Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 177.	Ljubljane 8 vin. V HUDI« V OODBUCllek, 4. AVgilSlfl 1913.
Leto XLI.
s Velja po pošti: =
Za celo leto naprej , , K 28'— za en meseo „ • • „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani oa dom:
Za celo leto naprej . . K 24'«-?ia en mese«....., 2 —
V	opravi prelemai mesečno „ 1*70
s. Sobotni izdaja: =
za celo let( ....... 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ B'— za ostalo inozemstvo „ 12'—
Enostolpna petitTrsta (72 mm): za enkrat . . ■ • po 15 T
za dvakrat...... 13 „
za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna mila. zibvale.osmrtnice lil:
enostolpna petitTrsta po 18 vin.
■ Poslano: ■■-. ■
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izbaja vsak dan, izvzemal nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red.
KS* uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne 0 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ulloi št. 6. — Račnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
3^* Današnja številka obsega 6 strani.
Goriške volitve.
Izid goriških deželnozborskih volitev je gotovo nepovoljen, vendar ne daje našim somišljenikom na Goriškem in njihovim prijateljem v drugih slovenskih deželah nobenega povoda za kako potrtost. Žalostno je gotovo, da je goriška S. L. S. priborila samo tri mandate, četudi so volilne številke v splošni in kmečki kuriji pokazale, da je stranka razen na Krasu povsod v absolutni večini napram vsem drugim strankam. To je žalostno in odgovornost zadene tiste pristaše S. L. S., ki so v svoji zaslepljenosti pri ožjih volitvah ali demonstrirali z abstinenco ali celo volili »neodvisne«, to je liberalne kandidate. Toda to je dogodek, ki danes že pripada preteklosti. Za politiko treba računati z danimi dejstvi in se pripraviti za prihodnost.
Dano dejstvo je, da je dr. Gregorčičeva politika doživela p o p o -len d e b a k e 1. To dejstvo je človeško ginljivo, kajti »dr. Gregorčičeva politika«, to je dr. Gregorčič sam, njegova lastna politična eksistenca. Ginljivo ie, da je na stare dni doživel ta polom. Na drugi strani sc ne da tajiti, da jc zadnja leta dosledno pripravljal ta polom z usodepolnimi političnimi napakami, kakršnih političen voditelj ne sme delati. Pred njegovimi očmi je .nastajala in se krepko razvijala mlada s't ru j a S. L. S., čila, krepka, dela vesela in pogumna. Namesto da bi sc tega veselil in »mlade« pritegnil k posvetovanju in soodločevanju —- jc dr. Gregorčič odbijal čili naraščaj svoje stranke, obsojal njihovo delo, odločeval s suvercnnim zaničevanjem mnenja »mladinov« in jih celo žalil, kadar je prilika nanesla. Obdal sc je z nepro-dorno steno, obstoječo i z nekaj starih penzijonistov liberalnega izvora.
Tako jc. dosegel, da med njim in »mladini« ni bilo nobenega stalnega stika. Vsled tega jc že pri predzadnjih deželnozborskih volitvah pretilo to, kar sc jc zdaj zgodilo. Takrat sc jc posrečilo lc posredovanju kranjski h politikov S. L. S., združiti zopet obe struji S. L. S. in zajamčiti složne volitve in — zmago. Žalibog dr. Greg o r č i č ni hotel izvajati iz teh izkušenj potrebnih posledic. Ni hotel, da bila kandidate postavila cela strank a. Hotel jo, da jih diktira manjšina večini. Tako je
prišlo do akutne krize, in do popolnega poloma dr. Gregorčičeve politike.
Mogoče, da so mladini sokrivi. Mogoče, da niso znali dobiti pravega stika z voditeljem stranke in da so se premalo trudili prodreti oni zid, ki jih jc ločil od dr. Gregorčiča. Mogoče — toda v političnem življenju kakor v vojski nosi odgovornost v prvi vrsti genral, voditelj; pa tudi on v prvi vrsti plača s svojo osebo. Poliličn o j e m rte v. Ostaja mu le šc zadnja konsekvenca iz njegove pogrešene, četudi z veliko doslednostjo zasledovane politike.
