Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 27, 1986, s. 5-36 Oxf.0--011.1 Izvleček: KRAIGHER,H.: SLOVENSKA GOZDARSKA TERMINOLOGIJA (Splošni uvod, zgodovinski pregled in stanje v slovenski gozdarski terminologiji) V članku so prikazani pomen, način dela ter rezultati dela terminoloških komisij. Slovenska gozdarska terminologija se razvija od začetka 19. stoletja, prvi razlagalni gozdarski slovar pa je izšel leta 1970. Sedanje delo temelji na sestavljanju zbirke terminov, katere osnovo tvori gradivo iz Gozdarskega slovarja M.Brinarja. Dopolnjuje se z gradivom, izpisanim iz gozdar- skih publikacij, ki so izšle po letu 1970 in s prispevki strokovnjakov. Prenos zbirke na raču­ nalnik bi omogočil vključitev v širšo mrežo - banko terminov. Abstract KRAIGHER,H.: SLOVENE FOREST TERMINOLOGY (Introduction into terminology, historical review and present work in Slovene forest termino- logy) This contribution deals with terminological terms, basic principles, role of terminological work and the results of work in terminological comittees. The Slovenc forest terminology has been developing since the beginning of the 19th cent. The first Forest Vocabulary was printed in 1970. The present work of the terminological comittee is based on a terminological card- file. The terms are selected from the Forest Vocabulary, published by M.Brinar. They are also being collected from printed material, published after 1970. On the other hand, terms are also obtained through contributions from scientists in the field. The use of a computer system would enable continuous exchange of terminological information in our terminological data- bank with other data-banks. 5 Hojka KRAIGHER,dipl. inž.gozd., dipl.biol. raziskovalna asistentka INŠTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 6 KAZALO stran: 1. SPLOŠNO -O TERMINOLOGIJI 8 1.1. Pomen terminologije 8 1.2. Nekateri izrazi, ki se uporabljajo v terminologiji 8 1.3. Metodološka in delovna načela v terminologiji 10 2. RAZVOJ TERMINOLOŠKE DEJAVNOSTI 12 12 2.1. Razvoj terminološke dejavnosti na mednarodnem področju 2.2. Razvoj slovenske tehniške terminologije 2.3. Slovenska tehniška terminologija danes 13 14 3. GOZDARSKA TERMINOLOGIJA 16 16 4. 5. 6. 7. 8. 9. J.1. Razvoj gozdarske terminološke dejavnosti v Jugoslaviji 3.2. Razvoj gozdarske terminološke dejavnosti na 17 ozemlju Slovenije 3.3. Sedanje stanje v slovenski gozdarski terminologiji 19 ZAKLJUČEK POVZETEK SUMMARY ZAHVALA SEZNAM PRILOG - LITERATURA PRILOGE 7 22 24 26 28 29 l. SPLOŠNO O TERMINOLOGIJI 1.1. Pomen terminologije Pravilna raba strokovnih izrazov je nujna za razumevanje, shranjevanje in pretok informacij v stroki in med strokami. Felber (1984) navaja, da pred- stavlja terminologija osnovo za: - urejanje znanja na osnovi odnosov med pojmi (klasifikacija pojmov za vsako znanost); - prenos znanja, metod, terminologije (šolanje, vaja, branje znanstve- nih in tehniških tekstov); - formulacijo in razširjanje znanstvenih in tehniških informacij (pisanje in objavljanje znanstvenih tekstov); - prevajanje; - abstrahiranje področne informacije; shranjevanje in ponovno uporabljanje znanstvenih in tehniških infor- macij. Razvoj stroke spremlja razvoj pojmov, ki morajo ustrezati obstoječemu siste- mu, oziroma se morajo razvijati po določenih načelih in sistemu. Iskanje in tvorba terminov ter natančno definiranje pojmov sta tako hkrati znanstveno in terminološko delo, ki je nujno dinamično in sistematsko zasnovano po za- htevah stroke in zakonitostih jez-ikoslovja. 1.2. Nekateri izrazi, ki se uporabljajo v terminologiji Beseda "tern,iinologija" pomeni imenoslovje, izrazoslovje, izrazje, celotnost strokovnih izrazov na kakem področju (20). Izraz izvira iz latinskega termi- nus technicus, ki pomeni strokovni izraz ali ime, tj. besedo, ki označuje kak natančno opredeljen pojem, ter iz grške besede logos, ki pomeni govor,. razum, nauk. Felber (1984) opredeljuje terminologijo kot: 1. interdisciplinarno znanost, ki se ukvarj~ s strokovnimi pojmi in njihovo predstavitvijo; 8 2. zbirko terminov, ki predstavljajo sistem pojmov s posameznega področja; 3. publikacijo, v kateri je sistem pojmov s posameznega področja predstav- i jen s termin l . Besedo "termin" razlaga Felber kot l lngvistični simbol, določen za enega ali več pojmov, ki so na posameznem področju natančno določeni. Termin je od- visen od sistema pojmov, kateremu posamezen pojem pripada. lahko je bese- da ali skupina besed, črka, grafični simbol, okrajšava, kratica .•• V termi- nologiji je enota termin, ki predstavlja pojem. Na neaplikativnem jeziko- slovnem področju pa Je enota beseda, ki je neločljiva celota besednega po- mena in oblike in ima lahko veliko število pomenov, ki so odvisni od kon- teksta. Vsebina in oblika sta tu tvorjeni podzavestno. V nalogi bomo uporabljali še nekaj izrazov, katerih pomene skušamo pred- staviti: 1. "al fabetarij 2. "besednjak" 3. "definicija" 4. "deskr i ptor" 5. "enciklopedija" 6. "geslo" ]. 11glosar" 8. "konkordanca" 9, "koren" 10. "leksem" po abecedi urejen seznam (32); - knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar (32); - opis pojma z ostalimi znanimi pojmi, večinoma v obliki besed ali terminov; določa vlogo tega poj- ma v sistemu sorodnih pojmov (6); - standardizirano geslo iz terminologije posamezne s trake (34); - knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse člo~ veške vednosti (32) ; beseda v slovarju, enciklopediji, navadno spoja- snil i vred (32); - slovar ali spisek tujih, manj rabljenih a.1 i težje umljivih besed s potrebno razlago; slovar sploh (20); - (mn)po abecedi urejene pojavne besedne oblike s pripadajočimi sobesedili (35); - vsej besedni družini skupen del besede, nosilec osnovnega pomena (27); - uvodnica, značnica, geslo; slovarska enota, nosi- 9 11 . 111 eks ikon" 12. "morfem" 13. "nomenklatura" 14. "pojem" 15. "pomen" 16. "razlaga" 17. "slovar" 18. "tezaver" lec leksikalnega (ali pojmovnega) pomena, pa naj bo to besedni koren, beseda ali celotna besedna zveza (27); - knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse člo­ veške vednosti (32); - najmanjša smiselno nedeljiva jezikovna enota, ki še nosi pomen (beseda, del besede) (20); - sistematično urejen skupek imen, nazivov za predmete kake znanosti, stroke, delovnega področ­ ja II knjiga, delo s takim skupkom (32); - miselna tvorba, določena z bistvenimi lastnostmi, značilnostmi konkretnega ali abstraktnega pred- meta, predmetov II kar se da določiti, spoznati z umom (32); kar beseda vsebuje glede na označevalni pojem, predmet; leksikalni pomen besede ki označuje njeno vsebino (32); opis pojma neglede na njegovo vlogo v sistemu pojmov (6); knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene ; besednjak (32); - deskriptorski slovar, pojmovni spis, v katerem so po abecedi razvrščeni deskriptorji; priročnik za iskanje informacij (34). 