PODLISTEK. V slabi družbi. i. Na Nemškem sta živela pred leti zakonska Trunkora. Sila sta delavskega stana, dninarja. Imela sta edino hčer Agnezo. Ta zakonska sta bila one vrste ljndi, ki nobenemn ne storijo ,nid slabega", katerim ue more nihče nič reči, ker ne kradejo, ne kolnejo Boga, ne prešestnjejo. Nn, de pa storijo komu kako drngačno krivioo, ali 6e m kaj prepirajo sfe sosedi, to po njihovih mislih ni taka reč; zato so še zmerom pošteni Ijudje, saj to ni velika reč. Tako tndi dovoljujejo svojim otrokom brez vsakega pomisleka tako imenovana znanja, češ: da tako pride otrok h krnhn; da tndi drugi tako delajo 5 da je taka navada; da sta bila tata in mama tudi taka; da treba iti za svetom; ljubezen je bila in tudi še bo itd. Njuna hčerka je bila v prvih letih prav pridna in dobra. V Soli se je odlikovala z marljivostjo in lepim vedenjem. Tndi ročnih del se je učila in iaurila se je prav dobro v šivanju, pletenju in »ezenjn. Po dovrSeni Soli je ostala doma ter šivala ia delala. Opravila jej ni manjkalo; posebno, ker je bila ieurjena, lepega vedenja in zelo pobožna. Vse jo je imelo rado. Tu pa je prišla nesreča. Roditelji bo vzeli v hišo nekega Roka Linko, delavca v tvornioi. Bil je čeden mladenič, hodil je daleč po Bvetu in je marsikaj po3knsil. Agnezi iz početka ni nic' kaj ngajalo njegovo vedenje. Ali ta se ni dal oplašiti. Prizadeval si je na vae kriplje, da bi se jej prikupil. Eo je izpoznal, kaka je Agneza, jel se je hliniti ter se kazati pobožnega in krepoetnega. Naj ei je bil nevernik, jel je vendar zabajati ob nedeljah k pridigi kot drngi domači ljudje. Cerkvene govore si je dobro zapomnil, a samo zato, da bi mogel govoriti 0 ujih z Agnezo. Popoludnejej je kaj bral iz izpodbndnih knjig, ki jih je imela sama, ali jih je dobivala od dnhovnika na posodo. Polagoma je začel sam izbirati knjigo, ki jih jej je potem prebiral. 1% početka te knjige Se niso bile tako slabe; pozneje pa je jel donašati slabe romane, to je jako zaljubljene zgodbe, ki jih je rzel na posodo v neki mestni knjigarni. Agneza ni zapazila, kaj nameruje zapeljivec. Stariši pa so ga Se podpirali, da bi le vjeli ,,dobrega zeta", kakor so menili. Sad takega berila se je kmalu pokazal pri Agnezi. Postala je vsa razmiSljena in razdražljiTa; vzbujali so se  jej občutki in nagnenja, ki bi bila morala ostati skrita v globočini daše. Prej je vselej molila zjatraj in pošiljala s čistim sroem svoje molitve proti Bogn, šla k sv. maši, potlej pa na delo. Zdaj pa je le sanjarila 0 samih vitezih in plemcnitih gospeh, 0 roparjih, razbojnikih in enakih pustolovcih, 0 srednih in nesrečnih ljabovnikih. Za delo ni marala več, bila je hladaa do svojih prijateljic, in začela se je čudno oblačiti. In zdaj je dosegel brezvestnik, kar je hotel. Kmala je pripravil Trnnkove do tega, da so jeli zahajati ob nedeljah popolndne ven iz vasi v drage kraje. Onde sta se stara dobro imela pri pivn in žganju; plačeval je ?86 lepo Link. V tem pa sta se mlada sakala po plesiščn, in govorilo se je marsikaj, česar dekle prej ni bilo  vajeno. S takimi izleti je dajala Agneza pohnjšanje; in po-  sebno fie, ker je bila vpiaana v bratovščino, in je bila  dolžna še posebno gledati, da si ohrani deriško čast n. Eo izro to domači iapnik, da jo poklicati k sebi; ob enem porabi tadi predaioo one bratovšSine. Tu jo začne gospod svariti ter jej dopovednje, v kaki nevarnosti je. Ona prizna, da je prišla na krivo pot ter obljubi, da se hoče poboljšati. Nato reče župnik: nČe se misliš