tTrsšallkl la ipnriilkl pro •torti H5T S. Lawa4al« it, Chicago, III., četrtek, 26. januarja (Jan. 26) 1922. STEV.—NUMBER 21 tfOV DOKAZ, DA SMO SREČ NO PRIJADRALI NAZAJ V NORMALNE ČASI. NAUK 0 RAZVOJU ČLOVEKA IMA BITI PREPOVEDAN POD KASNI JO t 1AHTKVALA •D6KODNINE Sedalia. Mo. Tukajšnji dnevnik "The Sedalia Demoerat" jo 25. decembra (na boiični dan) prinesel sledeči oglas: "K* prodaj. — Vsled velike draginje, katero ao povzročili profitarji, aem prisiljena pro« lat i avojo štiriletno hčerko. Otrok je popolnoma zdrav in zelo priden. Vae ponndhe naj se pošljejo na naslov: M rs. X eare The Oemoerat Moskva, jnn. — Sovjetska Rusija Ito zahtevah sto miljard zlatih rubljev (50 tuiljurd dolar* jev) odškodnine od zaveznikov in Amerike za Škodo, storjeno ya u guhi Življenj in lmctjat katero so povzročile nenapovedane' vojne proti aovjetom v zadnjih Mirih letih. Račun od&kodnine bo pred laien na konferenci v Genovi. Sovjetska Rusija smatra, da je il-vfcla v miru a driavami, ki ao jo napadale od vaeh strani. /)menje na vaota odtehta francoske tirjat ye in vso odškodnino, ki jo IhmIo kapitalistične dršsve eventualno sahtevale ad Rusije za povračilo ikode na njihovi laatnini tekom revolucije. Rešeno" ja na U način, da ostane kakor je 1 Amerika js prikimala na prasne obljube Japoncev. Vlada v Washintgoau odloči še ta teden, dali se Amarikar udeleži ali na. KLJUB TBMU BE NE 8PAMS TU JEJO V0LIL0I V NBW Y0RKU. $10,000,000 gre vsako lato sa sa jadavstvo. ŠTEVILO BREZPOSELNIH JE VEČJE KOT KAKI V ZGODNJI JESENI.' < . A __—_ " 'Vi* Pololaj je tako vsnamirljiv, da so predstojniki prosta posredovalni oa aa dalo obdriavali konferenco 0 ENAKIH PRAVICAH IA DUJE NOČEJO SLIŠATI SEDE Newerk, N. J. — (Federated Press.) — Preiskovslni zastopniki justičnega departmenta so tu od krili, da mesarji na drobno proda jajo steak po trikrat večji ceni kakršno plačajo za meso na tlc-belo. "Hirloin steak" stane me-sarje 16 centov, prodajajo ga pa po 46 centov funt. Govedina jih Htane pet centov, toda oni jo pro d a jajo pa 20 centov funt. Oktoaf*. m — V par urah je bila izvršeni osem in dvaje^t cestnik ropov, s aMo je kila ugrablje na neka šena. ukradeni .ao bili dragulji in okstrelili ao lekarnarja, ki se je handitom pootavil v bran. Policijski načelnik je odredil vae policijske avtomobile na mli-eo, ki so aieee švigali P» mestu oemiatja. toda aspeka ai kila. Kan Franeiseo. Oal. — Okroin«. pravdništvo je v torek saktju/it« avojo e videne«! v obravnavi proti I kinematografskemu komiku M-jlmeklu, ki je obtolen uboje Igral Ike Virgin i je Kappe Zdaj ime se-{govorništvo beaed« S§ obrh strs nek nastopajo skoraj tete prič« kakor pri prvi obravnavi. Chicago BI Htirje ao oropali draguljarno M^H Wermk't\ u na Mlhralfl^H llop j. bil utrle* prsf^H vom m banditje »< odnesli s SI /a Si/ss) /lat»line .u dragtlljB ITarotnin« TtiE ENUGHTENMEKr ■ o# tu NatfoaaI limsil Jq< I by tu SU«—I« NatfeaaI S—«1 U . * - i; v ^r^ ROSVETA GLASILO SLOVENSKE Ni NMIM m *W, "rtlOSVETA" 2U7 M S«. U*>4U A ^ š^^p^^^u^spšame _ ____ > («ju>«pt sbctsfeesiit? mtrlaa >H.OO \*r yt>r. Dal«m v okivpa*j« pr. (Jaa. S1-2S) da tm Je a leaa da m vaa m »»u»l pMtttt« i« prav*- PECE, JIH PECE PREMOGOVNIŠKE PODJETNIKE v V ILLINOISU. ; 1 Kaj pa peče premogovniške podjetnike v lllinoisu? Ali je mogočfc profit premajhen? No, če se jim zdi dobiček rtiaajhen, niso t^ga povedali še direktno in na glas. Samo t jo, stokajo, da bi bilo lahko boljše, če ne bi bilo orgije rudarjev. Ali nekaj jih peče! Kaj neki? Dr. F. C. Honnold, tajnik organizacije premogovniš-ih podjetnikov; je povedal na glas, da je bil* nekoč v ioiski legislaturi sprejeta postava, ki določa, da mora rudar delati dve leti kot rudar ali pa v družbi dru-rudarja, predno lahko dela v illinoiskih rudnikih kot Poleg pa stojca, da ni*nobena druga država spre-take postave in da je zaradi te postave nemogoče liti drugih rudarjev v illinoiskih rudnikih kot orga-iih. To je postava, ki varuje rudarje, in zaradi tega podjetnike. Najrajše bi videli, da je ni, klr bi lahko gasili odprto delavnico in iskali stavkokaze križem lih 0ržav, ne gjecfe na to, če so stavkokazi, že kdaj ldelir kako rudnik izgleda odphotraj. In če bi se delavstvo zavedalo, kakšno moč ima po-Ična akcija, bi v državi Illinois ne imeli samo eno ali dobrih postav, ki varujejo delavce. Ta zavest danes manjka, toda prihaja pa tudi. Sicer prihaja polagoma, vendar prihaja. In kadar bo prišla v tako velikem obda se bodo delavci zavedali, da so vsi bratje in se-i, ki delajo na polju, v rudnikih, tovarnah, na jezerih, i, Železnicah, v hotelih, restavracijah itd. takrat bodo tjetniki še bolj zd^ovali kot zdaj, da legialatura spre-postave, ki koristijo delavstvu. Te zavednosti, tega spoznanja je treba delavstvu in ilitična akcija delavstva bo edinstvena in vsemu delav-v korist. 1 Podjetniki se zavedajo, da silahko s politično akcijo moč, s katero lahko delavstvo pritiskajo k tlom. redaj se še' ti delavstvo, čeprav si mogoče dobro orga-irano strokovno, pa ni^i organizirano tudi dobro po-i, da ne moreš podvzeti politične akcije v takem ob-i, da preprečiš načrte dobičkarjev, sploh vseh privat-bizniških interesov, ki izkoriščajo tvoje delavno moč korist, da izvojuješ uspehe. In če se boš delavstvo zavedalo svoje politične moči, poslužilo politične akcije pri vsakih volitvah, dokler ukrotiš tirtih, ki te danes izkoriščajo in nate gledajo •ljivo, kadar si brez dela, lačen, strgan in brez pre- S politično akcijo ne pošlješ le svojih zastopnikov v ajne zbornice, ne zasedaš le Javnih služb, ampak izvoliš nekega dne delavsko večino v postavodajne ce, ki bodo sk\epale tako, kot je delavstvo Izdelalo na svojih konvencijah in kongresih v prid vsega va in njegovega blagostanja. Takrat ne bodo stokali le prentogošniški podjetniki, vsi privatni bisniški interesi bod6 kričali, da je konic sveta, ker bo odpravljeno izkoriščanje čl6-po človeku. * ' In ta čas pride zanesljivo, ako se delavstvo posluž nega listka v svojo korist pri vsakih volitvah, da izvrfi zgodovinsko nalogo, ki mu je odkazana. ivojo / uvoznicarsk1 profit. JAVNA GOVORNICA. u Glasovi članov S. N* P. J. In čitataljev Proavata. - - / . Claridge, Pa. —'Pred puetom so ljudje že od nekdaj noreli in le nore če jim razmere dopušča jo. Tako amo tudi v naši