AVE MARIA
JULY, 1934
AVE MARIA
published monthly by
The Slovene Franciscan Fathers,
Lemont, Illinois
in the interest of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Cross.
Subscription Price: $2.50 per annum
Naročnina. $2.50 letno. Izven U. S. A. $3.00
AVE MARIA
P. O. B. 608, Lemont, Illinois
Entered as second-class matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on August 29, 1925.
Naročite se na
'AVE MARIA"
ki je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi.
Vsak naročnik
NAŠEGA LISTA JE PODPORNIK VELIKE MIS^1 MISIJONSTVA JEZUSOVEGA. ZAKAJ? DOLARJI, KI SI JIH NAMENIL ZA NAROČNINO NAŠEGA LISTA, NISO VRŽENI V KOT. KAMENČKI SO ZA ZGRADBO KRISTUSOVEGA DUHOVNIŠTVA. ZA" TO JE BILA AVE MARIJA USTANOVLJENA, DA BI V GMOTNEM OZIRU PODPIRALA DIJAKE-KANDIDATE ZA DUHOVNIŠKI STAN. TVOJA NAROČNINA JE SEME, KI NAJ NEKOČ OBROP1 SAD V VINOGRADU GOSPODOVEM. KOLIKO JE DIJAKOV, KI BI RADI ŠTUDIRALI, PA NIMAj0 SREDSTEV. SAMOSTAN V LEMONTU TUDI ŠOLA IN VZGOJEVALIŠCE IDEJALNl^ FANTOM, KI SO SI ZAŽELELI SLUŽBE ALTA**' JA. SEDAJ RAZUMEŠ. NAŠ LIST UTIRA P°T TEM ŠTUDENTOM.
C^sP
AVE
R I A
Julijska štev. 1934—
Nabožni mesečnik.
—Letnik <XV1.
Kjer je Peter, tam je Cerkev.
Anton Komlanec.
IjOD kneza apostolov svetega Petra večkrat v cerkvenem letu praznujemo: god njegovega iGlU stolovanja v Jeruzalemu (sveti Peter v ve-r'gah) ; god njegovega stolovanja v Antijohiji, Kod njegovega stolovanja v Rimu, god njegove smrti (sveti Peter in Pavel). Vselej, kadar slišimo to ime, vselej, kadar se ga spomnimo, obudijo resnico naše nezlomljive vere: "Kjer je Peter, tam je Cerkev!" Kjer je Peter, tam je Kristusova Cerkev tam govori Bog vsemogočni. Zato ta resnica neizmerno važna. Izven nje "izven Cerkve ni zveličanja". Samo prava resnica pe-•je v pravi kraj, samo resnica resnično prave vere
k resničnemu pravemu edinemu Bogu.
*
Na splošno ima pravo vero vsak, kdor v pra-Vega Boga veruje. Da pa Bogu vsako besedo Prav veruje, mora biti znano, da so tisto resnico verovali in oznanjali že apostoli. Zato imenujejo pravo vero tudi apostolsko vero. In k tej HPostolski veri spada tudi resnica: kjer je Peter, ^m je Cerkev! To pomeni, kjer je rimski papež, tam je Kristusova družba kristjanov, tam je pra-va vera: tam je torej zveličanja zanesljiv temelj.
Kadar torej hočemo pojasniti, dokazati, da •'<-' nekaj Bog za vse ljudi rekel, moramo pokazati, r'H so tisto verovali in oznanjali že apostoli. Da Pogledamo in uvidimo nauk apostolov, odpremo ('ve skrinji, v katerih Cerkev hrani vse verske 'esnice, vso razodeto vero. Kateri sta te dve hrambi? — Sveto pismo in ustno izročilo. Ali Pademo v svetem pismu ali vsaj v ustnem izročilu udi nauk apostolske vere: "kjer je Peter, tam je
Cerkev!"
Poglejmo!
Od prvega zbora apostolskega v Jeruzalemu 0 današnjih dni so kristjani za znanje prave ve-vedno v molitvi ponavljali naše vere resnico: ei'ujem v eno sveto katoliško apostolsko Cerkev.
Verujem v eno družbo kristjanov, katera veruje in oznannje enega edino pravega Boga, enega Od-rešenika Kristusa in enega vrhovnega njegovega namestnika, vrhovnega upravnika, edino enega Petra, edino enega rimskega papeža, vrhovnega glavarja vse Cerkve.
Vsaka urejena družina ima enega gospodarja, enega očeta. — Ali je v Kristusovi Cerkvi ta gospodar ,ta oče, Peter? Rimski papež?
Ob Petrovih godovih, zlasti še na dan, ko je dal ta prvi sveti Oče življenje za Kristusovo vero v Rimu, omenjamo tudi evangelij, ko je Kristus Petru dal papeško ime. Preje je namreč Peter nosil ime Simon. Peter je Petrovo papeško ime, po naše, Skala. Od tedaj vsak papež ob nastopu papeške službe nadene sebi novo papeško ime. Petru kakor prvemu papežu je papeško ime nadel Kristus. Imenoval ga je "Skala". Kjer je skala, tam je temelj. Kjer pa je temelj, tam je stavba, stavba države božje, Cerkev kristjanov.
Je pa tudi Zveličar jasno povedal, in celo ponovno, kaj da misli pod Petrovim papeškim imenom. Izrekel je Petru v oči, vpričo drugih apostolov, vero kristjanov: Kjer papež Peter, tam je Cerkev njegova, božja, Kristusova. Zaključil je to svojo trditev še nazadnje trikrat tik pred vne-bohodom.
Prvikrat je bilo to tedaj, ko je vprašal učence: "Kaj pravijo ljudje, kdo da sem? Kdo da j6 Sin človekov?" Naštevali so mu učenci ljudsko govorico drug za drugim: da eni pravijo: Janez Krstnik si. Drugi pa, da si Elija. Tretji pa, da si Jeremija, ali sploh kdo izmed prerokov. In ko je hotel zvedeti, kaj oni, apostoli pravijo o njem, in jih je zato vprašal: "Kaj pa vi pravite, kdo da sem?" je v imenu vseh Simon Peter izjavil, povedal apostolsko vero: "Ti si Kristus, Sin živega Boga !" Tedaj je to izjavo potrdil Zveličar in Petra za plačilo za njegovo pravo vero imenoval za
papeža: "Blagor Ti, Peter, Jonov sin! Ker meso in kri ti nista razodela tega, ampak moj Oče, kateri je v nebesih. In jaz Tebi pravim: Ti si Pe-ter-Skala!" In gledaje nanj in na apostole, je nadaljeval: "Na to Skalo —, na tega Petra, bom zidal svojo Cerkev, svojo državo" — po naše pomeni Cerkev država Gospodova — "in vrata pekla je zmagala ne bodo. In Tebi bom dal ključe vla-darstva, kraljestva nebeškega. In karkoli boš razvezal na zemlji bo razvezano tudi v nebesih; in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih."
Tako slovesno je Gospod ustoličil prvega papeža. Postavil ga je za temelj božje resnice in stavbe, za skalo rešitve zoper samo peklo, ne le zoper meso in ljudi; pa tuid za popolnega oblastnika v svoji družbi do konca sveta, za popolnega oblastnika s ključi večnosti za njihovo vest.
Ne manj slovesna prilika, pri kateri je Gospod zagotovil papeško oblast, je bila pri zadnji večerji. Tedaj je Peter moč, katera je bila v njem, pripisoval sebi in zato padel v skušnjavo. Pred skušnjavo ga je Zveličar opozoril. Imenoval ga je z neuradnim imenom, z njegovim prejšnjim predpapeškim imenom Simon. "Simon, Simon, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico." A dodal je pomenljivo besedo: "Toda jaz sem prosil zate." Torej satan je hotel imeti vse apostole, tudi Petra. A Kristus je prosil za vse apostole na ta način, da je prosil za Petra, da po njem reši vse. "Jaz sem prosil za Te, da ne jenja Tvoja vera!" Zakaj ravno za tvojo vero? Ker boš ti moj Kristusov naslednik. Ti boš opravljal službo, katero zdaj jaz! Ti boš učil na mesto mene vero in potrjeval v veri svoje brate, kakor zdaj to delam jaz. — "Jaz sem prosil za te, da ne jenja tvoja vera! In ti, kadar se boš enkrat spreobrnil ,potrdi svoje brate!" — Zopet moramo ponoviti: Kjer je Peter, kjer je papež, tam je prava vera, tam je resnično Kristusova Cerkev.
"Svoje brate!" mu je rekel Gospod. Torej tudi druge apostole, druge škofe v veri potrjevati je Petrova, papeževa služba. Tudi veliki apostol narodov, katerega vedno imenujemo ob Petrovi strani, kateri je o sebi rekel: "več sem storil ko vsi drugi apostoli," je šel, ko je postal apostol, k Petru, da je apostoloval v soglasju s Petrom, kakor še dandanašnji hodijo škofje k papežu, da vidijo v njem Petra.
Še vse to ni bilo Zveličar ju zadosti, da vsi priznamo za njegovega vrhovnega namestnika Petra v vseh njegovih naslednikih. Da nam to resnico zlasti vtisne v našo vero, je porabil najdražji čas nad vstajenjem svojim in vnebohodom,
tistih štirideset dni, ko je risal podrobni ustro,] svoje Cerkve, predpisal zakramente in ustavo. 0 Petru je ponovil našo vero, kjer je on Peter, pa* pež, tam je Cerkev za vse brez izjeme, naj so to redovniki ali duhovniki, škofje ali njim izročeni pastirji in verniki. Bilo je, ko je stal Zveliča'' naš na bregu genezareškega jezera, apostoli pa 9° veslali v čolnu po vodi. Ugledajo na bregu Gospoda. Ko se zave Peter, da je Gospod, ne čaka. da privesla k njemu čoln, v morje skoči in plava h Gospodu. Zakaj kdo naj zadrži pravo ljubezen? In Gospod pogleda Petra z besedami: "Simon Pe" ter ali me ljubiš?" "Simon" mu pravi, ime, katero spominja, da je po skušnjavi in padcu zapravil pravico do papeštva. "Peter" mu pravi, ime, s katerim spominja, da mu hoče obnoviti pravico, službo, oblast papeštva, in ne jo dati drugemu apostolu. "Ali me ljubiš?" pravi. Zakaj prvo zagotovilo, da boš ti papež Oče kristjanov. Skala, temelj Cerkve, si dobil za svojo vero. To zagotovilo ti obnavljam danes jaz tvoj Gospod Kristus. Za tvojo brezmejno ljubezen, ker si me trikrat zatajil, te trikrat vprašam po tvoji ljubezni, ker je tvoja ljubezen prav tako resnična kakor tvoja vera, ko se sklicuješ na mojo vsevednost in na svojo vest: "Gospod, ti vse veš, ti tudi veš, da te ljubim," ti trikrat obnovim tvojo najvišjo pastirsko službo, da boš potolažen in imel zavest, kdo si, in da se bodo tudi drugi vsi zavedali, da si ti papež, knez apostolov, vogelni kamen vsega življenja, katero krščanska vera zida, ti trikrat rečem : "Pasi moja jagnjeta, moje ovčice, moje ovce! Torej vse! Vernike, dušne pastirje in škofe!"
Kjer je torej Peter v njem samem in v svojih naslednikih, tam je Kristus, tam je prava Kristusova Cerkev.
Ako komu sveto pismo ne zadostuje, mot'e pregledati še ustno izročilo. Toliko bo dobil pric> kolikor je bilo papežev, kolikor je pravovernih kristjanov. Prvo škofovsko zborovanje apostolov je vodil papež Peter v Jeruzalemu, zadnje vesolj*10 cerkveno zborovanje, katero smo doživeli v Vatikanu po devetnajststoletih (1870) v Rimu je vodil papež Peter v Piju IX.
Ce komu ne zadostujejo dvajseteri cerkveni vesoljni zbori, katere je vse papež vodil ali
potrdil-
more poslušati tudi izjavo vere poedinih kristjanov od prvih časov. Kaj pravijo naši sveti cerkveni očetje? Med njimi poslušajmo svete£a Hieronima. On svojo vero tako pove: "Eden Je izvoljen, za glavarja postavljen, da ne bo
razkol
v Cerkvi, rimski papež, Ribičev naslednik." —• ^ more ta cerkveni oče, kateri je tudi sveto piši*1® prestavil iz hebrejskega na latinski jezik, b0'J
Jasno povedati svojo vero, kje je prava Kristusova Cerkev.
Poslušajmo svetega Ciprijana. On je škof 12 časov preganjanja v Afriki. Svojo vero v Petra papeža izpove tako: "Da med apostoli obvaruje enoto, je Kristus enemu dal vrhovno veljavo, namreč Petru.
Iz časov prvih cerkvenih očetov je tudi Opta-tus Milevitanus. On svojo vero tako pove: 'Enotni prestol za vse kristjane, z katerega je prvi glavar vseh apostolov Peter zavzemal, je v rimskem škofijskem sedežu."
Sveti Bazilij, veliki škof in ustanovnik vzhodnih menihov, je svojo vero zapisal tako: "Peter je postavljen za temelj."
V Milanu je po prvih treh stoletjih škofoval slavni sveti Ambrož. On svojo vero ijavlja tako: "Za svojo oblast je Kristus zapustil namestnika. Zakaj, ker je Cerkev vidna, potrebuje glavarja vidnega. In za vse vrste vernikov glavarja, Je Kristus postavil Petra: za glavarja in za pastirja: tako namreč: da kdor mu na škofijskem
sedežu sledi, ima isto bolast ravnati in vladati vso Cerkev."
Tako potemtakem: kjer je Peter, kjer je papež, tam je Cerkev, tam je Kristus.
Sledi iz tega, da smo z njim: da bodimo z njim: s papežem, s Petrom, s Kristusom, s Cerkvijo. — Zajemajmo v ušesa, kar sveti Oče govori. Hranimo, prebirajmo, uresničujmo njegova pisma — Jejmo iz njegove roke! Bodimo ovce
njegove paše.--Skrbimo, da Petru, svetemu
Očetu ne bo ničesar manjkalo. Za Zveličarja so skrbeli njegovi verniki, tudi mi tako za svetega Očeta. — — — Kakor je bil Peter do Zveličarja, tako mi do Petra. Ljubil je Gospoda za ceno svojega življenja, tudi mi tako svetega Očeta.
Širimo Petrovo stavbo: da bodo tudi naši bratje zveličani. Odprimo jim oči! Molimo za nje! Ne jenjajmo, da bo Kristusov hlev edin, da bodo vsi s Petrom, kateri so blage volje. Vsi s papežem! Vsi podučeni, vsi tudi krepostni, Očeta ljubeči. Kdor ga ljubi, ga posluša, uboga.
Petrova ladij a, naša ladija. Petrova družba, naša družba. Petrova, Očetova, papeževa vlada, naša vlada, naše navdušenje.
Ponižnost.
Anton Komlanec.
n^plA beseda naj bo o tisti kreposti, katera je naredila Marijo iz dekle gospo in prvega LiJH zvestega angela za vojvodo drugih. To je tista krepost, o kateri posebej je rekel Gospod naš: "Učite se od mene: zakaj jaz sem krotak in iz srca ponižen!"
Ponižnost je krepost, katera pripisuje Bogu vse dobro, sebi pa slabost in grešnost. — "Jaz sem Najmanjši v hiši svojega očeta," je rekel Gedeon, čeprav je Bog ravno njega izbral za poveljnika svoje vojske. — "Jaz sem najmanjši med apo-stoli," je dejal sveti Pavel, dasi je prav on dobil naslov apostol narodov. — "Dekla sem Gospodoma," je izrekla Marija. — "Crv sem in ne človek," Je zdihnil trpeči Zveličar. Bog bodi milostljiv ^eni ubogemu grešniku," je molil cestninar. — Nisem vreden, da greš pod mojo streho", je odgovoril stotnik. — "Slava Bogu na višavah," so angeli peli. — "Ne meni, Tvojemu imenu slava,"
•je želel David.---To je ponižnost. Ponižnost
resnica o svoji lastni osebi. Zaveda se pepel-ničnega vzdiha: "Prah sem in pepel." V misli -11 Je podedovani greh: "V krivicah sem spočet in
v grehih me je spočela moja mati." Zato je zadovoljna z najslabšim mestom in slavi Boga, ne sebe.
Ponižnost je temelj pri hiši. Na njenem temelju vsa stavba sloni. Ponižnost je obvarovala Janeza Krstnika, da ni upadel njegov prekrasni značaj. Ko ga hočejo oklicati za Mesija, odvrne: "Njemu, Mesiji, jaz nisem vreden odvezati jermenov od njegovih čevljev." Ponižnost gledamo na najvzvišenejši Devici, ko veliča Boga, sebe pa imenuje "nizkost". Jo gledamo na Izveličarju, ko on, Gospod neba, svojim služabnikom, stvarem na zemlji, umiva noge. Jo gledamo na vseh izvoljenih . . .
