iT". osamezna Stev. 60 vin. Poštnina - * T - pivšallrana. v Ljnmjanu v soboto, dne 13. marca m Leto XLVE »SLOVENEC« velja po sioštl na vse strani Jugoslavije ln v Ljubljani: ta oelo leto naprej. K 100-— za pol leta „ .. H 55*— za četrt leta . .. „ SO-— za en mesec „ .. „ 10'— Sa in osematvo celoletno K140-- e Sobotna izdajla: s Za oelo leto.....K 20-— ta Inozemstvo..... 25*— • Inseratl: ■ ' m Knoatoipna petltvrata (U mai otroka in 3 mm vlaoka ali prostor) u enkrat ... po K 3*-* uradni razglasi, poslana Itd.....po K 3-SO, Tri večjem naročilu popust. lajmanjšl oglas 59/9 mm K10, 'zhaja vaak dan tzriemit po. ,«deljek ln dan po praanlkn, ob 5. url ajutrai. Čredni živo je v Kopitarjevi ullol itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne aprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun ptitne hran. ljubljanske št. 650 la naročnino in št. 349 sa oglase, avatr. In češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-^ero. 7563. A. Z,: Posledice ualutne reforme. Po odredbi bivšega fin. ministra dr. iVeljkoviča se sedaj izmenjavajo naše krone za nove kronsko-dinarske novčanice v razmerju 4:1. Prejšnja vlada je sicer določila razmerje krone do dinarja, ni se pa določno izrekla ne za dinarsko in ne za kronsko valuto; izjavila je namreč, da bo o kritju krone ali dinarja sklepal parlament; že s tem pa, da j e v 1 a d a d o 1 o č i 1 a razmerje dinarja do krone (1:4), ni pa obenem določila tudi krone za bodočo denarno edinico, je oškodovala naše gospodarstvo, pa tudi našo državo za ogromne vsote. Pripadniki bivše liberalno- socijalisti-Čne vlade sicer trdijo, da se škoda da še popraviti; res je pa, da trpe ljudski sloji vsled te valutne reforme škodo že od dne, ko je bivše ministrstvo to famozno valutno reformo sklenilo in, da se s hitro pomočjo da le nadaljna škoda odvrniti. Bivši finančni minister je s svojo reformo hotel: 1. valutno vprašanje rešiti na hip, in 2. pri rešitvi valutnega vprašanja kolikor le mogoče ščititi premožne sJoje ter kraje, kjer je postavno vpeljana dinarska valuta. Zato se je odločil za rešitev valute potom devalvacije krone, Znano je, da draginja ni nastala čez noč; gotovo je tudi, da bodo cene preživ-Ijanjskim in drugim potrebam padale počasi pa naj imamo še tako dobro valuto. Cene živilom in drugim življenjskim potrebščinam ne zavise le od kakovosti valute, ampak tudi od množine blaga. Gotovo je, da je produkcija znatno padla in da se bo le počasi dvigala. V prometu je sicer ogromno število novčanic; ker pa cene blagu rastejo od dne do dne in ker se danes kupčije po večini sklepajo le proti plačilu v gotovini, že primanjkuje gotovine. Zato j e bivši fin. minister jako neprevidno ravnal, ker je hotel število bankovcev takoj zmanjšati kaj za tri četrtinke; na novih novčanicah je sicer označena kronska in dinarska vrednost; ker je pa vlada določila razmerje obeh vrednostnih enot z 1:4 in ker je o bodoči denarni enoti molčala, je bil vsakdo prepričan, da za našo bodočo denarno edinico ne namerava proglasiti krone, ampak dinar. To dokazuje že način označenja kronske vrednosti na novih novčanicah; na 5 dinarskih novčanicah je kronska vrednost označena le s štampiljko, na 10 dinarskih se pa sicer natisnjena kronska vrednost komaj pozna. Če bi bivša vlada ne nameravala oškodovati naših malih in srednjih slojev ter našega gospodarstva, bi bila proglasila krono za našo bodočo edinico; potem bi vladala v našem gospodarstvu gotovost v valuti, kar bi prav gotovo ugodno vplivalo na cene. Ravno negotovost v valuti je kriva, da se kupčija ne razvija. Seveda bi bila morala prejšnja vlada tudi skrbeti, da se veliko število bankovcev zmanjša; tega bi pa ne smela storiti hipoma potom devalvacije (to je zamene stare vrednostne enote za novo manjše nominalne vrednosti), ampak polagoma potom valutnega davka (davka na vojne dobičke), Treba ie torej še enkrat povdariti, da so po načrtu bivšega fin. ministra prizadeti zlasti srednji ter ubožni sloji, ki imajo svoje male prihranke naložene v hranilnicah. Če bo parlament molčal, se bo prej ali slej proglasil dinar za novo denarno edinico in se bodo od hranilnih vlog odpisale kaT tri četrtinke. S polno pravico smejo revni in srednji sloji od države zahtevati, da jim ščiti njih malo, premoženje; zato je gotovo, da bi narodno predstavništvo nebalo biti ljudski zastop, če bi molčalo o tem — lahko rečemo — najvažnejšem življenskem vprašanju. Sosslefs&a I zuczs Neprestano drv6 v tej svetovno-revo-lucijonarni dobi velepomembni politični in socialno-politični dogodki mimo nas in kakor hitro ustrežemo želji po njih globljem proučevanju in zasledovanju, že se pojavljajo in se z elementarno silo vrivajo v središče drugi, ki nas prisilijo, da jim posvetimo vse naše zanimanje, vso našo pozornost. Medtem ko je delovanje mirovne konference srečno dospelo na mrtvo točko in ko so se napol rešena in nerešena vprašanja prepuščala onemu zdravilu, ki ga zdravniki imenujejo »vis curativa naturae«, je začela vstajati na vzhodu slovanska sfinga, Rusija ponovno izjavlja, da je pripravljena vstopiti v mirovna pogajanja. To dejstvo je zopet oživelo mirovni posvet. Siccr se že dolgo pojavljajo glasovi, da je potreba revizije versaillskega in saintgermain-skega dogovora. Pereče je pa postalo vprašanje daljnega vzhoda, ko je evropska gospodarska kriza pospešila tozadevne o f i-c i e 1 n e ukrepe, o čemur nam pričajo najnovejša poročila. In res, ako bi ne prišlo pred vstopom Rusije v mirovna pogajanja z zapadnimi državami do potrebne revizije, je skoro gotovo, da se bo s temi mirovnimi pogajanji začelo korenito pretresati malo-dane vse dosedanje dogovore mirovnega kongresa. Pogajanja med zapadno Evropo in Rusijo utegnejo postati velevažen sve-tovnozgodovinski dogodek, ki bo obračunal z nasilnimi metodami pariške konference. Akoravno je okoliščina, da Rusija ne sodeluje v gospodarskem življenju Evrope, že do skrajne mere občutljiva, vendar raz-motrivajo neposredni sosedi, kakor tudi za-padna Evropa z veliko previdnostjo nove mirovne ponudbe in se ima vtis, kakor da bi ne vedeli, kako se poprijeti tega kočljivega in vendar neizbežnega vprašanja; zato se za enkrat govori le o gospodarskih stikih in o neoficielnem diplomatičnem zastopstvu Zveze narodov v Moskvi. Brez-dvomno je, da se z dejstvom vstajenja Rusije otvarjajo nedogledne politične in so-cialno-politične perspektive, in da bo nje vstop v ta neubrani mednarodni koncert poostril akutno stanje svetovne revolucije. Zanimivo je vprašanje o stališču, ki ga zavzame obnovljena Rusija napram Zvezi narodov. Delovanje Lige narodov postaja čim dalje bolj obširno, in prepričanje o njeni potrebnosti bo polagoma pritegnilo v njeno območje še ostale narode in množico kočljivih vprašanj, ki danes še krožijo v vrtincu političnih zmed in različnih svetovnih naziranj. Toda tudi za dogovor o Zvezi narodov je prepotrebna revizija, zlasti pa glede točke enakopravnosti narodov. Marsikaj se bo moralo spremeniti, ostala pa bodo nje temeljna načela, ki tvorijo vedno bolj neko novo svetovno-politično veroizpoved. V nje temeljnih določbah pa se naha;a tudi kočljiva točka o »demokratizmu«, kojega vladanje je predpogoj za vstop v Zvezo narodov. V sovjetski republiki vlada danes vse prej kakor demokratizem, in današnji njeni mogotci se bodo težko sami iz sebe odločili za omilitev ali celo sioremembo vladne oblike, ako se to ne zgodi pod pritiskom skrajne gospodarske krize, ki bo kot elementarno dejstvo šla vsaj za nedo-gleden čas preko ideje. Sedanja oblika vladanja torej izključuje vstop Rusije v Zvezo narodov, in vendar bi on bil toli potreben za prospevanje Lige v svrho ureditve in konsolidacije evropskih razmer. Bodo se li našla v bližji bodočnosti kompromisna pota k udejstvovanju te potrebnosti v blagor zbeganega človeštva, ali pa nam je usojeno, da se še globlje po-greznemo v obči brezpravni bedi? A. M. P. Poglavje o žlahti nima konca. Včerajšnji »Slov. Narod« mu je posvetil zopet cel članek. Mimogrede bodi omenjeno, da je duševni oče tega članka znana oseba, ne pa podpisani Alojzij Lavrenčič. Sklepamo to iz moralnega poduka, ki si ga usoja deliti na naš naslov. Že enkrat smo konštatirali, da nas puste take psovke popolnoma mirne. Kajti ljudje, ki so mono-polizirali rokodelstvo obrekovanja in natolcevanja v listu ala »Domovina« in, kakor se zdi, v zadnjem času tudi v »Slov. Narodu«, so izgubili v očeh poštene javnosti pravico, o takih stvareh soditi. To pravico si morejo tem manj lastiti, kadar polemizirajo proti dejstvom, ki jih je »Slovenec« prinesel v poglavju o »Žlahti«. Po-vdarjamo: o dejstvih. Kar je pisal »Slovenec«, potrjuje z raznimi olepšavami in izgovori »Slov. Narod« sam. G. Alojzij Lavrenčič sicer trdi, da upravlja en sam sekve-ster. Mi smo konštatirali, da je sekvester več sekvestriranih podjetij, Tega dejstva ne omaja niti najmanj nasprotna trditev, da je to ali ono podjetje med tem že nacionalizirano. Gre za to: ali je imel g. Alojzij Lavrenčič toliko sekvestrov v svoji roki kakor smo mi trdili, ali jih ni imel. G. dr. Marn, šef vseh sekvestrov in sekvestriranih podjetih, priznava v uradnem popravku, da je g. Alojzij Lavrenčič bil v teku časa resnično srečni posestnik štirih sekvestrov. Seveda pravi g. Alojzij Lavrenčič, da se jc reduciralo tako dolgo, da je sedaj v njegovih rokah še en sekvester. En način reduciranja je bila tudi nacionalizacjia. Že zadnjič smo zapisal, da je to poglavje za razne kapitaliste beseda, ki razgiblje v poskočnem veselju vso njihovo notranjost. Tudi z nacijonali-ziranjem so g. Alojziju Lavrenčiču reducirali pezo sekvestrov. Vzamemo na znanje. A v začetku jih je pa le bilo toliko, kakor smo mi trdili. Tega dejstva ne izpremenijo v ničemer sekvesterski akti pri poverje-ništvu, ki jih nam dr. Žerjav tako vsiljivo ponuja na vpogled. Tudi ti akti bodo zagledali enkrat solnčno luč. Iz teh aktov sc bo marsikaj razvidelo, več bodo pa govorila sekvestrirana podjetja in posestva. Mi se opravičeno le bojimo, da bo morala naša država nekoč, ko bo ratificirana ver-sejska pogodba, globoko seči v žep, da poravna vso škodo, ki so jo delali žlahtni sekvestri. Da se v tem ne motimo, potrjuje tudi g. Alojzij Lavrenčič sam v članku. Užaljeno zavrača trditev, kakor da bi se m3 sekvestriranega lesa prodajal po 20 do 50 K in priznava, da sq je resnično prodajal od 32 do 170 K. To ne izpremeni bistveno nič — nasprotno! To priznanje samo podčrtava dejstvo, da so les pod ceno prodajali. Kajti kdo sc drzne trditi, da je bila lansko leto tržna ceha za les m3 po 32 K? To dejstvo ne razsvetljuje samo z »bengalično«, ampak že z žarko električno lučjo vse gospodarstvo pri sekvestrih. Kar tukaj g. Lavrenčič skrivnostno razodeva, v tem TT .1 K. Rado Pregarc: Naša drama, igrače! m kritika. Naša drama uspeva in deluje letos — Če izvzamem par slučajev — dobro. Igra se vsak dan, repertoir, ki je povprečno dober, sestoji iz samih novitet in premijer, hiša je povprečno tudi polna, zanimanje za dramo raste in se lepo razvija. — Tako bi sodil skoraj vsak obiskovalec naše drame, ki ni pogledal globokeje onstran ram-pe in kulis. Vsak strokovnjak pa — kakor sem imel priliko govoriti s tujim dramatikom, ki je pred kratkim potoval skozi Ljubljano in posetil našo dramo ter se o nji izrazil dokaj pohvalno — ne bi se mogel načuditi, da zamore tako maloštevilno osobje vzdržati vkljub vsem težkim razmeram, tako obsežen repertoir. Zato se mi zdi potrebno, da peljem čitalca za kulise in mu pokažem nekoliko zakulisnega dela naše drame, da bo lažje razumel nadaljnje vrstice. Kakor sem že prej omenil, igra naša drama skoraj vsak dan, (en dan v tednu je gledališče zaprto. Ta dan pa imajo igrolci navadno generalno vajo, pri katerih nastopijo igralci v kostumih in maski-rani. kar je za igralca torej isto kot pred- stava). Vaje se vrše vsak dan zjutraj od 9. do 12. in popoldne od 3, do pol 5. Osobje pa šteje 24 oseb, 11 ženskih in 13 moških, Vštete so osebe, ki ne igrajo in ki nimajo toliko posla kot igralci kakor: 1 dramaturg, 1 suflerka, 2 inšpicijenta in 5 igralcev-začetnikov; v zadnjem času sta obolela 1 režiser in 1 igralec, 2 igralki igrata prav malo, 1 režiser pa redkokdaj nastopa. Ostane torej 12 oseb, ki nosijo na svojih plečih repertoir skoro cele sezone. Stalni obiskovalec drame opazi že na plakatu v vlogah vedno ena in ista imena, kar bodi mimogrede omenjeno — mi je že pokojni dr. Bratina omenil in se ni mogel načuditi, kako morejo naši igralci toliko študirati in se vsakokrat vživeti v svojo vlogo. Ker očitajo v zadnjem času nekateri kritiki, da igrajo igralci slabo da ne študirajo zadostno svojili vlog, jim hočem pojasniti, kako študira in pripravlja, aii bolje rečeno kako bi moral študirati in poplavljati igralec svojo viogo. Od trenutka, ko je bila igralcu povet-jena nova naloga, do trenutka, ko jo do-višeno umetniško poda, ko zares predstavlja od pesnika zamišljenega človeka — na ti trudapolni pripravljalni poti razlikujemo tri razvojne stopnje. Razdelitev dela, ki ga mora igralec izvršiti na tri glavne točke, še dandanes ni izgubila za teoretike gledališke umetnosti svojega pomena. S tem seveda ni rečeno, da mora brez-ootfoino vporabliati