naselbini že od početka prirejali rasne neumnosti^ t. j. maikarade in drugo, teto za jetom. Navadno ao ee že ob pričetku predpuatnib dni organisirali maškeradni klubi, ki ao potem nastopali akozi eel pred pn h t ns veselieah in dru gib prireditvah. Imeli zrno navado napraviti .pohod lali nekak karneval po našem mesta, kar je služilo za nekako oglašanja ali vabilo in je imelo mnogokrat ii jsjen uspeh. Kadar so zaznali, da bo lysj takega, je vae pridr velo iz bližnjih vasi; da, tudi sta ri farmarji in šepaste ženice so priyle gledat "špss," ki ga mi "dummy bunkies"^pn dilL In to je bilo do zadn kajti farmarski ljudje, v nsše naselbine, so po prs, ves čas malo ^li nič vid celem njihovem življenju, kar po večini so od cestne železnice oddaljeni kakor od mest, kjer lf kaj več vidi. Prišlo je Qa m ie veselice pred 4pu*tom ljudi, da jih še kak ma^ cirkus ob najboljšem času malpkri di; mnogi so priftli radi zabave, največ pa seveda radi ^sijavosti ln za vse to so skrbeli naii fantje ali tudi možje, katerim šo stf navadno pridružile še ženisfl. Ko je to prišle v nsvsdo, se je ponavljalo že iz navade, katero sa morali tudi novdprilleci oprijeti, so dospeli v nssalbino. Tudi letos sc pripravlja nekaj izvsnrednegs, kot sem fevedel od gotove strani. Nekstsvi so Še na roči)i mnogo msškaridnih koatu mov, deloms jih kupili ali pa najeli za eelo predpuatno- sezono. Eno posebnost morsm omeniti, da letoa bodo imeli "hudi&", katerega bodo vosili po tukaj!-nih cestah v nalašč ss njega na- tfa pravljeni čajbiei. Tudi "čar*v- 8ai niča" bo pridno vrtila svojo'po-po ražnju, in še mnogo iira- nev gih redkosti, katerih ae likih mestih, sa drage1 denarja na vidi, bomo imsli priliko vidstiA* kaj jfcstonj. Ker je ^letos d pred pust in naše dvorana vae najete za ob aobotah in tudi za dneve med tednom, je pričakovati da bo letošnji pred post v nsši naselbini nekaj, kar še 4tf-sedsj nismo mi videU in tudi' drugi ne. Posledios tega bo, 4s bomo napravili dobro pri naših veselicah in prireditvah in napolnili naše prazne blagajne z gro-li, katere bodo nam prinesli »radovedni ljudje. Da, tudi ubogega kurenta sma še vssko leto sprsvili spod nog ob velikanski udeležbi zijsčev; zato jc tudi ob tej priliki prišlo radovedni. VMtyko ">*> • »ovedla znali israbiti v na* prid, . kajti nastavili smo preoej mask i i beračev, kateri ao iaieit nalogo izmozgati is radovednežev, se je nsjveč dalo. Prstno je b SvečanostiM, konec, imeli so Claridgu in je eden izmed osta-lih pijonirjev t naše naaelbine. Kehar js kopal premog v onih nun dnevih, ko so premogarje še tepli, ako ae niso prav obgaftali. On jo tudi edipi izmed nas rojakov, katar i je zabiležil vse dogodke od njegovega prihoda v Ameriko pa do 1017, ko je prenehsl zapisovati dnevne dogodljaje. kateri so se ps tikali večinoma njegovega dela v jamah. Nisem poprej verjel, ko je mene pa povabil pa'dom in zlekel iz pod »trešja že precej oguljeno in zaprašeno knjigo r raznimi zapis ki dogodkov. Zanimal me je zapisek od 27. julija, 1695. Bila je aobota. Par rojakov, ki so se tuksj nahajal/, priredili, so veselico in najeli godbo is bližnjega mesta, same Angleže, kateri eo bili takrat še bolj sovnžni inozemcem, poseb-onim slovanske narodnosti, šli so ob določeni uri; pričeli i« grati same tuje komade in še te med dolgimi odmori, ne da bi i grali kake drtige *omade, katere so zahtevali od njU» dasiravno so jih anali, ker so jih pri drugih veselicah igrali. Igrali ^o po avoje kar so in kakor so hoteli in v,mea zabavljali Č«z naše ljudi s "dummy bunkies" in drugimi takimi imeni. Piti niso hoteli ni-česar, dasi so jim ponujali piva ip najboljša vina; ošabno so yse odklonili, ampak zahtevali so da da Se jim prinese tokajca, k*r večina naših ljudi takrat še razumela ni. Ko se je našim lju dem po par urnem izivajnu zdelo enkrat dovolj, ilo je par junakov jn potegnilo z odra iszivače in treščili skozi vrrfla na proato nato pa nadaljevali veselico mirno naprej, četudi brez godbe. Rehar pravi, da bo pričel pisati svoje spomine in izkušnje, katere je doživel pri premogorovih tekom njegovih let, in jih bo pridfočeval v Prosveti, kar mi sllm, ds bo zanimslo vsakega. On pravi, ko je prišel v to naselbino, niso bili naši ljudje poseb no v čislih pri Angležih, še manj pri kompanijah, ker ob slabih sih so Angleži redno delali, s ti so morsli gledsti, ko so prvj t-dela domov hodili ; in ako je mim O. — Governor dr ipve Ohio je iadsl na jfcAstvo proklamacijo, da rabi premog iz ohijskih rudnikov. Rsvnotako pelira na župane, naj gledajo to, da se bo v državj uporabljal doma e premog Ohio šteje 275.0U0 ljudi, katerih obatoj je odviaen od zf sini ka premogarjev. Deli ae v 88 o krajev, od katerih jih je 31 i premfogovimi polji, Preteklega leta se je v državi pokurilo 65 milijonov ton premoga, a nakup ljenega je bilo aamo 31 miljonov ton domačega* premoga, ostalo ae je dovosilo iz drugih držav. Ako bi tovarne in prebivalstvo uporabljali domač proraog, me stoi ds se ga uvaža, bi ne bilo v drŽavi Ohio nikajce brezposelnosti med premogarjj, tako pa je stanje tisočev, z njihovimi dru^ žinami vred naravnost obupno, ker tisoči ne prejmajo tekc^n pol leta nikakega zaslužka več; ves prejžnji prihranek jim je ~: sedaj H>a so pidvrženi ntr Premogarji ne žele in tuošiljatvi, tedaj se prepri-uno, du profit znaša še vei kot tri slo odstotkov, ki si ga tsdelita med sabo uvozničar in trgovec. Kjer je uvozni-ir in trgovec enainista oseba ali tvrdka, pa ostane ves fofit v enem Žepu. f Tako se delajo profiti. Kljub temu pa privatni bic-iški interesi kriče, dati i profitarjev. Seveda jffty nI, dokler bo njih manipulacije odkrita. ven uhajal. * Ne vem bode li letos tudi ta* ko i ljudje gotovo no bodo val tako radodarni, ker mnogi mora* jo gledati, da imajo še kaj fa v lonec. Poiskusili Vomo, nekaj bo gotovo, ker še stare navade na moremo opustiti. Zato rojaki, v bližnjih naselbinah ako vas zanima tak prepustni "špas'', lahko pridete p6-gledst ampak boljši je da aa«^ -•poročite naprej, da prideta, da j* jim P°m»Wte.. vas v.mn ked.l^nbvfiti k.r .C ^OT ČSSOpiSt potrebujejo VSS, v! vas vfmo kedaj obvaatlti, ker alg- bo vreme in druge neprilike la kko spremene eeli program. Predno končam ta donia moram nekaj dragega omeniti, al-eer ne spada v U dopis, ampak