Ponižnost pride od tam, odkoder vsak dober dar: "Prejeli boste moč od zgoraj!" — Zato ponižnost sabo nosi povišanje. Tudi ni mogoče drugače. Zakaj kdor sebe po resnici sodi, kdor misli, kaj je senca in v primeri z njo solnce, stvar in Stvarnik, ta nosi v sebi tisto, na kar more Duh resnice, Duh Sveti nasloniti vso svojo stavbo, tudi najvišjo svetost. — Zato še danes ponavljamo stotnikovo ime pri svetem obhajilu. Zato je napovedal Izveličar Magdaleni: "Povsod, koder ta evangelij, se bo imenovalo tudi njeno ime." —
In Mati božja je razumela: "Povišal je ponižne." — O Izveličarju apostol priča: "Zato ga je tudi Bog povišal." — In njegove z njim: "Bogovi ste!"
Potemtakem se ne bojmo priznati, kaj smo sami iz sebe: Slabost in grešnost! — Ce je v nas kaj božjih odlik, tedaj Bogu čast, ne nam. — Ponižnost je dar božji. Ce ga imamo, hvalimo Bo-
ga ; če nam ga manjka, prosimo zanj! Ponižnost je moč, vsajena v posvečujočo milost; zato obnavljamo krst in bii-mo s pomočjo Rešnjega Telesa in svete pokore. — Ponižnost je moč, katero vaja krepi, razvije, izuri. Vadimo se slaviti Boga, ga tudi v stvareh ubogati, v molitvi in peterih dejih zakramenta pokore izmivati grehe.
Kako je Bog v nas rastel.
Dr. K.
t> O smo bili še otroci, so nam pripovedovali o \ ljubem Bogu. Pripovedovali, kako je ve-v^j lik, dober, ljubeznjiv in usmiljen. In ker je bila očetova in materina ljubezen in dobrotlji-vost največje, kar smo poznali, predstavljali smo si Boga še veliko bolj dobrega kakor je bila naša mati, predstavljali si ga resnega, kakor očeta, ko-jega pogled sega v otroško dušo in vprašuje, če je tam vse v redu.
Prišel je čas, da smo začeli hoditi v šolo. Pouk tu se je pridružil pouku v domači hiši. Tedaj je začel Bog v naši duši rasti. Našemu pojmovanju o božji dobrotljivosti se je pridružilo pojmovanje o njegovem veličastvu, o njegovi svetosti, ki ljubi dobro, sovraži zlo, o njegovi pravičnosti, ki trpi zlo, krivico na svetu zelo dolgo, ki pa končno izreče sodbo zavrženja nad zakrknjenim grešnikom. In Bog je rastel nadalje v nas, ko smo pričeli spoznavati velikost njegovih načrtov našega odrešenja. Pričeli smo ga spoznavati v njegovem edinoroje-nem Sinu. Prišel je dan prve sv. spovedi, ko je božje oko na nas počivalo . . . Dan prvega sv. obhajila, ko se je izvršilo ono nepopisno združenje naše z Bogom, katere milosti polne ure ne pozabimo nikoli, kakor ne moremo pozabiti srečnih, krasnih dni naših otročjih let, naše mladosti. Takrat je obstajalo med Bogom in našo dušo naj-prisrčnejše razmerje. Takrat smo rastli mi ob Bogu k čudoviti čistosti, pobožnosti, naravni res-nobi in hrepenjenju, stremljenju po svetosti.
Prišli so dnevi viharjev, skušnjav, dvomov. Razni maliki so se porajali v naši duši zraven podobe edino pravega Boga . . . Maliki v človeških podobah, ki so hoteli prevpiti glas božji s hlinje-njem, vabljenjem, prošnjami .. . Potem drugi maliki . . . Zlato tele, malik slave, malik napredka, hrepenjenje po časteh in naslovih, in kakor se vsi ti maliki nazivajo, ki so se dvigali zraven podobe edino pravega Boga pogosto v prav demo-nično velikost.
Je-li rastel takrat v nas pravi in večni Bog? — V marsikaterem človeku Bog v onih viharjih
življenja ne raste. Pri mnogih postaja manjši in manjši, dokler popolnoma ne izgine. In te vprašamo kakega izgubljenega sina, izgubljenega očeta, zakaj je odvrgel od sebe vero svojih očetov, borno dobili pa tipičen odgovor: "Človek pač spremeni svoja naziranja, vedno ne more ostati P1'1 stari otroški veri."
Toda Bog je dober. In ker je dober, skrbi za to, da ne izgine popolnoma iz oči človeka, ki Je v nevarnosti, da bo pozabil na Boga. Bog pošilja svojega sla k vratom naše duše, ki ga naznanja od časa do časa, da nas vpraša, ali mu ne bomo zopet odprli svoje duše. Kdor razume opomin trpljenja, križa, ta bo Boga zopet našel, če ga je izgubil. Kdor razume opomin trpljenja, križa, tega bo zopet pripeljal nazaj k veri njegove mladosti. K Bogu njegove otroške vere! Kakor potrebne in vzvišene so razprave cerkvenih učenjakov o božjem bistvu — v križu, trpljenju, bedi ste samo dve besedi, s katerimi lahko nagovorimo neskončnega Boga, in te so: "Dobri Oče! Ljubi Oče!" Tako smo imenovali Boga v svojih otroških molitvah.
V trpljenju, v križu je rastel Bog z nann-Tu se je sklanjal doli k nam, da bi nas pritegnil k sebi, da bi postali zopet veliki. In če se nam v našem trpljenju pogosto zdi, da ljubeznjivega božjega obličja več ne vidimo, je to samo zato, ker ne gledamo dovolj visoko. Božje obličje je vedno nad nami — toda naše od solz motno oko išče p0' gosto v globočinah, kar je izgubilo, mesto da h' iskalo v višinah, kar hoče dobiti. Glej kvišku — v višinah boš našel božje obličje. Tu zre ljubez-njivo na nas in govori smehljaje: "Ti moraš biti še večji, ti moraš še rasti; v trpljenju te hočeif raztegniti, in če te tudi boli, samo da me boš videl prav blizo!" In videti božje obličje prav bliz°> to imenujejo cerkveni učenjaki visio beatifica, navadni ljudje, otroške duše nazivajo to — nebesa.
Kdor hoče čutiti Boga v svojem življenju, ima dovolj priložnosti za to. S tem nikakor nočemo reči, da ni druge poti k Bogu, kakor pot ču-
stva in osebne skušnje. Ne, pota razuma k Bogu so kraljeva pota. Pota razodenja božjega človeku so božja pota. Toda šele, ko se odloči človeško srce, da gre po obeh teh potih, šele potem bo postala iz teh pot zveličanja. Razum pravi o Bogu :
"On". Razodetje pravi o Bogu: "Jaz". Srce pa, ki se drži, oklepa Boga, ki ob njem raste, ki ob njem dozoreva do gledanja božjega — to srce pravi k Bogu: "Ti". — In ali moremo reči kaj bolj iskrenega???
Svetnik naše dobe, oče sirot, sv. Don Bosco.
N. N.
BILO je l. 1817. V Becchi je bilo silno žalostno. Majnikovo sonce je razlivalo svojo svetlobo in gorkoto po pokrajini, z obrazov revnih kmetov, ki s d delali na polju, je lil pot. Frančišek Ludvik Bosco, kateremu je bilo skrbeti za šest oseb, se je trudil in drl od ranega jutri do pozne noči, in ko se je nekega večera vrnil s Polja, premočen do kože, je šel neopaženo v klet. Čez štiri dni, katere je preležal v hudi vročnici, se je ločil od tega sveta. Žena in trije otroci so stali v solzah ob njegovem ležišču. Dveletni Janezek ni razumel, kaj se godi, in ni hotel za nobeno ceno iti proč od svojega očeta. Pozneje je Pripovedoval svojim sirotam v Turinu o tem trenutku: "Nisem imel še dveh let, ko mi je umrl oče, in se ne spominjam njegovega obraza. Spo-'ninjam se le materinih besed: "Nimaš več očeta, dragi moj Janezek." Vsi so odšli iz prostora, '{jer je oče ležal, le jaz sem hotel tam ostati. Pojdi, otrok, pojdi," je silila mati. "Ne grem in ne grem, če ne gre tudi ata z menoj," sem jaz odgovoril. "Le pojdi, otrok, le pojdi, sedaj nimaš več očeta." In po teh besedah me je prijela mati Za roko in me med solzami peljala seboj. Jokal sem tudi jaz, ker je jokala mati, saj pri teh letih °trok ne razume ničesar, toda njene besede: "ni-niaš več očeta," niso šle nikoli več iz spomina. Od te prve bolečine pa do petega leta nimam nobenega Klobokejšega vtisa."
Don Bosco, sam sirota, je poznal trdo usodo sirot. Mati ga je nežno ljubila, toda njegov starejši brat, ki si je lastil neko avtoriteto kot glava družine, je bil napram njemu precej trdosrčen. Toda Janez je bil izvoljen, in božja Previdnost je pripravljala bivališče v Turinu. Tisoči in tisoči turinskih sirot .zapuščenih in klatečih se po ^estu, trpečih lakoto, ginjajočih telesno in duševno. so potrebovali očeta. In razun v Turinu so Potrebovale še sirote po drugih laških' mestih, toda ne samo po teh, ampak tudi po mestih Pije-^onta, Francije, Nemčije, Španije, potrebovale 80 ga sirote za morjem. Moral je zgubiti očeta, bi poznal in razumel to izgubo in trdo življenje °troka — sirote. Poznal je je, zato je postal nji-
hov dobrotljiv, skrben oče. "Orphanorum pater — oče sirot", besede vklesane na njegovem grobnem pomniku, označajo delo, življenjski poklic Janeza Bosco, njegovo hvalo in plačilo.
Pij XI. je imenoval Don Bosco svetnika naše dobe. — Svetost pomenja zaupno zbližanje s Kristusom, podobnost z vrelcem vse svetosti in popolnosti. Svetnik je najkrasnejši dar, ki ga je dal Bog človeštvu. Božje usmiljenje in božja neskončna ljubezen daje, da se porajajo in rastejo svetniki v dobrobit človeka. V navadni zemlji se razvija s pomočjo milosti v močno drevo, v kojega senci uživajo mnogi njegove sadove in črpajo za se moč in silo.
Turin je bil veliko mesto, ko je prišel tja novoposvečenec Janez Bosco. Turin je bil mesto glavnih uradov, političnih homatij in revolucij-skega gibanja. Bil je pa tudi mesto zapuščenih. V verskem oziru so bile razmere nad vse žalostne. Ni sicer manjkalo tam karitativnih zavodov, toda niso zadoščali časovnim razmeram. Župnije so bile velike, bilo je pa premalo duhovnov, in mnogo teh, vzgojeni še v starem duhu, se niso mogli prilagoditi in vživeti v nove razmere. Verniki so se zgubljali, ker duhovni niso šli med nje, niso se veselili z njimi, niso žalovali z njimi, niso jih tolažili . . . Otroci revežev so bili prepuščeni sami sebi, preživljali so cele dneve zunaj doma, klatili se po ulicah, rastli v nevednosti in skaženosti, avtoritete niso poznali. Revolucijska in proti,-verska načela, gesla, so se hitro prijela mladine.
L. 1841 je bil Bosco posvečen za duhovna in v Turinu, v kolegiju "II Convitto Ecclesiastico" je hotel še bolj vglobiti se v bogoslovske vede. Pridno je proučaval vse, zraven pa opaževal ve-likomestno življenje. Videl je jasno, kako ateizem izrablja naprednost modernih ved, posebno fizike, bijologije in zgodovine proti razodeti veri. Brez potrebnega znanja se ni mogoče upirati sovražniku, Don Bosco se mu je hotel pa upreti. Hotel je zastaviti in je zastavil besedo proti besedi, resnico proti laži. Pisal brošure, v katerih
je obravnal najbolj pereča vprašanja takratnega časa, branil resnico, pobijal zmoto in laž.
Toda kaj bi pomagalo pisati knjige in brošure, če bi te ne prodrle v širšo javnost? Don Bosco je znal za njo pripraviti reklamo. Njegovi sobratje so se pogosto zelo razburili, zdelo se jim je zasmehovanje, poniževanje vzvišenih resnic, toda Bosco ni odnehal. Sovražnik je s pomočjo reklame kradel Cerkvi duše, zakaj naj bi jih duhoven, služabnik Gospodov, ne vračal Cerkvi s pomočjo reklame?
Svetnik naše dobe. Tisoče in tisoče letakov je razdelil po mestu, ni pozabil nobene hiše, nobene družine. Storil je, kar je mogel, dobrega za otroke, in je vse to vporabil v to, da bi ljudje poznali in slišali resnico. Sovražniki, posebno protestanje, so ga hoteli uničiti, mnogokrat so najeli morilce, da bi ga ubili. Toda vedno se je rešil, njegovo ime je postajalo vedno bolj znano, vse to je pa porabil v blagor neumrjočih duš, katere je ljubil iskreno kot goreč Gospodov služabnik. Ko so ga sovražniki napadali od vseh strani, ni izgubljal čas z napadi na njegovo osebo, jim on na to ni odgovarjal, pač pa z resnico pridobival nazaj zapeljane duše.
Bosco je razumel svojo dobo in je v tem oziru vsem katolikom vzgled in vzor. Kdo ne pozna njegovih besed, kojih resničnost se nam kaže v polnem obsegu, če vpoštevamo razmere takratne dobe. "Najpreje bom postavil tiskarno. Potem veliko tiskarno. In potem še več tiskarn." V zadnjih štirih desetletjih minulega stoletja, ko se je bil od vseh strani najsilnejši boj proti Cerkvi, je proglasil Don Bosco geslo. Proti besedi besedo, proti tisku tisk. V tem tiči njegova modernost, zato ga po pravici imenujejo svetnika nove dobe.
Seveda Don Bosco ni bil zadovoljen s samo besedo. Pijemontčani so praktični ljudje, in Bosco se je po tem ravnal. Besedi je sledilo dejanje in sedaj lahko rečemo, da so se spolnile Don Bos-cove želje.
Opazoval je in — videl. Oče sirot . . . Opazoval je otroke in mladino turinskih družin, videl njihov nraven propad . . . Ječe so bile napolnjene z doraščajočimi mladeniči. Mnogo mladih ljudi je prišlo za delom v Turin, bili so še pošteni, pobožni, v Turinu so se izgubljali in pogubljali. Danes so imeli delo, drugi dan so pohajkovali po cesti. Kakor je to videl znani Kolping v Kelmo-rajnu, tako je videl Don Bosco v Turinu nevarnosti takega življenja. Poskrbel je najprej za večerne kurze, kupil hišo, zbiral zapuščene, poučeval jih, odgajal jih, jim svetoval, bil jim oče in mati.
Potegnil jih je iz blata nenravnosti, razuzdanega življenja, postavil jih v novo življenje. Vzgojil je iz njih dobre obrtnike, ni pa pozabil pri tem na njihove duše, h katerim je imel lahek pristop, preskrbe] jim je dobre službe, ni pozabil nikoli na njihove družine.
In kako je prišel k nezaupnim mladim lju-dem? Bog mu jih je pripeljal. Bosco je vedel — njegove sanje so mu to pokazale — da bo njegovo delovanje med zanemarjeno mladino. Osmega decembra 1841, na praznik Brezmadežnega Spočetja, je pričel z delom.
Bil je v zakristiji, oblečen v mašna oblačila, da bi pristopil k oltarju, cerkvenik je šel iskat ministranta. V tem je vstopil v zakristijo 16 leten fant, v zanemarjeni, raztrgani obleki. Cerkvenik se je razjezil in zakričal nad njim. Fant sploh ni vedel, čemu je prišel v zakristijo. Cerkvenik mu jih je nekaj prisolil, in to je užalostilo Don Bosco. "Zakaj si udaril tega ubogega fanta? Tako ne smeš delati s svojimi prijatelji," je pri* govarjal cerkveniku. Moral je takoj, iti iskat fanta. Bosco ga je smehljaje nagovoril: "Ne boj se me, prijatelj moj, ti ne bom storil ničesar hudega. Kako ti je ime?" Vprašal ga je še o domu, o starših, ki so že umrli, o njegovi starosti itd-"Znaš brati in pisati?" "Ne znam". "Znaš peti in žvižgati?" Fant se je pričel smejati. Prijateljstvo med njima je bilo sklenjeno. "Si že bil pri sv. obhajilu? "Še ne!" "Pri spovedi?" "Ko sem bil majhen." "Moliš zjutraj in večer?" "Ne molim, ker ne znam." "Hodiš h krščanskemu nauku?" "Se bojim." "Zakaj?" "Me je sram. ker otroci vse bolje znajo in vedo ko jaz." "Ah bi prišel, če bi te jaz učil?" "Prav rad. Kda.1 začneva? Danes zvečer?" "Da." "Zakaj pa ne takoj?" "Kakor hočete." "Torej dobro. Ostaneš tu pri sv. maši, potem se bova pa začela učiti."