1.3. Metodološka in delovna načela v terminologiji V vsakdanjem jeziku določa pomen besed dejanska raba jezika. Osnovn·i namen terminološkega dela pa je težnja k standardizaciji terminov. Pojme in si- steme pojmov skušajo terminologi poenotiti, tako da: - definirajo pojme, - zmanjšajo homonimijo (čimmanjkrat naj bi imel en termin več pomenov), - skušajo odpraviti sinonimijo (čimmanj terminov za isti pojem), - po potrebi tvorijo nove termine po terminoloških načelih. Terminološko delo poteka po naslednjem zaporedju (6): 1 O 1. zbiranje in zapis terminov s posameznega področja (uporaba žive ljudske govorice, izpisovanje iz strokovnih in znanstvenih publikacij, standardov, učbenikov, skript, tujih slovarjev, prispevki strokovnjakov ... ); 2. iskanje in enotenje sistema pojmov za posamezno področje; 3, iskanje in standardizacija pomena za posamezne termine oz.termina za po- samezen pomen; 4. opisovanje pojmov z razlagami ali definicijami oz. standardizacija defi- nicij; 5. zapisovanje terminografskih podatkov (tj. terminov, definicij, razlag, konteksta, posameznih zvez, sinonimov, prevodov) in pridruženih podatkov (tj. virov, posebnih podatkov, načina zapisovanja .• ); 6. dodatno pri večjezični terminologiji tudi primerjava pojmovanja v razl ič­ nih jezikih, odstopanja natančnosti prevoda in iskanje ekvivalentnih terminov. Razvoj na vseh področjih človeške aktivnosti spremlja razvoj novih pojmov, novih terminov in njihovih pomenov. Posledica je pogosta (delna) sinonimi- ja in homonimija. Novi termini naj bi se tvorili po pravilih slovnice, ki je v veljavi v knjižnem jeziku, vendar so odločujoče potrebe stroke. Eno osnov- nih načel v terminologiji je kontinuiteta v rabi: če je termin ali sistem terminov sprejet in v rabi, se zgolj zaradi jezikovnih pomanjkljivosti ne bo spreminja 1. Mednarodni strokovnjaki (6) priporočajo, da sestavlja terminološko komisijo več specialistov za posamezna področja, ki so odgovorni za sistem pojmov, definicij in terminov za določeno terminologijo v pripravi. Sodeloval naj bi tudi vsaj en specialist za uporabo načel terminologije, profesor termi- nologije, ki naj bi vodil organizacijo dela in metod za tvorbo pojmovnega sistema, izbiro terminov ali tvorbo novih. Ta bi bil hkrati koordinator z ostalimi projekti. Po izobrazbi naj bi bil področni special 1st ali 1 ingvist s posebno izobrazbo v terminologiji. Terminološka komisija zbira podatke o pojmih, njihovih virih in kontekstu: vsi so zapisani, obdelani in shranjeni za kasnejšo uporabo. Na klasičen na- čin se zbirajo terminografski podatki na listkih v kartoteki. Objavljajo se v knjižni obliki - slovarjih. Pri tem nujno prihaja do zamud v spremljanju 11 razvoja stroke in jezika, revizije so zamudne, objavljeni slovarji so že ob objavi delno zastareli. Zato mednarodni forumi razvijajo dodatno, poleg klasičnega načina dela, še terminologijo s pomočjo računalnika in termino- loško zbirko podatkov na računalniku. Rezultat terminološkega dela so razlagalni in prevodni slovarji ter vmesni stopnji: glosar in področna nomenklatura. Prevodni slovarji vsebujejo Izra- ze posamezne stroke ter ustrezne prevode v razne jezike, posamezni Izrazi pa niso razloženi. V razlagalnih slovarjih, ki so enojezični, je vsak izraz na kratko, jasno in natančno razložen. V slovarju so nujno razloženi tudi vsi Izrazi, ki se uporabljajo v razlagah. V tuji praksi so v takih slovar- jih pogosto termini razvrščeni po širokih skupinah, ki predstavljajo sistem pojmov. Tuji strokovnjaki štejejo v okvir terminološkega dela tudi dokumentacijske tezavre, abecedne spiske deskriptorjev brez razlag. Ti pojmovni besednja- ki nastajajo v INDOK službah in služijo kot vir informacij o objavah na določenem področju znanosti. 2. RAZVOJ TERMINOLOŠKE DEJAVNOSTI 2.1. Razvoj terminološke dejavnosti na mednarodnem področju Z razvojem tehnike in znanosti sta se širila območje in prenos tehniškega in tehnološkega znanja. Prvi poskusi, da bi bil I dosežki znanosti medna- rodno razumljivi, so temeljili na uporabi latinščine in grščine. V 18.stol. sta razvila osnovne sisteme, ki se nekoliko spremenjeni uporabljajo še danes, K.Linne (1735) za biologijo (binarna nomenklatura za rastlinske in žival- ske vrste) in Morveau (1782) za kemijo (6). V 19,stol. so deloval I na ter- minološkem področju posamezni leksikografi, ki so ·začeli pripravljati po- dročne slovarje na podlagi izkušenj pri splošnih prevodnih slovarjih. V 2O.stol., ko se je močno povečalo mednarodno sodelovanje v znanosti, tehni- ki in ekonomiji, so se začele s terminologijo ukvarjati večje skupine stro- kovnjakov. Po letu 1945 so se v novoustanovljenem Unescu zavedi i nujnosti svetovno povezane terminološke aktivnosti. Sprva so se zavzemali za sestav- 12 ljanje prevodnih slovarjev za vsa področja znanosti in tehnike ter standar- dizacijo terminologije (v letih 1949 - 1958). Pozneje Je pobudo za delo prevzela mednarodna zveza prevajalcev, po letu 1971 pa lnfoterm, Mednarod- ni informacijski center za terminologijo, ki deluje v okviru Unisista (Unescov meddržavni program za vzpodbudo in vodstvo prostovoljnega sodelo- vanja pri izmenjavi znanstvenih in tehničnih informacij). Naloge lnfoterma (6): - koordinira terminološko dejavnost v svetu; zbira terminološke dokumente, zlasti standarde in področne slovarje; - ana 1 iz i ra termi no! oške i ri,furmac i je; - sestavlja bibl iograflje; - zbira načela, metode in navodila za terminološko delo; - svetuje; - pripravlja študije o specialnih problemih v terminologiji; - snuje in izvaja poskusne projekte: razvija pripomočke za poenotenje terminološkega dela, enotne obrazce za zapis, modele in programsko opremo za terminološko banko podatkov in računalniško terminografijo; - organizira mednarodna srečanja, simpozije in konference. 2.2. Razvoj slovenske tehniške terminologije Značilnost naše zgodovine je boj za narodno identiteto in s tem tudi skrb za slovenščino. Ta Je spodbudila tudi pri·zadevanja prvih strokovnjakov na posameznih področjih naravoslovja in tehnike, da so konec 18.stoletja sku- šali zamenjati splošno razširjene nemške izraze s slovenskimi oz.predpisa- ti slovenska imena rasti in in živali (23). Jz prejšnjega stoletja so znani slovar pravne terminologije, slovar poklicev, kemijskih Izrazov, Cigaletov slovar "Znanstvena terminologija s posebnim ozirom za srednja učilišča" iz I eta 1880. Prvo terminološko komisijo so osnovali ob ustanovltvi prvega društva slo- venskih inženirjev leta 1911 v Ljubljani (2). Po prvi svetovni vojni je pisatelj in železniški kontrolor Ivan Zorec zbral in sestavil prvo sloven- sko izrazje za uravnavanje železniškega p.rometa. 