odlašati se mi ne adi umestno. Tukajšnji rojak« eden od najstarejših naaeljenoev v naselbini jg br. Auton Kehar, katerega goto« vo vsakdo pozna, kdor se je ka-terlkrat mudil v Claridgu. radi njegovih dovtipov, šal in pripa-ved k. Kdor ga je Že katerikrat poslušal pripovedovati njegove sgodbe. ve tudi povedati, da je mnogokrst obsfdel in pozabil na se, ko je njega poalulal. On se nakaja v tej deiell nad &t let. katera je večinossa prebil v je bras dvoma njihovo ča sopisje. ki je kluč do snanosti in jih dela medsebojno solidsrne. Ce hočemo izvojevati zmago, moramo brati delavske liste, katere SLIKE iZ I E jateljskih re/.inerab, ae mi čudn«. adi. |a sam jaa tega obd^tšan, ru di Čšssr tudi nobenega ne sodim Ce pa je^kdo to povaročil, ga pro. »itn naj prekliče,aa> vsakdo lahk., ve, da je lal; ds bi bil jaz kd«j koga od dela nazaj držal. Ker sem izgubil delo; aem izgubit tu di vsako ekalitenco, ksr lahko vsakdo.občuti, kako je v tak.-,, oziru za delavca. -^Jokn Kaste kor je "Razvalina življenja", h\ pet poživela in izboljšala na zUnoIse morala ponoviti vsaj dvakun se ni uresničilo kljub velikim na-'in dvorana bi morala biti / oz |ae po vedo Van jem. m ,. Tukajšnji baroni kavčuka so izdali nekako štatistiko o pro dukciji kavčuka. V tekočem le tu napovedujejo, da bo zopet ^ ko mnogo naročil za kavčukove izdelke in navajajo sa to, da so se cene surovinam precej znižale. Poleg tega pa pozabljajo orne-' piti, da ao tudi mezde delavcem zaposlenim pri tej industriji ])re cej pristrižene, k^r je umljivo, ker oni bodo Še vedno g" ako jo mogoče kaj uščipnit i£ak revne mezde. / .. H Velikanske so številke, ki povedo o izdelanih avtomobilih. Lan sko leto se jih je izdelalo 1,700.000 za Evropo in v druge kraje se jih je eskportirslo 50,000. Ob pri četku tega leta je bilo registrirs-nih 9,200.000 avtomobilov, tako ako prištejemo šs preostalo šte vilo 1 $50.000, imamo 10,850.060 avtomobilov. Koliko od teh jih lastujejo delavci f Barberto- od Zdravstveno stanje Bai na jc bilo v preteklem l^tu pov sem izborno.» Umrlo je vsega 155 oseb, rodilo pa se jih je 488. Rojak Lovrenc Frank je otvo-ril desnico v Wadsworthu, O Prani je bil"blagajnik društva Triglav it. 48 SNPJ, \esten član in neumoren agitator, -r Brat Bombach vodja deške godbe je ^Jtudi otvoril trgovino z grocsrijo graduiralo 26 dija njihi Atudi slovenski Priatov, sin Inji šali , kov, med nj__ mladenič Vincent Mihaela Priatova. | Iiuronsko vpitje našega meščanskega časopisja. o prihodu velike prosperitete je poleglo Tskoj z nastopom leta ee je is-kssalo, ds je bilo vse skupaj debela laž. — Martin Želesnikar —L--- UL*— Tridejanska drama, "Razvalina življenja", spisal F. S. Finžgar, je vredna vsega priznanja. Slovansko dra matično društvo ^ Chicagu jo ,, priredilo dne 22. t. m., pri čemur ao se diletantje z dobro razdelje-nimd ulogami dobro izkazali in tudi pri maskiranju je bilo vsr» v redu. Drama sama je v resnici kras «na, ktf pripelje nas nazaj mda, ki ae svija v krčih glada kakor črv. Odaovite se| klicu bednega Ijndatva, ki je lit. vevalo kakor še nobeno drugo aa oltar svetovnega proletarijata. Ali je še kaj uamiljenja v naših aralh r Ce je, tedaj pomagajmo in poasagajmo, ker e tem bomo nabavili najslavnejše dela. — Fillar, lana. — Dovolj ac jc pisalo o stavki, ki je trajala tr mesece in pol. H}^ t. m. je bila preklicana po Howatu. Premo garji ao se vrnili nasaj na delo, predsednik pa bo v zaporu Že to liko časa, da bo odsedel šeit mesecev. Ob ti priliki je več starih premogarjev izgubilo delo, kejr so bili pri kompaniji zstoženi enega ali dragega dejanje. Kolikor jc meni znano, je pri lokalni organi zaciji št. 4236 izgubilo delo šest 81ovencev iir nekaj Ametikancev, med prvimi ae nshsjsm tudi jas. Obdolšen aem orf gotove strani, da sem sa časa stavke odvračat vse tuksjšnje vaščane, da se ni «o vrnili naaaj na delo, kar pa je zlagano, k«(r jas nisem nikdar ni kogar silil na delo in nobenemu branil, a prepričanjem, da je vsa komur dana proeta vpija in lahko napravi kakor hoče. Kolikor je meni znsao, smo bili za Basa stavke vai enih miali, namreč, da bo mo vzdržali do sednjeg*, kar tn-d i smo. Tskšen js današnji sistem. Pkičeval sem nnijo skozi dvajset let, naenkrat pa me je Le-trie izključil in kompsnija vrgU aa eeata v sredi najkajše itlme brez vae kurjave a sedmimi otto-ai. Nikakega npanja nimam, da bi lahko dobil delo. Ker tivin a vaea|i savaščani v najboljših pH- kratkem ustanovili še takozvani plesni klub, kjer se nsši fantje podnČujejo v plesu. Sedaj, ko i mamo dovolj časa, ne bo težko nastopiti in se izkszsti kot dobro izurjene plesflce. Poleg tega smo tudi ^stanoviti pevsko društvo. Icateregs začasni pevovodja j< Frank Fonda; tudi to društvo dobro napreduje. ' Sedanji naš pevovodja namerava odpotovati, ssto smo primo-rsni Sklicsti sejo našega društva pevsktTga, ki ae bo* vršila v nedeljo dne 28. t. m. ob drugi uri popoldne v prostorih rojaks Alojza Turka. Na to sejo vabim vse čla ne pevskega društva, da se seje udeleže, ker imamo važno ^devo radi pevovodje. Imeli smo dkaolj truda, da smo ustanovili pevsko društvo, zato ne smemo njkakor pustiti, da bi ae klab razbil. Pev-ako društvo bo v ponos nam rojakom v naselbini, ssto m*idito vsi. da ga podpremo in zadeve uredi-mo. - Fraak Joger. LISTNICA UREDNIŠTVA Payette City ■ PVečitajte vest v Prosveti št. J« s dne 2h. t. m., v ksterl boate dobili dovolj pojaanila glede spremembe v plačevanju vdokodnbi > skega davka. — Pozdrav. M AVTOMOBILOV SILO f JB ZOO Tnksj k- pri ii fvrdfce S Wflmatta, m - č^lo goreti v garaži S W Hi otrenjsje uničil 9S avtomobilov. ftkoda znaša tri sto tisoč dolarjev. zatadn0 okrožji i Nadaorni odbor: 12 DELAVSKEGA SVETA. (Federated Praae.) Minimalna mezda «a lene. K« dijaka Uelavska federacija jc predložila državni industrijsk koiuihiji zahtevo, da minimalna mezda žepe mora biti $21.20 na leijen. Delodajalci v Kaliforniji so /niiali ženako mezdo n# $J1.7H, mezdo vajeuk pa ua do $8. hotelirji in laatiuki prodajalnic pla ("njejo še po $16. Komisar javne blaginje v New Vorku poroča, da je število brez uoselnib delavcev v tem mostu po kočijo na 200,000. Pol mil j ona železniških delav cev, katerim je vladni delavski /eleaoiški odbor z enim mahom utrgal mezde v skupni letni vsoti 50 iniljonov dolarjev, sc priprav Ijt na et*vko. Pri volitvah v- Calgaryju, Al-berta, Kanada, so bili izvoljeni ttijc delavci v meatni svet, četefi pa v provineijalno postavodajo. Vsi štirje so ^Laui unije tisksrskili delavcev. Pisarniški nameščenci dubiin-skc žclcznica.