Volitve so pokazale, da pripada ogromna večina S. L. S. »mladi struji«. Gregorčič jc mislil, da je narobe, pa se jc temeljito zmotil. To je bila njegova zmota. — Poglavitna njegova zmota in temeljna napaka je pa bila, da ni nikdar postopal kot voditelj s t r a n ke, temveč lc kot p o g 1 a v a r ene strujc in mu ni bila glavna stvar, da zmaga stranka, t. j. da zmagajo načela, na kojih temelji stranka, temveč lo, da zmaga ožja struja. In ko je ožja siru j a podlegla, da niti ni prišla v ožjo volitev, — jc izdal parolo: B o 1 j c l i b e r a 1 e c kot m 1 a d o s t r u .j a r! Struja proli stru.ji
—	ne stra»nka proti stranki. S tem jc dr. Gregorčič oficijelno zapustil načelno • stališče, na katero ga je. vezala sveta d o 1 ž n o s t kot voditelja stranke in je krenil na pot. osebne o s v e t e. Žalostno, da moramo to pribiti, a uasa dolžnost jc, -—■ Dr. Gregorčič mora nositi posledice. — Človeško ginljivo — v interesu naroda potrebno.
Slara struja goriške S. L. S. je razbita, razdrobljena. — V prvi razburjenosti je marsikak sicer dobromisleč »slaroslrujar« zgrešil in svoj glas pri ožjih volitvah zapravil. Zaupal je slalomu voditelju. Hodi, kakor hoče. S e cl a .j j e p o I prosta z a z ti r a v o, en o t-o o r g a n i z a c i .i o S. L. S. n a G o-riškeni ! To jc pozitivno dejstvo in veliki dobiček S. L. S. iz zadnjih volitev. Proč s rslrujami«, gori s stranko! Brez vsakega odloga naj so ustvari, zdrava, enotna strankina organizacija
—	izključivšj. samo liste elemente, ki. v stranko nikdar spadali niso, ki so so ji pridružili samo radi raznih osebnih okolnosti, ki pa so bili in so v resnici liberalci. Tem naj bo pol v stranko c,u-krat za vselej zaprta! Oni so pripomogli, kar so mogli, da je dr. Gregorčič tako nesrečno nastopal. Oni so huskali proti mlaclinom, to jc proti večini S. L. s. Njihova mera jc polna, proč z njimi!
Napram dobromislečim pa, ki so v dobri veri sledili paroli formalnega voditelja stranke — nobenih r e k r i -m i n a c i j! Tesno združiti vrste iu složno naprej proti krutemu sovražniku ljudstva — gnjilemu, lažnjivemu liberalizmu!
Liberalci se sadov svoje »zmage« ne bodo dolgo veselili. Pata morgana, katero da»ies gledajo, bo hitro minila in sledila bo zanje temna noč.
Za S. L. S. na Goriškem sc pa šole zdaj začne pravi razvoj, novo, zdravo kretanje — ko začne stranka v celoti načelno delovanje. Načela naj loči-
jo, ne pa osebni interesi, osebno štre-berstvo in oselna trmoglavost.
S. L. S. ima na Goriškem trdno podlago. Žc danes je mnogo močnejša kot liberalna stranka. Pod umnim, načelnim vodstvom in po mirnem načelnem delu pa nc bo le v doglednem času priborila nazaj starih postojank, temveč si bode, kar doslej baš radi slabe brez-načclnosli njene politiko ni bilo mogoče — osvojila novo postojanke. Zato jc pa dobro in koristno, da goriško ljudstvo vidi nekaj let liberalno poslance na — delu! Našim goriškim somišljenikom pa kličemo samo to: Organi zu j tc se brez s t ruj !
Mir skoraj zagotovljen.
OPTIMISTIČNO NAZIRANJE V BELGRADU.
Od našega belgrajskega poročevalca.
Belgrad, 3. avgusta. Zelo visoka vojaška oseba mi je izjavila, da bo v desetih dneh na Balkanu ali mir ah sc bo pa v odločilni bitki pri čustendilu prelilo morje krvi. Srbski voiaški krogi z gotovostjo računajo na to, da bi se v tek« enega tedna s 15 000 novimi žrtvami diktiral mir v Sofiji. Vendar so mnenja. da do teti« nc pride. Iz najzanesljivejšega vira sem zvedel, da sta Srbija in Grčija privolili v petdnevno premirje samo zato, ker jc Rumunija da?a garancije, da bodo Bulgari na vsak način sprejeli mir in pristali na zavezniške zahteve.
BT.JT G ARSKJ PROTIPREDLOGT.