13 Do začetka 2.svetovne vojne so izdali v Sloveniji 5 terminoloških special- nih slovarjev iz posameznih tehniških strok ter gradivo za druge področne slovarje. Po 2.svetovni vojni se je na pobudo Inštituta za slovenski jezik (pozneje v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra /ZRC/)pri Slovenski aka- demiji znanosti in umetnosti /SAZU/ oblikovala Tehniška sekcija Terminolo- ške komisije /TK/, pri Zvezi inženirjev in tehnikov /ZIT/ Slovenije pa je ostala terminološka komisija, ki vzpodbuja in povezuje terminološko delo pri strokovnih zvezah, tehniških inštitutih, fakultetah in v proizvodnem delu . V zadnjih 25 letih je izšlo v Sloveniji okoli 40 posebnih strokov- nih slovarjev, dve izdaji Splošnega tehniškega slovarja (1962,1964,1978, 1981) ter Jezikovni priročnik za tehnike (1969). Tehniška sekcija TK pri Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU in ZIT sta doslej organizirali 4 simpozije tehniške besede v letih 1960, 1962, 1973 in 1985. 2.3. Slovenska tehniška terminologija danes Na 4.simpoziju tehniške besede (4.STB) aprila 1985 se je pokazalo, da pote- ka delo, kljub dolgi tradiciji udejstvovanja na področju slovenske tehni- ške terminologije, zelo neusklajeno po posameznih strokah. Največkrat je od- visno od zanimanja za jezik posameznikov. Problemi zaradi neustrezne in ne- pravilne rabe strokovnih izrazov so se v zadnjih letih pokazali že pri posa- meznih delovn.ih organizacijah; torej se območje terminološkega delovanja ši- ri, s tem pa prihaja do vedno novih vprašanj. Splošni referati na simpozi- ju so opozorili na dvoje bistvenih elementov: - strokovno izrazje naj bi bilo kolikor mogoče usklajeno s slovenskim knjižnim jezikom (Slovarjem slovenskega knjižnega jezika /SSKJ/); - nujno je uskladiti terminologijo med strokami: za isti pojem naj bi se povsod uporabljal isti termin, ki naj bi imel čimmanj sinonimov in različnih pomenov. Izrazje se razvija vzporedno z razvojem vseh strok, zato je nujno sprotno usklajevanje besed in njihove rabe. Na simpoziju so poudarili, da bi sled- nje lahko dosegi i: 14 z usklajevanjem načina slovenjenja določenega termina In njegove besed- ne družine; - z usklajevanjem in enotnim lektoriranjem učbenikov, standardov, strokov- ne In znanstvene I iterature znotraj stroke in med st'rokaml; - v posameznih strokah pa s sprotnim izpisovanjem iz vse objavljene lite- rature, pregledovanjem Izpisanega (Jezikovnim in strokovnim) in s komu- niciranjem s centrom - TK na SAZU; - v veliko pomoč bi bilo tudi sodelovanje z mednarodnim centrom za banko terminov. Stanje in način dela sta v posameznih strokah zelo razi ična. Delo temelji predvsem na volonterski dejavnosti. Termine ustvarjajo s prevajanjem (ne- aktivno), z izpisovanjem iz strokovnih pubi ikacij in s prispevki strokovnja- kov, vendar so v večini ali kar v vseh strokah strokovnjaki v zamudi s tem delom. Zato Je povsod prva naloga Izpisovanje v preteklosti objavljenih del, hkrati pa sprotno izpisovanje iz strokovne I iterature. Delo in izdelke posameznih terminoloških komisij je danes mogoče poenotiti in poenostaviti z uporabo računalnika v posameznih fazah dela. Izpisovanje s pomočjo računalnika poenoti kriterije za izpisovanje terminov in po ne- katerih izkušnjah poceni delo (29)'. Vsako razvrščanje, iskanje, popravlja- nje in dopolnjevanje podatkov, terminov, razlag je z uporabo računalnika poenostavljeno. S pomočjo računalnika so možni redni delovni izpisi in vpogled v celotno gradivo. Računalniško je možno predpisati tehnično obli- ko izpisov, besedilo slovarja je. lahko pripravljeno v dokončni obliki že v računalniku. Z enotnim načinom dela, enotno obliko terminološke kartice, kompatibilno strojno in programsko opremo bi bilo danes mogoče ustvariti obširno banko terminov, ki bi služila kot osnova terminološkemu delu v posameznih stro- kah. 15 3. GOZDARSKA TERMINOLOGIJA 3.1. Razvoj gozdarske terminološke dejavnosti v Jugoslaviji Večja gozdarska aktivnost se je začela na ozemlju Jugoslavije v drugi polo- vici 19.stoletja. Prve gozdarske šole so ustanovili v Križevcih (1860) in v Požarevcu (1872) (18). Prvi učitelji so bili hkrati tudi tajniki gozdar- skih združenj (npr. Hrvaškega gozdarskega društva) in prvi uredniki stro- kovnih glasil. Ti so že od leta 1870 pisali, da pogrešajo ustaljeno hrvaš- ko oz. srbsko gozdarsko terminologijo. Zato ni čudno, da so se tedaj posame- zniki začeli ukvarjati z zbiranjem gozdarskega strokovnega izrazja. V.Rački je po 12 letih zbiranja objavil zbrano gradivo v šumarskem 1 istu (1884), glasilu hrvaškega gozdarskega društva, kateremu je vse gradivo od- stopil leta 1912. Gradivo je zanimivo tudi za slovenske gozdarje, saj je Rački posamezne hrvaške izraze opremil s prevodi v slovenščino in druge slovanske jezike. Do prve svetovne vojne so v šumarskem listu vsi uredniki občasno izražali nujo po ustaljeni gozdarski terminologiji in objavljali terminološke pri- spevke. Zadnji urednik pred 1.svetovno vojno A.Ugrenovic je leta 1912 ob- javil v šumarskem listu kor prilogo gradivo, ki ga je zbral v 36 letnikih lista in izpopolnil z g~adivom Srbskega gozdarskega društva. Po 1 .svetovni vojni so ob ustanovitvi Jugoslovanskega gozdarskega društva osnovali tudi Odsek za enotno gozdarsko terminologijo, ki ga je vodil A. Ugrenovic. Predvideli so obširno akcijo za zbiranje gradiva med ljudmi, kar naj bi dopolnili z izpisovanjem iz literature in po potrebi z neologizmi. Gradivo bi potem v odseku pregledali, prečistili in utrjevali pravilno rabo. V navodilih za zbiranje gradiva je Ugrenovic predvidel zapisovanje gesel v zvezah, s sinonimi, razlagami in opisi ali skicami, dodali naj bi jim tudi slovnično obliko, naglas in vir ali lokacijo, kjer se ta izraz uporablja ter zbiralca. že tedaj pa so spoznali problem neaktivnosti sodelavcev, zato delo ni steklo. V naslednjih letih so se pokazale tudi razi ike med jezikom Srbov in Hrvatov, kar je onemogočalo enotno srbskohrvatsko terminologijo v gozdarstvu. 