*la Irskem so zastavkali. i'' Rlavniški delavci, ki stavkajo žc od 5. decembra, bodo te dni glasovali, dali se stavka nadaljuje ali konča. Stavkokaai itavkAjo. Okrog 50 stavkokazov, katere je cest nože 1 o zidaka- družim v Hiohmondu, Va., dobila iz drugih rn^ei, da z njjmi nadomesti atavkujočo mo-lonukc in sprevodnike, jc pustilo delo, ko JO videli, da jih je družila preverila, ko jim je obljubila visoko meztlo. Ig (Mumbusa, Kana., je prišla vest, da bo Aleksander Howal mogoče podpisal poroštvo in zapustil ječo. Rudarji so apelirali nanj, da naj podpišo poroštvo, ker jim več koristi zunaj kakor ps v ječi. Stavka rudarjev se nadaljuje. Mati Jones g% nahaja med rudarji. neševemu tajniku vsled Benedik tove smrti. Kramazou in protilde rikalne stranke ogorčeno proteati-rajo in napadajo vlado radi tega čina. t PRIBTANI$0NI DHAVpi VŽI VAJO PRAV MALO VARSTVA New Vork, H. Y. — Thomaa L. Clgdbourne, predsednik Aiueri sfcega društva za delavsko «ako-nodajstvo, izjavlja, da ae najbolj mačehovsko ravna s priataniščni-mi delavci med vsemi delavci, a-korevtio ti delavc^ pri nakladanju in razkladanju ladij opravljajo zelo nevarno delo. ti delavei niso zavarovani proti poškodbam in zaradi tega je zbornični juatič-ni odsek ravnal pravilno, ker je priporočil, da ae" zavarovanje proti nesrečam razširi tudi na te: delavce. V vseh pristanih je zapoaljenih pri tem nevarnem delu-okoli 250,-1)00 delavcev, ki niso dosdaj zavarovani proti poškodbam in ne-arečam. * > Senat jo že sprejel tozadevno predlogo, zdaj je treba, da zanjo glasuje še zbornica. MATI DI BBDBM Ofttf* NAŠLO mm * OONJl biio pomoči od nikoder in tako ie ^ iaterniraM v barakah Kaer meti a sedmimi otroci vred našja Ki \j iamrt v ognju. : Oblasti ap aatrle pat aeabafcUi časopisov, ki ae .niso hoteli pokoriti uar*dbi vlade, da na amejo prinašati "hujekejočih novici Dijaki vieoke trgovske Šoio {n dveh drugih šol ae zastav kali. Zveza egipčauNkili ad ravnik »v je razposlala okrožnico vaem lak ar-uarjamji pozivom, da ne amejo naročati angleških zdravil, krovni ki pravijo, da bodo bojkotirali vae tiste lekarne, ki prodala je mmliriuu is šniMfajl ^jg* dva Chicago, JU. — 38-letni Walter stapeeznv je popival par dni ui se je končno tako nspil žganja, da je umrl. Oneaveetil se je v sa* umu in predno je prišel zdravnik, je bi) mrtev. ^ Y°*nik Pybarjrk se je ^4*1***) žganjepitja, ki*o ga priredbi nje-govi prijatelji. Napil ae je take, da je umrl. V dobi prohibicije ne vozijo več pijanih-1 judi v zapore, ampak vodijo jih v mrtvašnice in na pe-kopališče. * ' ' ; ARKIN JS IZGUBIL prflov. |ntcw Vork, N. V. — James Lar cin, znani irski de^ivaki voditelj, ;|e a avojimi tovariši vred izgubil priziv, katerega je bil uloštl na tukajšnje prizivno sodišče proti obsodbi, ki jo je isreklo nad njim nižje sodišče leta 1990. Larkin in dva druga Perguson in Rutlien-berg — so bili obsojeni na pet let eče zaradi izdan ja nekega agita-toričnega letaka, čigar vliebino jo sodišče smatralo kot propagando za strmoglavljenje vlade/ Larkin n tovariša ao takrat bili člani evega krila socialistične stranke. Razne vesti. KONFLIKT V ITALIJI ZARADI VATIKANA. Italijanski kardinaH razdeljeni t dva tabora. Milwa>kee, Wis. — (Federated resa.) — John Glej, 48, je bil brez dela dva meaeca. Ima Ženo In va otroka. Zadnji četrtek je pro-al vse svoje borno imetje, iz-vzemši dveh psrov čevljev, in sku-piček je Izdal za živež. Drugi dan |e prodal še Čevlje. V soboto zjutraj je pa njegova šene zaduhala lin, ki je uhajal iz njegove sobe. Vrata so bila zaklenjena. Na krik žene je prišla polleijaftn vlomita sobo. John Olaj je fešal v postelji mrtev, zadušen od plina. Rim, 25. jan. —. Dejstvo, da je justični minister Rodino osebno RASVAtALOI MUKA SO tt-KUVOlLI NEZMOŽNI ODBOR obiskal Vatikan in izrekel sožaljc vsled smrti papeža Benedikta in drugo dejstvo, da je italijanski prestolonaslednik posetil cerkev sv. Petra in molil ob papeževem mrtvaškem odru, je yflikt s protlklerikalriimi elementi. Poslanci, Tet ne apadajo h kleri-kalni »treni, so pripravili celo vrsto interpelacij na ministrskega predsedniks Bonom i js, ki bo eno-, ral pojasniti stališče vlade na pram Vatikanu. Pro ti klerl kalno časopisje vse Italije srdito napa da vlado in jo obtožuje, da je otos dovoljenja parlamenta aklenila diplomatičim razmerje a papeževo stolico. Napadi lete tudi na kardi ^ nala Gasparija, papeževega tajni ka, ki jo uradno sporočil amrt Benedikt* italijanaki vladi. Ka drugi atrani je pa zavladalo veliko veselje med ltalijanakiml klerikalci Klerikalni liati pišejo, če bo kardinal Maffi izvoljen pa-pežem, da bodo še letos vpostav Ijeni prijateljski atlki s Kvirina lom kakor so bili pred zedinje-njem Italije IcU 1870., ko so Osri-baldijeve šete vzele papežu Rim. Rim, 25. jan. — ItfHjanaki kar-dinali, ki imajo večino v konklfvi Ifateru Izvoli novega papeža, so razdeljeni * dve atranki. Kos stranka aledi umrlemu Benediktu ki je deloval za sprljaznenjc t italijansko vlado, v drugI atranki so pa pristeši politike Pije X., k je bila. da ne ame Wtl_ nobene sprave z Italijo In da papež še rta dalje Igra ulogo <4jetI^H^a,, ▼ Va-Unuam. . Med teme atratikama je zda, I hud boj m od kardinalov iz zunanjih drŽav je odvisno, katera stranka bo zmagala pri volitvah novega papeža. Lahko se zgodi, da I »o izvoljen neitalijanskl papež Medtem, pa. ko se kardinali b. jejo mad seboj. Ima italijensk vlada svoje sitnosti zaradi prija leljsivs napram Vatikanu. Zs vrini je velik vikar protesta sa radi tega, ker je justični mi«**" Rodit* osebno peahtil Vatikan i', v imenu vlad« Izrekel eošflje pa Nev Vork, V. V. —- Razvašalel mleka, ki ao še na atavki, ao akje- _ nili, da izključijo vae odbornika, izzvalo kon-^' M jim priporočili atavko. Članstvo je prižlo do zaključka, da je k|ilo atavka ob tem času zmota. Po njegovi lastni izjavi je stav o sklical Oeroge W. Briggs, ne da so bili ta stavko mednarodni odborniki. Takoj po izključitvi odbornikov so izvolili nov odbor, ki ad^j skuša doseči sporazum a kom pa nijami. VSKDANJA