vsak igralec to do t. vsaj ne tako natančno. Nič ne bi bilo bolj nesmiselnega nego to. Neoporečno pa je, da je treba to pot v gotovem oziru predelati od prvega veljavnega vtisa, do dovršeno podane vloge. — Predelati jo je treba: manj ali bolj hitro, manj ali bolj naporno, z manjšim ali večjjim zadržkom na glavnih postajah. Vsak pravi igralec mora na kakršenkoli načni predelati to pot — če še tako hitro in površno, če se včasih tu ali tam več časa zadrži in porabi pri tej ali oni etapi več truda in dela. Začetna stopnja v izvrševanju igralčeve naloge jc moment prve receptacije. Igralec čita delo ne morda samo vlogo, in skuša da ga oseba, katero mora predstavljati ogreje in nadvlada. Kar je jedrnatega v pesniškem značaju, vpliva nanj in oživi takoj v njemu in ž njim. On preide v osebo, ki jo predstavlja in oseba preide vanj. V igralcu sc torej vrši neka sprememba. Od začetka seveda same tako, da zmanjša pod vtisom tuje, od dramatika za predstavljanje podane osebnosti nekatere svoje lastne poteze, ki sc nc strinjajo s predloženim — da pa nasprotno druge, ki vplivajo v prvem trenutku nanj od nove osebe, pokrepi in podčrta. Ta nova oseba je na tej prvi stopnji samo — četudi pogostoma zelo močna — sprememba lastne osebnosti. Prav za prav ni nič drugega, nego znatna varijacija dotič-nega igralca. In sicer pod vplivom neke vrste sugestije, močnega aickla. Ves ta proces nima še ničesar neposredno umetniškega, ampak samo nekaj konvencijo-nelnega. Kar se je do sedaj zgodilo, se pojavlja pri vsakem človeku, ki je količkaj občutljiv. Zato še ni treba biti umetnik, ni treba biti igralec. Tu se nahaja izključno le prvi in surovi vtis, ki pride seveda tU pa tam do zares lepega izraza — ki kaže celo v kakoršnikoli posameznosti včasih1 tudi kako umetniško noto. Toda samo slučajno. Kajti kot celota jc ta stopnja že samo zato umetniško nedovršena, ker ne predstavla ničesar popolnega, zaokroženega, ker še marsičesa manjka, kar doda osebna dispozicija dotičnega igralca iz prvega, četudi šc tako krepkega in sigurnega občutka — dalje, ker ni mogoče iz afekta sploh nobeno umetniško, ampak samO konvencijonclno predstavljanje. Umetniško delo sc pridobiva iz afekta, nc poraja se pa takoj iz afekta. Igralec se nahaja na tej prvi stopnji svoje umetniško-produktivne delavnosti pod vplivom neposrednega vtisa in zato lahko poda potem samo ta vtis od sebe. Tu ostane pri navadni, več ali manj močni izpremembi lastne osebnosti in nc pride do vstavritve nove osebe, do popolno splošno obsežne pesniške postave: nc pride d o obiektivaie. Čim manj deluje individualni moment v pesniški postavi, čim več jc treba ka-koršenkoli tip, kakoršnokoli abstraktno idejo poosebiti in čim .več s# to Unična nas potrjuje tudi ogromni materijal, ki se dan za dnem o tem poglavju kupici v uredništvu in tudi z »električno« lučjo ožarja to »velenarodno« delovanje naših sekve-strov. Čas ni daleč, ko bomo tudi s tem prišli na dan. To divjo korupcijo, ki operira z narodnjaškimi frazami, bomo razgalili do golega. In naj znana oseba še toliko meče okrog sebe z »najpodleišimi lažmi« in »največjimi bedastočami«, vse to vpitje ne more ovreči dejstev. Na koncu sc člankar v skrbni bojazni za nas vprašuje: Gospodje, pomislite, kam vas to pripelje. Kam naj nas to privede? Če mi navajamo dejstva, ki so koruptna, če odkrivamo kapitalistično izrabljanje sekvestrov, če povdarjamo, da se je pri oddaji sekvestrov mnogo grešilo, kaj se zgražale in kaj opravljatel Hvaležni bi nam morali hiti, da hočemo iztrebiti to gnilobo! Vsi odgovori, ki so jih naši članki izzvali, izvzet tudi ni uradni popravek, odkrivajo le globlje rano, ki so jo vsekali sekvestri našemu javnemu življenju. Mi vemo, — dogodki izza prevrata so nas v tem dovolj znova utrdili, — da nimamo opraviti z lojalnim nasprotnikom, Zato nas tudi časnikarske manire nasprotnega časopisja ne bodo spravile iz ravnotežja. Mi smo navajali dejstva; ta izpodbijajte z dejstvi, ker s psovkami ne iz-begnete sodbi poštene javnosti! Mirovni posvet. Turško vprašanje. LDU Berlin, 12. marca. (DunKU) »Lokalanzeiger« priobčuje vest lista »Daily News«, po kateri je angleški ministrski predsednik Lloyd George v poslanski zbornici izjavil, da je turško pprašanje sedaj postalo pereče. Turško ^ospodstvo v Evropi se bo v par tednih .Končalo. Sultanu se bo izročila spomenica, na podlagi katere se mora preseliti iz Evrope na azijsko obal. Nemčija LDU Pariz, 12. marca. (Dun. KU — Brezžično.) Poročila komisije zavezniških vlad so dospela iz Carigrada in bila sprejeta zelo pesimistično. Vrhovni svet je sklenil, da se razpusti vsa turška vojska ter ustanovi mednarodno orožništvo v Turčiji po makedonskem vzorcu. LDU Amsterdam, 12. marca. (Dun. KU) »Daily Chronicle« poroča, da bodo čete zaveznikov razvrščene na s^rategič-nih točkah južno in severno od Zlatega roga. Namen te odredbe je, dati več učinka zahtevam aliirancev. Amerika. LDU Pariz, 11. marca. (ČTU) Po vesteh iz Washingtona bo v kratkem objavil tajnik Colby izjavo o Wilsonovi politiki, ki jo je zasledoval v zadnjem času svojega predsedovanja, Amerika priznava rusko sovjetsko vlado in se bo ž njo pogajala o sklepu trgovinske pogodbe. V svrho ratifikacije mirovne pogodbe se skuša doseči sporazum s senatom na tej podlagi, da se v bodoče ne bo izvršila nobena vojaška akcija Zedinjenih držav brez privoljenja kongresa. Turško vprašanje se bo rešilo na ta način, da se bodo Turki pregnali iz Carigrada. Italija. Nova stavka? LDU Milan, 12. marca. (Dun. KU) »Secolo« poroča, da so zastopniki želez-ničarskih strokovnih društev sporočili ministrskemu predsedniku, da bodo prisiljeni vnovič, proglasiti stavko, ako ne dobe do 16. t. m. povoljnega odgovora. Nažarska. LDU Budimpešta, 11. marca. (ČTU) Pogajanja glede sestave novega kabineta na temelju, skupnega programa vladnih strank so se razbila. Zastopnik stranke malih poljedelcev Rubinek je pogajanja na tej podlagi odklonil, Češ, da mora ostati stranka samostojna. De-signirani ministrski predsednik Symo-nyi-Semadam je razpravljal z državnim upravnikom. Sklenila sta sestaviti vlado le na podlagi koalicije strank. Vrhovni svet in državna oblika. LDU DnnaJ, 12. marca. (ČTU) Glasom časopisnih vesti je vrhovni zavezniški svet naslovil na mažarsko vlado spomenico, kjer izjavlja, da nima nika-kih interesov na državni obliki Mažar-ske. Nota najbrž ne vsebuje protesta proti zopetni izvolitvi Habsburžanov. Mernika Avstrija. Zvišanje železniških pristojbin. LDU Dunaj, 12. marca. (ČTU) Od 15. aprila dalje se zvišajo prometne pristojbine na avstrijskih železnicah, in sicer v osebnem prometu za 50%, v blagovnem prometu za 80 do 100 %, poštne, brzojavne in telefonske pristojbine se pa podvoje. Bela Kun. LDU Dunaj, 12. marca. (ČTU) Bela Kun, ki je v Avstriji interniran, je ponudil 200.000 kron kot poroštvo, ako ga izpuste na svobodo. Prošnja je bila odklonjena. femčiea, 530 milijard vejne odškodnine. LDU London, 11. marca. (ČTU) Kakor poročajo »Times«, mora Nemčija plačati za odškodnino in povračilo 520 do 530 milijard mark v zlatu. Vprašanje vojnih krivcev. LDU Berlin, 11. marca. (DunKU) \Volffov urad poroča: Nemški upravnik v Londonu je izročil angleškemu ministrskemu predsedniku Lloyd Georgeu spomenico, v kateri nemška vlada javlja, da je zavezniško izročilno listo poslala višjemu državnemu pravdniku pri sodišču v Lipskem, da se v smislu zakona o vojnih zločinih ukrene vse potrebno. Nota poudarja, da je nemška narodna skupščina sprejela po nemški vladi predlagani zakonski načrt za ureditev tega zakona in da je s tem podano stališče nemške vlade k zavezniškim pridržkom. Nota protestira nato proti aretacijam in obsodbam Nemcev, ki so bili v zasedenih ozemljih sojeni po zavezniških sodiščih in zahteva, da se take aretacije ne smejo več izvrševati ter da se že aretirani Nemci postavijo pred nemška sodišča. Istotako naj se odpuste v domovino v vojnem ujetništvu zadržani Nemci. Izročitev ladij. LDU Pariz, 11. marca. (DunKU) »Agence Havas« javlja: Obnovitvena komisija je obvestila nemško izročilno komisijo, da je izročitev ladij iz šlez-viškega glasovalnega ozemlja v smislu člena 10. versailleske mirovne pogodbe odloženo do končne ureditve meja med Dansko in Nemčijo. Od nemške vlade se zahteva takojšnja izročitev ladij v onem delu glasovalnega >asu, ki leži južno od meje in se vsled tega ne odstopi Danski. Musila, LDU London, 12. marca. (Dun. KU —■ Brezžično.) Zastopniki ruskih strokovnih društev so sporočili glavnemu vodstvu v Moskvi, da je angleška vlada pripravljena, dati na razpolago kabel in brezžični brzo-jav v svrho sporočanja vesti v Rusijo in Kodanj, v kolikor se tičejo trgovskih odnošajev. Politične novice. + Mož preteklosti in mož bodočnosti »Naprej« piše svojim pristašem: »K vam prihajajo novi preroki... Po ljubljanskih gostilnah govori v frazah Golouh. Ko je urejeval dolgo tudi ta list (»Naprej«), je bila njegova zasluga, da vam ni list nikoli povedal, kaj se godi okrog nas. Sedaj govori pa vam tako, kakor si vi želite, ne tako, kakor je res.« Bivši urednik »Napre-ja« je varal do zadnjega časa v tem listu delavstvo, pravi — »Naprej«! Mi smo vzradoščeni, da mu smemo pritrditi. On je za socijalno demokracijo mož preteklosti. Potem pa pravi »Naprej«: »Kakšen bo konec? Mož bodočnosti bo ustvaril - jekleno roko nov svet.« Jeklena roka? Diktator in absolutist? Upamo, da »Naprej« s tem ne misli g. Kristana ... + Domišljavost. »Kmetijski list«, glasilo samost. lib., je ogorčeno, ker ni bila ta strančica povabljena k sodelovanju v vladi. Mislimo, da zadostuje, če se povabi JDS, centralo liberalcev, ni pa potrebno, da bi povabili obe žolti krili, liberalne gostilničarje in »napredne« uradnike, ki tvorijo »narodno-soci-alno« perutnico JDS. Saj poznamo agrarne, neodvisno pobarvane krinke, ki padejo ob volitvah! »Kmetijski list« tudi trdi, »da j"e naša (t. j. Jamnikova) stranka najmanj tako močna kot klerikalna ...« Gotovo bi bilo to res, če bi se vse kmečko ljudstvo bavilo z gostilniško obrtjo in mešetarjenjem. Tako pa ostane ta trditev samo brumna želja domišljavih »strokovnjakov«, ki bi radi po hrbtih kmetskega ljudstva splezali navzgor. . + Dvojno lice. »Narodna politika« piše: »Demokrati v Hrvatski in Slavoniji udarjajo po nas, da smo delali he-rostratsko politiko, ker nismo bili zadovoljni z izmenjavo 1:4... Medtem ko nas hrvatski demokratje ali bolje rečeno, koalieijoua^t, napadajo, ker srni bili proti izmenjavi v razmerju 1 :4, dvigajo slovenski demokratje gonjo proti dr. Korošcu in VLS, češ, da ni preprečila te izmenjave ... Lepo edinstvo vlada med demokrati. V Ljubljani so nasprotniki sedanje izmenjave, v Zagrebu skoro da proglase za ve-leizdajalca vsakega, ki ne smatra te izmenjave za pravično, a v Belem gradu mislijo najbrže, kako so lepo pomagali belgrajskim bankokratom, ki jim zato ne bodo ostali nehvaležni.« — To je »skrbna straža« za rešitev valute! Ne, ni dvojno, to je trojno lice, eno bolj spačeno in neodkrito od drugega! -(-Demokratski časnikar — izvozni-čar prešičev v Italijo. »Hrvat« poroča: »Iz zanesljivega vira doznavamo, da je bivši minister dr. Kramer izdal nekemu belgraj-skemu časnikarju iz uredništva demokratskega lista »Epohe« dovoljenje za izvoz prešičev — v Milan! Prešiči so bili nakup-ljeni na Hrvatskem in jih je del izvozil občuti v prvem afektu. Take vstvaritve podajajo — čeprav pridejo do predstavljanja, v gotovi, na zunanje zaokroženi obliki — karikature in ne prave ljudi. Večkrat pa ne more nastopiti za postave moderne drame zadostno močan, spontan občutek že radi tega ne, ker popolnoma manjka pri njegovih diferencirano postavljenih značajih spontano ogrevajoči moment. Moderne pesniške postave (figure) zahtevajo duševne obdukcije. Tako se čuti igralec tu že sam od sebe prisiljenega na delavno pot, ko se vsakikrat pokaže pri prvem doživljanju samo več ali manj orisana postava, ki kategorično zahteva šele individualnega izdelovanja. Če izvrši potem to delo igralec-umetnik, tedaj imamo postavo polno toplote in življenja, nasprotno izvrši pa to delo routinier, tedaj imamo schemo in ne umetniško postavo pred seboj. Seveda zahteva tudi novejša drama močnega doživljanja, razumnega vstvarja-nja gotovega pesniškega značaja. Umetniško delovanje igralca pa se ne more vršiti samo instinktivno in čustveno. On potrebuje k temu še pomoči refleksije. Igralec, kot komplicirani organizem, se bo pribli-1 žal moderni pesniški postavi (figuri) s kom-i piiciranim organizmom samo potoin re-! fleksije, On si mora svojo figuro 'zdelati. (Konec.l mesar Ferkovič, dočim dobava drugega dela po dr. Kramerju dovoljenega izvoza še sledi.