In po sv. maši mu je Don Bosco pol ure razkladal verske resnice. Potem ga je vprašal: "Ali boš zopet prišel?" "Gotovo bom." "Pa pridi, in še svoje prijatelje seboj pripelji!" Prišel je v nedeljo in seboj pripeljal 10 drugih dečkov iste starosti. To je bil začetek njegovega dela, katero je Bog tako blagoslovil.
Svetnik moderne dobe. Ne posnemajo 1' njegove vzgojevalne, odgojevalne metode ravno v naši dobi ne le katoličani, ampak tudi drugoverci? Ne delajo li salezijanske kongregacije ob periferijah velikomest pravih čudežev pri teh najbolj za" puščenih, najbolj ubogih, najbolj zanemarjenih dečkov?
* # *
Don Bosco je bil svetnik svoje dobe, je pa tudi svetnik /.a težka leta, katera ravnokar prebijamo.
Veliki papež Pij XI., ki je dobro poznal Don Bosco in občudoval njegovo delo, ta veliki duhoven, k' je toilkokrat kazal in javljal sočutje in razumevanje bolezni in potreb naših dni, je spoznal Jasno, določno, kako zdravilo so za te rane misli, ^etoda, delo, življenje duhovnika, ki so ga še za cas njegovega življenja nazivali "II Santo" — letnika. Ko je postal namestnik Kristusov na ZetTllii, je bil proces za Don Boscovo kanonizacijo
že v teku. Pij XI. je bil izvoljen, da konča "apostolski proces".
Dne 8. februarja 1928 je predsedoval kon-gregaciji, katera je proglasila, da je Don Bosco vršil svete čednosti, 19. sušca 1929 je bila potrjena resničnost dveh čudežev, ki sta se dogodila na priprošnjo Don Bosco. In 2. junija 1929 je bil ob navzočnosti 50.000 vernikov proglašen blaženim.
Dne 1. aprila 1934 je bil proglašen za svetnika. K tej slavnosti je prišlo nad 300.000 ljudi, več ko polovica iz drugih zemlja.
Sveti žarek luči večne, o, povej!
M. Elizabeta.
Sveti žarek luči večne,
ki prečul pred Njim si ure srečne, o, povej, povej Kam so misli Mu hitele, ko so zvezde v noč gorele?
Bdel je Jezus, mislil nate, mislil nate. molil zate.
Noč srebrna je žarela,
Jezusove vzdihe štela, žarek, si jih čul?
Kaj Srce je premolilo?
V	cilj kateri se izlilo?
V	vse molitve, prošnje svoje vpletalo ime je tvoje,
V tajnosvetih nočnih hipih
ti ob božjega Srca utripih si se radoval.
Veš udarcev vseh število?
Komu to Srce je bilo?
Vsak utrip ljubezni zlate bil je zate, čisto zate.
C*
Iutru noč se je umaknila,
se za zvezdo zvezda skrila, Jezus je ostal
Si ga prašal, koga čaka,
kam hiti mu želja vsaka?
Tebe čaka v zlati ječi, čaka te, da te osreči,
Če so
Kako znajo ti pobratimi v so-Vraštvu do vere in Cerkve gospodariti, kjer pridejo na krmi-Je priča Španija. Pod krinko
^Publikanizma so znali vreči v svoj
prevratni voz novotarij celo katoliško mladino. Ko so 0 dosegli, so pa obrnili orožje Cerkvi. Docela so ji zvezali °ke. 2 ognjem in mečem so se Vr£H nanjo. Leta 1931, ko so pri-
ramasoni in socialisti na
šli na krmilo, so požgali 55 samostanov in cerkva. Sledeče leto 51. Preteklo leto pa 50. Materialna škoda, ki so jo s tem povzročili, se niti približno ne da oceniti. Kajti med požganimi cerkvami in samostani so bili mnogi velikega zgodovinsko-umetniškega pomena z neprecenljivimi vrednotami. Jezuitski kolegij v Madridu n. pr. je imel knjižnico s 100.000 zvezki. Med
krmilu.
njimi tudi edinstvene bisere. Vse to so požrli plameni. In taka van-dalska banda se še jezi, če katoliški škof ali duhovnik sežge kake kosmate pesmi, ali krivover-ske spise, ki zastrupljajo duše. Upamo, da ne bo dolgo, ko bo probujena Španija tako temeljito pomedla s framasonsko-socia-lističnimi vendali, kot so: Italija, Nemčija in Avstrija.
Teksaški mučenci.
Oliver Murray, O. F. M.
ATHER Damian Nazaret, frančiškan, ki je spremljal 1. 1689 Alonso de Leon-ovo ekspe-dicijo, je imel v mislih, da bi pričel z intenzivnim delom med Asinais-Indijanci v Texas. Ko se je vrnil v kolegij v Queretaro, Mehika, predložil je načrt svojim predstojnikom, ki so takoj privolili v njegovo izvršitev. Vsled tega se je podal 1. 1690 Father Damian s 5 drugimi frančiškani na pot v provineijo Texas. Med temi peterimi so bili štirje patri: Mihael Fontcubierta, Casanas, Anton Bordoy in Anton Peresa. Ko so prekoračili reko Rio Grande, so prišli v ozemlje Asinais-Indijancev, nekako sredi meseca majnika, in 24. tega meseca so ustanovili prvo misijonsko postojanko, katero so imenovali San Francisco de los Texas. Indijanci so bili zelo prijazni in so z velikim veseljem poslušali misijonarje, ko so jim razlagali globoke resnice katoliške vere, katere se jih je mnogo takoj oklenilo.
Father Francis Casanas je kmalu ustanovil drugo postojanko, priučil se je kmalu indijanskega jezika, da je lahko redno pridigoval spreobrnjencem. Father Damian se je vrnil v Mehiko in prepustil skrb za misijonske postojanke Fathru Mihaelu. Kmalu pa so izbruhnile med njimi nevarne koze, za Indijance so skrbeli frančiškani, kojih ljubezen do nesrečnežev ni poznala nobene meje. Tudi Father Mihael je zbolel na kozah, in umrl, obdan od svojih sobratov, 5. februarija leta 1691.
Vedno več frančiškanov je prihajalo iz Mehike, število misijonskih postojank je naraščalo, dokler ni prišel 1. 1715 blaženi Anton Margil, pozneje znan kot texaški apostol. Njega so imenovali najbolj markantnega in najbolj svetega moža v zgodovini katoliške cerkve v Ameriki. On je bil pravi drugi sv. Pavel, taka je bila njegova gorečnost, da bi pridobil vse duše za Kristusa. Cerkev ga je proglasila "blaženim", in proces za njegovo beatifikacijo in kanonizacijo sedaj hitro napreduje. Rojen je bil v Valenciji na Španskem, 18. avgusta 1655. Janez Margil in Espe-ranza Ros so mu bili starši. Pri sv. krstu so mu dali ime "Louis Anton". Vsi svetniki so imeli dobre, pobožne matere, in tako dolguje tudi Anton svoj zgodnji pouk v verskih stvareh svoji materi; njen vzvišen zgled je skušal posnemati že kot otrok. Kot deček je skušal dejansko vršiti v vsem geslo sv. Frančiška: "In sanctitate et doctrina" — v svetosti in učenju. Ko mu je bilo devet let, je prejel prvo sv. obhajilo, cerkev je bila sedaj njegov dom. Največje veselje mu je bilo, če je mogel streči pri sv. maši, in stregel je, pri kolikor
je le bilo mogoče. S šestnajstimi leti je vstopil \ red manjših bratov, in veselje njegovih staršev« da postane frančiškan in duhoven, je presegal0 vse meje. Sprejeli so ga v konvent, ki so ga lia* živali "Kristusova Krona", od pričetka že je vsem zgleden novic, ki je iskal vedno najniz]a opravila, vsi so občudovali njegovo gorečnost v molitvi in njegovo mrtvičenje. Pri vsem tem Je imel pa ono frančiškansko dedščino pravega veselja in resnične prijaznosti, v vsem svojem značaju je bil nekako prava podoba očeta sv. Frančiška. Tudi tekom modroslovnih in bogoslovnih študij je ostal isti, vsled njegove nežne pobožnost' so ga tovariši šaljivo nazivali "nuno". S kakim veseljem je zrl v bodočnost, kako težko je pričakoval mašniškega posvečenja, kako se je pripravljal, da bi vredno sprejel to čast! Končno je napočilo najbolj krasno jutro v njegovem življenju, s kako radostjo je čul slavnostne škofove besede: "Tu es sacerdos in aeternum secundum ordinert1 Melchisedech" — Ti si na veke duhoven po Me}-kizedekovem redu. —
Cez malo let je bila njegova zgovornost na prižnici, njegova ljubeznjivost in modrost v sp°* vednici znana po vsej Španski. Ko je pa pris a iz Mehike prošnja, da naj bi se prostovoljno oglasilo 24 redovnikov za tamošnje misijone, se je 011 takoj priglasil brez vsakega obotavljanja za del« med Indijanci. Zabolelo je materino srce, ko J1 je povedal svoj ukrep, pa kot prava krščanska mati se je udala volji božji. Ko je stopil v Ve)'a Cruz na suho, bilo je mesto grozno pogorišče, mal.° poprej so mesto napadli in zažgali francoski P1" rati. Father Anton je šel naprej v konvent sv-Križa v Queretaro. V naslednjih letih je m^1; jonaril z drugimi sobrati po Mehiki in
centraln1
Ameriki. Ustanovil je kolegij naše ljube GoSPe Guadalupske v Zacatecas, in to je bilo, da se ,le odločil, da se poda v Texas. Kratko pred odhodom je pa smrtno nevarno zbolel na vročinski bolezn1' Njegovi sobrati so odšli v Texas brez njega, Ko prejeli od njega, kakor so mislili, njegov zadnJ1 blagoslov. Vzelo je več tednov, predno je okreva -potem se pa takoj podal za njimi. V januariJ 1717 je ustanovil misijonsko postajo Žalostne Ma tere božje med Ays-Indijanci. Meseca marca Je prišel k Adayes plemenu, ki so živeli v današnJ1 Louisiani, in je ustanovil postojanko San Migue' Ko je zvedel, da nimajo Francozi v
Machitoches
nobenega duhovna, je prepotoval 60 milj peš, " bi pri njih maševal, jim pridigoval, jih spovefia in obhajal. Ustanovil je tudi postojanko Sa'1 Francisco Solano, San Antonio, ki je sedaj meti0
Pola v Texas, San Francisco Xavier, in mnogo ^Ugih. Še danes kažejo Indijanci rodu Nacogdoches na studenec, ki ga imenujejo "vrelec očeta viargil". Ustno izročilo, podedovano od rodu do Jodu pravi, da je sveti mož s svojo molitvijo pri-lcal vodo iz zemlje, ko so se vsi drugi vrelci bili Posušili.
Prvi mučenik je bil brat Jožef Pita,, ki so ga 'Jipan Apaches umorili blizu San Xavier River. Obrnil je pozornost Indijancev nase, da je mogel "iti njegov tovariš, vojak. To je bilo 18. aprila ^21. — 25. novembra 1729 je bil usmrčen Fa-|her Juan de la Cruz. Father Alonso Terreros ravno končal sv. mašo v jutru 16. marca 1758, ko so Bidais-Indijanci napadli Apache-postojanko. Hinavci so se delali prijatelje in prosili duhovne z'd Priporočilno pismo na poveljnika bližnje utrd-e' Ko so dobili pismo, so prosili redovnika, da ■Pn spremlja. Ko so prišli do vrat, se je eden obrnil in ga ustrelil. Potem so se pa vsi vrnili j' hišo in ubili Fathra Santiestebana. Father Mi-Pnel Molina in še nekaj Špancev je ušlo; ko so Se v pozni noči ozrli nazaj na misijonsko postajo, videli rdeče nebo, Indijanci so zažgali cerkev 1,1 misijonsko hišo. Drugi frančiškani, ki so umrli [^'čeniške smrti v Texas, so: Father Jose Gauza-baI> ubit 1. 1772; "Silva, ubit 1758; Anton Diaz, l,8fnrčen 1. 1834; Zenobij Membre in Maxime Le
Clerqu, sta bila mučena 1. 1687. Vseh frančiška-nov-mučencev v Texas je bilo devet, to število prekaša samo število mučencev v New Mexico.
Drug Father Margil pa je vstal v osebi o. Jer-reja Garcia, ki je med leti 1760 in 1770 ustanovil misijonske postaje skoro po vseh krajih v Texas ozemlju. Sestavil je obrednik, ki naj bi pomagal duhovnom pri podeljevanju zakramentov, vseboval je narečja skoro vseh plemen na tem ozemlju. Za čas misijonskega delovanja o. Garcia jc obiskal škof Frančišek Bonaventura Tejada iz Guadalajara, tudi frančiškan, skoro ves Texas in v svojem poročilu na Rim pravi, da so vse postojanke v najboljšem stanju. L. 1690 so frančiškani zasejali seme katoliške vere v Texas. Vsled neprestanega gorečega dela je gorčično seme zrastlo v velikansko drevo.
Danes je v Texas nadškof i j a San Antonio, in 4 škofije: Amarillo, Corpus Christi, El Paso in Galveston. Cerkev postaja leto za letom močnejša, dasi ima še mnogo bojev z bigoterijo. Frančiškani provincije sv. Janeza delujejo sedaj tam, so vredni nasledniki svojih davno umrlih sobra-tov. Za nje je Texas, največja država v Uniji: Lone Star država. Okoli te zvezde pa je bliščeč venec, ki nas zagotavlja, da bo nekega dne ves Texas pripeljan v Kristusov hlev ...
Žrtev ljubezni.
M. Elizabeta.
V Tvoj tabernakelj pogled upira julijska roža, Tebi umira.
Zrno dehteče v cvrnju zgoreva, kadar kadilo k Tebi vzpuhteva.
Tvoje oltarje z žarom obliva bela voščenka, ko se povživa.
Tebi urrvira duša naj moja, žrtev ljubezni -hostija Tvoja!
Redovne sestre.
Mlad protestant je moral v bolnico v P. Vzgo-;lcn je bil v predsodkih zoper katoliško vero in '°Per redove. Katoličane je smatral za maliko-^alce in ničvredne lenuhe. Tako je slišal v šoli, je čital v romanih.
Predno je šel v bolnico, je vprašal v bližnji k°stilni, ali so tamošnje sestre-redovnice dostojne ®sebe in kako ravnajo z bolniki. Ko so mu zagodli, da mu bo dobro tam, se je opogumil in šel.
"Sprejem je bil" — tako je pisal pozneje v ^ ''ttiu .— tako prisrčen in mil, da se nisem mogel •■ l°sti načuditi. Vodo bi nosil v morje, ko bi hotel pripovedovati, koliko dobrot so mi se-I G ukazale. Nekaj pa ne morem pozabiti: nji-Potrpežljivost je neizčrpna.
Neke noči je privedla policija pijanega človeka. Pijanec je sestre za prijazno oskrbovanje sirovo zmerjal. Njegovo prostaško vedenje me je razjarilo. Sestra pa mi je rekla: "Ah, pustite ga! To so naši najljubši bolniki, ti nam pomagajo v nebesa. Vi nam k nebesom nič ne pripomorete, ko ste tako hvaležni."
Ta zgled potrpežljivosti je name tako vplival, da sem se po odhodu iz bolnice jel resno prizadevati, da bi spoznal katoliško vero.
Večkrat sem vprašal častite sestre, s čim bi se jim mogel obdolžiti. Rekle so mi: "S tem, da molite za nas in da ostanete dober in pošten človek."
Sv. Oče v Rimu za Rusijo.
N. N.
jjrjirllDELI smo, da je v Rusiji krščanska vera 'Lvpl krvavo preganjana, da se cerkve zapirajo ['lili in tabernaklji oskrunjajo. Vse to dela država in ista država hoče uničiti zakon, iztrebiti družino in navaja deco od nežnih let k bogoklet-stvu, neveri in zaničevanju Boga. Ustvarja se središče novega poganstva, ki besno napada vsako cerkev, da celo pojem Boga. Pogubljajo se neštete duše. Jasno je, da tega noben kristjan ne more gledati mirno, brezbrižno. Sv. Oče je moral spregovoriti.