TRAGEDIJA. KOMPLOTA. ijVaahington, D. O. , —■ Trije astnikKnajvbčjih tobačnih tovarn Ameriean Tobacco, P. Lorrillard n Liget & kompanija ao po ne^em poročilu, predloženem senatu, obdolženi. da ao imeli ne-4ovoljene kupčije a štrvjlnimi zvezami prekupčevalcev, katerih namen je Čim višje mogoše zvišati eene tobaku potom'zvijačnega prekupčevanja«' '' - . Komisija, ki je preiskovala ca-devo. jc izjavila, da ge bile te tn companije pred časom članice tobačnega trueta, posneje razpu ščenega po najvišjem aodiŠŠn ra prevelike korupcijo a tobakom. (Comialja tudi fHPipor^ša,' 4a ae takoj uvede kazensko poetepan|e proti špekulantom tek tobačnih tvrdk, ki so po njeni aetrdltvi ne prestano kršite zakon, f BOJNA LADI/A V NEVARNO Norfolk, Va. - Bojna ladija 'Arethna," ki aluži za preVaša nje kuriva, ae nahaja v neverno •ti ia v hudem viharju. Pokvaril se je etroj in t ladijc ao poalali brezžične klice ze pomoč. . --U—•— 74 ŽRTBV 20ANJBPITJA V I DNEHI - New Tork, N. V. — Po policij akem poročilo so našli sopet štiri može in štiri žene bolne na akut nem alkoholizmu«, ki najtfrž osle pe. — V 9 dneh, to jc od 14. do 2S. je nusrjjs, je bilo štiri In sedemdeset žrtev slkoholizms. Med njimi j< tri in šest4n*( >nožkih in ensjst ženskih. Te osebe so bUc prepeljane v bolnišnico B^llevne da jih zdravijo zaradi alkoholi Dr. Oeorge O Hannon. ki nad zoraj« slkoholski oddelek, pravi da ni bilo še nikdar toliko bolni kov v jem oddelka kot zdaj. DVA POLICAJA RANJENA PaaUo^Jtoka.— Kari Ilarriaon je bil ubit in dva policaja sta «la ranjena v bojo s samokresi, ko sts hotele sretiratl llsrriaoos ns obtožbo, da sta aa in ie nekdo drugi iavršUe eeotai rop. « Nov, nemiri v Bgiptu ISkvmkš M>rJss ——»^»oian1 i ■ ■ 11. _____| i-fH| LAWND GO, ILLINOIS. ALB AVEH Travoree Oitf, Miak — V pogoreli leseni bajti as asšli trupla zamorke mrs. A. Hali in njenih sedem otrok. Nesreša se je doge dils v Bendenu. ki se nahaja bb-co tukaj. Goreti je prišelo v hudem sneženem vil*arju. Ksjbrž f i Kairo. 25. jen. - Včeraj ao bile tu va^ka proti Uri take dam NatutmaUati ao obiavili meid«Mt, a katerim poaivajo domačine ua bojkot angleškega blaga ip oivilno oopokoiišino. \ oditelji. Ki ao pod piaali manifest, so h^i t^toj pri Novi boji med W* in komu-T ^niati. jfk • M Rim, 86. jan. — V provinoijat-nih središčih ao isbruhnili novi apopadi med fašiati in komun lati. New Tork, N. V. - Pelavfki H»moini' komitej aa rešitev jetnikov v Patteraonu, N. J., 'je dkl avoje poročilo o nabrani avoti aa oprostitev jetnikov in o s vetjem dosedanjem delovanju. * V žkratkem čaau je b>le nabrane praoejšnja vsota za oavaboditev političnih jetnikov, za kar ao nad vaš darovale delavske unije. Pomožni komitej v Patteraonu ai je nadel nalogo sa zbirko pel miljo na dolarjev za oprostitev veek- yr itičnih jetnikov, ki ae nefcajajo v bednem atenju in je nujna po* t treba, da se olvobodi. Pek v. I ske Žene is Patteraona v ta namen | hodijo po okoliških mestih in zbi rejo prostovoljne prispevke. ni/flj London, 18, jan. Angleška vlada danes raapravljala o zahtevah egiptovskih naeionelietov In aakljudlls, da nekatere konee 1 sije lahko dovoli, toda o neodvisnosti Egipta ne sme biti govora Vlada nasnanje, da bo podpirala alehern! ukrep generala Allenbjr-je, brltekega komisarja, aa potla-Šenje egiptovskega bojkota.«''1^ ^ Svetniki okradeni. Milan, l^alijn, 20. ja»>. - Ne-znani sHko^d so vlomili v tukaj šnjo ccrkev sv. AnM>jroša in ople-nili td rakve, v Katerih leže svčt-niki Ambrož, Gerv^alj in Prptazij. Dragulji, ki ay izginili iz kfst, so Mrl teše v Kalkut, Indijs, 23. jan.-Urad na veat iz stana brltskih š<-t ae glasi, da so Anglešl ubili poveljni ka Moplahov in šest drugih njego vth rojakov, M ao vddlfi reVolto v južnoaapadni Indiji. -rr- Anglija taji, da padi Ronštaatlna. 1 London,N 25. jan. .- Angleška vlada zanika veat, da Anglija pri tiska v Atenah za^odpoved grške ga JtraJja Ifonštantine Včeraj^o bilo poročeno, da je Konštantiu sklenil odpovedati at^ preatolu v a vrbo, da ae vpogtavljo prijatelj-tke vezi med Grško In ehtentulni! drŽavami. GLAVNI STAN. aesr ae SO. n, p. n. v, ■ m njih ruskih* kolonljeh je ananlh pisateljev, kpt ao škovsklj, Alekaander Tolstoj wfel a novo OWnd kiijlšnieo iu|K.nlgrant|ka literatura jš stara pradrevolušha llteratui nima nič akupnega a noVo * turo v Rualjl, lavaemšl lepote. Najbolj karakteristična mača ruaka literatura, ki šoli; tyovo, proletemko s (lorodoekim In Bednim na Je sprejela revolucijo In novo umetnoet, in pa atar Ho logu b Zajenv, ki ie piaati ali pa nadaljtge pot naaorov. Med najvošjiml ki flloaofl nove RaieCje ja načaraklj, Trgovina s knjigami je bila aeveda pod kontrolo vlade. Dn« 40, Junija 1090. je bila lsdana nered* ba rs registriranje vseh tiskanih knjig in ti iatlaov vsake nove kpjlge je moralo Iti v Javne inati-tuelje republike. Xer ao knjige poetale redke, jc komlaar aa pro sveto velel prešteti vae obeUiječc zaloge knjig In kjer ae Je.uašla kakšna redka knjiga, ki Je le pošla a trga, je Idla zaplenjena in izročena javni knjižnici. Privatna trgovina e knjigami Je bila prepovedana. Nova Buaija nI hotela ba-tantati a avojimi književnimi za* kladi 1 Državno založništvo v Moskvi je razdeljeno v pet aubaakeij i aka domlja, umetnost, propaganda, li* teratura, proletsrski niaatelji in uredništvo žurnals. Ns Čelu t«»h subaekeij stoje najanameultejšl molje Pruskem slovstvu, kot pe snikl Brjusov, Vjsliealsv iu Ker-šelleov, novelist Hnrafimovič Itd. Med rslašrnirtl književnimi deli se nove drame Oorktje, novs pe snišks umetnost Najakovskega Damjana Bednaga, Vlsaov Oksk« gs itd. Na heb deip nI najmsnjše-ga maileša komerdjalizma, in čf sodimo pa psr knjigah," ki so do spele v Anglijo, iti več drugih, ki 141«* prevedene in Izdene dru god V Kvropi. je novs rpaka lite rai ura v reaniel n«*kej novega in velikega, šeaar Še filma/ nobene druga dršava ima vojne Iriterarf ruakili p Ua t sije v so tu di zavarovani. V Moskvi je ura dni aoirisoik avtorjev, |Kdem IJni ja mekib avtorjev in več drugih pramovoljnih lu ptdursdnib orga-nisoeij, e4ifraiaih In lokalnih, kf Imopermivne. Drugi založniki, kakor ■ BakaCnikov, Koloa in zaleiniika »vrdka v dalnjaje v lati novi Po angleškiii Uatlb ae je mnogo plaalo, da na gre oni, ki al n« da ruvatl aab Iie da vdelali