« Odgovornpst za to vest prepuščamo »Hrvatu«. + Desetletnica Luegerjeve smrti. Dne 10. marca 1910 je zatisnil oči voditelj avstrijskih krščanskih socialcev, dr. Karol Lueger. Dunajski ljudski tribun je bil mož, kot jih pozna avstrijska politična zgodovina malo. Z silno močjo svoje volje je iztrgal Dunaj židovskemu liberalizmu iz rok, iz niča je ustvaril mogočno stranko in jo držal pokoncu do svoje smrti. Uspešno je bilo njegovo delo predvsem zato, ker je z novimi, plodnimi idejami zgrabil množice, vzbudil v njih čut požrtvovalnosti in krščanstva in šel potem na realno delo. Bil je pa sin svoje dobe: Dunaj-čan, ki je sanjal o kulturnem poslanstvu, ki naj ga nemški Dunaj vrši med takratnimi avstrijskimi narodi. Z njegovo smrtjo je začela propadati njegova stranka, s polomom Avstrije je začelo propadati njegovo mesto. Dunaj ima danes dvojno dolžnost, da žaluje za svojim največjim županom. Vfellke-ga in poštenega političnega delavca ohranimo i mi v spominu! Dnevn® novice. — Osebna vest. Za dekana deka-nije Zavrče je imenovan preč. g. Anton Podvinski, župnik v Zavrču. Naše čestitke! — Pozivam vojne ujetnike, kateri lažejo o meni, da sem ob prevratu jaz zapeljal ljubljanski peš-polk 17 in ga v Tridentu Lahom izdal: z dokazi na dani Predložite jih naravnost poveljstvu Dravske divizijske oblasti, ali potom »Društva jugo&lov. do-brovolicev« (Kolodvorska ulica 3). Nudi se vam lepa prilika, da mi »povrnete« dobrote, katere sem vam delil; kajti tako hudodelstvo zasluži le vislice. Pozovem g. O. naj le vloži tožbo zoper mene pri sodišču, in ne samo žuga. To bo zanimiva obravnava med samimi tatinskimi in goljufijskimi razpravami! Seveda bodo prišle na dan »precej nečedne stvari«, čez katere sem jaz pogrnil plašč pozabljivosti. In ravno tisti, ki me sedaj blatijo, bodo izšli ne samo »umazani«, ampak nekateri opravičeno lahko še kaj hujšega pričakujejo. Torej na plan! — Župnik M, Šker.anec. — Tržič. Na čast vojnim ujetnikom, ki so se povrnili iz ruskega in laškega ujetništva, priredi društvo sv. Jožefa v nedeljo 14. marca slavnostno predstavo s pozdravom, petjem in igro. — Na praznik sv. Jožefa je za društvene člane in Orle skupno sv. obhajilo, ob 10. uri se udeleži društvo z zastavo sv. maše pri sv. Jožefu. Popoldne je v Domu javni nastop Orlov, Orlic in naraščaja. Zvečer v dvorani prijateljski sestanek društvenih članov. — V ponedeljek 15. marca je ob 8. uri zvečer v Domu važno predavanje. Predava g. kaplan K a p š iz Križa. — Z Jesenic. V nedeljo, 14. marca ob pol 8. zvečer priredi »Kat. del. društvo« v svojih prostorih koncert, čigar čisti dobiček je namenjen skladu »Rdeč. križa« na Jesenicah. Na sporedu je 6 koncertnih komadov za celotni orkester, kot prvi Fučikova koračnica »Vhod gladiatorjev«. Dalje dva meš. zbora (Laharnar: Eno samo tiho rožo, E. Adamič: Zima srebrna), dva dvospeva za sopran in alt s spremlj. klavirja (Fr, Gerbič: V noči, A Dolinar: Na vrtu) b O. Devov samospev »Ptička«. Konec ob 10. Prijatelji lepe glasbe, povabljeni! (k) — V Zagorju ob Savi se je od 5. do 8. marca vršil ciklus 12 protialkoholnih predavanj. Predaval je g. Leop. Puhar, uradnik poverjeništva za socialno skrb. Pri dobro obiskanih predavanjih so poslušalci z največjo pazljivostjo sledili govornikove-mu izvajanju. Občinstvo, sestoječe iz vseh tukajšnjih stanov je pokazalo tudi za to pereče vprašanje veliko zanimanje. — V Lomu pri Tržiču jc bil na obč. zboru podružnice Slov. kmet. družbe 7. marca izvoljen za delegata posestnik Andrej Primožič. — Pri zborovanju tukajšnje K. Z. so se sklenile in poslale J. K. Z. resolucije, kjer zboro-valci odločno protestirajo proti uvedbi maksimalnih cen za govejo živino, zahtevajo strogo kazen za verižnike in pozivajo vlado, naj poskrbi, da bi oni kmetje, ki so dali lansko leto svojo živino in vozove na Koroško v vojaške namene, dobili kako odškodnino. Zbo-rovalci-posestniki se obenem tudi kon-čnoveljano dogovore o zgradbi nove ceste iz Tržiča v Lom. Z delom se je že pričelo. — Trg Kropa je industrijski kraj. j Pred vojsko je redno dobival pošto dvakrat na dan. Poštni urad je bil cel dan odprt strankam. Letos pa prihaja pošta komaj vsak drugi dan enkrat in urad je odprt le od 13. do 16. ure, dostavlja pa se tekom popoldneva Primeri se, da pismo prilega vsaj naturi vstvarjajočega umetnika, tem prej bo zadostovala ta začetna stopnja do gotove meje za takojšnje predstavljanje, Žalibog ne pride večina naših igralcev črez to prvo stopnjo svoje delavne poti. In vendar se začenja pravo umetniško delo, čiščenje in piljenje šele sedaj. Da stoje posebno ženske igralke po-gostoma samo na tej prvi stopnji in da ostanejo na nji, dokler žive, da izhajajo ž njo tudi prilično dobro in precej dolgo, to ima mnogo vzrokov. Žena je s svojim bogatim čustvenim življenjem lirično dostopnejša, to se pravi, za močnejše in tudi nežnejše vrste čustev bolj disponirana kot bolj reflektivno dovzetni mož. Dalje zadene ženska s svojim fino organiziranim instinktivnim bogastvom, z boljšim okusom in finejšim občutkom, vedno lažje že v samem afektu pravo, kot v vseh teh stvareh težje dostopni mož. Vstvarjanje pesniške osebe iz samega efekta doseže pri ženski višjo stopinjo absolutne umetnosti kot pri možu, čeravno se pridobijo na tej stopinji — kot smo videli — kvečjemu posameznosti. Dalje so ženski pesniški značaji spl< -šno bolj lirično-paletični. Oni re druži; tesneje okoli norme samo-ženskega, ko< pri povečini diferenciranih moških značajev okoli norme samo moškega. Oni nosi-o osnovni temelj ženske, ki se hitreje spozna in ki je dozdevno lažje razumljiv in dostopen. Igralka, ki je močno občutljiva. izčrpa ženske pesniške postave lažje že pri prvi stopnji. Iz vsega tega izvajamo za igralsko prakso dvoje: Imamo zelo malo velikih ženskih umetnikov, manj kot moških, imamo, pa sorazmerno več splošno boljših igralcev ženskega spola, na vsak način več ženskih kot moških. Kjer je pa treba predstavljati značaje komplicirane nature, odpovedo navadno ženski igralci. Ženska odpove splošno takoj, ko je treba podati kaj neposredno vstvarjajočega. Tukaj tri-umfira mož, ki umetniško bolj premišljuje. Že iz tega razvidimo torej, kako nezadostna je ta prva stopnja že v splošnem. Popolnoma neporabna pa je za moderno umetnost. Umetniški ideal kake epohe se imenuje — vedno popolnoma pravično — produkt tedanje kulturne stopnje. Kar nas dandanes v prvi vrsti zanima v človeškem nehanju, je samozavestna osebnost. Mi ne vprašujemo več: H kakemu tipu spada ta ali oni človek, Ampak: Kaj dela človek v teh ali onih razmerah? Kako se obnaša posameznik do teh ali onih ljudi. Zakaj se obnaša tako? Ravno ta človek. Ne drugi, kajti ta bi bil drugačen. Ker so pesniški značaji moderne dra-"ie popolnoma izločili kar je tipičnega, cr pride tukaj tip v individij, zato tudi ne zadostuje za vstvarjajočega igralca hi-i tra reakcija na to ali ono, kar je tipične-j ga v prvem afektu, ne zadostuje več na-I vadno predstavljanje to, kar se spontano Iz Ljubljane v Kropo hodi 8 dni, preden je prejme naslovljenec. Ali res ne more poštno ravnateljstvo urediti poštnega prometa tako, da bi vsaj enkrat dnevno prihajala pošta, se dostavljala takoj po prihodu ln bi se uradovalo pred in popoldne, ker •edanje poštne razmere silno škodijo trgovini in ugledu države ter ubijajo patriotizem« _ Polhov gradeč. Tukajšnje »slov. kat. izobr. društvo« je bilo ustanovljeno 1. 1902 in je imelo takrat 76 članov. Dvakrat ie društvo zaspalo, zadnjikrat v letu 1913. Letos v nedeljo 7. marca, se je društvo po seedmletnem spanju zopet vzbudilo. Ta dan je bil res J ep občni zbor. Priglasilo se je za društvo brez posebne agitacije takoj čez 140 članov, pa se še oglašajo. Prišel je na občni zbor predsednik »Slov. kršč, zveze g. profesor Mazovec, ki je v lepem govoru pojasnil namen in pomen izobraž. društev. Prisrčna hvala mu! Zanimivo na tem obč. zboru je bilo to, da se je velika Ivečina izrekla ?a letno članarino 5 K proti predlogu 2 K. Imamo lep »Marijin dom«, kjer bomo prirejali predavanja in predstave. Knjižnico in tamburaški zbor bomo skušali oživeti. Tudi »Orel« bo začel letati po naših hribih, ker zanimanje za to j© veliko. — To povemo zato, da bodo tudi drugi vedeli, da se je društveno življenje v lepem in mirnem Gradcu pričelo in to naj bo v bodrilo tudi drugim društvom po deželi, ki še sedaj spe. — Novice iz Logatca. Italijanski fi-nancarji prav pridno ustavljajo in pregledujejo blago, katero se izvaža v Jugoslavijo. Dne 11. t. m. so ustavili 6 vagonov čebule, toda v vrečah je bil skrit riž. Blago vseh 6 vagonov so zaplenili in zaprli so ženske, katere so spremljevale blago. Spremljevalke blaga so seveda v službi velikih verižnikov in tihotapcev, katere vsakdo pozna, toda vedeti kaj in dokazati je še laškim »diplomatom« pretežavno. Potne liste Italijani zdaj strožje nadzorujejo, ker se v Italiji že kažejo posledice Wilsonove gospodarske politike do Italije. Olja dobavljajo zdaj 1 deciliter za osebo na teden in se uvedejo nakaznice za olje že 15. marca t, 1. in ne 1. aprila, kakor se je napovedovalo. V Furlaniji in v Benečiji je pomanjkanje in velika nevolja na italijansko vlado, kateri očitajo, da je njihove kontingente živil nadzorovala na njihovo škodo slovenskemu prebivalstvu v zasedenem ozemlju. — Podružnica Slov. Rdečega križa za Tržič ima občni zbor v torek popoldne ob 5. uri v občinski pisarni. Na idnevnem redu je poročilo načelstva in Volitev novega odbora. — Tržič. Trška občina je kupila poslopje, v katerem se je nahajala svoje-časno nemška šola in ki je bila last nemškega šolskega društva. V tej šoli je nastanjena meščanska šola. Poslopje je prišlo po zelo ugodni ceni v občinsko posest. — Z Jesenic. Dne 10. marca ob pol 12. uri je nastal na Jesenicah požar; začela je goreti znana »Pušenova hiša«. Gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti, sicer bi bila v nevarnosti vsa takozvana »Mu-rova«. Kako je nastal požar ni znano. — Prodajalna Kat. tisk. društva Ljubljana priporoča ravnokar došle, priročne, slovenske stenske skladne koledarje. Ličen tisk s prostorom za beležke. Ker je za iste zanimanje veliko, naj se vsakdo potrudi, da si ga čimpreje naroči. Stane komad K 1.50. — Tobačna trafika v Rogaški Slatini št. 44 (Paviljon) je do 30. marca 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 8905 K 3 vin. Položiti se mora, predno se ponudba izroči 800 K jamščine. — Rekord. Zasilni učitelji, ki poučujejo na zasilnih šolah v šolskem okraju Kranj, do danes, ko je minula že polovica šolskega leta, niso prejeli niti vinarja plače. Prosijo pri okrajnem in višjem šolskem svetu — zastonj so vse prošnje — menda zato, ker so slučajno duhovniki. Dosegli so pač rekord v čakanju. — Društvo za čuvanje narodnega zdravja v Relgradu izdaja že 10. leto mesečnik »Zdravje«, ki objavlja izpod peres najboljših srbskih zdravnikov poljudne članke v vseh panogah ljudskega zdravstva; urednik je sloveči srbski higijenik prof. dr. Jovanovič-Batut. Sedaj izhaja »Zdravje« tudi v slovenskem izdanju in je prva številka pravkar izšla. Poljudno znanstvenega medicinskega časopisa Slovenci dosedaj nismo imeli, za to z zadoščenjem lahko beležimo na tem polju velik napredek. To pa še daleko ni dovolj. Da bode listu, ki ima nalogo čuvati narodno zdravje, mogoče ta vzvišeni namen tudi resnično doseči, mu je treba vsestranske podpore. Odpreti se mu mora pred vsem pot v vse stanove in v vse hiše. Dolžnost vsoh izobražencev je, da širijo list med najširšimi plastmi našega naroda. Vaj je tudi nam usekala dolgoletna svc vna vojna rane, iz katerih bodo šo pozni rodovi krvaveli, ako ne preskrbimo za naglo odpomoč. Najstrožje uradne odredbe pa bocfo iluzorne, ako ne bodemo naroda prav vzgojilL Najboljše sredstvo za to pa je dobro in poučno čtivo. Prva številka »Zdravja« obravnava razna važna poglavja iz ljudske higijene, prinaša zlasti nujna navodila doječim materam, opozarja javnost na nevarnost jetičnih bolnikov, ki trosijo kali tuberkuloze med zdravimi ljudmi, dokazuje s svarilnimi zgledi pogubnost alkoholizma itd. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, ki je prevzel redakcijo slovenskega izdanja, in kamor naj se pošilja tudi naročnina (24 K za celo leto), se obrača na vse vzgojitelje slovenskega naroda, na vsa prosvetna in telovadna društva, na vse stanovske organizacije, zlasti delavske, da širijo list v svojem krogu. Po možnosti se bodo vpoštevale tudi vse upravičene želje in nasveti glede vsebine in oblike, ter poročilo o njih osrednjemu društvu v Belgradu. Zlasti pa prosimo slovenske zdravnike, naj ne odrečejo listu podporo in naj se odzovejo tudi s peresom. Vsaka misel in vsak najmanjši prispevek, ki služi koristim ljudskega zdravja, bo dobro došel. Posnemajmo požrtvovalno delo bratov Srbov. — Ubogi vdovi s petimi nepreskrbljenimi otroci so nadalje darovali: G. Irma Stupica, Ljubljana, 50 K. — Neimenovan 16 K. — Neimenovan 20 K. — Neimenovan 10 K. — Neimenovan iz Brezij 40 K. — G. Z., Ljubljana 100 kron. — Neimenovan 40 K. — »Dobrodelnost« 24 K. — Neimenovan 12 K. — G. Krušič Pavla, učiteljica, Cerklje pri Kranju, 30 K. — Neimenovan 50 K. — G. Ks. Meško, župnik, Tinje, Koroško, 15 K. — Neimenovana 2 K 40 vin. — Neimenovan 50 K. — Dva neimenovana 100 K. — G. A. S. iz Kočevja 40 K. — Neimenovan 20 K. — Neimenovana 30 K. — Neimenovan 10 K. — Gospa Feld-st»in, Ljubljana, 10 K. — Bog plačaj stotero! — Nadaljne darove sprejema upravništvo »Slovenca«. — Pogreša se mlada, 30 let stara, 1889. 