Bukarešt, 2. avgusta. Bulgarski delegati so stavili v plenarni seji mirovne kon-tcrcncc sledeče protipredlogc:
1.	Nova meja med Bulgarsko na eni in Srbijo in Grško na drugi strani naj sc prične na stari srbsko-bulgarski meji in naj gre potem med Kumanovim in Krivo Pa-lanko na jug na Ovčje Polje. Odtod med Vclescm in Štipom čez Vardar do Muri-hova pri Bilolju in potem čez Moglen, Gjevgjelijo in Kukuš tez Strumo k Orian-skemu zalivu, tako da ostanejo mesta Kriva Palanka, Kočana, Kratovo, Stip, Radovištc, Strumica, Dojran, Sercs, Dcmir Hisar in Kavala pod Bulgarsko.
2.	Bulgarska nc prevzame glede Egcj-skih otoke nobenih obveznosti, češ, da spada vprašanje Egejskih otokov edino v konipeienco velcviasti.
3.	Bulgarska nc prizna nikakc zahteve po odškodnini in o Ich vprašanjih sploh noče razpravljati.
4.	Bulgarska pristaja na lo, da sc
sporna vprašanja glede stare srbsko« bulgarske meje rešijo pred internacionalno vojaško komisijo, ki naj jo imenujejo velevlasti.
5. Bulgarska akceptira načelo, da naj vse balkanske države v svojem ozemlju uvedejo šolsko in cerkveno svobodo.
Grška je svcjc zahteve znatno omilila. Umaknila jc namreč mejo od Makrija na 1. agos, pripravljena pa jc cclo konccdi-rnti za mejo izliv reke Mestc. odkoder naj bi ^ia meja potem oh železnici proti severu, tako da ostaneta Scrcs in Drama v grških rokah. Severna mejna črta pa naj bi šla ocl Dcmir Hisarja preko Strumc do Gjevgjclijc.
Med Srbi in Bulgari se pa tudi baje pripravlja sporazum. Predlog bulgarskih delegatov, naj bi meja šla čez Vardar, sploh ni resno mišljen. Išče se zgolj srednja črta med razvodjem Strumc in Var-darja, ker na desni breg Vardarja Bulgari resno nc. a spin rajo. Pravzaprav je edina ležkoča lc Kavala.
TUDI V SOFIJI UPAJO TRDNO V MIR.
Bcolin. 3. avgusta. Vossisehe Zei-tung< poroča iz Sofije: Poročila )7 Bukarešte so zelo omejila upanje, da sc kmalu podpiše mir. Ob stališču, ki jc Srbi in Grki zavzemajo, sc ho komaj posrečilo v petdnevnem premirskem roku doseči sporazum. Kljub temu sc sodi, da sc vojska nc bo nadaljevala, ker se poroča, da Turki prodirajo proti Gumuldžini.
Kolin. .3. avgusta. Kolnisehe Zeitung« poroča iz Sofije: Politični krogi so prepričani, da sc sovražnosti več nc obnove in cla sc premirje šc za deset dni podaljša, ker tako velesile, kakor tudi balkanske države nc žele, da se vojska nadaljuje.
LISTEK.
iki.
Poljski spisal Ari ur Grušccki, poslovenil d r. L e o p o 1 d Len a r d.
(Dalje.)
>Waj klepetaš, kakšna Pogonj?« »Onile dvor,« pokazala jc z roko. »Pojdi k hudiču, ne mešaj sc tu zraven!«
Ko jc šla Mariš mimo romarjev, jc zašepetala:
»Počakam vas za cerkvijo.« Vahtmajster jc peljal celo gručo sumljivih oseb na popovo dvorišče in jim jc rekel, naj pokažejo potne liste. Pop jc opazoval ta prizor z verando.
Ko je pogledal polni list in pečat, jc dovolil vahtmajster dotični osebi zapustili dvorišče.
Popu je bilo to predolgo; poklical jc vahtmajstra k sebi in mu rekel:
»Ti imajo vsi polne liste, ker so šli po poti . . . bolj potrebno bi bilo pogledati pri Malinovcm «
»Vi, batjuška, veste svoje, inz pa svoje,« je odvrnil resno, »uradne forme se moramo držati. Zapovedal sem jim pokazati potne liste, torej jih morajo pokazati.«
»Medtem bodo pa zbežali drugi... uporniki,« jc rekel pop jezno.