16 3.2. Razvoj gozdarske. terminološke dejavnosti na ozemlju Slovenije Pretirano Izkoriščanje gozdov, katerega posledice so se pokazale v poruše- nju ekosistemov (Kras) je že zgodaj spodbudilo zlasti obalna mesta Sloven- skega primorja, rudniške uprave itd. k predpisovanju smotrnega gospodar- jenja z gozdom. Razvoj naravoslovnih, gospodarskih in tehniških znanosti je od 17,stol.dalje spodbujal tudi razvoj nove gospodarske panoge in pozne- je znanosti - gozdarstva. Za prvi poskus sistematskega prikaza gozdov v tedanji Kranjski štejejo zgodovinarji Valvazorjevo Slavo vojvodine Kranjske (1689) (13). Delo sta kasneje nadaljevala Academia operosorum, ki je delo- vala v Ljubljani od leta 1693 ter kasneje družba poljedelcev in koristnih umetnosti - pozneje Kmetijska družba za Kranjsko, ustanovljena v Ljubljani leta 1767. V začetku 19.stol ., ko so v Mariabrunnu ustanovili višje javno gozdarsko učilišče, so na ozemlju Slovenije začeli delovati prvi šolani gozdarji. Med njimi zasledimo tudi pisca prvega gozdarskega članka v slovenščini: leta 1821 Je Ivan Cerar (1789 - 1849) sestavil obširen spis o nujnosti po- gozdovanja Krasa: "Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije" (13). Leta 1824 je slovničar Franc Metelko poslovenil gozdni red iz leta 1771 in s tem ustvaril podlago za slovensko gozdarsko terminologi- jo. V prevodu je uvedel npr. poklicne nazive kot veliki gojzdnik, podložni gojzdnlk, gojzdner ali borštnar, logar, gozdni hlapec (13). V naslednjih desetletjih so izhajali strokovni gozdarski članki v sloven- ščini predvsem v Kmetijskih in rokodelskih novicah oz.Novicah kmetijskih, rokodelskih In narodnih reči ter v Naznanilih kmetijske družbe na Kranj- skem (14). Prvo slovensko strokovno publikacijo je Izdal kranjski deželni odbor v Ljubljani leta 1869 - Mavrici] Scheyer: "Navod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske s gozdom" (nemško spisan tekst Je poslo- venil Ivan Tomšič) (16). V tem času so pri Kranjski kmetijski družbi usta- novil I gozdarski odsek, na.Snežniku pa je začela delovati leta 1869 prva dveletna slovenska gozdarska šola (delovala do leta 1875), Kasneje so goz- darstvo poučevali na vseh nižjih in srednjih kmetijskih šolah, visoko izo- brazbo pa je bilo mogoče pridobiti na avstrijskih, čeških in ogrskih goz- darskih akademijah (1). Konec 19, in v začetku 20.stoletja so slovenski 17 avtorji objavljali predvsem v Kmetovalcu, kjer je gozdarski del urejal A. Guzelj. V tem času je začel s terminološkim delom tudi eden najvidnejših slovenskih gozdarjev na tem področju A.šivic. Po prvi svetovni vojni so tudi slovenski avtorji objavljali strokovne član­ ke v šumarskem 1 istu, katerega je tedaj izdajalo Jugoslovansko gozdarsko društvo. Leta 1931 so ustanovili v Mariboru gozdarsko šolo in pokazala se je nujnost strokovnega gozdarskega glasila v slovenščini, hkrati pa tudi pomanjkljivost slovenskega strokovnega gozdarskega izrazja. Zato ne prese- neča, da je urednik S.Sotošek že od prve številke Gozdarskega vestnika le- ta 1938 objavljal Gradivo za slovenski gozdarski slovar. že v prvem let- niku glasila so objavili več kot 250 izrazov s sinonimi, s področjem,kjer se je izraz uporabljal, kratico zbiralca ter večinoma zelo obširno razla- go, tako da je gradivo deloma izpolnjevalo vrzeli ob pomanjkanju sloven- skih gozdarskih učbenikov. Gradivo je; s premorom med vojno, izhajalo do 1 eta l 947. Takoj po ustanovitvi je v Gozdarskem inštitutu leta 1948 začela delovati terminološka komisija. Ta je leta 1951 prevzela od A.šivica približno 9000 izrazov z gozdarskega (4000) in lesarskega področja ter jih izpo- polnila z gradivom, objavljenim v Gozdarskem vestniku (4). Naloga komisi- jeje bila pregledati že zbrano gradivo, ga dopolniti, opremiti z razla- gami in zbirati novo. Komisija je delovala v dveh sekcijah: gozdarsko je vodil J.Miklavžič, lesarsko pa L.žumer (12). Lesarska sekcija je svoje gradivo objavila pod naslovom Gozdarskolesna terminologija v reviji Les v letih 1956 - 1957. Delo komisije je financirala Uprava za gozdarstvo LRS po posebni pogodbi. Gradivo je obsegalo okoli 1700 gesel brez razlag, bralci pa naj bi odločali o njegovi pravilnosti in o manjkajočem gradivu. Gozdarska sekcija je svoje gradivo objavila kot Gradivo za strokovni slo- var v Gozdarskem vestniku v letih 1960 1962. Vsebovalo je ca. 5000 iz- razov s kratkimi razlagami. V razpravi o gradivu se je pokazala vrsta po- manjkljivosti (3). Leta 1964 je Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije (ZIT GLI) imenovala posebno komisijo za sestavo slo- varja, ki se je ponovno razdelila v gozdarsko in lesarsko sekcijo (12). Lesarska sekcija, ki jo je ponovno vodil L.žumer, je v reviji Les objavi- 18 la leta 1969 Strokovni slovar industrije ivernih plošč. Gozdarska sekci- ja pod vodstvom M.Brinarja pa je leta 1970 Izdala Gozdarski slovar. V njem je zbrano in razloženo bogato gradivo, ki ga je objavljal Gozdarski vestnik ter gozdarski del Šivičevega gradiva, dopolnjeno z izrazi iz ne- katerih strokovnih in znanstvenih del IGLG. V naslednjih letih se je pokazalo, da je v Brinarjevem Gozdarskem slovar- ju premalo gesel s področja izkoriščanja in gozdnih prometnic, kar je iz- popolni I urednik Z. Turk z ureditvi jo s Jovar ja "SI ovar s področja gozdn I h proizvodov in gozdnih komunikacij" leta 1980. V tem slovarju so gesla pre- vedena v več jezikov, nimajo pa razlag, razen nekaterih terminov s podro- čja transporta lesa. Medtem je od leta 1962 do 1980 že dvakrat izšel Splošni tehniški slovar, pri katerem je sodeloval L.Zumer, od leta 1979 pa M.Kmecl • Pri pripravah Slovarja slovenskega knjižnega jezika so zasto- pali gozdarstvo M.Brinar, lesarstvo pa L.žumer In J.Humar. 3,3. Sedanje stanje v slovenski gozdarski terminologiji Z razvojem stroke se je razvijalo tudi strokovno izrazje, zato je ZIT GLIS leta 1983 imenovala novo terminološko komisijo, ki naj bi v nekaj letih pripravila nov gozdarski slovar. Strokovni slovar naJ bi opozarjal na to, kaj se uporablja v stroki, v kakšnem pomenu in v kakšnih oko! iščinah. Pri tem se sestavljalcl slovarja nujno srečavajo z dilemo - pripraviti terminološki slovar, npr.gozdar- ski terminološki sloibar, ali gozdarski slovar, ki naj zajema obširnejše besedišče in upošteva več pomenov besed. Problem pri terminologiji mladih interdisciplinarnih strok je tudi naslanjanje na izrazje fundamentalnih in stičnih področij ter strok (7). Gozdarstvo sloni na spoznanjih bioloških, tehniških, ekonomskih in dru- gih znanosti. Zaradi svojega osnovnega načela, načela trajnosti in dolgo- ročnega načina mišljenja, ki Izhaja iz dolge življenjske dobe drevesnih vrst In gozda, pogojuje pa ga ohranjanje dinamičnega ravnovesja v naravi, 19 se je predvsem v zadnjih letih začelo gozdarstvo uveljavljati na vrsti stičnih področij, zlasti v prostorskem planiranju. Le-to nujno povezuje naravne možnosti, načela in zahteve trajnosti v naravnem in gospodarskem oziru in v odvisnosti od tehnologije. Tako prevzema gozdarstvo tudi izra- ze, ki bi sicer sodili še v vrsto drugih strokovnih slovarjev, in izraze, ki naj bi jih vsakdo poznal iz splošne izobrazbe. Ob snovanju nove izdaje slovarja se je pojavila potreba po oblikovanju zbirke izrazov, ki so kakorkoli povezani z· gozdarstvom. V kartoteki je zbrano vse do sedaj objavljeno slovarsko gradivo, ki se stalno dopolnju- je s prispevki strokovnjakov za posamezna področja, z