1. rojena žena Cecilija Velepič, roj. Sušnik iz Vrbe. Odšla je v ponedeljek, 8. t. m. ob 5. uri zjutraj od doma, oblečena v črno plišasto jopo, zeleno, volneno krilo, črn, klotast, visok predpasnik ter v boksaste čižme z novimi podplati, Vzela je s seboj tudi svojo po-selsko knjižico, glasečo se na njeno dekliško ime Cecilija Sušnik ter približno 170 K denarja. Govorila je že prej večkrat, da se bo končala. Kdor bi jo slučajno kje videl ali vedel, kam je šla, se prosi, naj to proti nagradi naznani njenemu žalostnemu možu Ivanu Ve-lepiču, posestniku v Vrbi št. 20, pošta I.ukovica na Gorenjskem. — Roparski cigani. Dne 5. marca 1920 med 22. in 23. uro je, kakor smo že poročali, vdrla tolpa baje 8 roparjev v stanovanje Marije Tehovnik v Brezjah št. 41, občina Dobrova in oropala 15.000 K gotovine, obstoječe iz 2 bankovcev po 4000 K, 5 po 400 K državnega denarja in 50 stokronskih bankovcev avstrijskega izvora in več različnih predmetov, kakor perila, 9 novih domačih rjuh, žveplenk itd. Po izvršenem ropu se je tolpa podala v Zaklane, občina Horjul. Tam so poskušali rop pri posestniku Henriku Brunerju in Velkovrhu. Pri zadnjem so vzeli 250 K in zbežali v bližnji gozd. Od orožnikov neumorno zasledovana tolpa, od katere sta ciganka Neža in njen 8 letni sin Rudolf Breščak ujeta, obstoja po izjavi zadnjega iz sledečih ciganov, in sicer: Franceta Helcla, Riharta Helda, Ludvika Rajharta, Angela Brajdiča, Franceta Breščaka in 22 letne Angele Held. Zadnja se baje pri ropih oblači v moško obleko, je ostrižena in nosi srbsko šaj-kačo. Po izjavi ujetega Breščaka je tolpa s 3 karabinkami in 1 samokresom oborožena in ima svoje roparsko področje baje po vsej Sloveniji. Cigani, na katere sta dva orožnika streljala, so oddali 10 do 12 strelov in so se, pustivši več ukradenih predmetov in 1 italijansko karabinko, v gozdu razpršili. Sklepati je, da so roparji z onimi, kateri so dne 29. avg. 1919 pri Veliki Štan-gi na orožnike streljali, identični. Kakor je opaziti, orožništvo roparje neumorno zasleduje ter ne bo odnehalo, dokler ne spravi zločince v zapor, prizadetim pa njih oropane predmete nazaj. Občinstvo se v lastno korist opozarja, da gre orožništvu v vseh slučajih na roko. — Cerkvena tatica prijeta. Poročali smo o tatvinah, izvedenih v cerkvah v Moravčah in v Šmarju. Državni varnostni organi so prijeli tatico Marijo Kosirnik, roj. leta 1865., katera je doma v zaporih. Ko so jo izpustili zadnjič iz Begunj, jc pokradli; oltarne prte v Moravčah in v Šmarju. V obeh krajih je zelo pobožno molila; cerkovnika za to na njo nista pazila, ko je bila sama v cerkvi, je pa pobrala oltarne prte. Ko so jo prijeli, so našli pri njej še kos cerkvenega perila. Na vesti pa ima, še tudi druge goljufije. V zaporu je namreč od svojih sotovarišic izvedela naslove njihovih sorodnikov, od katerih je izvabila obleke, češ, da jih bo nesla njihovim zaprtim sorod-nicam, obdržala jih je pa za sebe. — Verižen je z električnimi žicamL Organi g. svetnika Kerševana so dognali, da se v okolici Jesenic veriži z električnimi žicami, katere utegnejo biti demobilizacijsko blago. Izvedli so obširne poizvedbe in so zaplenili pri Francetu Luznarju na Javorniku 12.5 kg, pri Alojziju Razdihu na Jesenicah 78 kg, pri Ivanu Repeju na Jesenicah 45 k«, pri Mariji Volčič na Savi 2.8 kg, pri Jeri Viater na Savi 13.70 kg, pri V. Pintarju v Podkorenu 420 kg in pri Josipu Mlakarju na Savi 47 kg; v Kranju so zaplenili 4900 metrov takozvane Ličen žice in 21 omotov drugih žic. Zadeva se je odstopila pristojnim okrajnim glavarstvom zaradi veriženja in o sumu, če ne gre za demobilizacijsko blago. — Orožnike je žalil Franc Golob v Strževem dne 12. decembra 1. 1., češ da povodom neke hišne preiskave niso pravilno postopali in da so delali po roparsko. — »Ali Vam je bilo treba jezik glodat«, pravi nadsvetnik Vedernjak obtožencu, kateri pravi, da je bil takrat, ko jc tako govoril, razburjen. »Ali boste Vi vsakega na odgovor stavili«, pravi nadsvetnik Vedernjak Golobu; »vojaško repetirko so pa le pri Vas našli, sama menda le ni padla v hišo«. Ko kot priča zaslišani orožnik potrdi, kar navaja obtožba, vpraša nadsvetnik Vedernjak Goloba: »Ali je res tako?« — »Ne vem, sem se takrat šnopsa napil.« — »Tak postaven kmečki fant, pa šnops žre, kakor kaka ljubljanska baraba,« Sodišče je Goloba obsodilo v pet dni strogega zapora. iVOJNE ODŠKODNINE V ZASEEDENEM OZEMLJU. V smislu dosedanjih naredb italijanskih oblasti in po dosedanji praksi, se vojne odškodnine v zasedenem ozemlju za sedaj sploh ne izplačujejo. Pač pa se dajejo predujmi na bodočo vojno odškodnino in sicer 40—50%-ni. Kdor hoče doseči tak predujem, mora vložiti prošnjo ter v prošnji dokazati s spričevalom županstva d a je rojen, pristojen in da biva v deželi (zasedenem ozemlju). Predujmi za premičnine so za sedaj ustavljeni. Lahko se pa v prošnji za predujem na račun odškodnine za nepremičnine prosi tudi za premičnine. Oškodovane osebe, katere niso rojene ali pristojne v deželo ali ki ne prebivajo sedaj v deželi, glasom dosedanjih naredb ne pridejo še v pošte v. Glede njih je samo toliko omenjeno, da se bo odškodnina določila pozneje (po končanem sklepu miru), pri določitvi pa bo merodajna reciprociteta. Nato opozarjamo vse naše ljudi, kateri imajo pravico do odškodnine in ne prebivajo sedaj v zasedenem ozemlju ali pa niso tja pristojni oz. rojeni. Ločiti je od vojnih odškodnin rekvizi-cije, t. j. odvzetje imetja od strani italijanskih oblasti proti potrdilu. Če posameznik dokaže z bonom, da se mu je lastnina re-kvirirala, je upravičen takoj zahtevati odškodnino. Vsake trditve od kakršnekoli strani, da je mogoče doseči odškodnino (oz. predujem), ako niso dani vsi gori navedeni pogoji, so neresnične, vsled česar opozarjamo naše ljudi, da so v tem oziru oprezni, V praksi se vršijo cenitve silno počasi in tudi predujme v obliki 3%-nega posojila je danes še precej težko dobiti, P. P. lj Prihod kardinala Dubolsa. Iz Zagreba poročajo 12. t m. telefonično: Danes zvečer ob 10.30 je došel z eks-presnim vlakom francoski kardinal Dubois v spremstvu 2 škofov in 7 duhovnikov. Na kolodvoru so ga sprejela katoliška društva in korporacije z zastavami in godbo, ki je svirala francosko in našo narodno himno. Visokega gosta sta pozdravila zagrebški nadškof dr. Bauer in vladni poverjenik Goglia. Kardinalu je občinstvo prirejalo velike ovacije. Odpeljal se je v nadškofijsko palačo. V Zagrebu ostane 2 dni ter se odpelje v Ljubljano v ponedeljek popoldne. lj Slovesen sprejem šentjakobskih Orlic. Vsi prijatelji orlovske organizacije so vabljeni na slovesen sprejem, ki ga pri-rede šentjakobske Orlice v nedeljo dne 14, t. m. ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«, Proizvajale sc bodo zanimive točke. Vstopnice sc dobe v pred-prodaji na Starem trgu štev, 16, trgovina Češnovar, (K) lj Glasbena Malic r Vi operni pevci, gcsi odična .Tatjanii, i...... va iz Moskve, Andrej Šelkov, baritonist iz Petrograda in basist Evgenij Mari.ašec iz Odese bodo v sredo, 17. t. m. v Ljubljani v Unionski dvorani koncertirali. Izvajali bodo izključno samo pristne, izvirne ruske klasične skladbe skladatelja GUnke, Borodina, Grečanji-nova, Rabmaninova, Rimski-Korzakova. Musrgskega, Rubinsteina, Arenskega, Čaj-kovskega, Dargomižskega itd. Ti umetniki so v zadnjih petih letih peli z velikimi uspehi v Italiji v Rimu, Neapolju, Palermi, Milanu, Turinu, Florenci, Genui itd. Od intendanta Beogradskega kraljevskega opernega gledališča Grolla so vsi ti trije umetniki od junija t. 1. naprej angažovani za novo Bel-grajsko opero kot glavne operne moči. Zagrebška opera jih je angažovala za desetkratno gostovanje v Rubinsteinovi operi »Demon«, Prijetno in veselo bo za Slovence slušati v koncertu skladbe ruskih skladateljev, ki so pri nas še premalo znani. Umetniki hočejo razširjati rusko glasbo med Jugoslovani in s tem dosezati kulturno zbližanje. lj Glasbena Matica, Veliki koncert pevskega zbora in orkestra, ki je bil nameravan 15, t, m., se bo izvršil teden dni pozneje, 22. t. m, Unionska dvorana se 15. L m. rabi za sprejem v Ljubljano došlega francoskega kardinala. Drugi koncert zbora in orkestra bo pa nekaj dni po prvem koncertu, najbrž v oonedeljek 29. t. m. Vstopnice za oba Matičina koncerta se že prodajajo. lj Ben Hur, pripovedna igra iz Kristusovih časov v 9. slikah, ki je spisana po znanem zgodovinskem romanu, bo vpri-zorjena jutri ob 7. uri zvečer znova na Ljudskem odru. Igra vzbuja občo pozornost po svojih lepih zgodovinskih motivih; pestre slike Vzhoda se vrstijo pred nami, v duhu smo prestavljeni daleč v Kristusove čase. Igra nam predočuje težko gospodarstvo Rimljanov nad židovskim ljudstvom, vsa pisana množica tedanjega časa se vrsti na odru. Ker se ta igra ne bo tako kmalu zopet predstavljala, opozarjamo, da si vsakdo nabavi vstopnice v predprodaji v trafiki gospe Modiceve nasproti Jugoslovanske tiskarne in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. lj »Mrak«, igro v treh dejanjih, spisal Peter Petrovič, bo igral Ljudski oder v sredo, dne 17. t. m. ob pol 8. uri zvečer. V ti igri bo gostoval g. Milan Skrbinšek, ki vodi tudi režijo igre. lj Iz gledališke pisarne. P, n. občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da poje odslej pri predstavi »Faust« vlogo Fausta g. Stepniovsky mesto g. Ševiča. lj Delegat ministrstva financ dr, Šavnik je službeno odpotoval v Beigrad. lj Sestanek zastopnikov vseh kulturnih, strokovnih in dijaških organizacij, brez ozira na politično pripadnost, v svrho razgovora o pripravah za manifestacijo o priliki ustanovitve »Jugoslovanske Matice«, se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. ob pol 11. uri do p. v Mestni posvetovalnici. Vse organizacije se tem potom poživlja, da se sestanka zanesljivo udeleže. — Manifestačni odbor, lj Pogreb Josipa Eevca. Društvo nižjih mestnih uslužbencev naznanja, da sc vrši pogreb dolgoletnega nenadoma umrlega predsednika gospoda Josipa Bevca danes 13. t. m. ob pol 4. uri pop. iz mrtvašnice pri sv, Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Tem potom se vabi cenjene tovariše društvenike, naj se v obilnem številu udeleže pogreba. lj Kavarna »Zvezda« v bivši Kazini je že zopet razpisana. Ne vemo prav, zakaj se je to zgodilo. Pri tej priliki konstatira-mo, da se je sedanji kavarnar obnescl izredno dobro. Poprej zanemarjeno kavarno je vso prenovil, v njej prireja koncerte z vojaško godbo, skrbi za izvrstno postrežbo, Sedanji najemnik je za Ljubljano gotovo pridobitev. Že v Gorici je bil g. Ivan-čič znan kot dober narodnjak. Lahi so mu tudi napravili zato precej škode in se obnašali sovražno proti njemu. Zlasti nam pa ugaja, da je z osebno energično intervencijo iztiral iz svoje kavarne vse verižnike, ki so hoteli imeti pri njem nekakšno »borzo«, Pri tem ni gledal na visoke zapitke teh (večinoma tujih) ljudi, marveč je napravil red in s tem široko otvoril vrata poštenemu občinstvu, ki mu iz vseh teh razlogov kavarno tudi vsak dan napolni. Ker so sedaj kazinski prostori na novo razpisani, je želja mnogih Ljubljančanov, da ostane pri tej priliki stanje v kavarni neizpremenjeno, ker imajo zaupanje in spoštovanje do reelnega in uspešnega obrtnika. lj Umrli so v Ljubljani: Rudolf Bajde, konservatorist, 34 let. — .Tosi-pina Mlekuž, hiralka, 67 let. — Magdalena Perko, strežnica, 61 let. — Fran Justin, delavec, 29 let. — Zofija Bajt, šivilja, 21 let. — Erna Blagotinšek, sirota, 1 mesec. — Ivan Vintar, lesni trgovec 59 let. — Marija Ferenčak, kuharica, 22 let. — Marija Kaine, mestna uboga, 67 let. — Marjana Kcršič, za-sebnica, 83 let. — Marija Sclan, hči železniškega kovača, 15 let. — Karel Brandstetter, mehanikov sin, 3 uro. — Franc Zcleznikar, gledališki kuriač. 29 let. — Ivan Suhadolnik, kajžar, 78 let. — Franc Frtin, užitkar, 79 let. lj Francosko-slovenska organizacija priredi v torek 16. t, m, ob pol 8. uri zvečer v dramskem gledališču akademijo v korist akad. sekcije za študij tujih jezikov. Na sporedu je poleg glasbenih in drugih točk vpri zorite v komedije v francoščini. Med odmeri se občinstvo pozabava s šaljivo pošto. Po predstavi se vrši v mali dvorani Narodnega doma družaben in čajev večer prijateljev akademske omladine in francoske kulture. Vstopnice k predstavi se dobe pri blagajnah dramskega gledališča, vstopnice k družabnemu večeru pred malo dvorano Narod. doma. lj Simplonskl ekspresni vlak se je v četrtek, 11. t. m. zopet čez dalje časa pripeljal naravnost iz Pariza v Ljubljano, od tu pa v Beligrad, ker s« je stavka železničarjev v Franciji končala. Prejšnje dni je vozil skozi Ljubljano v Beligrad ekspresni vlak, katerega so sestavili v Milanu. lj čevljarski mojstri v Ljubljani in okolici, ki niso pri produktivni zadrugi, bodo imeli v nedeljo ob 14, uri (2, uri popoldne! pri »Zlati ribi« sestanek, da se pogovore o skupni dobavi blaga in surovin. Dve tretjini je takih mojstrov in č« hočemo dobivati zaseženo usnje, se moramo združiti. Pristop imajo tudi trgovci in reelni dobavitelji usnja. Udeležba je važna. — Sklicatelji (kj lj Pomagalska preizkušnja »Zadruge fcrojačev, krojačic v Ljubljani« je bila dne 8. t. m; ob tej priliki se je v polnem obsegu izkazal napredek tega obrta; vdeležilo se je izkušnje 3 učenci in 21 vajenk, izmed katerih je dobil en učenec g. Fr. Kreča, prvo nagrado, druga dva učenca drugo nagrado. Isto tako so dobile 4 vajenke in sicer od delavnic g. Šega, Prešel in Wardjan, druge vajenke so dobile druge darilo. S tem se je dokazalo, da se omenjeni lastniki delavnic potrudijo za naraščaj boljšega napredka pri obrtu, kar se tudi želi v drugih delavnicah. lj Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29. februarja do 6. marca 1920. Število: Novorojencev 23, umrlih 40, od umrlih domačinov 26, tujcev 14. Umrli so za otročico (tujka) 1, za jetiko (vmes trije tujci) 9, vsled mrtvouda 1, vsled samo-umora 1, z razlačnimi boleznimi 25, za pljučnico 4. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli in sicer: za otročico (tujka) 1, za škrlatico 3, za gripo 12. lj Pretep za vstopnice v operno gledališče. V četrtek je bil pred opernim gledališčem za vstopnice tak naval, da so se kulture in umetnosti željni Ljubljančani in Ljubljančanke stepli in jih je morala policija pomiriti. lj Izgnan iz Ljubljane. Janez Čik je prišel k Ančniku v Spodnjo Šiško; nabral se ga je in hotel je pri Ančniku prenočiti, toda ker tam nimajo prenočišč in ker je bil neznansko siten, so ga vrgli iz gostilne; nato je pa pred gostilno kričal in žugal, da bo vse šipe pobil. Privedli so-ga h g. Modicu na policijo. »Kaj delaš?« — »Mlinar sem.« — »Ali mlinarji meljejo moko ali popravljajo šipe?« — »Ali si bil že kaznovan?« — »Ko bi jaz le to vedel, kolikokrat so me obsodili.« — »Mlinar« je podoben Mojzesu, tako dolgo brado ima. »Ker imaste prepovedano bivanie v Ljubljani, boste na račun policije sedeli v našem hotelu 14 dni.« lj Zapuščeni otroci. Iz italijanskega ujetništva se je vrnil z ujetniki v Ljubljano tudi neki 14 letni deček, kateri je bil ob Piavi s 87. pešpolkom ujet in je bival v zasedenem ozemlju. Klatil se je po Ljubljani, policija ga je odposlala domov; 250 lir je prinesel s seboj, katere je zaslužil pri Lahih, katerim je snažil čevlje. — Dne 11. t. m. je prišla zjutraj h g. adjunktu Modicu iz Kamnika gospa Sušnik prosit sveta, kaj naj stori, da pride v Francijo, kje je živela 8 let, toda od izbruhu vojne je morala Francijo zapustiti; njen 1. 1901 v Homberin ob Ruhri rojeni sin Ivan je pa ostal v Franciji interniran. Mati je nameravala obiskati sina, Ljubeznivi g. Modic ji je svetoval kaj da naj stori. Dve uri po odhodu matere pa pripeljejo od komande mesta Ljubljane h gospodu Modicu Ivana Sušnika, terega so poslali Francozi domov. Sin je podoben materi, govori samo francosko in nekoliko nemško. Mama je še v Ljubljani, v Kamniku pa stanuje, je obrazložil sinu g, Modic, kateri zna nebroj jezikov, med njimi tudi francosko, govoriti, lj Predrago mleko, šef centralnega urada proti verižništvu svetnik Kerševan je obsodil Nežo Sedej z Razora na 300 K globe in teden dni zapora, ker jc dne 4. februarja t. 1. prodajala liter mleka po 3.40 K; Kodela Ivana je bila obsojena na 400 K globe in na en teden dni zapora: na Glincah je prodajala liter mleka 23. decembra po 4 krone; Lampič Marija iz Dvora je bila kaznovana na 1 teden dni zaoora; prodajala je 8. januarja v Spodnji Šiški liter mleka po 3 krone 60 v. lj Ker js verižil s t ' valutami je b ! obsojen Franc Felabaeher na JGO kron globe. lj Neupravičeno z živino kupčeval je : Andrej Trškan iz Zelene jame. Kupoval je i živino in jo prodajati mesarjem. Ker nima obrtnega lista, ga je obsodil verižniškemu uradu prideljeni nadkomisar Gerzinič na 1000 kron globe in v 3 tedne zapora, lj Bajka lz stare Ilirije. Ko so pred več kakor sto leti vladali Francozi v Iliriji, za bankovce ni bilo mogoče kaj prida dobiti. Francozi so zelo gledali, da se srebro in zlato ni izvažalo v ostanke stare Avstrije, katero so Francozi zelo zmanjšali: ostro so gled.ali na prste kontrobantarjem in rokomav-hom; svetnik Kerševan je gotovo iz njihove šole, ker se ga naši kontroban-tarji in rokomavhi tako boje. Kljub francoskim vislicam se je pa le srebro in zlato iztihotapljalo. V častitljivem Kranju je živel Podhribar, kateri se je »zgovoril s Severjem, da za dobro blago iztihotapita srebro in zlato iz Ilirije; najela sta, da jima čez mejo prenese cekine in krone: pardon, srebrnjake; z vsemi mazili namazanega trgovca Du-najevskega, kateremu se je zelo slabo godilo. In Dunajevski se je z dvema kovčgoma napotil, proti Špilju. Kljub mejni straži je spravil čez mejo iz Ilirije kovčeg zlata in srebra; drutri kov-čeg: 100 cekinov je bilo v njem, je pa pozabil v Iliriji in ga ni mogel spraviti čez. Dunajevski je od takrat naprej vidno bogatel. Podhribar in Sever sta so pa nad tretjega jezila, sodeč, da je ostal pozabljen kovčeg Dunajevskemu. bata. Na eni strani se je trdilo, da ima predsednik skupščine pravico ugotavliati kvorum šele takrat, preden se o kaki stvari odločuje; opozicija je trdila, da lahko zahteva ugotovitev kvoruma tudi v sredi diskusije. Predsednik Pavlovič izjavlja, da poslovnik daje predsedniku narodne skupščine pravico, da Vonstatira lahko že pred formalnostmi ali je zadostno število poslancev nav/očno, ravnotako pa tudi takrat, preden se preide na dnevni red. Pred prehodom na dnevni red ima predsednik in vsak poslanec pravico zahtevati, da se kanstatira če je dovolj poslancev navzočih. Ministrski predsednik Pro»ič: Tako tolmačenje poslovnika pomeni uzakonitev obstrukcije. Nato so nastali burni prizor' O tej točki poslovnika je govorilo mnoi loslan-cev. Vsi kričijo vprek, da ni Toge e ničesar več razumeti. Zato odredi predsednik odmor 10 minut. Po odmoru je odredil predsednik Pavlovič, da se izvede štetje (prozivka). Takoj potem se je začela nova obstrukcijska debata, in sicer o tem, ali se imajo zapisati v seznam poslancev tudi oni poslanci, katerih mandati še niso verificirani, ali samo oni, katerih mandati so že verificirani. Po dolgi in deloma jako burni debati se je ugotovilo, da imajo neverificirani poslanci pravico, da se zapišejo v seznam poslancev, kadar se vrši štetje (prozivka), da pa nimajo pravice glasovanja. Po končanem štetju objavlja predsednik Pavlovič, da je navzočih 149 poslancev. Da je torej navzoče dovoljno število poslancev. Ker je bilo že pozno, so se nadelali vsi, da bo predsednik za danes zaključil razpravo. Tu pa vstane ministrski predsednik Protič in zahteva, naj se delo nadaljuje, če se je že dopoldne čas na tak način izgubil. Predsednik Pavlovič pozove vpisanega govornika, a ta ni bil navzoč; ravno tako ne drugi in ne tretji govornik, ki vsi pripadajo demokratskemu bloku, ki pri štetju ni bil navzoč. Šele četrti poslanec dr. Než:č se je oglasil. Dr. jVežič govori objirno o agrarni reformi v BTni, pretestira proti temu, da se je od-loži'« uredba o agrarni reformi in razpravlja o različnem tolmačenju pojma našega edinstva pri posameznih strankah. Takom svojega govora je ljuto napadel Šuljago Salis Agiča, ki je Nežiču precej razburjeno odgovarjal, kar je dalo zopet povoda za burne scene. Predsednik Pavlovič je zaključil sejo ob polutreh popoldne in odredil naslednjo sejo za jutri 13, t. m. ob 9. uri zjutraj z istim dnevnim redom. Kot edini govornik o vladni deklaraciji je priglašen samo 8e dr. Dinko Puc. (LDU.) NAŠI MIROVNI DELEEGATL Pariz, 12. marca. Naša mirovna delegata Pašič in dr. Žolger sta se vrnila iz Londona v Pariz, medtem ko je dr. Trumbič ostal še v Londonu, da dovrši še nekatere posle. Trdi se, da se bo posvetovanje poslanikov v Rimu pričelo začetkom aprila in da bo v drugi polovici aprila jadransko vprašanje definitivno rešeno. DEMOKRATSKA KORUPCIJA. Beligrad, 12. marca. Pri agrarnem poverjeništvu v Ogulinu je bil za generalnega poverjenika demokrat dr. Le-nac Zdravko. Pri tem poverjeništvu se je dognal primanjkljaj 32.00 kron, kakor tudi, da mora poverjenik vrniti na podlagi potnih računov več tisoč kron, ki mu ne pripadajo. VESNIČ ODLIKOVAN. LDU Beligrad, 12. marca. Na predlog namestnika ministra za zunanje stvari je bil Vesnič odlikovan z redom belega orla. TOMOCNIK MINISTRA ZA PREHRAN«). LDU Beligrad, 12. marca. Mesto pomočnika za prehrano je bilo ponudeno Dragotinu Obradoviču, gimnazijskemu ravnatelju v Skoplju. BORZNA POROČILA. LDU Zagreb, 12. marca. Devize Berlin 210 — 224, Bukarešta 245, Italija 900 do 915, London 550, Newyork 15.600, Pariz 1160 do 1250, Praga 158 do 190, Švica 2500 do 2600, Dunaj 61 do 63. Valute: ameriški dolar 14550 do 14800, avstrijska krona 63 do 65, bolgarska leva 185, carski rubelj 200 do 205, češka krona 185 do 190, 20 kronski zlati 552, francoski frank 1120 do 1155, Napoleon d' or 547 do 549, neinška marka 244 do 250, rumunski lej 245 do 255, sovereign 620, švicarski frank 2450 do 2500, italijanska lira 840 do 850, turški funt v zlatu 570 do 580. Razne novke. r Izseljevanje iz Avslrife in Nemčija V položaju, katerega je za Avstrijo in Nemčijo ustvarila versaillska mirovna pogodba, je postala za preb val:t vo leh dveh deže n izselitev ena izmed maloštevilnih re.šnili poli iz razrušene preteklosti v boljšo bodočnost Državni činitelji v obeh državah s Najnovejša poročila. Burna sega narodnega predstavništva. Beligrad, 12. marca, 76. redno sejo narodnega predstavništva otvori predsednik Pavlovič ob 9.30. Med došlimi spisi je bila med drugimi predstavka glavnega odbora demokratske stranke, ki zahteva, da se delegirajo tri demokratski poslanci za Vojvodino v narodno predstavništvo. Poslanec Miloje Jo-vanovič vpraša, zakaj ne prejemajo poslanci »Službenih novin«. Nadalje vpraša, kaj je s stenografskimi protokoli, ali so tiskani ali ne. Predsednik Pavlovič odgovarja, da zaradi visoke naročnine ne morejo dobivati vsi poslanci »Službenih novin«, pač pa jih dobivajo posamezni klubi. Ako pa zbornica dovoli potrebne kredite, potem lahko naroči »Službene no-vine« za vse. St«nografski protokoli se tiskajo, in sicer v Zagrebu, toda zaradi zadnje tipografske stavke je tisk nekoliko zaostal. Pred prehodom na dnevni red prosi za besedo bivši finančni minister Veljkovič: Na včerajšnji seji narodnega predstavništva je rekel ministrski predsednik, da je 20 od sto narodnega denarja o priliki markiranja kron bilo na »prevarni način« prebivalstvu odvzeto. Jaz želim izjaviti sledeče: Trdim, da je proračun, ki se še sedaj izvršuje, bil izdelan za časa koncentracijske vlade pod predsedništvom ministrskega predsednika Protiča. Dohodki so bili proračunieni na 2800 milijonov, izdatki na 6200 milijonov kron. Ta ogromni deficit je bilo treba kriti z izvanrednimi krediti. Te prakse se je držal tudi bivši minister Ninčič, ki je izdal državne bone in ki si je izposodil od Narodne banke nad 1 in pol milijarde kron. Ves ta denar je bil potrošen, ko sem jaz prevzel mesto finančnega ministra. Jaz bi tudi lahko rekel: Evo, vse je potrošeno; a jaz tega nočem napraviti, ker nočem biti demagog. Tudi jaz sem moral zahtevati začasna posojila, tudi jaz sem si izposodil denar od Narodne banke, a našel sem »obratni kapital« o priliki markiranja kron. (Hrušč.) Ed6n izmed gospodov je rekel, da je to »oti-manje«, in to zato, ker ta odločba o pri-državanju 20% ni imela sankcije narodnega predstavništva, ko je sklepal posojila, da, on ni imel niti odobrenja ministrskega sveta za prave izdatke. Jaz sem zadržal 20%. Narod tega ni smatral za »otimanje«; izkazalo se je pa, da so se priznanice plačevale dražje, kakor krone same. Zatorej mislim, da narod tega ni smatral za »otimanje«, ker so ljudje mogli dobiti za priznanice takoj gotov denar. Jaz sem rekel, da bodo izdane priznanice ter so bile tudi izdane. Jaz sem rekel tudi, da bodo te priznanice o priliki zamenjave popolnoma izplačane. Izdal sem naredbo, da se takoj po zamenjavi kron zamenjajo tudi priznanice. Krone bi se imele zamenjati najprej, ker so se pojavili falsifikati. Potem bi prišle na vrsto priznanice in potem dinarji. O kaki prevari ne more biti govora. Prevara se bo izvršila šele tedaj, če se priznanice ne bodo izplačale v denarju, ampak če se bodo izdale nove obligacije. (Ogromen hrušč in trušč.) Veljkovič:Slišim vprašanje s čim naj se priznanice plačajo? Jaz trdim, da od-tegnieni denar ni potrošen in da ie dovclj denarja na razpolago za izplačanje To je že materijalno nemogoče, da bi bila cela vsota odtegnjenih 20 odstotkov kron potrošena. ker je bil rok za markiranje predolg. Er del teh vsot je bil prenesen v Ji-nančno ministrstvo v Beligrad, a velik del tej/a denarja se nahaja v blagajnicah v provinciji. Ta denar stoji finančnemu ministru na razpolago. Ako tudi ta \ :ota ne zadostuje, potem trdim, da je na razpolago še dovolj kreditov, ki so rezervirani pri Narodni banki in ki znašajo 1 in četrt milijarde dinarjev. S to vsoto se lahko izplača oni 900 milijonov kron, kolikor znaša prilično onih 20 odstotkov. Jaz trdim, da je danes položaj finančnega ministra mnogo boljši, kakor je bil takrat, ko sem jaz prevzel ta portfeuillc. Finančni položaj res ni sijajen, a boljši je. Mi moramo imeti pred očmi, da smo država, ki se 3e-le ustvarja, zato je naravno, da je naše finančno stanje težko. Ko je zahteval minister za socijalno politiko podporo za invalide, nisem mogel ostati gluh. (Klici: To je demagogija, nastane velik hrušč. Poslanec Agatonovič silno kriči na bosenskega poslanca Šuljaga Salisa Agiča.) Ravnotako nisem mogel ostati gluh, ko je minister za prehrano zahteval kredite za lačne prebivalce v Črni gori in Dalmacii. Jaz nisem imel ne srca ne duše, da odrečem pomoč za gladno prebivalstvo. Za upropaščene kmetovalce v