»Naj gredo k hudiču! .lili bomo žc dobili, čc nc danes, pa jutri,« so jc nasmejal ter šel dalje ogledovat potno listo.
V tem trenotku je od cerkve naglo pritekel djak k popu in mu nekaj tiho zašepeta 1:
»Videl sem, batjuška, grmado ljudi, morda sto, morda dvesto . . .«
»Kje? Govori!« jc zaklical pop no-potrpežljivo, medtem ko jc djak lovil sapo.
»Za vasjo, šli so čez polje proti gozdu.«
»Proti kakšnemu gozdu?«
Djak je pokazal z loko proti zahodu.
Ko .je pop zvedel to važno novico, je hitel k vahlmajstru, sa potegnil na stran in rekel:
»rpoiniki beže čez polje . . .«
»Takoj, batjuška, ko končam, sc honio pa pogovorili.«
»Morda bi pa poslali za njimi stražnika ?«
»Takoj, batjuška, takoj!« in jc dalje oglodaval potne listo.
Pop sc je vrnil na verando ter začel izprašcvali djaka o podrobnostih.
Medtem je solnoo zašlo za gozdom in nastal je trenotek, ko mrak začne zavijati travo, grmovje, debla dreves,
a meglenui svetloba kakor presojana skozi gosto sito iz pajkovih nitek so uuiiče počasi na vrhuncc drevja, na višino gričev in so izgublja na bledom zahodu.
»Česa želite, batjuška?« ie vprašal valimajstcr in so delal utrujenega lor ^i brisal s čela pot s kariranim umazanim robcem.
»Rekel som žc, da božo zcdinjcnci čez polje h gozdu , lor je pokazal z roko smer.
»Kdo vam jo to povedal?« sc jo nasmehnil.
»Fjodor Pjotrovič!« jo pogledal na djaka.
»Menda se mu jo sanjalo«, so jo nasmejal, »to jo čudak, prebiva tukaj, pozna okolico, pa no ve, da ,ic lam »Začarano močvirje«, ki so razteza pet milj daleč in da samo ptič moro preleteli čezenj spomladi, a človek zamorc čez samo kadar zmrzujc.«
»Prisegam pri Bogu, da som videl na lastno oči!« jc zaklical djak ler sc trkal na prsi.
»Hiu... ako je lako. bodo gotovo prenočili v gozdu nad »Začaranim močvirjem« in jutri zjutraj jih dobimo.
»Toda utegnili bi zbežali,« so je vzncinirjcval poj).
»Kj, n<\« pomirjeval ga jo »volilna,jster«, »morali bi iti po poti, na inost, luni patrolirojo pa objezdniki, ti
so nc šalijo in kar streljajo. Prišli so v past in prijeli jih bomo, kakor ma dlani. sc jo smejal.
Ta brezskrbuosl »vahmujstra« je tudi popa nekoliko pomirila, vendar je izpregovoril čoz nekaj trenutkov:
»Kaj pa, ako jo čoz »Začarano moč. vir.jo« kakšen prehod?«
»Kaj pa mislite, batjuška?« jo odvrnil z veselim glasom. »Vi še lclo dni niste tukaj, no poznate kraja, jaz služim pa žc deseto loto.«
»Toda objezdniki jih morda nle bodo zapazili,« upiral sc .jo pop, »in uporniki s«1 bodo prikradli čoz most.«
Morda imate prav,;: sc jc zamislil »valimajstcr«.
Pop mu je prikimal, ko sta pa stopili! na stran, mu je zašepetal:
»Ako vjnmcie te upornike, bom napisal rapori1 no samo vašemu načelniku, ampak cclo gubernatorju ... nagradil bo gotova... od moje strani dobile pa za vsako glavo deset kopejk.«
»Ilm----to bi ne bilo slabo, koliko
pa jih jc?«
»Djak pravi, da slo, morebiti pa so
več.«
»»Sto?« začudil so jo, »to jih jc cela banda, a so v>i uporni? ; zasvetile so so mu oči.
" ' Poročilo.
slučaju kršil mednarodno pravo slabo poučeni priprosti vojak. Častnik, ki je ukazal streljati, je poznal natančno določilo mednarodnega prava in je moral videti, da se bližajo parlamentarji. Generalni štab je že poročal o kršitvah mednarodnega prava po Bulgarih, ki so belo zastavo zlorabljali, plenili zasebno last, klali prebivalstvo, obstreljevali ranjence in mučili ter morili ranjence.