Vsaka človeška duša je dragocen zaklad, ki je Kristusu Gospodu nad vse drag. Nobene duše, tudi ne duše najmanjšega noče Kristus pogubiti; za vsako dušo je prelil svojo kri. Papež je namestnik Kristusov na zemlji. On je poklican, da čuva in pase Jezusove ovce in jagnjeta. Čeprav Rusi ne priznavajo njegovega prvenstva, mora vendar skrbeti in se brigati tudi zanje. Ni mu in ne sme mu biti vseeno, ako velik narod propada versko in moralno. Kot najvišji pastir vse cerkve, mora rimski veliki duhovnik kazati na nevarnosti in klicati k poboljšanju. To je njegova dolžnost pred Bogom. In Kristusu samemu je odgovoren, kako jo izpolnuje. Prav zato mora sv. Oče skrbeti, da se povsod širi in krepi Kristusova vera. In kjerkoli opazi, da je vera v nevarnosti, mora nastopiti z vso odločnostjo brez ozira na osebe ali države.
Branitelj in zaščitnik vere ima nadalje dolžnost, da nastopi v obrambo in korist zaničevanega Jezusa. Človeška duša, oropana vere in najosnovnejših krščanskih načel, neizogibno podleže pogubi. Naloga cerkve je odstraniti to zlo, pa se boriti z ovirami, ki jih tuja roka navali na pot k popolnosti in resnice. Brezverska in protiverska politika določene vlade in zasebna notranja zadeva te ali one države. Ako se stvorijo središča proti-krščanskega sovraštva, potem bodo kot pohujšljiv zgled ogrožala celo ekzistenco svetovne verske kulture. To bi veljalo tudi že v slučaju, če bi v Rusiji vzniknil povsem zmeren ateizem. A mi vidimo, da je boljševiško brezverstvo osvojevalno, napadalno, sirovo in silovito, da vodi boj zoper Boga povsod, kjer se veruje, povsod kjer še stoje •svetišča in tabernaklji Križanega. Današnji moskovski oblastniki se ne zadovoljujejo samo s tem, da uničujejo ruski narod, marveč hočejo s svojo protiversko propagando "prosvetliti" ves svet. Zatirajo in pobijajo krščanstvo v Aziji, pospešujejo ateizem v Evropi in vodijo silovit boj proti Bogu. "Gorje tistemu, po katerem pride pohujšanje!" — in sv. Oče, da obvaruje svet pred
pogubnim okuženjem, mora javno povedati, je tisti, ki pohujšuje.
Končno pa sili že navadno, običajno sočutje s trpečim človekom vsakega kristjana, da obžaluje in pomiluje nje, ki so jim vzeli vero, zap''" cerkve in porušili svetišča. Organizirano bogO' kletstvo zoper Tistega, ki nas je s svojo smrt.10 na križu rešil iz prepada greha, nas kliče in vzp0"' buja, da s spravnimi daritvami in z gorečo molitvijo zadostujemo za krivice in sramotenja,^ jih mora prenašati Kristus Gospod in Zveliča1' Ako je to dolžnost vsakega verujočega človeka,116 moremo zameriti sv. Očetu, da je izpolnil to, za kar je bil poklican kot pastir vesoljne cerkve-Videli smo, da protiversko delovanje boljševiške vlade ne more biti notranja zadeva Rusije, prega* njerije mora izzvati proteste v imenu Boga samega, v imenu sv. vere, v interesu zveličan j a duš 1,1 slednjič iz razlogov navadnega sočutja. Iz tega izvira, da je sv. Oče Pij XI. ravnal s popolno P1'3' vico in ni mogel storiti ničesar drugega nego to, kar je storil.
*
Sleherni katoličan mora iti za zgledom svojega velikega duhovnika. Dolžnost veleva vsak' teremu verniku, da pomaga svojim nesrečnih ločenim bratom. Krščanski svet ne more prezret1 tega onečaščenja, ki so ga zagrešili boljševiki Pr0^ Kristusu in proti dušam. Pomoč je nujna . • •
A kako pomagati? Samo eno sredstvo 3e' ki nikdar ne odpove: — to je goreča molitev 11 Kristusu. Prosimo ga, da se usmili ruske cerkye in ruskega naroda, da olajša njegovo trpljenje 111 skrajša to bridko preizkušnjo, ki jo mora prenašati ruski narod. Sv. Oče je priporočil vsem toliškim kristjanom molitev k sv. Tereziji Deteta Jezusa, ki se je tolikanj žrtvovala za
širjenje
kraljestva božjega. Vsi in vsak se naj obrača nji ter jo prosi njene priprošnje za Rusijo. S tel*1 izpolni svojo krščansko dolžnost do trpečih in .i1111 uspešno pomaga. Cim hujše je preganjana ve1"3 v Rusiji, tim gorečnejša naj bi bila molitev kat° ličanov. Ruske cerkve so zaprte, a katoliške • odprte; v njih se naj dvigajo prošnje k Bogu! b ' Oče veruje, da bo ves katoliški svet v edinost1 njim molil za rešitev Rusije. Ako se bo izpolni val njegov klic, njegovo očetovsko vabilo, P° ^ bo dobrotljivi Bog prej ali slej stegnil svojo re-no roko nad težko preizkušano Rusijo.
	Iz kraljestva luči in teme.	
	P. H v, (jo.	
V nedeljo presv. Trojice je bila vsa župnija sv. Lovrenca v Clevelandu pokonci. Svojega prvega novomašnika domačega Pridelka je spremila k altarju. Rev. Ludvik Kužnik, sin tamkajšnje ugledne trgovske družine, je zapel svojo prvo glorijo. Župnija se je v polni meri zavedala tega svojega izrednega Praznika in ga temu primerno Proslavila. Domači župnik Rev. J- Oman, je tako ponosno hodil °krog, kot kak kralj, ko se mu je narodil princ prestolonaslednik. Nekdo je dejal, da bi si najrajši sonce za klobuk vtaknil. In Rev. Julij Slabšak, pomožni župnik, si je menda za en čevelj nog obrabil, tako je tekal okrog, da hi se vse v lepem redu izvršilo. On je tudi zamislil najganlji-
NOVA MAŠA.
vejšo točko programa, ki je mnogim izzvala solze. Ko je sprevod prišel pred angelsko mizo, je bil novomašniku s primernim, navdušenim nagovorom izročen no-vomašni križ in cvetlična krona. Nato je novomašnik pokleknil in pristopila sta presrečna oče in mati, da ga ob vhodu v najsvetejše še enkrat in zadnjikrat po-križata. Obema se je roka tresla ganotja, glas je bil zajokan in solze so jima igrale v očeh. Dopoldanska slovesnost je pri nabito polni cerkvi trajala cele tri ure. Vendar ji je ljudstvo ves čas pozorno in pobožno sledilo. Zvečer je bil slavnostni banket v tamkajšnjem domu, ki ga je kot stoloravnatelj spretno vodil Rev. Bombač. Govor je sledil govoru. Razni tuji in domači
častni gostje so g. novomašniku izražali svoje časti tke. Končno se je dvignil slavljenec dneva, g. novomašnik sam, ki se je v lepi, gladki slovenščini najprej ganljivo zahvalil svojim staršem, da je srečno dosegel svoj vzvišeni cilj. Nato se je obrnil še na ostale goste, se jim zahvalil in jih prosil, naj molijo zanj, da bi bil goreč in svet duhovnik. Vtis, ki ga je napravil na nas, je bil, da se je število slovenske duhovščine zopet za en biser pomnožilo. Naše veselje je bilo tem večje, ker smo videli pri novi maši kar celo vrsto slovenskih modroslov-cev in bogoslovcev, bodočih no-vomašnikov. Ze prihodne leto bodo trije dosegli isto srečo, dva iz župnije sv. Vida, eden iz župnije sv. Lovrenca. Castitamo!
REV. F. JEVNIK — SREBRNOMAŠNIK.
Dne 10. jun. je slovenski župnik v Forest City, Pa. Rev. F. Jevnik, obhajal svojo slovesno srebrno mašo. Na tihem je hotel Proslaviti ta svoj dan. Njegovi Udani župljani so bili pa drugačnega mnenja. In končno so 8a pripravili do slovesnega praznovanja srebrnomašniškega jubileja. Oddolžiti so se mu hoteli za vse, kar je v teku 11 let kar deluje med njimi, storil zanje, ^n tega je mnogo. Znotraj vsa Prenovljena cerkev, nove orgije, ki jih je kot strokovnjak v mu-z'ki oskrbel, križev pot in še Marsikaj, priča o njegovi goreč-n°sti za hišo božjo. Potem pa le-
pa sloga, ki vlada med njimi in župnijo. Iz srca častitamo njemu in župniji sv. Jožefa k temu jubileju. Zlasti nas veseli, da je srebrno mašo obhajal med svojim narodom. Novo mašo je 6. jun. 1909 zapel med brati Hrvati v cerkvi sv. Roka, Johnstown, Pa. Tja so se namerili njegovi starši, s katerimi je kot gimnazijec prišel v Ameriko. Zdelo se je že, da bo naš narod izgubljen. Kajti altoonska škofija, v katero je stopil, takrat ni imela nobene slovenske župnije. Svoje duhovsko poslanstvo je započel med tujci v Lloydell, Windber in končno med bratskim slovaškim narodom v Portage. A med tem
je grozilo, da bo slovenska župnija sv. Jožefa v Forest City, scran tonska škofija, ostala brez slovenskega duhovnika. Pozvan je bil, da jo on prevzame v oskrbo. Tako je prišel zopet med svoje rojake. Želimo, da bi med njimi obhajal tudi svojo zlato mašo. Z njim se njegovega srebrnega mašniškega jubileja raduje tudi njegov 84 letni oče, stara, močna vojaška korenina. Materi ni bila dana sreča, da bi mu stala za je ob novi. Se že raduje lepše on-srebrno mašo ob strani, kot mu stranske glorije. Umrla je 192(5. Gospodu srebrnomašnikti naše iskrene častitke!
SLOVENSKE ŠOLSKE SESTRE JUBILATINJE.
Letošnjo jesen bodo naše Šol-ske sestre slavine svoj srebrni Jubilej, kar so zastavile med a-
meriškimi Slovenci. Dne 21. sept. 1909 so se njih pijonirke: S. Bonaventura, S. Klotilda, S.
Avrelija in S. Pulherija poslovile od č. matere in materinega doma v Mariboru in se namerile čez
morje. Sam lavantinski knezo-škof Dr. Napotnik je ta dan v njih kapeli opravil sv. mašo, jim spregovoril v slovo in jih po-krepčal z angelskim kruhom za daljno pot. V III. razredu so preko Hamburga v družbi s podganami potovale proti svojemu v podrobnosti nepoznanemu cilju. Ko bi bile naprej videle vse pijonirske težave, ki so jih čaka-
le, bi morda eni ali drugi klonil pogum, ali bi jim bila pa č. mati rekla: "Ostanite doma! Ne bila bi mati, če bi vas v take razmere pošiljala!" Dobro, da jim je bila bodočnost z vsemi početnimi težavami in bridkostmi zakrita in pot nazaj predolga, ko so jim začele gledati v oči. Vspele so. Njih število je leto za letom raslo, deloma potom dotoka in
domovine, deloma po tukajšnjem naraščaju. Danes imajo že lepo ameriško provinci j o. Cesar posebno pogrešajo je primeren ma-terni dom. Na papirju ga že imajo. Ko bi jih ne bila zajela depresija, bi ne bil samo na papirju, ampak bi že krasil njih prijazni asiški griček. Mi jim želimo, da se jim s pomočjo božjo in naroda tudi ta želja čim prej uresniči.
Iz Aisti pri Milanu v Italiji poročajo o nekem novem čudežnem pojavu, sličnem onemu v Limpias, ki je nekaj let nazaj vzbujal pozornost celega sveta V tamkajšnji cerkvi "Oblatov sv. Jožefa" so začele Kristusove rane krvaveti. Prvič se je to zgodilo pred več pričami 11. avg. 1933, ne da bi širša javnost kaj
KRVAVEČI KRISTUS.
o tem slišala. Iz srčne rane Kri-žanega je celih 10 minut tekla sveža kri. Ker se je to pozneje večkrat ponavljalo, je škofijska oblast zagonetni slučaj dala od Specialistov preiskati. Najprej so kri poslali v analizo kemičnega laboratorija turinskega vseučilišča. Tam so strokovnjaki dognali, da je človeška kri. Nato so več mesecev še Kristusovo te-
lo preiskovali, če ne gre morda za kak naravni čudoviti pojav ali celo goljufijo. Ker niso ničesar takega dognali, je cerkvena oblast to čudo, ki se zdi, da more biti le nadnaravnega izvora, objavila. O nadaljnem razvoju te zadeve, glede katere se zdr-žimo vsake sodbe, bomo še poročali.
Sredi aprila so se v Rimu zbrali narodni voditelji "Družbe za razširjanje sv. vere", da podajo vsak svoje poročilo o njenem stanju po katoliškem svetu. Zastopani so bili vsi katoliški narodi. Poročilo vrhovnega vodstva omenjene družbe, je jako razveseljivo. Med tem ko se krščanski narodi pogrezajo v temo novega paganstva, se staropaganski narodi koprneče ozirajo v vstaja-
MISIJONSKA POMLAD.
jočo krščansko zarjo. V Indiji, politično tako vulkanski je za evangelij tako bogata žetev, da je misijonarji ne moi-ejo pospraviti. Na Kitajskem, ki jo tepe šiba za šibo, je bilo v preteklem poslovnem letu "Družbe za razširjanje sv. vere" 70.000 samo odraslih krščencev. Kljub temu, da misijonski prispevki vsled svetovne gospodarske krize, zaostajajo za onimi prejšnjih let, je bilo ustanovljenih mnogo no-
vih misijonov in misijonskih armada se je znatno pomnožila. Misijonsko navdušenje je vsepovsod zagorelo v pravi kres. Tudi naša mala Slovenija je zakurila tak misijonski kres, kot še nikoli v svoji zgodovini Je pač res, da kadar je katoliška cerkev najbolj preganjana in te-pena, razvija najživahnejšo delavnost in doseza najlepše vspehe.
Dolgo je ta zgodovinski "vele-mož" čakal na svoj spomenik. Zdaj so se ruski boljševiki vendar spomnili njegovih "zaslug" za človeštvo in mu v Swiaču ob Volgi postavili ogromni spomenik. Nekaj časa se niso mogli zediniti komu njegove sorte, ali Kajnu, ali Luciferju, ali Judežu naj ga postavijo. Končno so se
tfENIK JUDEŽU IŠKARIJOTU.
odločili za Judeža. Njegova orjaška postava, Luciferjevega pogleda, ima proti nebu stegnjeno roko, krčevito stisnjeno v pest, kot bi hotel reči: Še od tam doli te bom vrgel! Malo čudno je, da so se boljševiki za njega odločili. Saj je on kot nalašč za patrona kapitalistov, ki jih oni vendar
tako sovražijo. Vsekako bi bil zanje bolj primeren Lucifer, s katerim so v prvem kolenu v sorodu. Morebiti se bota pa nas Jontes in Barbič Kajna usmilila-ker sta taka mojstra v kolu m začela zbirati sklad—saj ne bo treba ravno milijonskega —- da še on dobi spomenik. V Lucifer-ja tako ne verujeta.
Preteklo leto je imela tudi ka-_°hška cerkev v Ameriki izredno obro žetev glede konvertitov. ''adni seznam jih izkazuje "181. Toda iz drugega, povsem Rešljivega vira zvemo, da jih 'e bilo 60.322. To je 13.881 več kotT 1932. Mnogo jih prej sploh 111 Pripadalo nobeni veri in cer-
To je bil rajni belgijski kralj 'oert. Ko si je njegov sin pre-'^olonaslednik, sedanji kralj , e°Pold III. izbral za nevesto 8vedako princezinjo, takrat še t)r°testantinjo, Astrido, je odloč-zahteval, da morajo biti dani VRi Pogoji, ki jih zahteva kato-lf>ka cerkev, preden tak mešan zakoiT dovoli. Ti so: Poroka mo-'a biti po katoliškem obredu. Vsi otioči otroci morajo biti kato-*sko krščeni in vzgojeni. Kato-"ški del mora vse storiti, da ne-
V MATERINO NAROČJE.
kvi, ali pa so bili člani raznih protestantskih sekt. Da njih število narašča, je pač vzrok ta, ker so se cerkveni krogi začeli bolj zanimati za to misijonsko polje. Prej so jih preveč slepile številke na račun katoliških priseljencev. Oni so pred vsem množili število katoličanov, dasi ne
vedno veselja. Odkar je pa ta vir zamašen, je bilo treba odpreti drugega, če naj katoliška cerkev v Ameriki še raste. Cim več pozornosti in nege bomo obrnili temu misijonskemu polju, tem večji bo naš vsakoletni prirastek. Obdaja nas zlat misijonski rudnik, ki ga treba izrabiti.