Srbiji sem ravnotako dovolil kredit od 150 milijonov dinarjev. Tudi za plače in draginjske doklade uradnikov in železničarjev nisem mogel ostati gluh. Ta politika mogoče ni politika varčnosti in kdo drugi bi bil mogoče manj dal. Mi smo mislili, da ima tudi varčnost svoje meje. Za to politiko nosimo mi odgovornost. Mi se ne bojimo niti kritike, niti sodbe. Nasprotno, ravno mi zahtevamo sodbe, ker zahtevamo volitve, in narod naj sodi o nas in o vas. Poslancu Veljkoviču odgovarja ministrski predsednik Protič: Spregovoriti hočem samo nekaj besed, da opravičim to, kar sem včeraj rekel provociran vsled govora g. Korača. Jaz sem rekel, da je finančni minister v svojem imenu in v imenu svojih kolegov na »prevarni« način odvzel narodu okoli eno milijardo kron. To, gospodje, kar sem rekel, hočem tudi dokazati. Dokazati hočem to z uradnim aktom samega gospoda finančnega ministra in njegovih tovarišev. Dovolite gospodje, da prečitam en odstavek iz sklepa ministrskega sveta, v katerem je bila ta odločba ugotovljena. Sklep ministrskega sveta od 23. oktobra 1919 nosi številko I št. 3188. V tem sklepu stoji pod II. sledeče: Da se o priliki tega novega markiranja kronskih novčanic zaradi zmanjšanja nepotrebne njihove količine, ki cirkulira na našem ozemlju in ki zmanjšuje kronam njihovo vrednost, zadrži 20 % od strani države na ta način, da se onim, ki prinesejo krone, izda uradna priznani ca o pridržani vsoti. Vi ste slišali od samega gospoda finančnega ministra, da je bilo to prisilno posojilo. Kadar pa država jemlje posojila, mora to javno in jasno povedati. Prvi pogoj za zdrave finance države je ta, da vlada v njej iskrenost, drugi pogoj je javnost in tretji pogoj je, da vlada red. Tega v ministrovanju gospoda Veljkoviča ni bilo. Če se v sklepu ministrskega sveta tako govori, potem gospodje se tista vsota, ki se odvzame narodu ne sme potrošiti; kajti vsakdo, ki prebere zakaj se mu odvzame 20 %, bo to tako razumei, da hoče država teh 20 % sežgati. Ampak eni niso bili sežgani, nego znova spravljeni v promet. To se pravi, da je država to vsoto vzela na posodo. Radi lega sem jaz imel popolnoma prav, ko sem rekel, da je ta vsota odvzeta na »prevarni« način, in jaz sem to tudi dokazal z onim sklepom ministrskega sveta. Če vlada sklene, da hoče potrošiti denar, mora tudi skrbeti za pokritje. Ako vlada ne skrbi za pokritje, potem je taka politika bankerotska, in samo bankroterji so v stanu, da vodijo tako politiko. Tedaj se vidi, kako velika je bila napaka, da ni zasedal parlament. Bivši finančni minister poslanec Veljkovič odgovarja, da je bilo potrebno imeti na razpolago obratni kapital, ki se lahko še vedno vrne. Če bi jaz ne bil odvzel onih 20 %, uradništvo na 1. t m. ne bi bilo dobilo svojih plač. Poslanec Veljkovič naglasa nadalje, da je tudi v prvi koncentracijski vladi gospoda Protiča finančni minister Ninčič vzel od Narodne banke na -osodo denar brez odobrenja narodnega redstavništva. Bivši finančni minister in sedanji mi-ister pravde Ninčič odgovarja, da je on imel vedno na razpolago odobrene kredite na podlagi finančnega zakona in da je imel pravico zaključiti posojila. Točno le stvari danes ne more dognati, ker nima na razpolago dovolj uradnega maierijala. Kadar ga bo pa imel, takrat se bo ilo govoriti. Takoj po govoru minisi.,.. Ninčiča za-Mcva opozicija, da se prešteje število poslancev, t. j., da se ugotovi ali ima vlada v današnji seji takoimenovani kvorum ali ne, O tem predlogu se je vnela silna de- tem tudi računalo in hočejo iti ob tem v svojim državljanom na roko ter iih kolikor mogoče obvarovati zmot in škode. Tako je dunajska vlada v okviru trgovinskega muzeja na Dunaju ustanovila izselniški urad, ki bo pismeno in ustno dajal pojasnila o prometnih razmerah, gospodarskih pogo ih, položaju na delavskem trgu, zdravstvenih in političnih razmerah v izselniških deželah. Za voditelja urada je bil. imenovan podkon-zul Jožef Fuchs, ki je več let služboval v Južni Ameriki. V Berlinu pa snujejo nov zakonski načrt o izselništvu; ustanovili bodo državni izselniški urad v Berlinu, deželne vlade pa morajo po pristaniščih nastaviti komisarje za svoje izselnike. Kakor poročajo »Le Temps« iz Rio de Janeiro, prihaja z vsako ladjo iz Evrope v Brazilijo po 200—300 Nemcev iz Nemčije in Avstrije. V Avstriji, posebno na Dunaju se pripravlja na izselitev tudi mnogo žensk — bodisi da gredo na lastno roko iskat v široki svet dela in sreče, bodisi da siede možu, bratu, ženinu, prijatelju. »Atlas« opo-zara, da morejo na uspeh v Ameriki računati samo ženske, ki znajo in hočiio z roko delati: dobre gospo^inie, perice. kuharice. Na farmah bi mogle najtii ženske delo v perutninarstvu, mlekarstvu in podobnih panogah, — V Ameriki so se tekom vojne in poslej razmere tako izpremenile, da bo morala priseljevanje delavcev tako pospeševati, kakor ga je zadnja leta pred vojno skušala omejiti. Kakor poročajo listi, so industrialci in finančniki Združenih držav naznanili vladi, da primanjkuje tačas 4 milijone delavcev in da se je povpraševanje po nekvalificiranih delavcih podvoilo. Iz Italije se baje prioravlja za izselitev v Ameriko milijon ljudi. r Revolver, ki sam razsvetli svoj cilj, je izumil neki pariški policijski komisar. Revolver ima pod cevjo pritrjeno majhno električno baterijo v obliki paličice; neznaten pritisk s prstom — pa ti pade na cilj svetla lisa. V močni leči pred žarnico sta vdelani dve črni, križajoči se črti, in mesto, kamor pade to križišče v svoji projekciji na cilju, je natančno tisto, ki ga zadene krogla, ako ustreliš. S to napravo je sigurno merjenje po noč. baje še mnogo lažje kakor v dnevni svetlobi. r Palice za razbojnike na Angleškem. ;>Daily Mail« poroča, da so bili obsojeni v Lincolwehire pred kratkim časom štirje mladeniči radi razbojništva na 12 udarcev vsak. Ta primer je deloval tako, da so v Londonu za isto hudodelstvo kaznovali že več oseb na isti način. Sodba se izvrši z bičem iz kože, na katerem se nahajajo v presledkih svinčeni kosci. Zdravnik preišče kaznjenca, če more prestati kazen. Kazen se more sprejeti na enkrat in ne v obrokih. r« Epidemija v vzhodni Galiciji. Uradna ukrajinska poročila naznanjajo iz Lvo-va, da v vzhodni Galiciji lakota ter epi-demične bolezni v naravnost groznem številu pobirajo ljudi. Posebno razsajajo epidemije v Karpatih. Navadni legar in pegasti legar ter griža je tam strašno razširjena. V nekaterih vaseh so izumrle cele družine. r Kruppova podjetja, ki so svoje stroje in naprave preuredila na mirovno delo, zaposlujejo od 1. februarja t. 1. zopet 45.000 delavcev in nameščencev. Krupp-ove tovarne izdelujejo danes vse, kar je potrebno za gradnjo ladij, lokomotiv, vozil, potem stroje vseh vrst od navadnih gospodarskih do najfinejših, r Prva železniška proga. Pred nekaj dnevi je bila proslavljena v Yarmu na Angleškem obletnica, odkar so sklenili 1.1820 zgraditi prvo železnico iz Stockholma v Darlington. Prva tračnica je bila postavljena 1. 1822 ,a prvi vlak je vozil 1. 1825. Prvo lokomotivo hranijo še dandanes na kolodvoru v Darlingtonu. r Cepljenje proti »španski«. Po švedskih vesteh ima cepljenje proti »ŠDanski« zelo dober uspeh. Odbor za preganjanje »španske« je naprosil državni laboratorij za 300.000 doz seruma, da morejo zdravstveni uradi poslovati brezplačno. r Raymund Poincare publicist. V političnih in literarnih krogih francoskih je vzbudilo veliko pozornost, da je bivši predsednik dobil ponudbo »Revue de deux Mondes«, da bi prevzel politično kroniko rečenega lista. Ta vsakih štirinajst dni izhajajoča kronika, kjer je določenega dosti prostora za inozemske zadeve, je bila zadnji čas v rokah Francisa Charmesa ter Ch. Benoista. Jasno je, da ji bo dalo pero Ray-monda Poincareja posebno zanimivost in veljavo. r Otrok, ki se ne smeje in ne joka. Društvu zdravnikov na Dunaju je nedavno tega dr. R. Neurath pripeljal enajst mesecev staro dete, čigar mati je umrla pri porodu. Dete se sicer normalno razvija in ima tudi normalne čute, ali čudno je to, da se ne joka in ne smeje in nikdar ne toži po hrani. Tu gre za neko živčno bolezen, ki se redkokdaj pojavi. r Milijonska mesta. Tačas je na svetu 17 mest, ki štejejo nad milijon prebivalcev. Dočim je stal preje Lon-dovn na prvem mostu, ga jc sedaj nad-krilil Ne\v York. Tako le gre vrsta milijonskih most: New York 7,50, London 6,72. Pariz 4.15, Berlin 3.80. Chicauo 2,54, Tokio 2,24, Dunaj 1,84, Philadel-phia 1,73, Buenos-Aires 1,68, Osaka 1,48, Moskva 1,35, Kanton 1,25, Kalkuta 1,22, Carigrad 1,20, Rio do Janeiro 1,15, Budimpešta 1,10, Bombay 1 milijon. Med milijonskimi mesti topot ne najdemo Petrograda, ki je štel preje 2,31 milijona, a se ceni njegovo prebivalstvo sedaj komaj na pol milijona. r Teden zrakoplovcev. Kot poročajo iz Brescia, se bo vršil v septembru mednarodni zrakoplovni teden, na katerem se bo izdala nagrada za 100.000 lir, r Originalna oporoka. Neki ujetnik, ki ni mislil mnogo, da ostane pri življenju, je spisal sledečo oporoko: »Če umrem, izročite moje telo pensylvanskemu vseučilišču v svrho znanstvenih raziskavanj, toda pod pogojem, da ohranijo kos moje kože. ustroji in veže v n'o »Cigansko siroto«. Tako vezano kn;'igo naj pošlje moj odvetnik moji ženi. ki tako rada in vedno čita »Cigansko siroto«. — Če so izpolnili njegovo zadnjo željo, nam seveda ni znano. r Čudna afera. Pred par leti so našli v Rimu ob reki Tiberi umorjeno neko žensko, ki je bi'a baje begunka in :e dal:e časa tavala Po Rimu, Truplo so preiskali, fotografirali in pokopali, s tem je bila stvar za enkrat končana. Na neznan način pa so izvedeli, da je bila to žena znanega slikana Mesonesa, hči slikaria in trgovca z umetninami Simonettija; b'la e umorjena na do-*odai nepojas-nien način, položen k n!i revolver in vizitka s tujh .'ormul ravno tam, kot sc jih čas poslužujte. 7all:nizem ima namen, da materijali-zira vse naše življenje« pr Volja, Deseta številka tega, na Dunaju izhajajočega tednika, je izšla in prinaša zanimive članke kot so: Za čegav greh? - Vo .na, boljševizem in položaj bodočnosti- — Sultan in ženska. — Ukrajinska akademija znanosti v Kijevu in njeno delo v letu 1919. Poleg tega je v listu še mnogo drugih zanimivih člankov. pr Frano Ivaniševič: Prava i dužnosti u novoj državi. V Leonovi tiskarni v Splitu je izšla 32 strani obsegujoča brošura, ki razpravlja, kako pravo in kake dolžnosti ima človek v državi in navaja na čelu Wil-sonove besede: Usoda človeštva stoji v rokah poedinega človeka, ki se mora zavedati svo ih pravic in svojih dolžnosti, pr Tujec. V Pragi so te dni prvič uprizorili nemško noviteto, ciklus enode-jank, »Tujec«. Spisal jih je znani praški nemški pisatelj Ernst Feigl. pr »Ponarejevalci bankovcev« se imenuje nova igra, ki jo je spisal v nemškem jeziku Maks Brod. pr Ludvvig Rabiner, pisatelj moderne šole, ki je znan po svojih pesmih »Človek v sredini« in drami »Ljudje brez moči,« ie umrl 39. letu svoje starosti. Njegov oče je znan romanopisec, Vprašanfe fufna žeSfinfc«*. Dunaj, 10. marca 1920. Vprašanje južne železnice mora čimprej biti rešeno. Že pred vojno je bila užna žel eznica v slabem finančnem stanju. Njeni dohodki niso že davno več zadostovali za izplačevanje velikih dolgov, s katerimi ie iužna železnica že od prvih dni njene zgradbe in vzdrževanje obrata obremen:ena. Dolg je naložen v 3% zastavnih pismih, ki se naha'ajo večinoma v rokah Francozov. Zato tako veliko zanimanje pri Francozih za južno železnico. Pred vojno se ie delalo za sanaero južne železnice. Upniki niso dvignili del svo-iih teriatev in država je dovolila uporab-liati južni železnici one tarife, ki so vel"'ali za državne železnice. Toda voina in gospodarska kriza sta to prenrečili in sicer "e glede na razkosanje avstrijske monarhiie. Vsled vojne so se obratni izdatki nad vse pričakovanje povečali. Tudi rovišan'e tarifov ni nič pomagalo in ni zadostovalo niti za kritje obratnih izdatkov, kaj šele za odplačevanje dolga. To pa vsled tega, ker se 'e radi občutnega pomanjkanja premoga promet izdatno skrčil. Za iznlačeva-nje obresti zastavnih p;sem nima železnica nobenih sredstev. Od aprila lanskega leta so tozadevna izplačila popolnoma izostala. Še en moment pride v poštev. Kakor znano, je železnica pred časom prodala svoje proge v Lombardiji in Bpnečiii Itali:i in to za letn:h 30 milijonov frankov v zlatu. Toda od početka vojne je Italiia ustavila vsa izobčila. Sedaj pa so pričeli Francozi dregati Itali o in upati je. da bo Italija svoje obveznosti napram južni železnici izpol-nila. Natančne podrobnosti pa niso še znane. Svoj interes na južni železnici so Poka-zali Francozi še na drug način. V Saint-germainski nvrovni pogodbi se naha a poseben člen 13201, ki ureja reorgan;zaciio južne železnice na podlagi dogovorov med državami, skozi katere teče železnica (Jugoslavija. Avstrija, Ogrska in Italija). Na posebni konferenci se je imela končno odločiti usoda južne žcleznice in vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi. V začetku tega leta so povabili francoski interesenti upravo južne železnice k pregovorom v Pariz. Posvetovania so se vlekla cele tedne. Ker pa ni mirovna pogodba z avstrijsko repub'iko še ratificira na, z Ogrsko Pa še ne