Belgrad, 3. avgusta. (Izvirno,) Bulgarske čete so izvršile novo prekršitev mednarodnega prava. 31. julija je poveljnik srbskih čet pri Vidinu poslal častnika s tremi konjeniki v Vidin radi določitve demarkacijske črte. Ko se je parlamentar z belo zastavo približal vasi Novoselo na 30 korakov, so Bulgari vsuli nanj mitralje-ški ogenj. Častnik je ostal nepoškodovan, dva spremljevalca sta bila ranjena. Ta težka prekršitev predpisov se je izvršila namenoma, ker se mitralješkl ogenj ne more slučajno otvoriti, marveč samo po nalogu višjih, ki bi morali poznati predpise, Zato je vsako občevanje med našo in bulgarsko armado onemogočeno.
Belgrad, 3. avgusta, (Izvirno.) Glasom sklepa delegatov vseh vojujočih se držav bi imele biti sovražnosti med vojujočimi sc strankami ustavljene dne 31. julija opoldne, nato se pa določiti de-markacijska črta med prednjimi deli naših in bulgarskih čet. Bulgari so v zadnjem hipu pred premirjem izkoristili megleno vreme in poizkusili svoje predstraže pomakniti naprej. Tu ni šlo za nobeno postojanko, marveč samo za kakih 100 metrov prostora. Vojska, ki jc izgubila celo makedonsko bojišče, poizkuša natihoma brez boja osvojiti brezpomembno ozemlje 102 m. Tak poizkus se je Bulgarom pri Vlasini posrečil, na fronti pri Krivi Palanki pa se jim je izjalovil. Take nedostojne poizkuse so Bulgari izvršili na celi fronti — očivid-no ne vsled iniciative poveljnikov, marveč po nalogu višjih instanc.
Belgrad, 3. avgusta. (Izvirno.) Premirje je preprečilo skorajšnji padec Vidina. 1. avgusta, pičlo uro pred objavo premirja, so naše čete zavzele vidinsko utrdbo pri Smrdanu, oddaljeno od glavne utrdbe 150 kilometrov. V utrdbi je ostala maloštevilna naša posadka. Kljub premirju so Bulgari šc isti večer napadli našo četo, jo pognali iz utrdbe in postavili ondi svojo posadko. Po protestu našega delegata za določitev demarkacijske črte so Bulgari svojo posadko umaknili. Utrdba je ostala nevtralna. Ta poizkus je očitno kršenje premirja. Enak poizkus so Bulgari izvršili pri Pirotu na prostoru Vrla glava, a njihov napad je bil odbit.
PREGLED ČEZ USPEHE GRŠKE ARMADE.
Afene, 3. avgusta. »Agence d' Athe-nes« objavlja izvleček iz oficielnega poročila o zadnji vojski. Grška armada se je po tem poročilu morala boriti z bulgarsko redno vojsko, ki je štela do 120.000 mož in z več tisoč bulgarskimi prostovoljci. V rednih bojih je prekoračila grška armada 300 km na zelo težavnem, goratem ozemlju, ki je za obrambo zelo pripravno in zato težavno za tistega, ki napada. Grki so z bajoneti zavzeli postojanke, ki so se zdele nepremagljive. Grki so morali očistiti od sovražnika gorovje Maleš in Pe-rim, kjer so morali grški vojaki plezati 1500 do 2000 metrov visoko. Bitk je bilo 22, v katerih so vseskozi Grki zmagali. Najvažnejše so bile bitke pri Kilkišu, De-mirhisaju in Kostumi, v prelazu Kresna, pri Limitliji in pri Džumaji, Grška armada je zasedla mesta Kilkiš, Dojran, Gevgeli, Demirhisar, Strumico, Petrici, Seres, Dra-
mo, Pcčevo, MeleniK, MeKomio, Nevro-kop, Kavalo, Ksanti, Dedeagač, Lagoško pristanišče, Makri, Maronio, Giimiildšino in Džumajo. Ujetih je bilo 10.000 Bulgarov, ubitih in ranjenih 25.000 do 30.000, zarubili so Grki Bulgarom 120 topov, veliko pušk, municije in živil, V enem mesecu so Grki očistili Makedonijo, grška armada je sovražnika zagnala nazaj do bulgarske meje, ki jo je nameravala prekoračiti, a sovražnosti so se v tistem tre-notku ustavile, ko je bila Grkom odprta pot v Sofijo. Po nekem oficielnem komunikeju je padlo v zadnjih bojih 35 grških častnikov, 75 jih je bilo pa ranjenih.