ODLOČNI KATOLIŠKI KRALJ.
katoliškega vsaj polagoma obrne h katoliški veri. Šele ko so bili ti pogoji dani, je privolil v že-nitev. Prišle so pa še druge težave. Malo pred poroko se je Albert mudil na prijateljskem obisku pri švedskem kralju. Ta mu je izrazil željo, naj bi se pred katoliško poroko v Brusslu ista radi švedskih protestantov najprej izvršila po protestantskem obredu v Stockholmu, ah če že to ni mogoče, vsaj kaka poroki slična slovesnost. Albert pa je to odklonil, češ, da bodo
protestanti iz tega kak verski kapital kovali. Nato je švedski protestantski primas izrazil željo, če bi smel kot gost prisostvovati katoliški poroki v Brusslu. A mu je Albert v rokavicah povedal, da bi mu to ne bilo drago. Princezinja Astrida, sedanja kraljica, je bila še štiri leta po poroki protestantinja. Nato je iz lastnega nagiba in prepričanja prestopila v katoliško cerkev, kar kaže tudi njeno življenje.
ŠE
španski vseučiliški profesor ^dicine Dr. Canada, ki je bil ')rej izrazit in borben socialist, Se je oklenil katoliške cerkve. Ob * 'liki nekega vseučiliškega ^avlja v Sevilji je javno izpo-edal katoliško vero in vstop v JatoliŠko cerkev. Žalostno stanje Penije, zlasti pa njene mladine 0 framasonsko - socialistični rahov]adi in vandalstvu, ga je
EN SPREOBRNJENI SOCIALI
privedel do tega koraka. Izjavil je, da more Španijo samo vera rešiti. Zato je pozval starše, naj svoje otroke vzgajajo v strogo katoliškem duhu. Meni se sploh čudno zdi, kako more biti kak izobražen človek, kot so vseučiliški profesorji, socialist ali komunist. Edino na ta način je možno to umeti, da se taki možje navadno zelo malo spoznajo v
resničnem, praktičnem življenju. Njih znanost je, kot pravimo, pretežno teoretična, papirnata. Na papirju se pa često kak nauk še precej dobri sliši. Šele, ko je v življenju meso postal in sad rodil, se vidi, da je smrtonosni sad drevesa sredi raja. Hvalevredno je vsaj to, da taki možje, ko so enkrat videli sad, takim naukom hrbet obrnejo.
^retečeno veliko soboto je ^.Uski princ Friderik Leopold v k prestopil v katoliško cer-2e delj časa je bil v prija-. iskih stikih s katoliško misi-'^sko družbo "Očetov božje be-^ e '• Ko se je odločil za pre-P> se je zatekel v njih samo-^ Pri sv. Rupertu pri Solno-c'u, kjer ga je tamkajšnji
PRUSKI PRINC KONVERTIT.
predstojnik poučeval v katoliškem nauku. Odtod je šel v Rim, v glavno hišo iste misijonske družbe, kjer je imenovanega dne v samostanski kapeli izpovedal katoliško vero. Velikonočno nedeljo je prejel prvo sv. obhajilo. Princ ima 38 let in je jako izobražen. Konvertiti iz hoenzoller-ske cesarske hiše so jako redki. Kajti ta hiša je znana kot trdo
protestantska. Ko je pred leti ena izmed princezinj, bližnja so-rodnica bivšega cesarja Viljema, postala katoličanka, se je cesarju silno zamerila. Baje ji je pisal: "To sramoto mi narediš, da se okleneš cerkve, ki jo jaz sovražim!" A božji duh veje, kjer hoče, če je kakemu kajzerju prav ali ne.
m/s
Roža pasijonka.
Vtisi iz Konnersreutha. — Nadškof dr. Karel Kašpar.
(Dalje)
1. SLIKA.
r/r\iiDPRLA je svoje krasne bledo modre oči in strme z razprostrtimi rokami gledala pred m se kake tri minute. Bil je trenutek, ki ga je težko pozabiti. Od tega hipa dalje ne ve, kaj se godi okrog nje, do sobote zjutraj po svetem obhajilu. (Po velikem petku se predrami šele ob peti uri zjutraj na praznik.) Nato se je zgrudila na pernico, na katero je mirno položila roke.
V celoti sem videl štirideset takih slik ali prizorov (vizij); skušal sem jih spraviti v sklad s trpljenjem Kristusa Gospoda, kakor ga opisuje-jejo sveti evangelisti. Trditi seveda ne morem, da se nisem zmotil; to je le moja kombinacija, ki
sem jo označil z besedico morda, najbrž, zdi se,1 dr. Le, če jo je vprašal župnik v tretjem stan.111, vemo za gotovo iz njenega odgovora, kaj Je videla.	.<
Po končani zadnji večerji je izpregovo1' božji Zveličar genljivo besedo za slovo in odmo 1 pomenljivo velikoduhovniško molitev. Nato Je vstal ter šel z apostoli iz dvorane zadnje večer.1e na vrt Getzemani na Oljsko goro. Rezika vi vse to, kakor bi se godilo vpričo nje. Dvoran0 zadnje večerje je ob drugi priliki podrobno oP1* sala. Cez kakih pet minut, kakor bi jo neW zgrabilo, Rezika znova sede.
2. SLIKA.
S široko zaprtimi očmi, nepremakljiva kakor soha, gleda srepo predse, z razprostrtimi rokami, polna občudovanja nad tem, kar se godi, a česar ne razume. Po treh minutah se znova zgrudi na posteljo.
Kaj je-li videla?
Gospod Jezus se je podal okrog desete ure zvečer z cnajsterimi apostoli iz Jeruzalema skozi dolino Jozafat čez potok Cedron na Oljsko goro, na katere vznožju je bil vrt Getzemani. Tri izmed njih: Petra, Jakoba in Janeza, ki so bili nekoč priče njegovega poveličanja na gori Tabor, in ki bi naj zdaj videli njegovo smrtno bridkost, je vzel
s seboj, ostale učence pa je pustil pri vhodu.
Božja narava Kristusa Gospoda se je bi ^ takorekoč popolnoma skrila. In ker je Gosp0 hotel prinesti nebeškemu Očetu za grehe svej# najpopolnejšo daritev, trpi v človeški naravi, ko' kor je pač trpeti mogel. In začel se je žalost1 in trepetati in se od groze tresti. "Moja duša Jp žalostna do smrti. Ostanite tukaj in čujte z noj." Tn se je odtrgal od njih nekako za Uica! kamna, kakih petdeset korakov. Tam se je vrge z vsem telesom na zemljo ter molil: "Moj ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene; vel1' dar ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti."
3. SI
Cez kakih pet minut se Rezika dvigne, gleda pred se, njene široko odprte oči so naenkrat polne najčistejših solz, kot kristal, dočim se v njenem obrazu razodeva mirna bolest.
Kaj je doživljala?
Po daljši molitvi se je Kristus Gospod vrnil k apostolom, iščoč pri njih tolažbe, pa jih je našel
speče. In je rekel Petru: "Tako niste mogli ^ uro čuti z menoj? Cujte in molite, da ne pa"6, v skušnjavo. Duh je sicer voljan, ali meso Je slabo."
Po kakih treh minutah znova klone na leži^e' da preživlja, kar je videla. V tem zopet sede-
4. SLIKA.
Njeno obličje dobiva bolesten izraz. Spodnje očesne veke rde v opekasto rdeči barvi. Hipoma zopet pada na posteljo.
Zdi se, da vidi, kako se je Gospod vrnil na svoje mesto in molil; "Moj Oče, ako ne more ta
kelih mimo iti, ne da ga pijem, zgodi se tvoja lja!" Vnovič pride k apostolom in ko jih vl spati, jih pusti in se vrača na prejšnje mesto, v tretjič ponavlja isto molitev,
5. SLIKA.
Rezika se dvigne in sledi vsemu — kakor Prej — z razprostrtimi rokami. Obličje njeno "na silno bolesten izraz. Naenkrat se nasmehlja. Zdi se, da zato, ker vidi angela, ki se je prikazal Gospodu in ga tolažil. — Zveličarja je potem objela nova smrtna bridkost in molil je še prisr-er|eje, iskreneje. Vedel je namreč, kaj ga čaka. Kakor vsaka človeška narava, se je tudi njegova branila trpljenja. Smrtni strah je bil tolik, da niu je izstopil krvavi pot, ki je v kapljah lil na Zemljo. Zato tudi Rezikino obličje dobiva pre-bolestni izraz in sveža, lepo-rdeča kri ji teče v potočkih iz oči po obeh licih. Včasih grabi z roko na srce, kjer čuti veliko bolečino. Srce pričenja Pri tretji Zveličarjevi molitvi krvaveti.
Kristus Gospod se vrača po tretjem smrtnem boju k apostolom. Ti so zopet spali, a njegov prihod jih je prebudil. — In jim je rekel: "Spite zdaj m počivajte," to je, zdaj bi že mogli spati. "Glejte, Približala se je ura, v kateri bo Sin človekov izdan v roke grešnikom. Vstanite, pojdimo! Glejte, kateri me bo izdal, se je približal."
Rezika se zgrudi na posteljo. Župnik jo kliče : "Rezika!" — Ona: "Kaj ?" — Župnik: "Rezika, pripoveduj nam, kaj si videla!" — Rezika: "Kdo si ti?" — Župnik: "Jaz sem župnik; povej nam, kaj si videla!" — Nato Rezika ponavlja, kar si je zapomnila iz molitve Gospodove, (poslužuje se aramejskega jezika, ki ga ni nikdar študirala in nikdar prej slišala), tako na primer začetek: Abba (Oče) in drugo. Med pripovedovanjem se ponovno prijema za srce, katero krvavi. Z obraza li odseva velika bolest. Ponovno kliče: "Zveličar, Zveličar! (tei sebudah—bodi volja tvoja—se spominja iz Kristusovih besed.) — Dalje omenja speče (Schloferer) t. j. apostole. "Mladi mož (Ja-Pez) je imel na sebi tako malo obleke."
Na župnikovo vprašanje, da-li je Zveličar tarnal in tožil, odgovarja: "Da!" In sliši Shelam lih Marijam kaseta — Mir tebi (naša "Zdrava" Marija, milosti polna). Videla je tudi angela, ki pa je bil drug nego "takrat" (morda misli s tem sv. Mihaela pri padcu angelov ali nadangela Ga-briela.) —
Župnik jo vpraša, kdo je bil z Zveličarjem v vrtu. In trpinka odvrne: "Mladi mož (Janez), starejši in še starejši." — "In koliko jih je bilo zunaj?" — "Eden, eden, eden, eden, še eden, še eden, še eden." —
Tu se je zopet vzdignila. Judovski zbor velikih duhovnikov in ljudskih starešin je poslal oboroženo tolpo z Judom na čelu, ki je stopil k Jezusu in rekel: "Pozdravljen, Učenik!" in ga je poljubil. — In Jezus mu je rekel: "Prijatelj, za to si prišel!" In da bi mu dokazal, da je vsemogočen, da ve, kaj ta njegov poljub pomeni, nadaljuje: "Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega!" In je pristopil k množici ter vprašal: "Koga iščete?" In ko so rekli: "Jezusa Nazareškega," je odgovoril : "Jaz sem." In te besede so tako učinkovale, da so kakor omamljeni padli na tla. Jezus bi bil zdaj mirno lahko odšel. Toda iz ljubezni do naših duš, ki bi bile po smrti zavržene, je hotel biti pokoren svojemu nebeškemu Očetu do smrti.
Zato se ni odstranil, temveč je dovolil, da so se zavedli, nakar jih je zopet vprašal, koga iščejo. In na besede: "Jezusa Nazareškega" jim je rekel: "Povedal sem vam že, da sem jaz." — Nato so stegnili roke po njem in ga prijeli. Peter pa, ko je to videl, je potegnil svoj meč, mahnil po služabniku velikega duhovnika, Malhu, in mu odsekal desno uho. Jezus ga je za to pokaral in Malhovo uho ozdravil.
Vse to, se zdi, vidi Rezika v naslednjih štirih prizorih:
6. SLIKA.
Rezika vidi prihajajočo tolpo. Ponovno se °zira z bolesti polnimi pogledi na razne strani; s Posebnim gnusom pogleduje na enega, ki si je največ drznil. Klone nazaj na posteljo. Z levo roko 8e drži za srce in kliče: "O Zveličar!" Sliši besedo "Machar" (ali mahar, t. j. jutri, kakor bi bil
nekdo Zveličarju tako grozil). Govoreč sama sebi. navaja nekatere spomine iz spremenjenja kruha, potem o Lazarju in pripomni: "ta (Zveličar) zmore vse." Omenja tudi, da so imeli "goreča drva" (haklje).
7. -SLIKA
Cez trenutek se zopet dvigne in gleda predse, ko so najbrž zmerjali zvesti apostoli izdajavca
Kri ji še bolj teče iz oči. Padajoč na ležišče pla- T , T. .. ,	,	„, .. ,. , . ,
ka "t>- n ,-v i, ..i ¥ y	■ /. i	Juda. — Rezika kliče: O, ta mraz! (čuti hlad
Ji Zveličar, kakor ti hočeš z menoj, (tako se
llaJ zgodi). Ti to najbolje razumeš." — Sliši one noči, ko se je pozneje straža grela pri ognju).
aramejske besede: "Gannabha (tat), Gannabha, Magera ,(prešuštnik, zapeljivec, pogubitelj). Ta-
— Opazujem stigme na roki; leva je obvezana, na desni je stigma še zasušena.
8. SLIKA.
Rezika zopet sede, steguje po nekom roke in se smehlja. Zdi se, da vidi Judo, ko poljubi Gospoda in meni, da dela to iz prijateljstva. Kmalu nato pa dvakrat po vrsti skrivi obraz, kakor da jo je prevzela strašna bolečina, in klone nazaj na vzglavje.
Na župnikovo vprašanje odgovarja: "Zveličar j a iizdaja." Cuje, kako je Kristus Gospod rekel: "Ješua anah (Jezus jaz, t. j. sem.)" — I" zopet psovke: "Gannabha, Magera in trikrat Mahata. Juda, Juda — so kričali: Magera, Magera, Mahata, Mahata!" (Mahata: grešnik, grdim, nič-vrednež.)
9. SLIKA.
Trpinka se zravna pokoncu, steguje roke z uho (hat anpappt). Nato Zveličarja zvežejo m neizmerno bolestnim pogledom, klone na vzglavje, , Rezika žalostno tarna in zdihuje. Rane na roki joče, tarna in zdihuje: "Ti to moreš, ti to moreš!" začno krvaveti. Kliče: "Zveličar, rada, Zveličal", Vidi, kako vsi padajo, in na povelje Gospodovo: rada!" — Kumu (vstanite) vstanejo. — Malhu je "prilepil"
10. SLIKA.
Obe roki močno krvavita, tako, da je tudi obveza leve roke prežeta s krvjo. Tudi oči bolj krvave. Vzravnana (sedeč) ima Rezika neizmerno bolestno obličje. Vije roke in padajoč na ležišče zdihuje :"0, Zveličar!"
Gospod župnik me je prosil, naj ji dam blagoslov. Dasiravno ima oči hitro potem, ko začno krvaveti, zalepljene s krvjo in radi tega nič ne vidi in sem jo blagoslovil brez besed, je vendar ta hip čutila moč blagoslova, pozabila na bolečine, se smehljala in gladeč se po telesu, ponavljala: "to je dobro, to je dobro!"
Vidi, kako vodijo Zveličarja čez potok Ce-dron v Jeruzalem. Na župnikovo vprašanje razlaga :"Pahnili so Zveličarja v potok blizu mostu.
Meni se tako smili!" — Iz odlomkov razberemo^ "Oblačilo je mokro. Zveličar se je spodtaknil-Zelo ga pomiluje.
Zopet jo blagoslovim, in Rezika, kot da v tem trenutku ne čuti bolečin, se smehlja.
Iz sv. pisma vemo, da je šel za sprevodom v nekoliki oddaljenosti mladenič, odet na golem telesu s platnenim oblačilom. In so ga prijeli, oT1 pa je pustil ogrinjalo v njihovih rokah ter zbežal Rezika je kesneje pojasnila, da je bil sv. Janez.
Medtem opazim, da grebe z roko po posteljnih prtih in vzglavju, na kar opozorim župnika. Dihanje ji postaja težavno, potrebuje zraka. Zato smo odšli na hodnik in pustili vrata odprta. prezračenju je ponavljala: "To imam rada."
11. SLIKA.
Kristusa Gospoda so peljali najprej k Anu, bivšemu velikemu duhovniku in Kaifovemu tastu, v čigar palači je bržčas bival. Zdi se, da je bil Ana glavni snovatelj in povzročitelj zarote proti Kristusu in takratni veliki duhovnik Kaifa mu je s tem hotel napraviti veselje.