sklenjena in ker še ni padla odločitev glede plačilnih obveznosti Ital:je, zato niso tozadevna komisijonel-na pogajanja z udeleženimi državami na podlagi mednarodnih dogovorov, mogla še priti do zakl učka. Dve možnosti sta predvsem dani. Ali kupi od teh štirih držav vsaka oni del iu-žne železnice, ki teče Po nienem ozemliu, ali pa ostane južna železnica še nadal e enotno zasebno podjetje. Tret:a možnost pa bi bila sledeča: Vsaka izmed štirih prizadetih držav si pridobi lastninsko pravico na železniškem omrežju, ki se nahaia na njenem ozemlju. In te štiri države izročijo upravi južne železnice obrat celega omrežja. Na ta način bi postale države lastnice železnice, toda vodila bi upravo železniška družba — seveda na račun interesiraniv držav. Prednost zadnjega načrta bi bila v tem, ker bi bilo obratno vodstvo za vs štiri države enotno. V tem slučaju bi ne bile proče juž^ železnice v Avstri i, Italiji in na Ogrske^ za nas tuje proge, ampak bi imeli naio?" stik z jugoslovanskim železniškim omrežjem. Naša vlada bi imela pravico in vpliv zahtevati, da se varujejo interesi nnše države na vsem omrežju južne že'eznice, torej tudi na progah izven naše države. Naši bogati naravni produkti potrebujejo v svrho izvoza ugodnih prometnih zvez nt zapad, ker se naše blago dobro plačuie. Torej predvsem v Švico, v Francijo Lu proti morju. Tudi za ostali trgovski promet potrebujemo ugodnih zvez s Švico, Francijo in morjem. Toda ravnotako z Dunajem in pozneje z Budimpešto, Češkoslovaško in Poljsko ter če mislimo na bodočnost, tudi z južno Nemčijo, Vsled teh dejstev bi bila enotna južna železn'ca zelo važna. Pomislimo na nien vzoren organizacijski aparat, ki bi nam v rednih razmerah dobro služil. In na celotnem dolgem omrežju bi imeli samo eno progo, mesto državnih železnic treh sosednih držav, s katerimi lahko vsak čas pridemo v konflikt. Seveda ne smemo pri tem pozabiti na ugodnosti, ki bi jih bili deležni, če dobimo jugoslovansko omrežje južne železnice in ga spojimo z našimi državnimi železnicami. Toda pri tem moramo dobro premisliti vse razloge, ki govore za in proti Ta korak bi mogoče bil sedaj še prezgoden, ako vpo-števamo dobro organizacijo južne železnice, med! m ko niso državne železnice naše mlade države tako dobro organizirane, Prevzetje južne železnice bi povečalo tež-koče, s katerimi se mora naš promet še boriti. Še-le tedaj moremo rešiti velevažno vprašanje, katera rešitev bi bila za nas najboljša, ko bodo politična in gospodarska vprašanja, ki so za nas še temna, pojasnjena. Do tedaj bi bilo dobro, da pustimo možnost vsake rešitve še odprto. Južna železnica, ki dela, kakor vse velike železnice na kontinentu, z deficitom, pa ne more tako dolgo čakati. Zato se je obrn;la uprava južne železnice v sporazumu s svojimi francoskimi upniki, ki stoje pod posebno zaščito francoske vlade, na vse štiri interesirane države, in prosila za začasno financijalno pomoč. Naša vlada se bo morala odločiti. V spomenici, ki je odposlana vsem štirim državam, dokazuje uprava južne železnice, da mora brez takojšne državne pomoči železnica propasti. Potem bi bile države primo-rane. prevzeti tozadevno omrežje južne železnice v lastno režijo in oskrbovati obrat z državnimi sredstvi. To bi bilo isto, kakor če države že sedaj železnico finančno podprejo. Če pa se južna železnica sedaj razbije na štiri kose, potem se ne bo mogla nikdar več zopet vpostaviti enotnost, tudi če bi države naknadno to hotele. Kakor druge države, tako imamo tudi mi svoj interes, da pustimo do tedai. ko se bodo pričela poga'anja za izvedbo člena 320 St. Germainske pogodbe, vse možnosti rešitve odorte. Ko bo padla odločitev v tem temeljnem vprašanju našega prometa, bomo morali vpoštevati vse navedene momente. * * * g Na glavnoj skupšiini »Csment« d. d. za Portland Cement u Splitu bilo je zaključeno povišenje dioničke glavnice od 1,500.000 na 3,000.000 kruna. Ovo jedino naše poduzeče, u kojemu je uložen isklju-čivo naš domači novac, te koje imade tvornicu cementa na krasnome položaju blizu Omiša, nakanilo je znatno povečati produkciju, što biljesa zadovoljstvom i na-damo se, da če naši ljudi rado uložili svoj novac u ovo poduzeče, koje Irepo napreduje, i da če tako zapriječiti ušuljanje stra-nog kap;tala. Čuje se, da če supskripciia biti otvore-na početkom ožuika, a da je garantovana po posebnom sindikatu. AtsirovgzacIIa. a Pšenični zdrob za otroke do tretjega leta se bo prodajal za mesec marec letos v mestni prodajalni v Gosposki ulici od ponedeljka 15. t. m. naprej in sicer se dobi: št. 1 do 400 dne 15. t. m., št. 401 do £00 dne 16. t. m., št. 801 do 12G0 dne 17. t. m., št. 1201 do 1600 dne 18. t. m., štev. 1601 do 2000 dne 20. t. m., št. 2001 do 2400 dne 22. t. m., št. 2401 do konca dne 23. t. m. Kilogram zdroba stane 7 K. Pogreša se neki Peter K a 1 a n, ki je služil leta 1918 pri bivšem c. in kr. poljsko-lovskem bataljonu št. 7, 1/43 marškompa-nija, regiment 2/18, vojna pošta 576. — Zadnjikrat je pisal dne 4. septembra 1918. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči to proti primerni nagradi njegovi materi Mini Kalan, Mavčiče, p. Stražišče, Gorenjsko. Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavliaio? Slabost? Oj, kako tu ubia-žuiejo bolečine in utrjujejo telo masaže s tellerievim pravim Elza fluidoml 6 dvojnatih ali 2 veliki špe-cijalni steklenici K. Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se le Fellerievih pravili Elza krodliic i škatljic 18 K. — Omot in poštnin« posebej, a naiceneje. Euiien V. Fcller otubica donja, Elzalrg št. 134, lir valska. F ifilfid CO iz °peke zidnim bnrakn na STUlHl JU Tr/.a^Ui ce-tl. Ponudbe nn Anoi čni zavod Dra o Bftseijnk. Liuh-litina, Cankanevo nabrežje 5. |If>0 Pfl zn mesarsko obrt, po ten li UIK lu starSev sprmme takoj Frnno l.ociar ml- tno>ar v nerkn.ni h.gv. 150. Si: 8 zo m matije s;;; rlb;er, Ljubljana, Valvazopev trg 7. sasproti Kr žanske cerkve. Župm urad JNaklo lazpisuje službo isia m ika. Koza izsniiiia iVVetruisr s Žival je bela in rogata. Kdor jo je našel, naj jo vrne istotam. Up lllrna h Ča z v«"tom je naprodaj. rlillilllU 11.ju Poizve se v Šmarju t4ap 9. Kol n aoainitarKa oi[ prodajalka želi vstopiti v teh poslih Izvežbana gospodična. Cenjene ponudbe na Anončni zavod Drago Besejak. Sprejme se proti takojšnemu nastopu spretna CCS" ttar kontoristinja ki zna tudi stenografijo in knjigovodstvo večjega podjetja voditi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo tega lista pod štev. 923. (tfrnnnm (oženjen brez otrok) z dol-OlUliulli goletno prakso, želi primernega mesta. Vešč je slov. in srbohrva-tskegain nemškega jezika, ter verziran v poljedeljstvu, čebelarstvu, živ noreji in gozdarstvu. Dopisi se prosijo pod Energični ekonom, na Anončno ekspe-dicijo Al. Mateiič, Ljubljana, Kongresni trg 3. knjigovodja Sprejme se za takoj gospodična s trgovsko naobrazbo kot pomožna moč za pisarno in skladišče. Kje, pove upravništvo tega lista pod št. 981. Iščem za dve deklici v starosti 5 in 8 let dobro izobraženo gospodinjo koja bi imela veselje in ljubezen do otrok, v svrho popolne oskrbe in vz-go 16 v dobrem in snažnem stanovanju. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava [ista „Slovenec" pod št. 1008. Sprejme se ki mora biti v vseh knjigovodskih in tajmškio poslih popolnoma verziran. S spričevuli opremljene prošnje in zahtevo plače naj se pošiljajo do konca marca na Načcistvo sodarsae zadruge na Cesnjlci. Anton Žnidaršič ključavničarski mojster, priporoča svojo obrt slavnemu občinstvu za vsa sem spadajoča dela Točna in solidna postrežba in po naj nižji ceui. Sprejme se tudi vajenec. Zaloška cesta š ev. 15. Ljubljana. Klavirje, pianine, harmonije, violine, citre, harmonike, strune itd. — im v velikanski zalogi ALFONZ BREZNIK Učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBL|fl.\ift. Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). lblb Kina-železnato vino lekarja P1CCOI. -ja v Ljubljani, Dunajska cesia. krepča ma okivn?, nervozne, oslabele, odrasle in otroke. — Naročila proti povzetju. Vavpet ali višji hlapec, popolnoma izurien v kmetijstvu, v živino- in konjereji se išče za graščino ua Gorenjskem. Kje, pove upravništvo „S>ove.ica" pod štev. 92o. Za spremljavama transportov celih vlakov lesa iz Slovenije do Trsta in nazaj se sppz me več vpokojenih železničar ev. Prednost imajo oni, Ki so zmožni laščine. Ogla-sijo naj se pri Zvezi tndusaljcev v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7,11. Proda sa nekaj krasnega uloženega pohištva in navadnega pohištva, mal šivalni »troj, gramofon in 20 plošč ter harmonika. Poizve se naslov v uprav-ništvu lista „Slovenecil pod št. S97. Iščeta sa za večje graščinsko posestvo. Ponudbe pod »Vestnost 1007« na upravništvo lista „Slovenca". z vrtom v mestu ali okolici se knpl. Natančne ponudbe s ceno se prosi na upravo lista pod šifro „Hlša". Lepa vila s sedmimi sobami, verando, teraso, balkonom etc z električno razsvetljavo v lepem, velikem, ograjenem, finem sadnem in zolenjadnem vrtu se zamenja z vilo aii hišo v Ljubljan . — Naslov pove upravništvo pod št. 996. Prnitajn CD juridične knjige in skripta MuiiuiU Jbza I. državui izpit. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5. IŠČESIS nsesta Tvrdlka amti v Kamniku kupuje vse poljske pridelke: fižol, de-teljno seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine, zlasti tršljikovo skorjo, po najvišjih cenah. itiinigi NovodoSlo pravo KUPIM večje kmefiš o POSESTVO ali pa manjšo graščino. Ponudbe na Franc Urbančič, Bač p. ftnežak, Notr. Vsakovrstne ... i n 111111 n M v" . v različne iortiice. predpasnike, slamnate šoine in druge pietarske izdelke priporoča po primerni ceni gospodom trgovcem ±'R*VNJO C^ršAR, tovarna slamnikov, Stobu pošta Jomžale pti '•ubrani Kontoristinjo veščo slov, in nem. jezika v govoru in pisavi, ter ob enetn tudi stenografije, išče tukajšnja velet govina. Ponudbe z navecloo plače pod „zan si Iva moč" 894 na upravo teqa lista. Cigaretni paoir sledeče vrste: Golub, Club, Abadie, in Samum priporoča na delielo »UHANUS-PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11. 418 Imam približno 40 hI s'arega in novega tesr VINA ^ srednje rudeče. Naslov pove uprava »Slovenca" rod štev. 9S4. Eternit 300 Dm! se kup. ali vzame v zameno za živila. Naslov: Ivan ^uraii, valjčni mlin, Uomzat 8 i nadstropje. Slamnike in klobuke vseh vrst sprejema v popravilo FRA-NJO CL RAB, tovarna slamnikov v Stob po jtn Domžale pri LiubJj.ini, — V Liub. Ijant se sprejumaio isti pri tvrdki Kova evič 1 Tersanv Prešernovi ul ci st. 5, kjer so tudi najnovejši vzorci iia razDolaKO. za mesarsko obrt sprejme FRANC KORENČAN, mesar, Vrhnika. LES. Kupim hrastove, smrekove in bukove hiode za žago. Ponudbe s ceno na naslov: IVAN uišitA, tovarna parketov in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4a. se dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečarju J. KOPAČU v Ljubljani GOSPOSVETSKA CESTA številka 90 Cementne cevi strešnik, grobne oklepe, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi F. BANDA & drug, Ljubljana, Karlov-ska cesta 8. Kupimo večje število v 1 <■ • (kotlov) v dobrem stanju za 1.000 do 10.000 litrov vsebine. Ponudbe pod »mineralno olje« na anončno ekspedicijo Al. Mateiič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3J. i „lfardar" § Qaar2ur..:ic~iaaac3iir3c"3[l D I. Jugoslovanska tovarna sladne D fl kave Jrvo Gi^ovič, Nova Gra- fl ~ jiii,. c ,i„K„„I.„ „ ~ diška, S avonija dobavlja v vsaki množini znamka „VatUar" - . zavitk'h po 200 in 500 g, . _ [] originalnih zabojih po 50 i naie portrete na piatno izvršuje umet- ^ffif Davorin Kovšek prvi fotografski in povečevalni zavod Ljubljana, aoiodvorska ulica št 34 a \i> Pozor! Pozorl Zabeležite si naslovi Kdor želi kupiti prima, suh a bukova drva po nizki ceni, naj jih naroči pri Cen-traia-Dxv, Ahacljeva coata 10, (tramvajska postaja: Sv. Petra cerkev). Postrežb« točna in kulantna. — 3Vt SIII- (pajtlji) št. 4 do 14, kakor tudi velikn od št. GO do 70, so dobe pri tvrdki FRANJO HRAUAL, Osijek I Txr Kralja Petra 3. (gumi) Pielli Michelin ■tmi _ _ m ■ dobavlja taksi L GOREČ, Ljubljana. upiji, poslovodje, itona ■si Sljfiao W iisharnl. Verziran sem v komercijelnem in tehniškem vodstvu vseh tiskarskih poslov, kalkulaciji papirja, administraciji časopisov in reprezentaciji. Mesto se more' nastopiti takoj. Gabro Szemczi. Osijek I, Kapucinska ul. 8. (vornlca dvopeka Neumann i dr. Zagreb Proizvaja: Kekse, biskvit, prepečenec In razno pecivo za ča), Zastopnik za Kran|sko L. JEŽEK, Lfubljana Slrilariuva. ulici štev. 7. onuuaacDaaagQaa-;naanr!:-'r-iri:nnir-^f L a posiBpigfca E anl, o iaslnem domu' BIlEklošičeDa cesta Steo. 6 [ obrestuje hranilne vloge po čistih U D D S D D S D D n D aaaaauaaaannjiic 3 % Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 4!) milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. :3naac?c-im:..jt-aaaač Zadružna zveza v Ljubljani razpisujte službi: i.) Zadrnžnega revizorja. Prednost imajo oni prosilci, ki so izvežbani v nadziranju kmetijskih društev in nabavnih zadrug. 