V ČEGAVIH ROKAH JE PEJČEVO?
Dunaj, 2. avgusta. Grško poslaništvo objavlja v »Neue Freie Presse«: Da se pojasni, če se nahaja Pejčevo v grški ali bulgarski posesti, obvešča grško poslaništvo, da je dobilo pravkar iz glavnega stana s 1. avgustom ob 11. uri ponoči datirano od načelnika generalnega štaba polkovnika Dusmanisa podpisano brzojavko, po kateri se nahaja vsled premirja določena demarka-cijska črta severno od Pejčeva in Ne-greva. Pejčevo je torej v grških rokah.
PREDSTOJEČI KORAK VELESIL PRI PORTI.
Carigrad, 2. avgusta. Tukajšnja poslaništva potrjujejo, da nameravajo prijateljsko pri Porti nastopiti. Le eno poslaništvo še ni dobilo inštrukcij.
TURKI PRODIRAJO DALJE.
Sofija, 2. avgusta. (Oficiozno.) Kakor se pripoveduje, prodirajo Turki proti Gumuldžini.
TURKI HOČEJO ODRIN OBDRŽATI.
Carigrad, 3. avgusta. Iz Odrina je došla tu sem deputacija, ki je pri velikem vezirju in pri tujih poslanikih vložila prošnjo, da ostani Odrin pri Turčiji.
NEMČIJA IN TURČIJA.
Berolin, 2. avgusta. Govori se, da je državni tajnik za zunanje zadeve Ja-gow vplival na Nemško in na Orientalsko banko, da Turčiji ne dasta nobenega posojila, dokler ne zapusti onih krajev v Trakiji, ki jih je preko določil londonske pogodbe zasedla.
RUSIJA NE MISLI NA NOBENO SEPARATNO NASILNO AKCIJO PROTI TURČIJI.
Berolin, 2. avgusta. Z ozirom na francoske vesti se iz tukajšnjih kompe-tentnih krogih zagotavlja, da Rusija ne namerava izkrcati čet v Midiji. Sploh se velesile še ne ne posvetujejo o nasilnih korakih zoper Turčijo.
RUMUNIJA MOBILIZUJE DALJE.
Bukarešt, 3. avgusta. Iz Jasija se poroča: Radi suma vohunstva so preiskali več stanovanj Bulgarov. Vojno ministrstvo je izdalo ukaz, da se morajo mobilizirati vsi rezervisti letnikov 1895 in 1896, ki jih dozdaj še niso mobilizirali.
AVSTRIJA NE NASTOPI PROTI SRBIJI.
Dunaj, 2. avgusta. Trdi se, da je av-stroogrski poslanik v Bukareštu, knez Furstenberg, obiskal Pašiča in mu izjavil. da Avstro-Ogrska ne namerava
SRBI IN BULGARI NA POTU DO SPORAZUMA.
Bukarešt, 2. avgusta. »Neue Freie Presse« poroča: Iz dobro poučenega vira se javlja, da se Srbi in Bulgari kmalu zedi-nijo. Bulgarija dobi Radovište in Strumico, na katera kraja polaga veliko važnost, Srbija pa dobi Štip in Kočano. Srbski in bulgarski delegati se jutri dopoldne posvetujejo in se ob tej priliki najbrže že odločijo sporna vprašanja. Rumunski in bulgarski delegati se jutri sestanejo v seji, v kateri se končno fiksira bulgarsko-rumun-ska pogodba.
SPORAZUM MED BULGARIJO IN RUMUNIJO.