izpisovanjem iz strokovne in znanstvene I iterature, učbenikov, skript in drugih pubi ika- cij z gozdarsko tematiko, ki so izšle po letu 1970 (literatura do tega leta je domnevno zajeta že v Gozdarskem slovarju M.Brinarja). Tako zasno- vana kartoteka ima značaj študijskega gradiva, ki se stalno dopolnjuje in posodablja. Kartoteka je trajnega pomena za gozdarstvo, iz nje bo mogo- če vselej izdelovati razne področne slovarje, nove izdaje gozdarskega slo- varja , predstavlja pa tudi osnovo za večjezične slovarje. V kartoteki so zajeti tudi vsi narečni, žargonski in nepravilni izrazi, zbrani v izpisih ali na terenu. Pri sestavljanju prve nove izdaje gozdarskega slovarja se bodo redaktorji ravnali po "Navodilih za izdelavo gozdarskega slovarja", ki so v pripravi in upoštevajo vse pozitivne značilnosti Gozdarskega slovarja iz leta 1970, npr. navajanje slovničnih karakteristik, naglasa, primerno zgoščenost raz~ lag. Pri izboru izrazja se ravnajo po priporočilih F.Novaka (1971) v oceni Gozdarskega slovarja, izkušnjah pri izdelavi drugih terminoloških slovar- jev in Splošnega tehniškega slovarja. Tako bo novi slovar predvidoma vseboval vse domače gozdarske izraze, izraze iz mejnih ved, kot so lesar- ska, biološka, ekonomska, tehniška itd., iz tujih jezikov sprejete in podomačene terminološke besede, zastarele ali nepravilne izraze, ki se v zadnjih desetletjih še pojavljajo v strokovni literaturi, močno rabljene žargonske izraze in splošno rabljene okrajšave. V slovar bodo uvrščeni izrazi, ki imajo v gozdarstvu poseben pomen in izrazi, ki so v gozdarstvu pomembni (npr. zemljiška odveza, katere pos I ed i ca je ve I i ka raz drob I je- nos t zasebne gozdne posesti). Razmerje med ožj~ gozdarskimi izrazi in iz- 20 razi Iz obrobnih ter za gozdarstvo fundamentalnih področij bo določeno z deleži, ki bodo odvisni od predvidene strategije stroke v naslednjih de- setletjih (odvisno od časa naslednje izdaje slovarja). V slovar pa pravi- loma ne bodo uvrščena latinska imena ter strokovni termini iz mejnih ved, ki niso sestavni del gozdarske terminologije. Ze od prvih objav Gradiva za slovenski gozdarski slovar so se gozdarji ukvarjali z vplivi nemške literature na naše strokovno izrazje. Posledica neposrednega prevoda iz nemščine so izrazi, kot visoki, srednji, nizki gozd, visoko in nizkodebelno drevo, razna poimenovanja za stroje itd. Ta- ke primere bo komisija v novem slovarju skušala rešiti z ovrednotenjem sinonimov zanje, npr. namesto zveze visokodebelno drevo bo priporočena zveza dolgodebelno drevo. Poimenovanja za stroje so se ob uvajanju nove tehnologije pogosto uvajala nesistematično. V takih primerih bi bilo usmer- janje uporabnikov na primernejše izraze bolj zapleteno, saj bi bilo po- trebno ob sodelovanju vodilnih strokovnjakov in operative uvesti docela novo, sistematično zasnovano poimenovanje, ki bi se morebiti lahko uvelja- vilo z dosledno uporabo šele po nekaj generacijah. Strokovni slovarji naj bi utrjevali rabo sprejetih iznazov , zato preve- lika sinonimlka moti. Sinonimi, ki se uporabljajo, pa naj bi bili ovred- noteni. Narečnim, žargonskim in zastarelim izrazom naj bi se novi slovar izogibali če zanje ne bi bilo primernega nadomestila, jih bo potrebno ovrednotiti s kvalifikatorjem (nar., pog.,žarg.). V gozdarstvu se srečujemo tudi z raznimi boleznimi in škodljivci gozdnega drevja, ki nimajo slovenskih imen. V takih primerih bi morali strokovnja- ki za ta področja sklicati posebno komisijo, ki bi poskrbela za slovensko poimenovanje, saj bodo latinska ali poslovenjena latinska imena kot gesla uvrščena v slovar le izjemoma. Gesla bodo v novem slovarju praviloma razložena, ne definirana (torej manj odvisna od vloge posameznega pojma v sistemu pojmov). Razlage naj bi bi le zgoščene fo jasne, v obsegu, kot je nakazan v Gozdarskem slovarju iz leta 1970, Nanašale se bodo na najbolj značilno, razi ikovalno funkcijo, obliko ali lastnost predmeta"ali pojma, Rasti inske in živalske vrste bodo 21 okvirno uvrščene v sistem, pri tem pa bo višji taksonomski enoti v pri- meru enakega poimenovanja v slovenščini zanjo, sledila nižja taksonom- ska enota. Sledile bodo morebitne druge razlage za geslo, latinsko ime, sinonim(i), ponazarjalno gradivo, podgeslo, vodilka. Vsi v razlagi upo- rabljeni gozdarski termini bodo uvrščeni v slovar kot gesla in razloženi. Termini drugih strok naj bi se v razlagah uporabljali v omejenem številu oziroma nadomeščali z opisi. 4. ZAKLJUČEK Iskanje, preverjanje, enotenje, tvorba terminov, natančno razlaganje poj- mov so hkrati znanstveno in terminološko delo, pri katerem je nujno stal- no sodelovanje strokovnjakov, jezikoslovcev, lektorjev, vseh, ki se pri pisanJu ali govoru srečujejo z gozdarskimi termini. Odgovornost znanstve- nikov, pedagoških delavcev, strokovnjakov, pub] icistov do stroke in do jezika se kaze v pripravljenosti posameznikov do sodelovanja pri termi- nološkem delu, v resnosti prispevkov v obliki predlogov, seznamov gesel, razlag, v uporabi jezikovno in strokovno pravilnih izrazov v tisku in govoru. To spoznanje je predpogoj za uspešno delo pri vzdrževanju, iz- popolnjevanju in uporabi zbirke gozdarskega strokovnega izrazja, ki smo jo kot študijsko in arhivsko gradivo osnovali v zadnjih letih v okviru terminološke komisije za gozdarstvo. Gradivo v gozdarski terminološki zbirki bomo tudi v bodoče izpopolnjevali s sistematičnim izpisovanjem izrazov iz gozdarskih publikacij, člankov, učbenikov, standardov, s posebnimi prispevki itd . Potrebno bo spodbudi- ti delo ozj ih področnih komisij, delo pri prevajanju standardov, predloge novih ali spornih terminov naj bi redno obravnavali v okviru terminolo- ške komisije na gozdarstvu, na SAZU ter v posebni rubriki v osrednjem goz- darskem glasilu. Pri vsem tem delu bi lahko najuspešneje sodeloval lek- tor za slovenski jezik, ki bi enotno lektoriral vsa n@va gozdarska bese- dila v slovenščini in prispeval k uvajanju novih terminov. 