, » > » 30 » » ... 33/, » » v Napoleondorlh 30dnevna odpoved .... 3 od sto 3mesečna » .... 3l/t » » 6 » » .... 3'/e * ’ Oddelek za giro v bankovcih 2*/a proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij. Nakazila na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Arid, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov. Kupovanje in prodaja deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po V8proc. provizije. Posojila na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ; proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu l/2proc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora. (69) 36—34 "V Trstu. dn6 1. oktobra 1883. Dr. llirsch dobro znani specijalni zdravnik za slfllltiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem nav6du (58) 35 sifilitiko in kožne bolezni (tudi zastarele), ulesa, bolezni sc&la ln v mehurji, poluolje, možko slabost, ženski tok, v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov: Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5 (prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren. Pri Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu T7- Ilij-iatolja/n.i se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abecednik za slovenske ljudske Sole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednlk slovensko-nemškl. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. [ Brezovnlk, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. I Cimperman, Pesni, 60 kr. Devoljan Miljenko, Mladini, 30 kr. Dimltz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld. I Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr. Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Hrovat P. Florentin, kranjska mesta s petimi po dobami. 60 kr. | Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr. vezan 2 gld. 70 kr. j Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko - ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr. I Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. | Kačič - Hio&lč, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld. | Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher. 60 kr. | Knjlžnloa slovenskej mladini: I. zvezek: Totn&ii Ivan, Dragoljubci, 30 kr. II. » » » Peter rokodelčič, 36 kr. III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Koblar A., Zgodovina fanl ljubljanske škofije I. zvezek : Zgodovina sorške in preške fare, 30 kr. II. zvezek: Zgodovina nakelske, dupljanske in goriške fare, 50 kr. j Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar I>., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Uajar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Prvo berilo ln slovnloa za slovenske ljud»fce šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. I Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo. 1 gld. 50 kr. I Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. Razlag- J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr. » Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol vezana 2 gld. Šmid Kriitof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Voinjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkfiti dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. | Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) raziom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr. V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: [ Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožico (4° velike) po 50 kr. Pravljice o: Pepelkl, Rudeči kapioi in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr. O deželi lenuhov, Bnegulčlol, Pritlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr. 1 neprekosljivo največja zaloga vsake oble, velikosti in Movosii prodajejo se po 25 kr. in više pri (47) 23 •f. C. Ilaiiiiimi-ii. Odgovorni uradnik J. Naglič TiBkita in zalagata Ig. v. Kleinmayr 4 Fed. Bamberg v Ljubljani