2.) Knjigovodskega uradnika. Lastnoročno pisane prošnje z dokazili usposobljenosti, spričevali o dosedanjem službovan u tsr zahtevki o plači je predložiti ravnateljstvu (Dunajska cesta 38) do 15. marca 1.1. Jugoslovansko inženirsko podjetje družba z o. z. inženjrs)lasveiovan;c in zaslop. Presoja in slavbno nadzorstvo. Oddelek 11. Vodqe gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija. Oddelek 111. Beton, železobeton. 2elezne konstrukcije. Oddelek IV. Železnice, ceste, predori, mostovi. Oddelek V. industrijska in gospodarska poslopja. Oddekk VI. Vvomercijalno razpečavanjc gradiva, orodja in industrijskih tvarin. Brzojavni naslovi: }3p — Xjub!jana--J J p — >taribor. in fiupališno dionioarsHo društ\ Sušals-Reka, Zo»nimirooa ulica floz Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev: Hoiel Hension „sp£ranza" imperjal" ii Opatija. oanatorij in venko morsko kopališče „t/.erapia" Crikvenica. Palace-Hotel ..MIRAMftRE" Cri vanica Telefon interurb. 11. Hotel- ension in nors >o KOnališ e „J:4DRJIK" Sušak Rb- a feleton interur. 2-14 Hotel-Pensiun n morsko kopališče ,,JADRAN" Uanar. Vsi Hoteli in sanatoriii so najmoder-ncic in z vsem Korniortnm urejeni. — Oskrba izvrstna. Otvorjeni skozi celo eto. Vse naro^be prejema in daie pojasnila za Crikvenico uprava Bolela „MlKAMAi<£" v Crikvcnici; z«Novi: uprava hotela,SAN-MAK1NO' v ,Novom: za Sušak: SREDlSNJl UR£D DRUŠTVA, SUŠAK-KEKA. Naslov za brzojave: Jadrance tral Sušak-Reka. Interurban telefon štev. 9-8-9. Hotel Panslon „SAN-MARSNO" Nov Vlnodolski Telefon interur. 5. riotel-Pension in veliko morsko kopališče „USANJ" Novi Vinodolskl. Naročaite in Širite ..Slovenca"! ZAGREB, Oelačioev trn štev. 2,1, nadstropje nudi trgovcem samo na debelo moško perilo kakor razne vrste srajc, spodnjih hlač,spalnih srajc, mehkih manšet in mehkih ovratnikov. blagovni oddelek priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega manulakluroega Nogo kakor angleško tkanino, podlogo, svilo, šifon, kre-ton, cefir, bombaževe in nitkaste tkanine itd. se izvršuieio i oM »Ul" F.'""«' W WW i)iiuw IMI) njiiiiiinimuH.nnf.i 'za dva kramo ob'avo v lednu se računa 8 kron.) ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smer kol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. Priporočalo se sledeče »raace tvrdke: KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3. KROJAČI Gestrin Ferd., Poljanski nasip 8. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta- OPTIKI Jurman Karol, Šelenburgova ulica. PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. PODOBARJI Pengov Ivan, Kolodvorska ul. 20. POPRAVILA GRAMOFONOV IN GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5. RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO Žnran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. TRGOVINE S KLOBUKI Čadež Gvido, Mestni trg 14. TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11. (Za clvnttratno obiavo v leanu si racunn 8 kron.i TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17. ZOBOTEHNIKI Zobni atelje F. Palovec, Dalmatin, ul. 5, poleg Kmetske posojilnice. Narode »Slovenca"! Cisto svinjsko mast samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvornica ouhoraesnate robe i masti J. Gigovič, Nova Graril&ka, Slavonija. Tovarna BafV3 vsakovrstno blago. Jos« Rcich Kemižn°žisti °bickc Ljubljana, Poljanski nasip 4. Cifptlnlii/a oyratnike' zaPest" _ , v . r i l JVClIUlIKu nicc in srajce. — Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Maribor ffosposlca ul, 38 PODRUŽNICE Novo mesto Glavni trg Kočevje štev. 39. I proti srbečic , garjam, j| j iišaju, kožn. izpuščajem «' i zahtevajte v Va*> najbližji lekarni priznano m zdravniško priporočeno Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM - MAZILO. Ne maže, na barva, bcex duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico : Rita ar d Sušnik »pii zlatem jelena« 1V„ Marijin trg. Obl. l^onccs. informačni zarod Drago ISeselja^ Cjubljana danl^arjepo nabr. § dobavlja vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne. 6135 i por se iščejo iz vseh krajev Jugoslavije. Dopise pod „Kantm£nn sebes Infor-mat.onsbfiro 2008" na Kieineichovo anončno pisarno Graz, Sackstrasse 4. deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba Impes v Ljubljani, Krekov trg 10. PhyUigrafit barva proti rii, priznano najboljša oljnata barva za pleskanje železnih predmetov, to je mostov, ograj, streh in dr. V zalogi pri »Brata Ebeil«, i jubljana, Miklošičeva cesta st. 4, katera tvrdKa prevzame tudi pleskanje omenjenih predmetov. KNJIGOVODKItUH šSH respondenci in vseh pisarniških delih, se sprejme. — Znanje jezikov daje prednost. ~ Hrana in stanovanje v hišL trgovina Špecerijskega ln ko« lonijalnega blaga, K K H H J. FRANC DOLENC, V. Marsano Centrala ZAGREB Nikoličeva nI. 8. „TIMEX" Brzoiavi: Matimei' Zagreb ,Matlmex' Doraj Dobavlja: Hlatltnloo, lokomobtle, motorje, lokomotive za premog Ln Ea drva, vozove za izvračanje tn koritaste vozičke, tra&uioe za poljske in normalne že-leznloo, traverzo, betonsko železo, le- Senko za pokrlvan.e in lzo-lr^n e, krtl.1, žično pteUvo, Ž16ne vrvi, emaj-ilrano in glinasto posodo, /.ima rečeta trnerje, koatlne stroje, trrablje za seno, brane, plu^e, separatorje za mleko, orodje za kovače, mizar e, ključavničarje, rezalne stroje, prepelje. Tvrdka za uvoz in izvoz. Ekspozitnra DUNAJ IV., Viktorgasse Nr. 4 Tovarniške naprave i Za^e, polnojarmenlke, stroje za ob-te.avanje drv, kompletne mlinske na prave, stroje za opeko, tovarne za škrob, tovarne za marmelado, valje za irramoz, kamenolome. sesalke, ventilatorje. kolute za jermeua, gonilna Jermena, kompletne parne pralnloe, oljnate sUskalnlce, tovarne za izdelovanje klobas tn mesnatih konzerv, tkalnloe, naprave za kleti, tvornloe za tostenlne, mizarstvo, 2-3 delne železne dvorane. f sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zaareb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v turi inozemstvu. H »Cement Poziv na supskripciju. „Cement" dlontčko društvo za portland cement u Splitu, zaključilo je na glavnoj skupštini, koja je bila obdržana dne 22. februara 1920, u svrhu povečanja tvornice cementa povišenje dioničke glavnice od 1,500.000 na 3,000.000 kruna izdanjera 7500 komada dionica po 200 kruna nominalnih: 1. Od ovfh dionica biti če prepuštena starim dioničarima polovica, i to 3750 komada, na način da če na dvije stare primiti jednu novu dionicu uz prvenstveni tečaj od K 500-— po komada, koje se imade odmah potpano uplatitl. U tu svrhu potrebno je, da dioničari polože plašteve starih dionica kod jednog od dolje naznačenih mjesta supskripcije a da se na njima označi izvršenje prava opcije. Dioničari gube ovu pravu, ako ga ne izvrše do zaključka supskripcije. * 2. Ostatak od 3750 dionica stavlja se na javnu supskripciju uz tečaj od K 800 — po komadu, koje se imade od.mah po.pano uplatiti. i 3. Supskripcija Ttoja se otvara 8. marta, traje do 3. aprila o. g. 4. Pravo repartacije pridržaje sebi upravno viječe, te ako sups-kribentima ne bi mogao biti doznačen potpuni broj po njima sups-kribiranih dionica, biti če im suvišak povračen sa 2% kamata nakom obavljene reparticije, koja če biti dovršena do konca aprila o. g. 5. Supskribenti primit če dionice uz povratak megjutomnice na onim mjestima gdje su lh upisali. 6. Supskribenti sudjeluju na poslovnom rezultatu počam od 1. siječna o. g. 7. Osnovan je sindikat, koji jamči emisiju dionica. 8. Upise za supskripciju primajo: Jadranska banka u Beču, Beogradu, Dubrovniku, Kranju, Kotoru, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Trst Zadcu i Zagrebu, te z&družni savez u Splitu Upravno vMeče ..Gemeni" diomokocs društva m uorfand csmsnl 17 ^ A t £ I Kupi se za Cehoslovaško vsako množino vagonov X | &5ŠT ovčje volne kakor tudi volovskih in kravjih roqov po najboljši ceni. V kompenzacijo se dobi sukno za moške in žen-ske, steklo za šipe, porcelan in drobnarije. — Ponudbe z vzorci in navedho množine na zastopstvo FRAN KREPEK, a Maribor, Tattenbachova ulica št. 11. rabljena kuouje GOREČ, LJU:JIiiAi\iA, Uosposvetska fesia št. 14. „mira" v zavojih po 1 kg., kavo, modro galico, užigalice, žveplo, koruzo, oves, moko | ter o; tale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na debelo po zmernih cenah Oumic, Glivic & Pitarevic, Zagrab, Zrlnlevac 15. v zabojih po 15 kilogr. Kavo Caj . • Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Sampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto Josip Fabiani Ljubljano, Prešernova ulico 54. peg mozonevin oprcev? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodeto! Za-vtdani! 1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K. /Osa ►lasfr Hoče e -met. lepe, zdrave lase? Fellerjeva prava F.lza Tannochina po-macia za rast las doseže bujne lasel Zapreči prhal, prerano osivenje. Zabrani plešo 1 1 lonček 9 K. No. 11112 K. K temu močno terovo milo za umi vanje glave 8 K. Sam pon 1 K. Mazilo za brke 2-50 K in 3-- K. Mučijo Vas kurja očesa ? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin hitro In zanesljivo. — Nobenih kurjih očes več! Nobonib žuljev! Noliene trde kože! Mala škatljica 4-— K, velika ška-tlja 6'— K. — Želite šc kajl Fellerjevo Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda) 1 škatlja7K. — Fellerjev usipalniprašek proti potenju, 1 škatlja 6 K. — Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol j škatljica 4-— K — Fellerjev Elza fluid 6 dvoinatih ali 2 veliki steklenici Specialni 35 K. — Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. — Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. — Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. FEl-LER, lekarnar Stubica Donja, Elza trg 134 Hrvatska. 34^ fl temo milega, zeiteligenfne&a, prooursfnega strokovnjaka kateri želi postati samostojen in bi bil zmožen voditi večjo tovarno za lesno industrijo. Z c;elom bi bilo treba početi takoj, ker so vsJ potrebni stroji na razpolago. Intaresentje, ki b' znali to podjetje orga« niziraU, naj poSljeja svoj nat,°,nčni življenjepis in reference pod naslovom , šiajers:>a ; na Anoncno ekspedlcljo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3./1. Sfritarieva ulica štev. 2 Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. Sprejema vSoge na knjižice 5n tekoči račun proti ugod- Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Osnovni čisti domači kapital popolnoma vplačan v zl. din. 2,500.000'—. Rezervni fondi glasom vknjižb v zl. din. 9,885*283*—. Današnja vrednost rezervnih fondov znaša preko 20,000.000 — v zlatih dinarjih. Bančno - zavarovalni zavod ustanovljena leta 1882. Centrala: Beograd (lastna palača) na vogalu Karadjordjeve, Hercegovačke in Travničke ulice. Filijala za Hrvatsko, Slavonijo, Medjumurje in Prekmurje v Zagrebu. Najstarejši in prvi domači zavod za zavarovanja. Izplačila do konca septembra 1919: v oddelku za življenje: 3,220.546-46 din. v oddelku zoper požar: 850.129-84 din. v oddelku zoper nezgode: 42.949-35 din. Filijale: Zagreb, Skoplje, Solun; snujejo se pa Sarajevu, Ljubljani in v Novem Sadu. — Glavna zastopstva v občinah. Osnovana leta 1882 od prvih narodnih ljudi. Današnja nprava je v rokah uglednih predstavnikov našega naroda. Predsednik je gospod Luka Čelo vi č, trgovec in veliki borec za naše narodno ujedinjenje. Člani upravnega odbora so: gospodje Ljuba Davidovič, hivši ministrski predsednik; Kosta Stojanovič, bivši minister, sedaj vladni delegat na mirovni konferenci; Obrad Blagojevič, odvetnik; Mihajlo Marjanovič, podpredsednik beogradske občine; Todor Gjurič, trgovec in Vlada Marinkovič, trgovec. Člani nadzornega odbora so: gospodje Todor Mijailovič, veletrgovec; Kosta Glavi nič, bivši minister, sedaj komisar „Privi-legovane Narodne banke"; dr. Bogdan Gavrilovič, vseučiliški profesor; dr. Nikola Vul i 6, vseučiliški profesor in Živojin Paunovič, trgovec: Vrednost rezervnih fondov sestoja iz: akcij Privilegovane Narodne banke za kraljestvo SHS., državnih rent in obveznic; nadalje iz lastnih palač v Karadjordjevi ulici, Hercegovački in Zvornički ulici, v kojih eni je največji in najmodernejši hotel „Bristol"; velikega nepremičnega posestva na Kazališnom trgu v Beogradu; hotela „Svoboda" v Skoplju, ter iz lastne tvornice stekla v Paračinu — kar repre. zentira danes vrednost 20,000.000 dinar.ev v zlatu ali preko 150,000.000'— kron. Zadrnga se bavi z naslednjimi zavarovalnimi posli: zavarovanje pjoti škodi po požaru in streli: zgradb, poslopij, trgovskega blaga, stavbenega in drugega lesa, vsa industrijska podjetja, kakor tvornice, žage, mline, ter v obče vsa zavarovanja te vrste; avarovanje za življenje: in to za slučaj smrti in doživetje, doto za hčerke in odpravnine za dečke, razna kombinirana zavarovanja; zzavarovanje proti nezgodam ali nesrečam: kot pri posameznikih ali družbah, pri tovarniških in drugih delavcih, zavarovanje proti škodi na vlomu, kakor pohištva, blaga in ostalih vrednostih. Vsa zavarovanja prevzema najkulantneje ter po najpovolfnefšilt premljskilt plačilih. Olvoritev bančnega odseka se naknadno naznani. Iščejo se zanesljivi in marljivi zastopniki za mesta, kakor tudi zastopniki za vodstvo glavnih zastopstev po občinah. Vsa pojasnila daje rade volje interesentom: Filijalka Beogradske zadruge v Zagrebu, Dalmatinska ulica 5. I ifii