Ana je vpraševal Jezusa o njegovih učencih in njegovem nauku. Jezus mu je odgovoril: "Jaz sem očitno govoril svetu; vedno sem učil v shod-nici in templju, kjer se shajajo vsi Judje, in na skrivnem nisem nič govoril.. Kaj vprašuješ mene? Vprašaj tiste, ki so slišali, kaj sem jim govoril; glej, ti vedo, kaj sem povedal." Ko je pa to rekel, je eden izmed služabnikov, ki je stal zraven, Jezusa udaril in rekel: "Tako odgovarjaš velikemu duhovniku?" Jezus mu je mirno odgo-
voril: "Ce sem napak govoril, spričaj, da napak, če pa prav, kaj me biješ?" Radi tega je bil Ana v še večji zadregi in je poslal Jezusa zvezanega k velikemu duhovniku Kaifu.
Rezika to vidi. Vzravnavši se, se na nekoga obrača, vije roke, jih razpenja, stiska pesti in v obrazu razodeva jezo, bržkone, ko je Jezus preje udarec. Na to pada na posteljo.	(
"Župnik jo vpraša, kaj je videla. "I mog nit, mu odgovarja, "i mog nit". Nočem (tega prip0" vedovati), nočem! Kdor nima rad Zveličarja, tega tudi jaz ne maram."
Župnik vprašuje, če so tam tudi drugi. "Mnogo! Eden je udaril Zveličarja v obraz." ^ vzklika: "Zveličar, mi te imamo radi. Ti si tako dober!" In na njen poziv mora župnik ponavlja'
ti: "Zveličal-, mi te imamo radi, Ti si tako dober." Ko je to za njo ponovil, je pristavila: "Tako je dobro."
Župnik nam je rekel, da jo rane na rokah silno bolijo, ker krvave. Nekako v tem času je fJeter prvikrat zatajil Gospoda. Ko so Jezusa v.]eli, so apostoli razbežali, a Peter in Janez sta Se kmalu vrnila. Janez, ki je bil znan velikemu duhovniku, je vstopil na dvorišče, kamor je po njegovem posredovanju prišel kmalu tudi Peter. Rojaki in služabniki so si zanetili ogenj. Janez •le hitro nato odšel obvestit Marijo, kaj se je zgodilo. Peter pa je sedel zunaj na dvorišču. In stopila je k njemu neka dekla in dejala: "Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem." On je pa pred vsemi tajil, govoreč: "Ne vem, kaj praviš." In petelin je zapel. Čez nekaj časa ga je znova sumničil eden izmed služabnikov, Pater pa je zopet tajil, ni sicer s prisego: "Ne poznam tega človeka."
Čeprav je bila vpeljana navada, da se nobena sodna obravnava ne sme vršiti ponoči, zlasti če je slo za obtožencevo življenje, in čeprav je bilo šele Po polnoči, so se zbrali pri Kaifu člani velikega zbora v obilnem številu. Ze zavoljo tega je bila obravnava neveljavna. Razven tega je moral obtoženec imeti branitelja, predsednik je bil zavezan varovati strogo nepristranost, zaslišati bi morali tudi priče, ki bi mogle pričati v obtoženčevo korist, preiskati bi morali, če so nasprotne priče Poštene in verodostojne, zaslišati bi jih morali Posamezno in šele, kadar bi se vsaj dve priči točno
12. SI
Rezika nenadoma sede — razprostre in spe-nja roke — obrača se proč s studom in grozo — zdi se, da doživlja prizor, ko krive priče pričajo zoper Gospoda — obličje ji je polno bolesti — z zaprtimi očmi se ozira kvišku, in tam kakor bi se Razgledovala (veliki zbor je zasedal v gornjem delu.) Nato se zgrudi in govori sebi:
"O Zveličar, ti si odšel in jaz tudi grem. — ^ Zveličar, ko bi te vsi ljubili! Ne pusti me od sebe; a jaz bi-tudi nikdar ne šla od tebe! In ti
v vsem strinjali, bi smeli njih pričevanje priznati, končno veljavno razsodbo bi morali izreči ne taisti dan, ko se je sodba vršila, marveč šele drugi dan.
A od vseh teh predpisov niso nobenega izpolnili. Ko se izpovedi prič, dasi ravno so bile vse hkrati zaslišane, niso ujemale, in je razventega Kristus Gospod načelno molčal, se razjarjeni Kaifa oprime zadnjega sredstva in kliče: "Zarotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus, Sin živega Boga?" — Zdaj seveda Jezus ni smel molčati, ker bi njegov molk utegnili razlagati kot zanikanje. Zato mirno odvrne: "Ti si rekel!" Hkrati pa pripomni, da bo kmalu videl jasne dokaze njegovega božanstva.
Hinavski Kaifa si pretrga oblačilo govoreč: "Boga je preklel — kaj še potrebujemo prič?" In je pozval člane velikega zbora: "Kaj se vam zdi?" Oni pa so vpili: "Smrti je vreden!" Možje pa, ki so ga imeli zvezanega, so ga zasmehovali in bili, zakrili so mu oči, bili ga v obraz in ga vpraševali: "Prerokuj, kdo te je udaril?" In mnogo drugih bogokletstev so govorili zoper njega.
In tedaj, ko so opljuvanega Jezusa peljali čez dvorišče v ječo, je Peter v tretje prisegal, da ga ne pozna. In takoj, ko je še govoril, je petelin zapel. Gospod se je obrnil in se žalostno ozrl na Petra, in ta pogled, spremljan od milosti božje, je zadostoval! Peter s ponudeno milostjo sodeluje, zapusti bližnjo priložnost v greh, gre ven in se bridko zjoka.
Vse to vidi Rezika v sledečih slikah.
/IKA.
bi tudi tega ne mogel storiti, ker si predober!" . . .
Ko bi le ta Ohrwaschelabschneider (Peter) . . . Medtem je opazila svetega Janeza: "Si ti zdaj tudi tu? Si jim dal plašč?!" — "Zveličar, jaz sem z vsem zadovoljna. Ce mi pošlješ muke, mi je to tudi prav. Delaj z menoj, kar hočeš."
Za hip se zdi, kakor bi bila zlovoljna in čemerna. A že jo slišimo: "Ako Zveličar hoče, potem morem vse."
13. SLIKA.
Zopet se posadi in zre na nekaj s prebolestnim
obličjem — vije roke — jih k nekomu proseče
ste£uje — se obrača proč z mržnjo — nosnice se
P razširijo — za hip stisne pesti — spenja roke
m se zopet zgrudi nazaj . . .
župnik: "Povej nam nekaj o Zveličarju!"
Rezika: "Tudi mi bomo šli!" Cez trenutek: "Jaz
Sem vendar pri njem, pri Zveličarju; kaj-ne, kajne!"
Na župnikovo vprašanje, kako je bil Kaifa •deČen, odgovarja, da je imel blestečo obleko, na
čelu rožiček, na prsih pokaže tri črte dol in štiri črte vodoravno počez, to je efod, na katerem je bilo napisanih dvanajst izraelskih rodov.
Zopet se ji obudi nek spomin, bržkone, ko je ugledala sv. Janeza: "Mlademu možu (Janezu) so vzeli njegovo obleko (Kittl). Bila je na desni strani zapeta. Zgrabili so ga, on pa je razpel zaponko in pobegnil."
Dalje govori: "Zveličarju se ne godi dobro. Dali so mu "an albr", (nemara "albernes Kleid"?) ali da so ga bili kakor norca?"
14. SLIKA.
Vnovič se dvigne. Njen obraz je poln sočutja. Trenutek vije roke, nato se zgrudi.
Na župnikovo vprašane odgovarja: "Suvali so ga — gledala sem. — Ohrwaschelabschneider, ki je branil (videč sv. Petra se spomni, kako je bilo, ko so Gospoda prijeli) — petelin je pel (Vieh
beickt — das Vieh t. j. petelin — hat "gebeckt'')
—	delal je kikeriki. — Bilo je pozno ponoči, ze proti jutru."
Nato zopet kliče: "Zveličar se mi tako smil1
—	o ti ljubi Bog!" — Dal sem ji blagoslov in takoj je bila vsa srečna.
15. SLIKA.
Zabeleženo imam, da je bilo prvo uro devet prizorov in drugo šest. Rezika se je zopet — kakor vselej — nagloma vsedla. Vije roke. Z grozo se obrača vstran. Vidi obsodbo Kristusa Gospoda pred Kaifom. Kmalu se zopet zgrudi. Ta prizor je trajal kakih pet minut.
Na župnikovo vprašanje pripoveduje, da si je Kaifa raztrgal oblačilo. — "Zveličar je utrujen. — Mučili so ga in odvedli__Zveličar se je na tega
moža (Petra) ozrl in ta je potem jokal. — Stara žena ga je (Petra) ogovorila. — Petelin je še enkrat zapel."
Potem grebe po posteljnini, kar razlaga župnik kot posledico njenih bolečin v želodcu in Čre-vah. Tudi rana, izvirajoča iz srca, ji povzroča velike bolečine. Najmanjši pritisk na njo vzbudi silne bolečine. Radi tega odgrne včasih del pernice na roki. Na nogi so stigme še zasušene.
16. £
Dvignivši se vidi, kakor so Zveličarja vrgli v ječo. Na to ne zgrudi. "Temna luknja je ta ječa in mrzlo je v njej. Ostal bo tam do jutra"
—	je rekla Rezika. Ječa je bila ozka izbica, kjer sta mogla stati dva človeka drug poleg drugega. Vanjo vodi nizek in ozek vhod, da je bilo mogoče vstopiti le sključeno.
Tu se je telo Rezikino zdrznilo, zganilo in po dveurnem strašnem trpljenju je nastopilo četrto
—	vzneseno — .stanje, ko Bog odgrinja pred njo zastor tajnosti.
Ostali smo še tam ter stavili razna vprašanja.
—	V tem stanju spoznava prave ostanke od nepravih, ponarejenih, dasi ima oči s krvjo zalepljene.
Prevzvišeni gospod škof regensburški mons. dr. Buchberger je ob svojem obisku prinesel s seboj mali relikviarij ter jo vprašal, kaj ima v roki. Rezika je na to odgovorila: "Ostanke svetnikov. Prvi je od tistega, ki je imel Mater (Devico Marijo tako rad, t. j. od sv. Alfonza, in ta je pravi; drugi je nepristen od sv. Gerarda in tretji "ni tako popolnoma" (so ganz net) od sv. Klemena Hofbauerja; nemara je bil le od njegovega oblačila. Najbrž so hoteli Reziko izkušati, zato je tudi gospod generalni vikar prinesel s seboj relikviarij. Ko je prišla sedaj v četrto stanje, ji je
rekel: "Rezika, jaz imam nekaj tu." — "Vem."_
"Kaj-li je to?" — "Saj ti sam veš" (na radovedna vprašanja ne odgovarja rada). Generalni vikar pa ni odnehal: "No, povej, kaj je?" — Rezika: "To (drugi ostanek) ni od tistega, kakor se misli." (Das ist nit. von dem, was man meint.) — "Torej
LIKA.
kaj je to?" — Rezika: "Ti to sam veš (du weisst es selber). — In na ponovno vprašanje je rekla: "To je bilo že povedano" (das ist schon gesagt worden). — Na siljenje gospoda generalnega vikarja je vztrajala pri svojem: "To je bilo že takrat povedano. In pri tem ostane." (Und dabei bleibt's.)
Želel sem zvedeti kaj o grobu naše
blaženke
Anežke Češke. Rekel sem ji: "Rezika, pri nas je bila svetnica blažena Anežka Češka." Vpadla mi je v besedo: "Da, ta je Zveličarja ljubila" (i0' die hat den Heiland gern ghobt.) Omenil sem, da ne moremo najti njenega groba. Na to je odgovorila : "Se bo že našel, pozneje, ko pride čas. Našel se bo spis in tam je vse napisano; pa ti tega ne boš dočakal." In za hip pozneje: "Veš? Spis se bo našel — a ti tega ne boš doživel." (Man wird's schon finden, das findet man spater, wenn die Zeit da ist, ein Schriftstiick and da ist alles enthalten. Aber du wirst es nicht erleben. — Weisst du? Ein Schriftstiick wird man finden aber du wirst es nicht erleben.)
Vprašal sem jo, kaj ve o grobu sv. Cirila-brata sv. Metoda. Tudi tokrat me je prekinila v besedi: "Ta je umrl svetniške smrti" (der i3t eines heiligmassigen Todes gestorben). Nadal.ie" val sem, da se ne ve, kje je pri sv. Klemenu v Rim11 pokopan. Rezika na to: "Ga je precej lehko najti, greš po srednjem hodniku — s tem misli glflV' no cerkveno ladjo — v cerkvi bolj na levo." Rekel sem: "Na epistolski strani?" (z ozirom na stra« od glavnega oltarja.) Odkimala je z glavo, da ne ter istočasno dala znamenje z roko.
Vprašam
a'ie.' "Ali na evangeljski strani?" Prikimala je, ,a- in nadaljevala: "Je precej globoko v zemlji ln Je precej razpadel. Ne naravnost v hodniku, jParveč bolj zraven, bolj na evangeljski strani. H) zadaj pri vratih."
Rezika ni bila nikdar v Rimu. In gotovo ni ne nji, ne nikomur prišla na um možnost tega vPrašanja. In vendar pozna natančno rimsko ^iliko' sv. Klemena, kjer daruje duhovnik sv. ^ašo na glavnem oltarju obrnjen proti ljudstvu, tako da je evangel j ska stran na levi od oltarja in 8'avna ladja je resnično podobna širokemu hodniku brez klopi. Dominikanci, ki so me mesec dni Pozneje spremljali po tem božjem svetišču, so mi Pokazali na stransko ladjo na levi (v smeri od Slavnega oltarja), kjer je blizu vrat kapela, poučena sedaj sv. Dominiku, prej sv. Cirilu. V tej S1neri je bil po mnenju arheologa (starinoslovca) "Pons. Wilperta pokopan sv. Ciril, dasiravno sta Rossi in Marucchi iskala njegov grob na epi-stolski strani glavnega oltarja. — Po mislih Jfions. Wilpert-a je bil v podzemeljski cerkvi na evi pr{ vhodu pokopan sv. Ciril. Tam so odkrili starodavno prvotno slikarijo, predstavljajočo Kristusa sredi med nadangeloma Mihaelom in Ga-■"''elom, med apostolom Petrom in Andrejem in J^'ed njimi klečečega sv. Cirila in Metoda. Arheo-°8a de Rossi in Marucchi pa sta branila in zagovarjala prostor v podzemeljski cerkvi na levo 0t' glavnega oltarja. — "Precej globoko" je rekla
Rezika, kajti ona starejša cerkev je pod sedanjo baziliko. —
Hotel sem jo vprašati, kaj misli o svetem obhajilu sedemletnih, začenši: "Rezika ,v poglobitev verskega živlenja hočem sedaj v svoji škofiji vpeljati" — in zopet me je prekinila v besedi: "sveto obhajilo". — Rekel sem: "Da, sedemletnih, kaj sodiš o tem." Odgovorila je: "Seveda, ako to razumejo; pa včasih niti petdesetletni ne razumejo tega boljše. Samo da vedo, da je tam Kristus Gospod pričujoč!" Torej isto, kar je rekel papež Pij X., umrl v sluhu svetosti, čigar ukaz so izvedli skoraj po vsem svetu, samo pri nas — žalibog — še doslej ne . . .
In ko sem se proti večeru še enkrat povrnil k temu vprašanju, je dodala, da so sedemletni "ne-dolžnejši nego veliki." Pripomnila je, "da je treba gledati na to, da ne nastane med družinami zavist." Vsekakor! A to se prepreči že s tem, da bi naj bile prve učiteljice svojih malčkov pri pripravi na sveto obhajilo lastne matere; duhovnik naj samo dopolni, kar je še potrebno. Le kjer so matere počasne in malomarne, naj jih duhovnik zastopa.
Rezika je rekla župniku, da bo zdaj obiskala Zveličarja v ječi. "Sedaj ne bo nič posebnega; tako greste lahko domov." — Zapustili smo jo nekako ob pol tretji uri ponoči, da se nekoliko odpo-čijemo, kajti ob šestih zjutraj je imela prejeti — kakor vsak dan — sveto obhajilo. K sveti spovedi hodi v četrtek zvečer ob osmi uri.
Lepota vere.