zares poboijšati, treba je pred vsem, da se varnješ greSne priložnosti. Ne smeS se več pečati z onim ptujoem in ne stanovati ž njim. Sknšaj torej pregovoriti stariše, da mn odpoved6 stanovanje. Eo bi pa tega ne hoteli, treba pa, da ti zapastiš o^eta in mater iz ljubezni do Boga in svoje dnše. In bodi prepričana: 6e bodeš ubogala in zvesto slnslažila Boga, bode božji blagoslov nad teboj. Dalje pa moraš takoj opustiti tako škodljivo branje; začni spet čitati dobre, pobožne, izpodbndljive knjige- Ah bi se ti ne stadila jed — pa naj je še tako dobra — ko bi vedela, da je strnp notri? Isto je s takimi knjigami. Pisane so v lepem jezikn, ali strnp imajo za nedolžno aroe. če se bojiš strnpa, ki škoduje telesnema zdravju, toliko bolj se moras bati onega, ki nmori dnšo. Jaz mislim, da nisi še tako popačena, da bi bila že trdovratna. Ali zapomai si: Danes ti predlagam blagoslov ali prokletstvo: blagoslov od Boga, če boš zopet živela po njegovi volji, prokletstvo pa, če boš še dalje alnšala zapeljivca. Torej izberi si!" Obljnbila je, da si hoče izbrati blagoslor in lepo ži?eti. nPrav! Tvoje sestre bodo molile za te, da bodeš stenovitna. Glej, da se pogovoriš še danes se starši in mi jutri poveš, kaj sklenete 0 tej reči. Nato jo dnhovnik odpnsti. Prednica pa jo povabi: naj ostane tisti dan pri njej, da se ogne zapeljiven. — Ali Agneza ni držala besedo. In nič ved je ni bilo v dnhovnišče, da bi povedela, kaj menijo stariši. Torej da pokiicati žapnik njene roditelje. Razloži jim: kako važna je ta stvar ter jim polaga na srce zakonake dolžnosti. Ali slabo je naletel. Linek — pravita — je priden, marljiv mladenič, bolj kot vsi tnkajSnji. Eo bi dobili njega za zeta, bi bila to res prava sre<5a za nas. Zato je dejal že večkrat, da ne Tzame nobene droge v zakon kot našo. Midra sva stara, delati &va morala svoj živ dan; zdaj bi rada užila tndi kaj dobrega na sveta. Linka ne more nihče kaj očitati: Ni pijaneo, ne igralec in ysak krajcar deli z nami. Agneza se lahko nmogo navadi pri njem. Midva ne vidiva in ne slišiva pri rijijn nič napačnega. Z&res, ne vemo, zakaj naj ga spravira iz hiše. Najemš&no plačoje redno in to potrebnjeva itd. Žnpnik pa je menil: nJaz vama privoščim iz srca brezskrbne dnove v vajini starosti. PraT je, da izročite kdaj svoje premoženje Agnezi, ko bode zvezana % onim, ki ga jej je namenilo nebo. Ali Link ni od Boga poslan, te namenjen. Pravita, da je čeden člorek. To že na znnaj; ali znotraj ne. SliSal sem, da govori še v dražbi svojih vrstnikov zoper Boga in vero in duhovatvo. Le vam se hlini kot pobožnik, da bi vas ostepil. Todi vemo, v kakih drnžbah se jo potepal po dragih krajih; lahko da ga zapodijo še iz slnžbe in iz dežole. Izgovarjate se, da ne slišite nič slabega. Tako govore stariši, ki radi zatisnejo eno oko, če jim kaže dobidek. Kmalu se vama odpro oči. Vse kaže, da je ta človek le navadea zapeljivec. Eako pa veete. da ga vsprejme obfiina za svojega, ko bi se res hotel poročiti in tn oetati? Prej bodo boteli videti epričevalo o njegovem imetju in vedenjn. Ne mislita, da eprejmejo takega ptujca kar brez vsBga z odprtimi rokanii. Svarim vaju torej resno, da ne dovoljnjets hčeri več pohujšljivegadrnženja ž njim. In ako bodeta imela kako škodo raditega, če ga spravite iz hiSe, povrnem jo vama". Stara menita, da si hočota to pomisliti. Nato odidetamajajoč z glavo. In ostalo je vse pri atarem. i . m f Link 88 je zelo jeail, ko je izvodelo žnpnikoyem pri-govaijanjn. Kaj se imajo vtikati ti