22 Terminološko delo in strokovno izrazje sta med strokami v Sloveniji precej neusklajena, izrazito pomanjkljiva je povezanost terminologov v okviru Ju- goslavije. Sodelovanje z mednarodno banko terminov v okviru lnfoterma pa se kaže le v redkih osebnih stikih ali predavanjih, saJ uvrščajo v mednaro- dnih okvirih Jugoslavijo med dežele, s katerimi ni vzpostavljena aktivna terminološka povezava. V okviru lnfoterma priporočajo enoten način dela s pomočjo računalnika. De- lo temelji na enotni terminološki kartici, ki zajema med d,rugim izpis sobe- sedila v domačem jeziku in prevod celotnega besedila v angleščino, torej predpostavlja izdelavo razlagalnega in prevajalnega slovarja. Po vzoru mednarodnih strokovnjakov bi se bilo primerno dogovoriti tudi na nivoju Slovenije in Jugoslavije za enoten način terminološkega dela, zasno- vanega na uporabi računalnika in enotne terminološke kartice. Le-ta bi se lahko vključevala v mednarodno mrežo, dodatno pa bi Jo razširili zaradi za- htev in značilnosti posameznih jezikov pri nas. Računalniško zasnovana eno- tna banka terminov ,(ki predvideva tudi kompatibilno strojno in programsko računalniško opremo ,)bi omogočala sprotno usklajevanje rabe in pomena ter- minov, olajšala bi prenos znanja, zlasti prevajanje strokovnih publikacij, vzpodbudila bi zanimanje, sodelovanje In uporabljanje osnovnih zbirk s stra- ni uporabnikov. S pomočjo računalnika bi bili tudi posamezni strokovni slo- varji sproti ažurirani in pripravljeni na nove izdaje kot proizvod rednega, ne kampanjskega dela. Gozdarski slovar M.Brinarja je leta 1970 sodil med zgodnejše in temeljiteje pripravljene slovarje pri nas. Prav je, da gozdarji tudi danes in v bodo- če ne zaostajamo za terminološkim delom v posameznih strokah v Sloveniji. Gozdarstvo bi lahko s sodobno zasnovano zbirko terminov na računalniku, ki bi omogočala sodelovanje vsakega posameznika v gozdnogospodarskih organi- zacijah in z enotnim lektoriranjem gozdarskih publikacij pokazalo pot tudi drugim komisijam v okviru TK na SAZU in ZIT v Sloveniji. 23 5. POVZETEK Pravilna raba strokovnih izrazov (terminov) je nujna za razumevanje, shra- njevanje in pretok informacij v stroki in med strokami. Na neaplikativnem jezikovnem področju so osnovne komunikacijske enote bese- de. Njihova vsebina in oblika sta tvorjeni podzavestno, pomen je odvisen od sobesedila. V terminologiji posameznih strok pa so enote komunikacije ter- mini - 1 ingvistični simboli, določeni za enega ali več pojmov, ki so na do- ločenem področju natančno opredeljeni in odvisni od sistema pojmov na tem pod roč ju. Razvoj stroke spremlja razvoj pojmov, ki morajo ustrezati obstoječemu siste- mu oziroma se morajo razvijati po določenih načelih in sistemu. Iskanje, zbiranje, tvorba, enotenje terminov ter natančno definiranje pojmov so ta- ko hkrati znanstveno in terminološko delo,zasnovano po zakonitostih jeziko- slovja in zahtevah stroke. Beseda terminologija pa predstavlja hkrati in- terdisciplinarno znanost, ki se ukvarja s strokovnimi pojmi in njihovo pred- stavitvijo, zbirko terminov s posameznega področja in pubi ikacijo, v kate- ri je le-ta predstavljena. Z razvojem tehnike in znanosti sta se širila območje in prenos znanja ter hkrati potrebe po razumevanju v in med strokami ter jezikovnimi področji. Danes koordinira terminološko delo na svetovnem nivoju lnfoterm, Mednaro- dni informacijski center za terminologijo, ki deluje v okviru Unesca. V Sloveniji so poznani prvi terminološki slovarji iz 19.stoletja, prva ter- minološka komisija društva slovenskih inženirjev je delovala že leta 1911, danes pa je glavni koordinator med terminološkimi komisijami posameznih strok terminološka komisija (Tlš::) na ZRC SAZU. Delovanje področnih komisij med tehniškimi strokami pa spodbuja zlasti TK na Zvezi inženirjev in teh- nikov. Slovenska gozdarska terminologija se je začela razvijati s prvimi gozdar- skimi objavami v slovenščini v začetku 19 .• stoletja. Organizirano termino- 24 loško delo, ki je zaživelo zlasti po drugi svetovni vojni, je leta 1970 privedlo do Izdaje prvega slovenskega razlagalnega gozdarskega slovarja, ki ga je dokončno uredil M.Brinar. Z razvojem gozdarstva, ki je zlasti v zadnjih letih močno razširilo ob- močje delovanja, se je spreminjalo in razvijalo tudi strokovno Izrazje. Zato je ZIT GLS imenovala leta 1983 novo terminološko komisijo, ki naj bi v nekaj letih pripravi la nov gozda.rski slovar. Osnovo novemu slovarju in bodočemu rednega sistematskemu delu v gozdar- ski terminologiji predstavlja obširna kartoteka, v kateri je zbrano gra- divo iz Gozdarskega slovarja M.Brinarja, gradivo, izpisano iz gozdarskih publikacij, ki so izšle po letu 1970 in gradivo, ki so ga prispevali posa- mezni strokovnjaki v gozdarstvu in robnih ali fundamentalnih področjih. V novi gozdarski slovar bo predvidoma uvrščeno Izrazje v obsegu, kot ga uporabljajo In poznajo delavci v gozdarstvu od nivoja gozdarski tehnik do diplomant gozdarstva. Izrazje Iz fundamentalnlh In stičnih področij za gozdarstvo bo v novi slovar predvidoma uvrščeno v razi ičnih deležih, od- visno od pomena in strategije razvoja gozdarstva v naslednjih desetletjih. Slovar bo oblikovan po sodobnih načelih in smernicah za terminološko de- lo, oblikovanih na zadnjem simpoziju tehniške besede in preizkušenih v pr- vem gozdarskem slovarju ter pri drugih tovrstnih slovarjih. Z ob! !kovanjem zbirke gozdarskih terminov ni postavljena le osnova novi izdaji gozdarskega slovarja, saj le-ta predstavlja študijsko gradivo za vse nove izdaje gozdarskih In sorodnih slovarjev. S prenosom zbirke na računalniški medij pa bi zbirki dodali značaj osnovne banke terminov za potrebe vseh, ki v pisani, govorjeni obliki, pri rednem delu in pri preda- vanjih uporabljajo gozdarske termine. Zbirko bi lahko navezali nasloven- sko, jugoslovansko in mednarodno banko-"' terr.iinološko mrežo' :in tako prispe- vali k pravilnejšemu in učinkovitejšemu prenosu informacij, prevajanju, k usklajevanju in enotenju pomenov terminov med strokami in jezikovnimi po- dročji .Gozdarski terminološki slovarji pa bi zaradi možnosti rednega dela, ažuriranja terminov in dopolnjevanja_zbirke ~ili stalno pripravljeni na no- ve izdaje kot proizvod rednega, ne kampanjskega dela. 25 6. SUMMARY The appropriate use of correct technical terms is essential for comprehen- sion and storing of information. In particular in the processes where the same sort of information is shared by severa! sciences. In everyday language the elements of speech are words. Their meaning de- pends on the whole context of a sentence and also on the subconscious imprint of a certain word. The element of communication in scientific ter- minology is the technical term. This l inguistic symbol is used to express one er more concepts, which are exactly defined and dependent of the sy- stem of terms in each terminology. The advancement in science is accompanied by the development of concepts. These have to suit the existing system of concepts. The selection of terms which suit new concepts is thus at the same tirne a scientifical and termi- nological work , based on the principles of the linguistics and has to meet the scientific requirements. The word terminology at the same tirne means: i) interdiscipl inary science, dealing ,;1i th ccrncepts :and their interpretation , 1 i) aggre - gate of terms for each subject field, iii) publication in which the speci- al terminology is pubi ished. Along with the development of technologies and sciences