^JlE težko opisati občutke, ki jih imamo, če sto-! v_» pimo v polumraku zvečer v kako naših krasnih cerkva ali katedrale. Zadnji žarki se lomijo skozi visoka okna, kojih arve žare v čudovitih barvah. Večerna zarja ^.ePleta pravcate zlate niti okoli sivih stebrov. ečna luč gori svetleje, pa zopet temneje, kakor
b;
na njenem dnu počivalo človeško srce, ki se raz-
Šiv ,
-la in skrčuje v počasnih ritmih. Na nas zro ^ ne svetnikov, kakor da bi zrle iz onostranskih Zela, krajev, o katerih vemo mi tako malo. Pa lc'e kaka deklica in prinese k Materi božji kak °zdrav ali venec iz rož ... So to tako krasne . ®> ki jih doživljamo v takih trenutkih v naših / oliških svetiščih, ko se poslavlja od nas solnce Pohaja mesec na nebesni obzor — toda to mo-
reči in to moramo povdariti. P^ krasota katoliške vere to ni.
Prava, res-
Notranja krasota naše svete vere ne leži v spevu orgel in glasu zvonov, ne leži v umetni godbi, ne v svilenih in zlatih cerkvenih oblačilih. Ne smemo sicer vsega tega podcenjevati in smatrati got gole zunanjosti. Cerkev se drži v tem oziru neizpodbitnega načela, če pravi, da za večnega Boga, za Gospoda nebes in zemlje ni nič predobro, da je najdragoceneja stvar za njega le reven dar ubogih človeških rok. Za nebeški kruh mora biti zlat krožnik, na katerem naj leži, za Gospodovo Kri mora biti zlat kelih na oltarju. Slavo Večnemu ne moremo prepevati dovolj častno, dovolj slavno, dovolj glasno ,ako naj so spevi zemskih svetišč vsaj nekak odmev nebeških korov. Ne smemo pa verjeti in misliti, da so estetični občutki, ki jih imamo pred kako mojstersko slikano Marijino podobo, ki jih imamo, če slišimo kako krasno skladbo, že nekaj nadnaravnega, Bogu dopadlji-
vega, ki se tičejo notranjega bistva naše vere. So to samo opore naše duše — niso nikako svetišče, še manj pa svetost naše svete vere.
Ko stoje otroci pod božičnim drevescem, ki je polno lučic, in prepevajo milobno "Tiha noč, sveta noč", in druge mile božične pesmice, pridejo vsakemu nehote solze v oči. In marsikak oče in marsikaka mati misli, da ta solza ginjenja zadošča, da popravi vse grehe in zamude celega leta. In marsikdo ob takih trenutkih zdihne: O, kako krasna je naša vera! Kako je lepo, da so prepevali angeli pri jaslicah o miru, ki naj bi ga bil deležen vesoljni svet! Kako lepo, ko prepevajo otroci o božjem Detetu v jaslicah! — Pa to Dete je ležalo v jaslicah in zmrzovalo! To Dete se je za nas včlovečilo, bilo za nas pribito na križ za naše grehe, za naše preobilne grehe. In sedaj pa marsikdo misli, da zadošča, če obesi nad svojo postelj kak lep križ, da lahko mirno zatisne za to noč oči, in da jih bo lahko mirno zatisnil v smrti. Pa so prepričani, da imajo tako "krasno, lepo" vero . . .
Krasota, lepota naše vere leži nekje drugje, ne v kaki formalnosti, ali vsaj ne samo v njej, njena krasota leži v njeni vsebini. Lepota obstoji v sigurnosti, ki nam jo daje naša vera, da bodo vse svetovne, vse življenjske zagonetke enkrat rešene. V sigurnosti, da je Bog v nebesih naš Oče, brez kojega volje niti las ne pade iz glave.
V sigurnosti, da je Preblažena Devica naša skončno dobrotljiva posrednica in priprošnjica-sigurnosti, da bomo rešeni vsega, kar človeško dušo bolj tlači, ko revščina, bolezen, skrb in beda, da bomo rešeni greha in krivde. Krasota nase vere leži v misli in upanju na boljše "onostransko življenje, v pričakovanju tega, kar je Bog priprf" vil tem, ki mu ostanejo zvesti, ki ga ljubijo 111 ostanejo stanovitni do konca. Ta lepota leži ^ nauku o občestvu svetnikov, da smo v zvezi s ten11' ki so v nebesih, ki so še na zemlji, in ki se čistiJ0 svojih madežev na onem svetu; ta krasota inia svoj temelj v čudovitem nauku o medsebojni P1'1' prošnji, ki se razteza v cerkvenem občestvu ,lil zmagovalce v nebesih, na nas, ki se vojskuje1110 na tem svetu in na te, ki trpe v večnosti v vica^ Krasota naše vere se nam kaže v sedmerih sttf" dencih zakramentov, v vsakdanji daritvi evhat-1' stičnega Odrešenika od Vzhoda do Zahoda, kaže se nam v vseh blagoslovilih cerkve, v redovne111 življenju z vsim požrtvovanjem; kaže se nam v odprtem Srcu Odrešenikovem, ki se združuje z nami v svetem obhajilu. Lepota naše vere f nam kaže v načinu, kako nas uči, da živimo in umrimo, čisti, močni, dobrotljivi, usmiljeni, P"1^ zaupanja in da kot taki izročimo svojo dušo v naš1 smrti v roke nebeškega Očeta.
Vera ni nikako estetično , razpoloženje vera je luč, je palica, je kruh, opora, s katero h1' timo proti večnosti . . .
Ali je pekel?
P. Hugo:
rj A nas ki verujemo, kar nam je verovati za-povedano, to sploh ni vprašanje. Ce pa je Pij?! vprašanje, imamo nanje samo en odločen odgovor: Da! Neomajna in neomajljiva verska resnica je to, vernemu kristjanu sveta, četudi strašna, in v svojih podrobnostih tajinstvena. Drugače je z onimi, za katere je vera s svojimi verskimi resnicami premagano stališče. Taki bi se z vsako versko resnico lažje sprijaznili kot s to, da je pekel. Dosti teoretičnih nasprotnikov je že butalo ob njo, še več pa praktičnih. Ti nimajo nobenega verskega, ne umskega dokaza proti njej in ga tudi ne iščejo. Zanje pekla kratkomalo ni, ker to toliko spada v čašo opojnosti njih življenja, kot ščurek v sicer okusno juho. Oni hočejo da ga ni in zato ga ni. Prazno delo jim bogoslovno znanstveno dokazovati, da je, ko bi tudi priznavali verodostojnost teh virov. Kajti zmota ni v njih glavi, ampak v srcu.
Kvečjemu bi verjeli, vsaj nekateri, da ^ pekel, če bi se kdo, ki ga je tu z njimi vred taJ iz njega povrnil in jim povedal, da se je brid motil, a zase svoje zmote ne more več poprav1 < želi pa, da bi je vsaj oni še pravočasno. Pa s_e' tem tolažijo, da še ni bilo nobenega nazaj, ki bi potrdil. In teh misli je tudi večina vernih.
pa
morejo po božjem pripuščenju duše iz vic naZa priti, to verjamejo. Morda so še prelahkove1 glede tega. Da bi pa kdo iz pekla mogel na«a^ to pa pravijo, da je nemogoče, ker iz pekla ni ie šitve. Toda nekaj drugega je: Iz pekla ni 1 šitve kot: Iz pekla ni mogoče nazaj. Prvo J prav tako verska resnica kot da je pekel. drugo. Cerkev o tem ni ničesar določila. je vsakemu slobodno trditi, da je tudi iz P možno priti nazaj. Ne vem, zakaj bi to ne " možno. Ima li hudič, ki hodi okrog kot i'i°v ^ lev in išče koga bi požrl, večje privilegije,
kak
f'uh, ;
pogubljen človek? Saj vendar on kot čisti
kot
a oče greha, vendar bolj zasluži to večno ječo,
otrok greha iz mesa in krvi. Sicer pa ne 'jnemo misliti, da bi bile to kake počitnice za pe-lenskega državljana, če mu je dovoljeno na ta 'SVet- On nosi peklo s seboj vsepovsod.
Proti možnosti tedaj, da kdo po božjem do-Puščenju lahko tudi iz pekla pride nazaj, ni pomislekov. Drugo vprašanje je, če poznamo tudi kak slučaj, ki bi bil to možnost potrdil. Sv. Avguštin pravi da. Takole piše: "Duše pogubljenih se 'edko prikažejo. Toda tudi to lahko verjamemo, ^ se tu in tam prikažejo, da žive pouče in jim v'ijejo strah pred peklom." Kakih posameznih slučajev ne navaja v potrdilo. Nam pa je eden z1an. Ker je zgodovinsko dobro podprt, naj ga tu Podrobno opišemo.
Znani nabožni pisatelj, prelat Segur ga nam 'e zapisal. Vir iz katerega ga je zajel, je bil stari oče njegove matere, sloviti ruski general Rostopčin, mestni poveljnik Moskve začasa Napoleonovega pohoda v Rusijo. Njegov prijatelj ^ezverni, a junaški general Orlow je takrat tudi v Moskvi živel. Nekega zgodnjega jutra je ta v sPalnem plašču, v copatah, naježenih las in Smi'tno bled navsezgodaj pridrvil v Rostopčinovo stanovanje, ko se je ta ravno opravljal.
"Kaj vi Orlow," pravi Rostopčin, "v tem ča-Pa v tej obleki?"
"Prijatelj," bruhne pretrgano iz Orlowa, nieni je znoreti. Generala V. sem videl!"
"Tako? Se je li vrnil?" se začudi Rostopčin.
Ta general je bil namreč tri tedne prej poslan Poljsko, kjer naj bi s svojo armado Napoleonu Pot ustavil.
"Ne, ne," odvrne razburjeni Orlow, ko se je spustil na zofo in z obema rokama podprl glavo," Se ni vrnil, pa ravno radi tega sem tako ^strašen."
"Povejte mi vendar, kaj se je zgodilo!"
Orlow se skuša malo umiriti in pripoveduje 6 vedno s tresočim glasom:
"Dragi mi Rostopčin! Nedavno tega sva z generalom V. skupaj večerjala in popivala. Vmes sva si pa privoščila razne dovtipe čez vero. Posebno sva se iz pekla norčevala. Naenkrat me pa spreleti misel, kaj pa če bi vendar kaj bilo na tem. Zato pravim V.: "Kaj pa ko bi za zaveso tega sveta vendar bil pekel." Pa mi V. pade v besedo: "Potem ti pa predlagam, da kdor izmed naju bo prej onstran te zavese, naj pride drugemu povedat, kaj se godi tam." Oba sva bila s predlogom zadovoljna in si dala častno bešedo, da bo tisti, ki bo prvi umrl, prišel drugemu povedat, kako je tam. Danes zjutraj, komaj pol ure je tega, sem mirno ležal v svoji postelji. Bil sem že delj časa zbujen. Niti mislil nisem na generala V. Naenkrat pa nekdo sunkoma odgrne zaveso moje spalnice in dva koraka pred menoj stoji general V. Ves bled je položil svojo roko na prsi in dejal: "Je pekel in jaz sem notri." In v tistem trenutku je zginil. To je tedaj vzrok, da sem navsezgodaj in tak pridrl k tebi. Sem kot ob pamet, ne veni kaj naj o tem mislim."
Rostopčin, star vojak, ga je mirno poslušal, ter na koncu prav tako mirno dejal: "Beži, beži, prav živo se ti je sanjalo! Pritisek krvi na možgane rodi take pošasti. Napreči bom dal in te peljal nazaj v hotel, da se malo odpočiješ in vseh strahov bo konec."
Deset dni na to pa Rostopčin ni bil več tako miren. S poljskega bojišča je došla vest, da je general V. padel. Poklical si je v spomin kateri dan in kako uro je general Orlow planil v njegovo sobo in kaj mu je pripovedoval o generalu V. Primerjajoč pripovedovanje s poročilom je spoznal, da je prav tisti čas v prsa zadet padel, ko je Orlowu sporočil: "Je pekel in jaz sem notri!"
Znabiti bo tole kdo bral, ki se prav tako s pekla norčuje, kot se je general V. Temu bi rekel naj gleda, da ne bo prav tako prepozno kot 011 moral priznati: "Je pekel in jaz sem notri!" Meni mu ni treba hodit tega pravit, ker jaz verujem, da je.
. ^ejali so, da je bil oče boljše-Ljenin, naj doslednejši enec Marksa, socialističnega j aPeža". Zato so pričakovali, ij .vlTlu bo postavil najveličast-j1 spomenik. A zdaj zvemo, si ^ bil Marx pri Ljeninu zelo ?.h ° ZaP'san- Tako ve povedati ženiti italijanski pisatelj-ei'tit, Giovanni Papini. On
Kaj je Ljenin mislil o Marxu.
ga je nekoč osebno obiskal. Ni mu bilo lahko priti do njega. Pravi, da je moral svojo avdi-jenco z 20.000 dolarji pomazati. V razgovoru ž njim o tem in onem je prišel pogovor tudi na Marksa. In kaj je dejal Ljenin o njem: "Zapomnite si," mu je rekel, "da Marks ni učil drugega, kot zlagane nazore .. . Marks
je bil samo judovski buržuj, ki se je povspel s pomočjo angleških statistik, zato pa je sam bil skrit pristaš fabrikantov . . . Marks ni nič drugega kot v pivu in hegeljanizmu namočeni možgani, v katere je pa njegov prijatelj Engels vbrizgal nekaj duhovitih misli." Takih brc Marks niti od katoliške strani ni dobil.
GLASOVI Z LEMONTSKIH DOBRAV
Glasovi od Marije Pomagaj.
ETOS je glasnikar Marije Pomagaj dolgo molčal. Moj-da je kedo že mislil, da ga je zima pobrala. A zaenkrat mu je še prizanesla. Se kredit ji mora dati, da je bila dokaj mila. V enem oziru kar preveč. Snega nam je le toliko natrosila, da smo vedeli, da je še vedno bel. Takrat smo bili veseli njene prizanesljivosti. Na spomlad nam je bila pa žal, da je bila tako skopa. Naravi se je videlo, da je slabo spala, ker ni imela prave odeje in ne zadostne moče. Upali smo, da ji bo običajno pomladno deževje nadomestilo, kar ji je zima utrgala. Zato smo hiteli s sejanjem in sajenjem. Še nobeno leto nismo tako zgodaj vsega spravili v zemljo kot letos. Nato smo z dneva v dan čakali dežja. A pričakali smo ga šele čez dva meseca. Kajpada je za jesensko in prvopomladno setev prišel prepozno. Vse je zgorelo.
Tudi s cvetlicami za Marijin hrib smo se precej založili. Negovane v gredicah in božane od močnih sončnih žarkov so zgodaj dorasle za svobodo pod milim nebom. V drugi polovici maja smo jih začeli presajati na prosto, meneč da se je zima končno poslovila od nas. Saj smo imeli že vroče dneve kot sredi poletja. Pa smo se zmotili. Večkratna zaporedna in deloma močna slana nam jih je posmodila, da se mnoge niso več opomogle. Vse je izgledalo kot v pozni jeseni, ko začne življenje v naravi umirati. Žalostni smo bili. In ker nismo hoteli, da bi bili še drugi, nismo doslej
nikogar vabili sem.
Kljub temu se je društvo Marije Pomagaj v Chicagi zvesto držalo svoje lepe navade in tua letos v nedeljo po prazniku Marije Pomagaj otvo-rilo romarsko sezono. Glasnikarja sicer ni bij0 doma, je bil na novi maši v Clevelandu. A kot )e slišal, se je vse lepo izvršilo. Vreme je bilo k° nalašč za to, kar navadno ni. Slovesnost je izvrši P. komisar Very Rev. Bernard Ambrožič. Ude" ležba še malo boljša, kot prejšnja leta. Zahvala gre med drugimi tudi Mr. J. Zeleznikarju, ki i1118 svoj truck za Lemont vedno po zelo nizki ceni n*1 razpolago.
Med tem smo dobili nekaj izdatnega dežja i" še več se ga obeta. Tako upamo, da bo narava še oživela in Marijin hrib s cvetjem odel. SaJ smo posmojeno z novimi sadikami nadomestili-nam je skrbna naša vrtnarica Lurške Gospe Mr®-Blaess iz Jolieta pripeljala cel avto raznih leP1 rož. Menda vsaj teh ne bo slana zalotila, dasi Je včeraj G. junija toplomer padel na 50, med tem K je prejšnji dan kazal 100. Čudni skoki so to, ne izključujejo novih presenečenj in razočaraj Seve to nam ne sme vzeti veselja do dela, niti kali zadušiti programa za letošnjo sezono. smo že od raznih strani dobili vprašanja, slovesnosti imamo čez poletje v načrtu, naj zdaj podamo celotni program, v kolikor ga moie mo prevideti. Tri večje, splošne shode namera varno letos imeti. In sicer:
1. OBLETNICO MARIJINEGA KRONANJA V NEDELJO 8. JULIJA.
To je že itak naša nedelja. Letos si jo je za svoje romanje izbralo še društvo Marije Pomagaj iz West Allis, Wis., ki bo gotovo potegnilo s seboj tudi mnoge druge, ne samo iz West Allisa, ampak tudi iz Milwaukee. Doslej je slovenski Milwaukee navadno romal na bližnji Holy Ilill. A Slovenci si tudi pri božjih potih radi privoščimo kako spremembo. Enkrat smo šli na Brezje, drugič na Višarje, tretjič na sv. Goro in še kam drugam, pa zopet od kraja. Mi West Allisčanom in Mil-waučanom že naprej kličemo: Dobrodošli na naših slovenskih Brezjah!