tuje, Niao " Henrjr Bruce, prejšnji minister Je videl, iafo d jo kolena, kar pa ja nekje da je neadjrgvo. basat prof« je vprašal aa adravila In val avetov^ll operacijo, Nato slišal še nekega zdravnika, svetoval, da al mara dij enostavno dati limrstl nje soba, češ, da ona povi šibenje koten. Zgodil ss ja ksjtl kmalu nato aa arS kelenaikosi je dsl laruvatl aoka in je opustil vas krokarije In etai v prilog sdrsvtjenjs. Olss o dežnem zHravljonjnJa Sel po eel«S maatu In bolniki v na prehude« bitju area, mebnholi^ neH| prihajali k čudežnem u niku ter ei dali ,ruvatl dva, tri ali pa tudi vaš, aamo (ae IzaefliAj mano vrstnik Zobozdravnikom v l^mlonu pa o zlato solnae, k kmalu Ma a ruvanjem aok zdravljnli ras bolaani, moga eele nliainU in Iriikr r« s*1 pajim'ivw a*a jFSvmvi Mppor na otoku RreU. Pa t •teh ht Kima je poalali OrČIJa S k Kreto veliko ftat, ki naj ušiie tamkaj osetali upor. S4»be I ao da t In v«i so klicali: "Da, ro« jH Udrgel ai je o nj." Levinja pa je bila neutrudlji- = F, • ■ v '3FCTCI T: BESI (Dalj«.) "In dovolite/' je pripomnil pazadnje,vi pi, H* venomer o ,rodbinaki sramoti'. Kakšna ara-stola .j« pravzaprav, če jo vala arstra zakonita lena Nikolaja Stavrogina?" , . \ "Ali U zakon je podvecnjen zakon, Nikolaj jfja^volodovič, skrivnost jo, usodna skrivnoat. Denar dobivam od vaa, in zdajei me vprala kdo, ta kaj je ta denarf Zvezan aem, ne morem mn od goli, .v ikodo ovoji aeotri in v škodo najinemu širiti Imeni Kapitan jo povišal glas: ljubil jo to atrunioe in trdno računal I njo-, nesrečnež ni slutil, kako p l*» opekel. Mirno in jaono, kakor bi govoril o sakda jnejlj domači zadevi, mo je naznanil Nt-j Vaevolodovič, da mfcli te dni, mogoče le ri ali pojutrttnjemj oznaniti avojo poroko vse-l meatu, ,tako policiji kakor družbi', a čimer Imi rešeno aamo po oobi tudi vpratanje rodbinake jfostl in vprašanje podpor. Kapitan je izbaljil oči; ni uiu šlo v glavo; Htavrogin mn je moral tolma- r svoje bHOdo. "(Ali... soj je vendar slaboumna!" "Ukrenil bom voo potrebno." "Ampak .kaj poreče vole mati?* "Noj reče, kar hoče." "Ali... saj vendar popeljete avojo ženo do-f" "Tudi mogoče. Ampak te v polnem zmiaiu e ni vaša atvar in oo vaa prav nič ne tiče." "Kako, 11 <• tiče T" jo vzkriknil kapitan. "In bo r. menoj?" "Nu, to ao račune, do vaa nc vzamem k i *» f Vol sorodnik aem I" "Lepa hvala ca tako aorodnike. Čemu naj potemtakem dajem denar, aaml presodite t" "Nikolaj Vaevolodovič, Nikolaj Vsevolodo-, to no more biti I Mogoče ai le premlalite... ne boste hoteli vsdigniti reke,. i Kaj pa bodo ili v družbi, kaj poreko?" j*Prav močno a« bojim vale družbe. Oienil lil a velo sestro, ker ae mi je djubilo, po pl-vočerji in ca pijansko stavo; in zdaj oznanim naglas, ker mi je tako povleči t" ♦ . Te besede je izrekel nekam posebno jezno, to da jc tabjedkin a strahom začel verjeti. Toda jac, kaj bo c menoj, glavno aem vendar Morebiti sc talite, Nikolaj Vsevolodo- "Nikakor ne." "Kakor hočete, Nikolaj Vaevolodovič, ali jas no verjamem... Tolim vaa, če ne pojde dru- __L., "Strešno ata neumni, kapitan." . . "Vaj bom, ali drugega mi ne preostaja 1" je kapitan vea zmeden. "Prej sva imela vaaj inje ca to, kar je ona aaalulila po kotih; zdaj, ako me zavrlete popolnoma T". •Kaj pravita, da mlallte iti v Petrograd iskat kariere. Ah roo: alital sem, da hočefe iti tja ker upal« biti oprotčeni, če naznanite Ke?" ipitan je cacijal in itbuljil oči, ne da b| od- • II. 'Čujte, kapitan,** je mahoma lapregovoril c nenavadno resnim glasom, aklonlvll ►ko mize. Doslej je govoril nekam dvoumno, tako da Ikin v svoji pavMhovi vlogi do cadnjega ni prav vedel, ali je njegov goapod v rea-jezen, ae Io tali, ali ima rea blacni namen, poroko, ali oe zgolj igra. Zdaj pa je bil lljlvo strogi obrat Nikolaja VscvolodoviČa prepričevalen, da je kapitana kar mrac ic- Čujte, I*Vi vendar niste prlaadetl. va* vendsr niaem E,n , t "To «,• vem. da ai ne npate isdati svojeunol krave." Vramiklite, Nikolaj Vaevolodovič, pre*o. H anlzami obupe je hitri kapitan raslaKsti agodU v leh itlrih letih. Hlla je preiiettm> povest o bedaku, kl je zagstil v reči, sa katere rojen In reanoati, katerih od samega pijan* In pohajkovanja do ladnje minute ni ra-I. povedal je, kako oe je <|al še v Pefrogradu zapeljati, is znlega prijateljstva, kot Mndent. čeprav ni študiral', in je. ne vedoč. dda. .nedollen kakor jagnje*, ra/m<-tavnl pa "te po Stopnicah, puščal-jih p« tueatlh pre«! .satiknl jih na zvonce ali pod vrata kakor ter jih noail v gledališče, tlačil v klobuke [V gn*«'«l upitl/al v 1» pe ljudem Potem je tudi yprejemati denar, češ. .kakšna atvdstva pa |MtM Dve guberniji je prepotnvgt. ic okraja v raj, in rarmetaval 'vsakovrstno neanagoV "O, Nikolaj Vaevolodovie," ja vakllkoval, "najbolj me je telilo, da to nasprotuje vtem dr-lavljanakim In zlasti le domovinskim zalumom! Tam je bilo tiskano, da naj gredo z vilami nadnje in naj pomnijo, da kdor odide ajntraj reven z doma, aa lak ko vrne zvečer bogat premislit*' Strah me trote aamega, in vendar razmetavam. Ali pa mahoma pet, test vrstic vsej Rusiji, meni nič, tebi nič: zapirajte cerkve, atrmoglavite Bega, poteptajte se kon, pogazite 'dedno pravo in primite za noi, kar brez vsega, in vragsigavedl kaj le. Ravno ta papirček o petimi vrsticami bi me bil kmalu pokopal; oficirji so me zalotili pri polku in me pretepli, ali Bog jim daj zdravje, Izpustili ao me potem. In le leni bi me kmalu dobili, ko tem Ml prinesel Kravajevu ponarejene petdeseta ke francoskega izdelka; toda alava Bo gu, kakor nalalč je Kravajev v pijanosti padel v ribnjak in utonil, tako da mi niso mogli dokazati. Tu. pri Virginalpem, aem oznanjeval svobodo eo-cialiatične lene. Junija meseca sem raznalai spet po —-akem okraju; pravijo, da bom te moral.;. Pjotr Stepanovič me komandira na vaem lepem, da moram ubogati; le dolgo mi grozi. Če bi vedeli, kako je napravil z menoj v nedelje! Nikolaj Vaevolodovič, suženj aem, črv aem, ne Bog —*tp edino me razlikuje od Derlavina. r Id sredstva, aredatva, kakšna aredatva pa imam!" Nikolaj Vaevolodovič ga je radovedno poslu-tal do konca. "Marsikaj mi je bilo sploh neznano/' jc dejal. "Seveda, vam ac j« vae lahko zgodilo... Po-alulajte,** jc rekel po kratkem premialeku, "recite jim, če hočete — boste le vedeli komu — da ae je Liputin zlagal in ate Ic mene hoteli oatratiti z ovadbo, meneč, da aem jac tudi kompromitiran in ae vam tako poareči teleti ie mene več denarja ... Racumetet" "NikOlaj Vaevolodovič, predragi, ali mi groci rea toliktna nevarnost? Komaj sem čakal, da vas popralam.