the range of in- ·formation transfer has been extending. The present center for coordina- tion of terminological work is represented by lnfoterm (lnternational lnformation Centre for Terminology). The first terminological vocabularies in Slovenia date from the beginning of the 19th century . The first Terminological Committee of the Associa- tion of the Slovene Engineers was active in 1911. Today the principal coordinator among the terminological committees of different sciences is the Terminological Committee of the Research Centre of the Slovene Academy of·sciences. The work of committees in the.scientific branches 26 is stimulated by the Terminological Committee of the Association of Engineers and Technicians. Terminology in Slovene forestry initiates with the fir.st forestry publi- cations In the Slovene language in the beginning of 19th century. Termino- logical work increased especially after the Second World War. It culmina- ted in 1970 with the first Slovene Forest Vocabulary, edited by M.Brinar. The basi s dror the next forest vocabulary is orga_nized on regular systema- tical work in forest terminology. It is represented by a new-formed card file of terms. The terms are being collected from t_he old Forest Vocabu- lary, from other forestry publications publ ished after 1970, and supple- mented with terms from glossaries obtained by forestry scientists and from scientist in related fields. The terms of the new forestry vocabulary will cover the range of terms / concepts from those used by forestry technicians to those used by forestry engineers. The terms from related fields will be included,. depending upon the future development and strategy of forestry. The structure of the new vocabulary will also meet with all the contemporary principles and directi- ves for terminological work of the last Symposium of Slovene Technical Word (in Ljubljana, April 1985). The establ ishment of the forest terminological data-bank represents the base for the new forest vocabulary as well as for all following forest or/ and similar terminological vocabularies. The transfer of information from the card-file to the computerized medium could amplify the importance of the basic terminological data-bank. In other words, the use and acess to the forest terms in writing and talking during regular working process and education would become much easier. The data-bank could be attached to the Slovene, Yougoslave and international termnet which would contri- bute to correct and efficient transfer of information. Translating, coordi- nating and uniforming, the meanings of the terms among the fields and among different 1 inguistic areas, can be faster and more efficient. The forestry terminological vocabularies and dictionaries would in this form be constantl y u_pgraded and renew_ed. 27 7. ZAHVALA Pri pisanju so mi z nasveti in oceno teksta pomagali re- cenzent M.Kmecl, prof.dr.F.Adamič, mag.D.Robič, mag. 1. Smolej, prof.L.Krek, T.Kralj ter jezikoslovca prof.J.Me- ze in prof.S.Suhadolnik. Tekst je jezikovno preverila prof.M.Smolej, angleški prevod pa mag.R.Zorec in prof.P. Komac. Besedilo je pretipkala M.Hren-Šenk. Vsem se za pomoč iskreno zahvaljujem. 28 8. SEZMAM PRILOG - PRILOGE l. Priloga: Kronološki pregled člankov in krajših sestavkov na temo "Terminologija" v revijah Gozdarski vestnik in Les (1972- 1985), ki niso citirani v seznamu 1 iterature 2. Priloga: Pregled tujejezičnih gozdarskih in sorodnih slovarjev in leksikonov v Gozdarski knjižnici (in INDOK centru) na IGLG 3. Priloga: Predlog nove terminološke kartice, prilagojene za računal­ niško vodeno zbirko terminov (izpis na ekranu) 1. Priloga: Kronološki pregled člankov in krajših sestavkov na temo "Terminologija" v revijah Gozdarski vestnik in Les (1972- 1985), ki niso citirani v seznamu 1 iterature 1. SMOLE, S., P. JERMAN in sod.: 1 z razje s področja organizacije de 1 a, Les,Ljubljana,24,1972,93-96 2. TURK,Z.: Dopolnilne pripombe h gozdarskem slovarju, Gozdarski vest- nik,Ljubljana,30,1972~109-110 3. BRINAR,M.: Koreničnik v gozdarskem slovarju, Gozdarski vestnik, Ljubljana,30,1972,str.110 4. TURK,Z.: še enkrat o "korenovcu", Gozdarski vestnik,Ljubljana, 30,1972,str.200 5, BRINAR,M.: Ob robu pionirskih drevesnih vrst, Gozdarski vestnik, Ljubljana,31 ,1973,45-46 6. MOZEK,F.: Naše izrazoslovje. Osnovna klasifikacija konstrukcij izdelkov v finalni mehanski predelavi lesa,Les, Ljubljana, 25,1973, 15')-160 7. BRINAR,M.: Za pravilno slovensko poimenovanje gozdnega drevja, Gozdarski vestnik,Ljubljana,32,1974, 176-179 8. * Stroji za obdelavo lesa. Strokovni izrazi v slovenščini, angleščini in nemščini, Les, Ljubljana,25,1973,197-200, 235-236 in 26,1974, 37-40, 77-80, 119-120 29 9. GASPARI č, V. : Pred 1 og za novo s tati stično-proizvodno nomenklaturo pohištva, Les,Ljubljana,26,1974,64-65 10. ROBIČ,D.: Terminološki slovar iz področja informatike, Gozdarski vestnik,Ljubljana,35,1977,87-88 11. 2UMER,L.: Terminološki spor 7 Les,Ljubljana,30,1978,21-22 12. TURK,Z.: Vprašanje strokovne terminologije, Gozdarski vestnik, Ljubljana,36,1978,352-354 13.* Zanimive jezikovne skrbi, Gozdarski vestnik,Ljubljana,36, 1978 ,405-406 14. MUš I č, A.: Opr~de,.l i t111t strokovnih pojmov z ustreznimi iz razi, Gozdarski vestnik,Ljubljana,36,1978,str.354 15. MODER,J.: Dogovorili se bomo, kaj bomo pisali z veliko začetnico. 16. ,~ Pismo bralcem, Gozdarski vestnik,Ljublj. ,37,1979,293-296 Nova publikacija: Večjezični strokovni gozdno-tehniški slovar, Les,Ljubljana,32,1980,str.210 17.* Za pravilnejše pisanje, Gozdarski vestnik,Ljubljana,39,1981, str.53 18. KMECL,M.: Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij, Gozdarski vestnik,Ljubljana,39,1981, str.89 19. * Jezikovne meditacije, Gozdarski vestnik,Ljubljana,39,1981, str.303 20. KMECL,M.: Splošni tehniški slovar P-ž (Knjižna ocena), Gozdarski vestnik,Ljubljana,40,1982,235-236 21. * Bolje, lepše pravilneje, Gozdarski vestnik,Ljubljana,40, 1982,389, 450 22.t, Nomenklatura pok] icev za lesarstvo SRS, Les,Ljubljana,34, 1982, 179-190 23". čESEN,A.: Lesarsko strokovno izrazoslovje, Les,Ljubljana,34, 1982, str.267 24.