TEČE JAVNA RAZPRAVA O SAMOUPRAVNIPREOBRAZBI STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V LJUBLJANI
Namesto šest le ena stanovanjska skupnost
Leta 1983 dana pobuda, da bi v Ljubljani imeli le eno stanovanjsko skupnost je dobila delegatsko podporo, (a čas pa v vseh petih Ijubljanskih občinah že teče javna razprava o njeni konkretni podobi.
Razprava o pripravljalnem osnutku samo-upravne preobrazbe stanovanjskega gospo-darstva v Ljubljani je v stanovanjskih skup-nostih sicer že tekla, vendar je mestna kon-ferenca SZDL ocenila, da je potrebno javno razpravo poglobiti in razširiti v vse sredine samoupravnega organiziranja, saj gre za živ-ljensko pomembna vprašanja gospodarjenja s stanovanji, graditve, prenove, stanovanj-ske vzajemnosti, solidarnosti itn. Javna raz-prava se podaljša na ves mesec september, skrb zanjo pa so prevzeli sindikati, sociali-stična zveza in stanovanjske skupnosti.
V javni razpravi so Samoupravni spora-zum o ustanovitvi Samoupravne stanovanj-ske skupnosti Ijubljanskih občini, Statut in Predlog sestave konferenc delegadj uporab-nikov po občinah.
Do konca septembra bo tekla razprava o osnutkih, v mesecu novembru pa o predlo-gih dokumentov, ki so dani v javno razpra-vo. Pristopanje udeležencev k samouprav-nemu sporazumu bo po sprejetem rokovni-kupotekalo od 15. decembra pa do 15. februarja prihodnje leto. Ustanovna skupš-čina samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin pa je predvidena 30. mar-ca 1988.
Razprava v SSS
O gradivu, ki so ga vse skupnosti stanoval-cev prejele meseca julija že teče razprava. Občinska samoupravna stanovanjska skup-nost bo sredi septembra vodila dve zaokroženi razpravi. Tako bo 15. septembra o gradivu tekla razprava na seji predsedstva skupščine SlS-a, razširjeni z delegati vseh organov skupščine, dva dni kasneje 17. septembra pa bodo svoja mnenja na razpravi povedali pred-stavniki vseh konferenc delegacij.
Kateri razlogi so narekovali ustanovitev ene stanovanjske skupnosti v Ljubljani?
Razlogov je več. Prvi izhaja iz zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki ne daje možnosti za delovanje šestih samoupravnih stanovanjskih skupnosti v posebni družbe-nopolitični skupnosti, kot je to primer Ljub-ljane. Drugi razlog za ustanovitev ene samo-upravne stanovanjske skupnosti je enotno obravnavanje vseh stanovanjskih vprašanj na območju Ljubljane, kar dosedaj ni bilo vselej pravilo. Prihajalo je do lokalnega za-piranja in pretiranih ambicij na posameznih področjih graditve in gospodarjenja s stano-vanji. Zelo pomemben in močan razlog so tudi zahteve delegatov po racionalizaciji in večji učinkovitosti delegatskega odločanja. Sedaj so delegati gradiva obravnavali ter sprejemali sklepe v petih občinskih samou-
pravnih interesnih skupnostih. S teh sej so delegate delegirali še na sejo SIS mesta, kjer so o Zadevah ponovno razpravljali in jih usklajevali. Takšen način samoupravnega dogovarjanja in odločanja ni bil hiter in ne racionalen. Postopki sprejemanja odločitev so bili dolgi in so vključevali veliko število delegatov. S sedanjim predlogom samou-
Razprava v SZDL
Vse krajevne konference SZDL so že preje-le omenjeno gradivo za javno razpravo, ki bodo v KS potekale ves mesec september. Na organiziranih razpravah bodo sodelovali tudi predstavniki samoupravne stanovanjsjce skup-nosti. V prvih dneh oktobra pa bo javna raz-praVa strnjena v okviru organov OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik.
pravne preobrazbe stanovanjskega gospo-darstva, ne bo več občinskih samoupravnih stanovanjskih skupnosti in bo namesto seda-njih šest skupščin le ena. S tem se bo skrčilo število delegatskih mest v skupščinah od sedanjih 509 na 84. Prav tako bo občutno manjše število odborov in komisij. ki so pri vsaki skupščini. Sedaj jih je 70 v prihodnje pa naj bi jih bilo 7 ali 10.
Težišče dela bo na konferencah delegacij
Seveda pa tudi predlagana samoupravna preobrazba stanovanjskega gospodarstva ne bo že kar sama po sebi boljša, racionalnejša, kvalitetnejša in učinkovitejša. Da se bo vse to doseglo, se bo treba temeljito potruditi in še posebej na nivoju temeljnih delegacij ter konferenc delegacij. Prav konference dele-gacij bodo najbolj občutljiv in odločujoči člen v delegatski zgradbi predlagane bodoče stanovanjske skupnosti Ljubljane, ker jih bo na območju občine manj (samo 12) in bodo zato vključevale mnogo več temeljnih nosil-cev delegacij kot doslej. V naši občini jih bo okrog 30 v eni konferenci. Krajevne skupno-sti bodo glede tega nekoliko na boljšem. saj se bo 38 KS združevalo v petih konferencah, vse združeno delo pa v sedmih.
Temeljne delegacije bodo ostale kot smo jih izvolili na lanskih volitvah. Stališča te-meljnih delegacij bodo delegati prenesli v konferenco delegacij, kjer se bodo morale o njih uskladiti. Konference delegacij pa bodo delegata neposredno delegirale v skupščino stanovanjske skupnosti Ljubljana. V hovih konferencah delegacij se bo v prihodnje po novi organiziranosti nekoliko združevala prejšnja funkcija konferenc in nekoliko funkcije občinske stanovanjske skupnosti. Prav zato bo v javni razpravi potrebno kon-ference delegacij še posebno izpostaviti, se o njihovem združevanju in funkcioniranju do-bro pogovoriti in se tudi v novi stanovanjski skupnosti za njihovo delo namensko organi-zirati. Le tako bodo cilji nove organizirano-sti zadovoljivo doseženi.
S. G.