*' , , ' Nikolaj Vaevolodovič ac je nasmehnil. ",V Petrograd vaa aeveda ne puatc, tudi če bi vam dal denar za pot... aii čga je, da grem k Mar ji Timofojevni." iA Vstal je a atola. „ "Nikolaj VatVolodovič, in kako je z Mar jo Timofejevno?" "Tako, kakor aem rekel." "Tedaj j« tudi to reanica?" . "Ae vedno no verjamete?" "Ali mo hočete res ztvreči kakor atar pono-ten tkorenj?" "Videl boni," ae jc caamejal Nikolaj VsevolodoviČ. "Nu, pustite me." - 'T kn žet o mogoče, da grem na prag... da ne bi slučajno čcaa sliial... soviei ata tako majhni...'" "To jc pametno; stopite na fcrag. Dežnik vzemite." "Vai delnik?... Ali aem ga vreden?" jc klečeplazil MtpiUn. . "Dežnika jo vaakdo vreden." "Z enim mahom st? označili minimum člo-vefikih pravic.. ." Toda blebetal je le maiimalno; slabe novice ao ga bile čiato potlačile in mu docela zmedfe glavo. In vendar, ko je stopil na prag in racpel delnik načl seboj, jo kmalu apet cačela kljuvatl v njegovi lahkomiaelni in prekanjeni glavi stara tolalilna miaal, da ga hočejo ukaniti in ae mu late jo, in $c jc tako, da se tju ni beti ničesar, ker ac oni njega boje. "Če 1 alejo in cvljačijo, kjo torej tiči zaje«< pravcaprav?" mu ja vrtalo po glavi. Oglaaitev poroke se'mu je edela nealana: "Rea pa je, da ni pri takem Čudodelniku nič nemogočega; v aamo do livi ljudem. Ali kaj, če ae sam boji, zaradi*ne deljakega škandala, in tako, kakor le nikoli ne? Pritekel jc catrjevat, da sam ocnahi. od atrahu da na bi ocnanjal jac. Ej, l*bjadkin, ne atreljaj koala! In zakaj pride ponoči, kakor tat, če aam leli razglasiti? In Če ae boji, te boji cdaj, ravno zdajle, prav ta teh par dni..., Kj, le pacl, Leb-jadkin!..." "Stralt me s Pjotrom Htepanovičcm. Vralje ata me atlanila, kar aapa mi je aaatajala! Pa me je prijelo, da aem bleknil Liputinu... Vrag vedi, kaj kanijo ti dodejl; nikoli jih nisem mogel po-tuhtati. Spet ae abirajo, kakor pred petinu lati. Za rea, komu naj jih iedam? .Niste plaali v tvojt neumnosti Ic kakega pisma t' Km! To se pravi, da bi lahko naplaal. kakor po neumnosti? Pa ne da bi« ml dajal naavet? ,8 tem namenom ailite v Petrograd'. Meni ae je komaj aanjalo, on po je le sanjo upenil, kujon? Prav kakor bi mr sam priganjal, naj grem. Dvoje bo tukaj, čno aH drugo: ali se sam boji, ker ga j« polomil, ali pa... ali pa ae ne hoji nlčeaar in lt mene aapeljujc, da M jih ovadil vse skupaj I Oh, telava je, I^bjadkin. kaj ti je storiti, da a« ne uretet!... Tako ae je catuialil, da jc skoraj pozabil nastaviti uho. No, prialulkovati ni bilo lahko; vrata ao bila debela, in govorila 'ata liho. Le .nerazločni glasovi ao prihajali do njega. Kapitan jO pljunil ter ae zamilljcn vrnil Ivilgat na hiltii prag. m. Soba Marjo Timofejevne je bila dvakrat večja od oae. v kateri jc livel jpapitan. In opremlje na c enakim airovim pohištvom; le mlaa pred di-vanom ja hlla pogrnjena a pisanim prazničnim namlanikom. Svetilka je gttrela na nji) kraana L preproga je pokrivala tla; poetelje je bila «*Mr-Ijena z dolgo aeleno zaveso od atene do stene. In rasen tega je atal pri mid velik, mehak naalaajač. v katerem pa Marja Timofejevna nI aeilela. Kakor na atarem alenovanju je brlela v kotu lučka pred sveto podobo in je bila ra doleti s po miai vaa itdaoirftma drobnarija: klada kari, znralee, pe »marica in eelo tudi maaleua lemljiea. H s sen tega sta lolall tam dve knjUlei a hervonlmi nitkami, la-vlečki poto^iae v priredbi sa mladino In zbornik lahkih, nravatrenopoučaih. zvečine viteških pe-vesli, namenjenih za hnllčna darila In aavode. 1 (Daljo prikedajU). ' " DVONO ii EC NARAVOSLOVNE PKAVUIf® - Spisal Kari BvaU Prevedel Franc Bolka. (Daljo.) Tudi mojih," je zaklieal mak. "Ali pa je to svoboda?" » "Zbodi ga, oaat!" jo svetoval veliki kraat C "Storil sem to in pdaril je s pa lieo po meni," je odvrnil oaat. "Opeci ga, kopriva brsst., r, ''Poizkiisils sem in ni a« mi godilo boljšo, kot osatn." Po litu pa se je lirilo zadovoljno topotanje z enega konca polja do drugega. ' "Mi amo ... mi... mi ... Zdaj vladamo mi v deželi . ^ , mi smo dobri ., . mi smo koristni .. . Vi niste drugo kakor plevel." "Kaj alitite nearamne pse!" je klical oaat. . Ali cvončnica je menila: "Mi ne moremo ničeaar. Ali zakaj nc popadate ve, velika (lreveaa nanj in atrete tega roparja in njegove zalege?" > "To je tako atv^r caae, pasti", je rekel hrast. "Ali kaj nimamo hi v gozdu kralja, ki naa more ščititi? Kje je lev?" "Da . .. Kje je lev?" klicale so va*. ^ v V ' x< < 'Ali lova ni bilo in ni bilo vide ti. i Dvonožee je aedel doma pod veliko jablano v krogu aVoje druži no.. Gledal je preko avojih polj, na katorib to je tibalo lito, in gledal je v jablano, na kateri je vi aalo polno kratnih rumenih aa dov. Eden njegovih sinov ae je ravnokar vrnil !z dvema velikima ribama .od jezera domov. Drugi je bil na lovu v gozdu . . . Zdaj se je čnlo njogovo klicanje Stal je z rojenim arnjakom preko ramen na robu gooda. Tretji je izdeloval plug, ki |U bi poatal boljti, kakor atari. Iu tudi vai drugi tO imeli tvoje delo. DcfkHoe ao imele opravka pri og ajitču in oo gonile mlin. "Imeli tmo trečo," jo Arekel Dvonblec tvoji leni. "Vte rtato t in 'vtpova v naših rokah. In najini otroci bodo atvari cboljiali in njih otroei zopet — kar ne n-pam ai misliti, do klke moči in oblaati so more družina dočrpa- tL" "Da," je rekla. "Dobro se nam je godilo, ftpomni me, da naspe-mo vrabcem * semenja, če pride tab čas." "Storil bom to. Imamo toliko, da malim tatlnom lahko prepu-Atimo peioioo. In rad Iposlulam njihovo evrčanje, ko cjutraj>rfia-l>em." •0 "Ni aa vam treba bati pred menoj .Ne atorim vam ničeaar. Zad-njik oaem dni aem od laloati komaj trla. (Teli me ene^a skrb kot vaa. In zame je slabejte, ker bi bil moral moj soprog naa vae napram tem tujcem braniti, česar pa nc stori- K vsemu ostslemu ae pridružuje meni ie sramota." Lev naj nam pomaga! Lev naj nas oproatil" klicale ao živali droga preko druge. "Lev se ne gane," je odvrnila tožno. "Leži 4oma in bal ji in bu Iji, predse. Ali zdaj poalutajte, kaj vam porečem."