Toda oni nočejo biti sami. Želijo videti k** največ rojakov iz drugih naselbin. In razume
njih željo. Na romarski užitek bistveno VP množica, ki jo preveva isti duh, isto navdušenj Zato so lurška romanja vsakemu nepozabna, se jih je kedaj udeležil. Tam se zgrinjajo s tisoči ene misli, enih čustev. Romarsko raZP . j ženje in navdušenje objema mase kot prerU , ogenj v vedno širšem obsegu. Zato pridite tua drugod pozdravit našo kronano narodno KralJ da skupno damo duška svoji zvestobi do nje- ^ Nadaljni splošni shod bo, kolikor smo P
čeni:
2. V NEDELJO 29. JUL. T. J. "BARAGOV DAN".
Tako je sklenila "Baragova Zveza" na svoji 'stni seji. Lani je bil ta shod eden najveličastnejših, kar smo jih imeli. Zlasti Joliet je bil takorekoč ves tukaj. Upamo, da bo letos še veli-castnejši. Pokažimo, da naše navdušenje za arago ni bilo samo slamnat ogenj, ampak trajna,
vedno bolj žareča žrjavica. Le iz take narodne žrjavice klijejo narodni svetniki. O podrobnostih tega shoda vas bo pravočasno obvestila "Baragova Zveza" sama, v katere področje to spada. Obenem bo to zopet naš slovenski dan, kot lani.
Zadnji splošni shod pa bo:
3. NA DELAVSKI PRAZNIK 2. SEPTEMBRA.
Ta dan je bil pred desetimi leti položen ogelni kamen naši cerkvici Marije Pomagaj. Obhajali ,Jorno tedaj desetletnico.- Sladko upanje nas je 'akrat navdajalo, da ji bomo mogli v dogledni bodočnosti položiti vogelni kamen za lepši dom. Toda prišli so vmes časi, ki so nam to preprečili. Ko se ne bili takrat hitro obrnili, bi najbrž niti 'e8a ne imela, ki mo ji ga postavili. Hvaležni ji Moramo biti, da smo pohiteli, pa tudi, da se nismo Prehiteli. Obenem bo ta dan obletnica blagoslova ^r°te, s katero smo se Mariji nekoliko oddolžili a njen nameravani dom na hribu. Pa še Ciril-
Metodova nedelja bo, naših svetih blagovestnikov, po katerih našim dedom luč je prisijala. Tudi to bo poslej naš stalni shodni dan.
Natančnejši program o teh naših shodih bo pravočasno objavljen potom dnevnega časopisja. Zaenkrat vam le toliko sporočamo, da bote vedeli z enim ali drugim omenjenih shodov računati in ga spraviti v sklad s svojim lastnim programom za imenovane dni. Pri tem ostane. Spreminjati ali prelagati ne mislimo ničesar, ker to ljudi samo bega. Vsem itak ni moč ustreči.
Pridite tedaj! Marija vas pričakuje!
Z grička Asizij.
VplOSLOVILI smo se od krasnega majnika, a v» ne od Kraljice Majniške. Imamo Jo še v naši sredini, Njo našo dobro Mater, ki nam ^ore in nam lahko pomaga v naših stiskah in Slogah.
Težko smo letos pričakovale 34. majnika, ko Praznujemo praznik Marije Pomočnice. Na ta ali v nedeljo na to pridejo vsako leto romarji P'"1 Ameriško Brezje. Ze večkrat je na ta shod Priromal tudi dež, — in tako smo tudi letos mnogi PHčako vali, da ta dan dobimo gotovo pohlevnega za kar prosim dan na dan, a smo se varali. J~°pet čutimo, da sami ne zmoremo nič, ako ne do-lrno pomoči od zgoraj.
Kako v veseljem se je pričelo delo na polju. 1'eme je bilo ugodno, zemlja sprejemna za seme sadeže, le še božjega blagoslova in pričakovati Srriemo najboljše letine. A, človek obrača, Bog obrne. Huda vročina brez hladilnega dežja Parn je pretj]a ugonobiti nežno rastlinstvo. S stra-0rtl smo ogledovale naš novo nasajen gozdiček, Paša novonasajena drevesa; kaj bo, kaj bo, če ge bo dežja. A tarnanje nič ne pomaga. Junaško naše sestre pograbile svoje buckete in z vso v Grgijo začele nositi vode in zalivati mlade sade-.; ^a stotine bucketov vode so znosile in še no-žeJo h koreninam mladih dreves. Kakor je bilo Poročano smo lani začele z gozdičkom in v to Po kupile čez 1000 dreves; predno pa vsako
drevesce vsaj nekaj dobi, je treba mnogo truda. A kranjska kri ne sfali, — tako se govori. Ene so zalivale drevesa, druge sadeže na vrtu; in po-magano je bilo. S kakšnim ponosem in veseljem sedaj ogledujejo sadove njihovega truda; češ mnogo smo rešile. Vsak dan se znova prikazujejo mladike z svežim listjem. Presveto Srce Jezusovo naj nam rosi milosti in nam da blagodejno roso pohlevnega dežja.
Šolsko leto se poslavlja. Poslavljajo se sestre učiteljice, poslavlja šolska mladina. S kakšnimi čuti se poslavljajo sestre učiteljice od svojih učencev in otroci od svojih učiteljic, to pa je znano le Onemu, ki je videl delo in žrtve obojih.
Naše gojenke se tudi že pripravljajo na odhod. Kmalo bo čas poslavljanja, kmalo pohite zopet v naročje materino, od katerega so bile ločene za nje tako zelo dolgo.
Zopet bo se začela za nje dvomesečna doba brezskrbnosti. Ne moremo reči popolne brez-skrbnosti, kajti naše deklice bodo doma skrbno pomagale svoji mamici pri lahkih opravilih. Tudi pri štedilniku se bodo tu in tam malo pomudile in pomešale po loncih. Zanemarjale ne bodo sv. maše, tako tudi ne svojih vsakdanjih molitev. Angelček varuh jih bo čuval pred vsem hudim.
Tako z Bogom ljube deklice, bodite dobre, da Vas bo vesel ljubi Bog in Vaši dobri starši.
Ene odhajajo, druge prihajajo, tako je sedaj na našem- gričku. Skrbno se že pripravlja za naše dobre sosestre, da se bodo okrepile duševno in telesno. Duševno pri duhovnih vajah, telesno v prosti naravi. Zal nam je, da jim ne moremo pripraviti bolj ugodna stanovališča, kajti naši skromni prostori ne morejo zadostiti, tako imenovanim ugodnostim, katera bi si mogoče opraviče-
no želela marsikatera članica. A prepričane sj«0, da bodo zadovoljne, samo, da so doma. Naš Je pa le domek, popolnoma naš.
Zopet imamo priložnost, da se javno zahxa limo blagim darovalcem. Društvo Marije Por>ia" gaj je darovalo $5.00, obitelj Omerzel $6.00, Mr«-M. Brišar $1.00, obitelj Kremesec $6.00, N. N' $5.00, Mrs. Tominac $1.00.
NA TRGU.
"Halo, Halo-o-o, metle po ceni, samo 80 vinarjev za metlo," kriči prodajalec. Kmalu se pa o-glasi drugi, češ, da so pri njem po 50 vinarjev.Sedaj pride prvi k konkurentu in pravi: "Poslušaj, jaz ukradem slamo (sirko) motvoz, ročaj, sploh vse, pa še ni skoro nič dobička, ti pa prodajaš metle tako po ceni?"
"Samo ob sebi razumevno! Jaz kradem že narejene metle, ti moraš imeti pa delo plačano."
NA ULICI.
"Ali vidiš tam-le oni par? Prej sta bila oba pri gledišču. On je igral junaka, ona pa komično starko. Potem sta se pa vzela in zamenjala vlogi. Sedaj je ona junakinja, on pa komični starec."
PRI MESARJU.
Zena: "Odrežite mi kos mesa, ne sme biti mastno, mora biti brez kosti in žil."
Mesar: "Bo najbolje, da si kupite jajca."
DOBROSRCNEZ.
Blagajnik neke večje banke ni prišel v urad. Bila je devet, bila je deset, njega le še ni. Predsednik banke je bil ves nervozen. Naenkrat prisopiha sluga in zakliče: "Blagajnika je avto povozil V' _ "Hvala Bogu!" pravi bankir, "sem že mislil, da je z denarjem pobegnil."
Okrogle.
ISTIH MISLIJ.
"Ali se z ženo tako razumeta, da včasih mislita na eno in isto stvar?"
"To, pa to! Ce grem včasih pozneje iz gostilne domu, ona in jaz ves čas misliva, kaj mi bo rekla, ko pridem domu."
SKREGANA STA.
Na lokalni železnici se na neki postaji vlak ni ustavil. "Kako pa to, da vlak ni obstal?", vpraša tujec, ki je hotel ven. "Strojevodja in načelnik postaje sta skregana", je rekel sprevodnik, "pa njemu na kljub ni hotel vstaviti vlaka."
SE ZOPET UCl.
"Kako pa, da se Miss N. zopet uči voziti letos bicykel? Saj se je že lani učila." — "Seveda, toda letos jo uči zopet drugi."
SOVEJTSKA.
Pred sodnikom stoji mužik, ki mora plačati ženi alimente, pa jih ne plačuje. Pravi, da mu to ni mogoče, ker plačuje tretjino svoje plače eni svojih žena.
"Bote plačevali drugo tretjino," pravi sodnik.
"To drugo tretjino plačujem svoji bivši drugi ženi."
"Ostane še ena tretjina, in to bote dajali tej ženi."
"Tudi ne gre, to dobiva že tretja bivša žena."
"Človek," se začudi sodnik, "od česa pa živite?"
"Od alimentov, ki jih dobiv» moja sedanja žena od svoji prejšnjih mož," pravi mii'n° mužik.
OH, TA LJUBEZEN.
Zaljubljenec: "Redko misli"1' gospodična, in če mislim, misl1,T1 samo na vas."
PROFESORSKA.
"Danes sem hotel predavati 0 možganih. Pa bom preložil to predavanje na jutri, ker imaj11 danes nekaj drugega v glavi-
V DRUŽBI.
"Svetovali so mu menda, naj gre v inozemstvo prej K® mogoče." — "Seveda današnJ1 zdravniki ..." — "No, no, t0 mu ni svetoval kak zdravnik ampak njegov odvetnik."
POZABIL JE VSE.
"Poslušaj, Pavel, zadnji čas pa preveč piješ!" — "To le za t°; da bi pozabil!" — "Kaj P» bl rad pozabil?" _ "To sem P9 že pozabil."
VRHUNEC POZABL JIVOST1'
"Videl sem že mnogo zelo P° zabljivih ljudi, noben pa , tako pozabljiv, kakor blagaj111' čar Remel."
"Kaj pa je naredil?"
"Pomisli: V Ameriko je begnil, ukradeni denar pa do pozabil."
Kadar pokličeš duhovnika k bolniku.
Kolikokrat si v zadregi, kaj bom pripravil, ko bo duhovnik prišel v hišo. Pripeti se mi lahko vsako uro to ali ono. Dasi sem že mnogokdaj slišal o teh pripravah, v nervoznosti kaj lahko Pozabim nanje.
To-le ti povem: če še nimaš v hiši bolniške priprave, piši k nam v Lemont, takoj ti vse pošljemo z navodili, kako se dostojno pripravimo za zakrament sv. poslednjega olja. Naslov naš je: Ave Maria, P. O. Box 608, Lemont, 111.
Darovi.
Čkini Apostolata sv. Frančiška so postali: Agnes Gole $5, Matt Zugel 510, John Zugel $10.
Za lučke so poslali: Matt Zugel $5, Joseph Dras-ler $2, J. Zalukovec $1, Marko Bluth 50c, Mrs. M. Peshel $1, Mary Ule 50c, Mrs. J. Vidmar $1. Mrs. Anna Chopp 75c, Anton Tomšič $1, Mrs. J. Slapničar 50c, Mary Svete $1, Mrs. Anna Srebernak $3, Mrs. Brodnik $1, Mrs. M. Kroker $1, Ursula Mo-'"en $i, Ivan Rezek $1.
Dar za študente: Mrs. A. Miller $2, Matt Zugel $1.
Dar za Ave Maria: Mrs. L. Pazdertz $2, K. Pri-stopec $1, Mrs. M. Zaletel $1, Louis Jakopin $2.
Kruh sv. Antona: L. Markovich $2, J. Hribljan $1, Anna Intihar 50c.
Za sv. maše so darovali: C. Krall $30, Mr. Gole $1, Mrs. S. Petek $3, Anna Fine $1, Fannie Vodavnik $2, Anna Sre-
brenak $2, M. Lutnik $1, Mary Pogačnik $1, Anna Petrasic $20, Mary Ule $1, K. Cesar $1, Mrs. J. Mihelich $1, Matt Zugel $2, Mrs. A. Ancelj $1, A. Požun $1, Mrs. Anna Chopp $1.25, Mrs. A. Zokel $1, Josephine Kocin $2, Mrs. Prah $1, Mrs. H. Zore $1, Mary Mance $3, Mrs. A. Aren-doziki $1, Mrs. J. Slapničar $2, A. Sestan $5, Donica Magojna $1, Josephine Gerbetz $1, Mrs. L. Pazdertz $1, A. Tomsic $1, Mary Svete $4, Mrs. J. Perko $3, Mrs. Fabian $1.


iszwiiifiwrii
2
V vsako hišo — Sveto pismo!
Sv. Pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s sv. Pismom. Pa če že moreš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo sv. Pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemur nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi sv. Pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov.
V premnogih slovenkih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje
"NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJA APOSTOLOV"
vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika.
Stane s poštnino $1.00
Naroča se na naslov:
Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd.	Chicago, Illinois

Naročite si pri
AYE MARIA
MOLITVENIKE
SLOVENSKE
SVETA URA,
v platno vez...................................$ .90
v fino usnje vez.............................$1.50
SKRBI ZA DUŠO,
v platno vez...................................$ .90
v fino usnje vez.............................$1.50
KVIŠKU SRCA,
v platno vez...................................$ .80
SLAVA MARIJI,
v platno vez...................................$1.00
v fino usnje vez.............................$1.25
v najfinejši opremi ......................$1.50
ANGLEŠKE
Child's Prayerbook..................$ .25
Key of Heaven.........................50 do $3.45
First Communion Sets............ 1.00 "	2.15
Vest Pocket Manual .................10 "	2.00
Ave Maria ...............................50 "	1.50
Manual of Prayers .................. 1.20 "	2.20
Holy Name Manual .................28 in	.55
Missals .................................... 2.00 do 4.50
Catholic Girls Guide .............. 1.50 "	5.00
Young Men's Guide ................ 1.65 "	5.00
My Prayer Book...................... 1.25 "	4.50
Sick Call Set .......................... 3.00 & 7.50
STATUES ALL SIZES
MEDALS -- ROSARIES
Send 10 cents for postage. Pošlji 10 centov za poštnino.
Koledar Ave Marije.
Naročniki so vsi prejeli koledarje. Res je. Toda morda imaš prijatelja, ki ni naročen na Ave Marijo. Kaj, ko bi mu povedal, da si naroči koledar. Še ga imamo v zalogi. Podvizaj se: v kratkem času bo pošel. Koledar lahko pošlješ tudi v stari kraj. Četudi je Ave Marija v domovini prepovedana, sporočajo nam vsi tisti, ki smo jim koledar poslali, da so pošiljko v redu prejeli.
Phone Canal 7172-3
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRANK GRILL 1727-31 WEST 21st STREET, CHICAGO, ILL.
JOSEPH PERKO
2101 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI Najboljše blago. — Čevlji za vso družino.
Za pohištvo in pogrebe
Tisti, ki ste v Clevelandu in okolici, in ki pridete v Cleveland, se lahko v vašo lastno korist poslužite pohištva iz naše prodajalne Pir nas je pohištvo kar najbolj zanesljivo in vredno zanj danega denarja.
Glavno prodajalno imamo na
6019 St. Clair Avenue,
podružnica pa je na 15303 WATERLOO RD., CLEVELAND, OHIO
Tudi tisti, ki se obrnejo na nas za pogrebna opravila, dobijo za manjše izdatke boljšo postrežbo.
A. GRD1NA & SONS
Za vsa podjetja velja glavni telefon
Henderson 2088