črni t te reči, da neprivošcijo — sreče d?ema, ki se imata rada in hočejo, naj bi bila vsa dekleta redornioe. Mi jim že pokažemo, kdo smo mi! V njegovi domačiji da je to bolje, da niroajo Teč akazovati dahorniki. Ljadje so tam bolj napredni, raramni ia bolj reaelo žire. Tje — pravi — hoče peljati svojo nevesto in njene roditelje in živeti ž Djimi kakor t raja. Na to jim je plačal še par litror piva in steklenico žganja in res gospodov nank je bil pozabljen. Takoj dragi teden so- odžli rsi r bližnji trg; in po noži so se vrnili donjov — pijani. Zdaj pa je bila Agaeza izkljačena h dekligke dražbe. In čez pol lett so prinesli njono nedolžnost h krstn. Žapnik jo da poklicati. BAgnezaa j«j reče, ,bil je čas, ko si abogala dobrega angela. Najljabša zabava sta ti bila — moltev in delo: in ?se te je imelo rado, Bog in Ijadje. Bila si podobna Bvoji zavetaiei. Eo je pa pnšlo slaba v tTOje sroe, postala si vsem v pohajšanje. Čas bi bil, da bi vsaj zdaj iipoinala svojo zmoto ter se izpxeobrnUa. Saj je v nebeeih vecje vesflje nad enim grešnikom, ki se iipokori, nego nad devet in dovetdeeetimi, ki ne potrebajejo pokore." Agneza je bila vsa objokana, in obljabila je, da hoče popraviti dano pohajšaaje ter skrbeti, da dobi otrok odeta. — Tale čas se je bil Link pretelil na drago st&novanje, ker je tadi obcuia na to silila. Pronl je, naj ga viprejmejo za obtfana; ali tega ma aiso dovolili, ker ni mogel pokazati spričeiral iz svojega rojstnega kraja in tadi njegovo denamo stanje ni biio prav agodno. V tem je začel Liuk kolj pogoetoma zahajati v bližnje mesto. Nekateri so hoteli celo vedcti, da ima ondi novo zvezo. T»m se je jel dra&ti tadi s ^koraaDisti", ki hočejo, naj bode vee premoženje sknpno, da bodo imeli vsi enako. Ali nekega večera jih zalezajejo stražarji ter jih več tapro, Linka pa kot ptajca spravijo po odgonn čea mejo. Agaeia je bila v hudih stiskah. Ostala je sama, nihče je ni spoStoval, nihče pomilOTal. Ksr pi je bila prihranila, jej je pošlo, ali pa je bila posodila Liaka. Tadi ni dobivala več maogo dela in je imela malo zaslažka, a stroSki so se množili. S atariši je tadi imela večji križ, ker bili so stari in navadili so se bili pri Linka žganja. Vsak dan je moralo biti. Pri tem pa so imfli le slabo hrano, in tako sta staia dra vedno bolj pe&ala. Oče je poetal bebec in ai bil za nobeno delo tcc". Plačil niso zmagovali in rse je prišlo na boben. Eo je bila hi*a na dražbi, je zadel starega mrtvoad. Moral je zapnstiti hišo in sret; umrl je neprevidea. In adaj je bila Agneza sama z materjo in bolehao stvaroo, ia uživala je nkruh s solzami". Upala je vsaj, da pride Link po njo; ali varala se je, kakor že tolikokrat v slidnih okoliščinah. Nekega dne pa pride list od njoga Link je pisal: Da zdaj ni časa miiliti na rakon; treba je, da se zberejo idaj Bvsi pravi možje na sveti boj proti starim naredbam", da bo svfct ,fraj", brez vseli postav. Zakon, da je neamaost, cn da sploh ni za to. Če jej ni prav, kaj je bila tako trepasta, da je verjela. Ear jej je pa dolžan, toliko da so že vredne one stvari, ki jih je pastil  Tak je bil torej konec tega ^zaanja". Pač si je želela amreti, da bi bilo le konec neerečaega življeaja! E sreči jej tunrje bolni otrok, mater so jej vzeli v bolnico, sama pa vstopi kot spokoraica v tretji red sv. Frančiška, potem pa v slažbo pri pobožni vdovi — Prcsla je rso občino odpuHČeoja za dano pohajšanjo ter iirekla ieljo, naj bi proapod žapnik popisal to zgodbo v srarilo lahkomiselni mladini.