* Tehniška klasifikacija lesnoobdelovalnih strojev in pomožnih strojev za lesarstvo,Les,Ljubljana,35,1983,priloga 1-18 25. TORELLl,N.: Skorja - izvor, zgradba in terminologija,Les,Ljublja- na,35,1983,53-56 26. TURK,Z.: Lubje - skorja - 1 ičje, Les,Ljubljana,35,1983,289-290 30 27. -J, Bolje, lepše,pravilneje, Gozdarski vestnik,Ljubljana,41,1983, 6, 91,117, 192, 21 o, 284,397 28. KMECL,M.: Priprave za nov gozdarski slovar, Gozdarski vestnik, Ljubljana,41,1983,str.222 29. KRAUT,B.: Pisava merskih enot - fonetično ali etimološko? Gozdarski vestnik,Ljubljana,41,1983,271-274 30. KRAUT,B.: Pisava strokovnih izpeljank iz lastnih imen - fonetično ali etimološko, Gozdarski vestnik,Ljubljana,41,1983,334-335 31. TURK,Z.: Lubje - skorja - ličje, Gozdarski vestnik,Ljubljana,41, 1983,431-434 32. TORELLl,N.: Prispevek k terminologiji skorje, Les,Ljubljana,35, 1984,33-35 33. TURK,Z.: še enkrat: lubje - skorja - 1 ičje, Les, Ljubljana, 36, 1 984, str. 1 21 4.simpozij tehniške besede /Vabilo/, Les,Ljubljana,36,1984, str.194 35. TORELLl,N. :Prispevek k terminologiji skorje, Gozdarski vestnik,42, 36. * 37. ,, 38. -;•,, 1984, 64-69 Bolje - lepše - pravilneje, Gozdarski vestnik,Ljubljana,42, 1984,42, 138,164,210,265,311,357 Bolje - lepše - pravilneje, Gozdarski vestnik,Ljubljana,43, 1985, 48,95,142,163 Z enim zamahom. Skrbimo za lepo tehniško govorico, Gozdarski vestnik,Ljubljana,43,1985,str.224 2. Priloga: Pregled tujejezičnih gozdarskih in sorodnih slovarjev in leksi- konov v gozdarski knjižnici (INDOK center na IGLG) 1. AMELINCKX,F., AMELINCKX,S.: Lexicon dendrologicum, De Sikkel, Ant- werpen,1955,508 str. 2. BUSSE',J.: Forstlexicon, Verlagsbuchhandlung Paul Parey,1929,590 str. in 1930, 623 str. 3. FORD-ROBERTSON,F.C.et all.: Terminology of forest science, techno- logy practice and products, S.A.F., Washington D.C.,1971,349 str., 6 dod. 31 4. HORA,B.: The Oxford Encyclopedia of Trees of the World, Oxford Univ.Press,1981, 288 str. 5. KRUSSMANN,G.: Handbuch der Laubgeholze,1 ,2,3, Paul Parey,1976, 6. LINNARD,W.: Russian - English Forestry and Wood Dictionary, CAB, Oxford,England,1966, 109 str. 7. NEIRA,M., MATA,F.M.: Terminologia Forestal, lnst.forestal de investi- gaciones y experiencias , Madrid,1968,395 str.,43 prilog 8. WECK,J. idr.: Worterbuch der Forstwirtschaft, Bayerischer Land- wirtschaftsverlag, Mtinehen,Basel ,Wien, l966, 573 str., z do- datki 9. * 1 o. * 11. ;': 12. * 13. * Lexicon der Biologie 1,2,3,4,5(6,7,8),Herder,l983-1985, Freiburg,Basel,Wien šumarska enciklopedija, JLZ,Zagreb,1959,768 str. in 1963, 800 str. šumarska enciklopedija, JLZ, Zagreb,A-Grozd, 1930, 727 str. in Grad-PI ,1983, 730 str. Lexicon forestale, Porvoo, Helsinki Juva, Werner Soderstrom Osakeyhtio, 1979, 592 str., z dod. Terminologia forestale. Science forestali,technica, pratica e prodotti forestal i, Academia ltal iana di scienze forestal i, Cons.nazz.delle ricerche, 1980,518 str., z dod. in drugi viri razlag idr. za slovensko gozdarsko terminološko zbirko, npr. CAB Thesaurus etc. 32 3. Priloga : Predlog nove terminološke kartice, prilagojene za računalniško vodeno zbirko terminov (izpis na ekranu) TER~INJLJSKA KA~TICA 3E5LO SLOVNIC~ i ==> """'> .:::> =~> ::-=c> ="-> ="'> =.:> ==> ==> ............................................... ·············································· .............................................. .............................................. •..••.••.••.•.•.•..•.....•..•...•..•..•.••.••• •.•..••.•.........•....••.••..•..••.••.••.••.. 33 9. LITERATURA 1 • ADAMI č, F. : 2. ADAMIČ,F.: 3, BRINAR,M.: 4. BRINAR,M.: 5. CIGALE,M.: 6. FELBER,H.: 7. KMECL,M.: 8. KRAIGHER,H.: 9, NOVAK, F.: Prizadevanje Janeza Bleiweisa za napredek kranjskega kmetijstva, Zb.za zgod.nar. in teh., Ljubljana,7,1983, ti9-80 Uvodna beseda, 4.Slmpozij tehniške besede, Ljubljana, ZIT SRS in TSTK SAZU,1985, 9-12 Marginalije ob gradivu za gozdarski strokovni slovar, Gozdarski vestnik,Ljubljana,21, 1963,285-296 Gozdarski slovar,Ljubljana, ZIT GLIS,1970,320 str. Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča, Matica slovenska, Ljubljana,1880,171 str. Terminology manual,Paris, UNESCO in INFOTERM,1984, 426 str. Sestavljanje slovarjev mlajših in interdisciplinarnih strok, 4. STB, Ljubljana, ZIT SRS in TSTK SAZU, 1985, 138-140 Razvoj in sedanje stanje v slovenski gozdarski termi- nologiji, Gozdarski vestnik,Ljubljana,43,1985,365-369 Gozdarski slovar, Gozdarski vestnik, Ljubljana,29,1971, 108-112 10. PREžELJ,V.,ZUPANčlč,M.: Pregled razvoja Gozdarskega vestnika 1938- 1977, Gozdarski vestnik - Bibliografija od 1938-1977, Ljubljana, Gozdarski vestnik,1979, 7-57 11 • RA&:K 1 , V. : 12. ROBlč,D.: 13. SEVNIK,F.: Odlomak za povjest osnutka hrvatsko-slavonskog društva, šumarski 1 ist,Zagreb,8, 1884, 117-119 Pregled dela za slovensko gozdarsko in lesarsko izrazje, Spominski zbornik BF,Ljubljana,1972,97-100 Zapiski o začetkih gozdarstva na slovenskem,Gozdarskl vestnik,Ljubljana,29,1971, 227-238 34 15. šlVIC,A.: 16. š IVIC,A.: Iz preteklosti slovenskega gozdarstva - Kmetijska druž- ba in njen pomen, Gozdarski vestnik,Ljubljana,11,1953, 82-85 Bibliografski in drugi za razvoj gozdarstva v Sloveniji potrebni podatki, IGLG,Ljubljana, 1959/60(tipkopis) Pomembnejši gozdarski strokovnjaki na slovenskem v preteklosti. Mavricij Scheyer,Gozdarski vestnik,Lju- bljana,18,1960,120-121 17. TURK,Z. Idr.: Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij, Ljubi jana, IGLG, 1980,287 str. 18. UGRENOVIC,A.: šumarska terminologija, šumarski l 1st, Zagreb,46,1922, 44-51 19, UGRENOVIC,A.: Terminologija, šumarski list, Zagreb,47,1923, 26-28 20. VERBINC, F.: Slovar tujk, Cankarjeva založba,Ljubljana, 1976,779 str. 21. 2UMER,L.: Aktualnost naše strokovne literature, Les, Ljubljana,8, 1956, 37-40 22. 2UMER, L.: 23. 'i': 24. '" 26. * 27. ,., 28 .. * 29. * Epilog k anketni objavi terminološkega gradiva gozdarsko- lesne stroke, Les, Ljubljana,9,1957,141-142 Enciklopedija Jugoslavije, Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb, 1962 Gradivo za slovenski gozdarski slovar, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 1938,1939,1940, 1941 ,1946,1947 Gradivo za strokovni slovar, Gozdarski vestnik,Ljublja- na, 1960,1961,1962 Gozdarsko-lesna terminologija, Les,Ljubljana,1956,1957 Leksikon CZ, Cankarjeva založba, Ljubljana,1973 Razvoj gozdarske prosvete in znanosti, Zbornik, Ljubljana, BF in IGLG,7, 5-14 ROJP-3 • Računalniška obdelava Jezikovnih podatkov. Zbor- nik II !.znanstvenega srečanja, IJS In Društvo za upo- rabno Jezikoslovje Slovenije, Bled, 1985, 615 str. 35 30, * 31. * 32. * 33, * 43, * 35. * Sklepi 4.Simpozija tehniške besede, ZI_T SRS in TSTK SAZU, Ljubljana 1985, 177-180 Slovar industrije ivernih plošč, Les,Ljubljana,"21 1969,107-118, 138 Slovar slovenskega knjižnega jezika 1, II, III, IV, Inštitut za slovenski jezik SAZU, DZS, Ljubljana, 1970, 1974, 1979, 1985 Terminologija v znanosti. Zbornik. Pedag.inšt.pri Univ.E.Kardelja v Ljubljani,Ljubljana ,1984,297 str. Tenninološki slovar iz področja informatike, Mednarodni center za znanstvene in tehniške informacije, Moskva, 1975 UNISIST I l. Meduvladna konferencija o znanstvenim i tehnološkim informacijama za razvoj, Savez republ i- čkih i pokraj,sam.zaj. za naučne djelatnosti u SFRJ (SZNJ) - komisija za sistem naučnih inf., Liber,Zagreb, 1980,201 str. 36