! Nato go se trle vse okoli lev i nje in poalutale. I Deveto poglavje: Staro Hvali oo potvttujtjo. Z vaakim poteklim dnem ao javkale živali bolj. "Ne vemo le več, kaj amemo in kaj no amemo," je rekel krt. "Včeraj je moj bratrance ril ce-*ljo, kakor dela to moja rodbina, odkar obatoji. Naenkrat ga je odoa Dvonožčevik sinov potegnil na povrtje in ga nbil, ker je krti-aa bila na eni njegovih gredic. ' "Njegova hči je ubila mojo leno, ker ae ji jc adela grda," je rekel mlad goapodič pajek. "Moja lena vaokako ni bila ravno Ijn-beanjiva a menoj. Takoj po poroki me j« hotela potreti; ti usodi m nlel e skrajno silo. Sicer pa je bila najboljla Ionska pbd aolneem ln ni atorila livi duli la lega. Moke aeveda icvcete." . "Mojo aoprogo je vati in pre-tadil na vrt,'t ja rekel hmelj. "In mene vrle včn, kakor hi-tro pokažem zeleno kal," je teli-la kogja noga.. "Naa proganja t muhalbiki in rnUmi," je poročal komar. "Nat zapira, da naa odebeli ia petem poje," je pripovedoval pre-lič. . \ * ' "Npm nastavlja pasti, če si ho-čemo vceti majhno trokleo," je rekla mil. ^ ' ln jolea je iajavil: "On ja nam vat« gospodar. Nikogar nimamo, kjer Hi se atogli pritožiti. Nima ase kralja, lev ni več vladar gpc-da Pobija aaa a avojo taeo, če je Učen, ali ne brani aaa na." > Ko ao aa živali tako poavetovs-le, kaj Storiti, prišla ja počasi le-vinja In aa postavila v sredo nji-hovoga kroga. Prestrašene so po skočile ti val i,' ali levia ja ae je mirne vlogla ia rekla t začela, "ra1 vsi brea izjeme. Zbirala sem, kar mmii čufu in videla o Dvonožcu. In jaz poznam njegov značaj in njegove načrte, kot da ml jih je zaupal. Cel avet ai ho&e podvreči. .* On in njegovi otroci nam hočejo vladali — v dobrem kot t)abem.v' J "Tako je!" so klicale živali. "Da, tako jel" je ponovila le vinja. "Nihče se nc ame čutiti varnim. NajmoČnejia žjval in največje drevo. če jih' ni poaekal danea, pride, jutri vrsta nanje. Najnižji, črv in najrevnejia aast-Hna ne. veate, kdaj vas rabi ali kdaj mu postanete nadležne.. Takrat jo udarila vata ura." ? * Da, da!'.' so klicale. Močni hrast je prikimaval s svojimi grčavimi vejami, jelen jc pobotal svoje rogovje, deževnik Klepetal v *>rahu avoj "Dal" in čebele ao ae treale strahu. 'Tako je!" je rekla levinja. "Njemu smo' ali koristne ali Škodljive -r sicer ničesar. Če te mu cvetlica d o pade, jo vcame v svo-je1 varstvo; če njegovemu nosu njen vonj ne prija, jo pohodi. Če mu daje drevo pri spanju senco, ga pusti rasti. Če pa mu je drevo na poti, ali če rabi lea, ga poae-ka. Obeta* K mu žival koriit, v jame jo ip ai jo zasulnji. Oblači se I njeno kožo, ji njeno meso in jo pusti delati, Ne neha, kadar je sit, kakor mi drugi. Požreien, kakor je, lovi živali in zbira aadove ca dolgo čaaa, da mu ni nikoli trpeti sile." "To je res! To je res!" so klicale Ž)vali v zboru. Čakajte samo!" je nadaljeva« la' levinja. "Nisem te pri koncu ... In ni polten lovec, kakor mi Ne pribori si svojega plena, hodeč po svojih nopfab ... nego jale na lov na hrbtu konja, ki ga je prisilil, da ga nosi. Svojega plena nt grabi s svojimi kremplji, ga qe ubija s avojimi zobmi . . . Ima neko čudovito orožje', ki leti po eraku in zadaje smrt, kogar zadene." "Poznamo jo," je rekel jelen. "Letelp je*, mimo mojega očesa," je icpopolnil volk. "Zadelo je mojo perut." je poročal orel. Jn levinja je nadaljevala avojo obtožbo: "On ne pije krvi. ne jc mesa kakor mi, nego peče ga na ognju ... v njegovi koči gori vedno o* genj. Poailil je naravo ... Mi amb poznali ogenj aamo, če je strela udarila v staro drevo in ga caf-gala. On udarja a kamenom ob kamen in kreiejo ae iakre ... tare dva kosoa trhlega leaa dragega ob drugem in plamen se dvi- "On ne trga sadov gozda tam, kjer dozorevajo. On JUaprotu.. casaja raatline, katere more ral. ti in ieruje druge. Čs se ifcu ,| voli voditi in delati kakor hoč«, ho irpreobrnil vso čemijo. Nikake draga rastline ne bodo rastle na nji, kot one, ki jih more rabiti hobene druge živali, kot one, ki to mu v korist in zabavo. Če hočemo te nadalje živeti na zemlji, motamo postati njefcovi sužnji." Njegovi sužnji!" ao klical, vai.' „; • ; i V Zdaj jc levinja molčala za hipec in bilo je popolnoma tiho. Iz d , ljave se je glasilo lajanje čuva-jevo. S ; V "»Ali slilite psa?" je zaklicala levinja. "Njegovega prvega sin žabnika! On pomaga Dvonožcu čuvati druge liVali." Tu ao klicali vsi v cbor "Pet nat je. izdal t psa!" (Daljo prihodnjič.) Ubiir SAP BI IZVtDKL ZA moja dva bratranca David iri Johna Sufitcršiča, doma iz Pra-proč pri Straži na Dolenjskem. T-mam zelo važne »tvari jima poro-Pati ic starega kraja od njih mla j le sestre omolene Sajovi<*. David se menda nahaja nekje v Colora-di. John pa v La Salle, 111. Rojake prosim Če kdo ve za njih naslove, da mi to sporoče ako bodita sama čjtkln ta oglas naj s<> mi prijavila na moj naakw: Jožef SuSterftič, 1091 K. 07th Stoct.^e-veland, Ohio. (Adv. ..... .i ^ .— PREKLIC Si v"- \ , »;,•.- h S tem prekličem kar aem jaz govoril in vzamem syoje besede lazaj, ko sem rekel da ao zkebali v Coloradi in izjavljam, da to ni resnica, pač pa ho bili drugi trije kateri se tudi nahajajo aedaj v državi Pennaylv»i^ji. A. L. f ' ! (Adv.) Jan. 26. ----r-—---- RAD BI KUPIL farmo velikoati od 20 do 120 akrcv v lepem okraju, ki pn mora biti icven držav Montane, Wyom-ing in obeh Dakot. Ceno in druga pojasnile pilite meni na naslov: S M. T., P. 0. B >t 115, Bridirer, Mont. (Advjjan. 25-2H imamo v zalogi glad. hmelj, sladkor In vsa druge potrsUčlns. Poskusite in ao prepričajte, da js doma pri nas. kuhani vedno le najbolj!! in aajco-najti. Dobiti ja todl zbirko aodov. steklenic ln rasnih loncev, Itd. Ml vsm doatavlme naročilo po pošti, točno v vaa kraje. Grocerijam, sladčičaram la v prej dsjalne žoleznino ' post pri večjih informacijo na: ■s FRANK 0401 Snperler A PUlte po< OGLAR, frleoslnal, O. DIREKTNA SLUŽBA V JUGOSLAVIJO preko Mavre aarathl a« 0 te t vtlaka TORAINE.......... Fab. 4 S A VOIE ............. F«b 11 FRANCE .......... . Fab. 10 ROCHAMBEAU ......Feb. It z« ^m m« BABICA Mra. Chas. Stevens, 1031 W. lOth fttroeft, Ia4ia*n»eli.. Imd. Dajo posebno posornest ss vse porode. Pokličite ns Telefon Belmont t07ž ss vsak slučaj potrebe. Zmerna cena. - POPOLNA POST PTUJCEM POSTREŽBA CaattAt. izimse TU Union savih l-RICK BLDG S'1"Av.aG-^