Bukarešt, 3. avgusta. (Agencc Tele-graphique Roumaine.) Danes dopoldne so se sešli bulgarski in rumunski delegati h konferenci, ki ji je predsedoval ministrski predsednik Majorescu. Po posvetovanju, ki je trajalo do opoldne, se je doseglo spo-razumljenje o vseh treh od Rumunije dne 21. julija formuliranih točkah. Črto nove meje so vrisali vojaški delegati, podrobnosti določi pogodba. Glede na rumunske šole in cerkve v od Bulgarije osvojenih ozemljih se je sprejel na peterburški konferenci stavljeni predlog. Končno se je Bulgarija obvezala, da podere utrdbe pri Ruščuku in pri Lunili in da ne zgradi trdnjav v ozemlju, ki leži med navedenima mestoma in v okrožju 20 km od Balčika. Nova rumunska meja se prične 12 km pod Balčikom na prvem griču, ki je v zemljevidu označen s koto 265, gre do 10 km južno od Dobiča in se konča zahodno od Turtukaje, 9 km od vasi Turški Smit. Na posameznih točkah se nova meja po topo-grafičnem stanju oddalji 15 do 16 km od vodoravne črte proti zahodu. Jutri ob 4. popoldne določena konferenca se prične že ob 10. dopoldne, da se lahko prej prično pogajati, ko poteče premirje.
PRITOŽBE O PREKRŠEVANJU PREMIRJA.
Sofija, 2. avgusta. (Agence Telcgra-phique Bulgare.) Predvčerajšnjim ob 11. dopoldne je bila ena grška kolona izpostavljena bulgarskemu ognju, ker je udrla iz soteske Kresna proti Džumaji. Poveljnik grških čet jc drugi dan pisal bulgarskemu generalu, da so streljali Bulgari na z belo zastavo krite grške čete. Bulgarski general je obrazložil položaj in odklonil pritožbo. Nek srbski eskadron, ki sc je umaknil iz Berkovicc, je zažgal Virovico v okraju Bcrkovica. Vidin so obstreljevali Srbi do 31. julija. Zasebno se poroča, da so Srbi polovico mesta razdejali. Od civilnega prebivalstva je bilo ubitih 200, 600 pa ranjenih. Boji so se bili do 8 km pred mestom, ki je Srbi niso zavzeli.
Belgrad, 3. avgusta. (Iz uradnega srbskega vira.) Bulgarske čete so zopet prekršile mednarodno pravo. Poveljnik naših čet, ki oblegajo Vidin, je odposlal 31. julija ob pol 12. dopoldne enega častnika s tremi jezdeci v Vidin, da obvesti Bulgare o sklenjenem premirju in da naj se zato demarkacijske črte določijo. Parlamentarji so se podali z belo zastavo in s trobentači proti trdnjavi. Ko so bili parlamentarji kakih 30 korakov od vasi Novi Seči oddaljeni, so Bulgari nanje iz strojne puške streljali, Srbski častnik ni bil ranjen, pač pa dva njegova spremljevalca. Bulgari so s tem prekršili določbe haaške konvencije z dne 18. oktobra 1907, ki so jo tudi Bulgari in Srbi podpisali. Ta konvencija ščiti življenje parlamentarja in njegovega spremstva. Po členu 32. se ne sme pričeti streljati na parlamentarja brez višjega dovoljenja. Ne more se trditi, da je v tem
»Pomislite tudi,« dodal je pop. »da se hočejo brezpravno prikrasti čez mejo...«
»Hej, dobili jih bodo po grbi, morda jim še Sibirija ne odide,« sc je nasmejal; »torej dobro, batjuška, jaz jih bom vjel____dobra reč je vaš raport in nagrada, toda jaz ne delam za denar, to je dolžnost, jaz napišem pa tudi v svojem raportu o vaši gorečnosti, batjuška!«
»Da bi le ne ušli M je pripomnil
pop.
»Batjuška, ali daste konja?«
»Hm... težko, toda ako je treba ...«
»Zamogel bi vzeti v vasi konja od kateregakoli gospodarja, toda to bi vzbudilo sum .... dajte vašega.«
»Torej naj bo še to.« jc vzdihnil
pop.
»Hej, poslušaj, Nikander Filimono-vič!«
»Poslušaj, brat, kaj ti pravim... vzemi konja iz hleva batjuške. pojahaj hitro v smeri proti mestu. Med potjo boš srečal patruljo objezdnikov, povej jim v mojem imenu, naj dobro pazijo na pota in na most, kajti v gozdu nad »Začaranim močvirjem« so se skrili zločinci. Razumeš?«
»Razumem.'*
»Poslušaj dalje ... ko boš to povedal patrulji, odjahaj po poti proti Čer-vonki, tam boš srečal drugo patruljo objezdnikov in povej jim ravno tako. Ali veš sedaj?«
»Razu mem.«
»Torej v skok, vzemi konja in na pot!«
»Nc izmuznejo se nam, batjuška!« nasmejal sc je veselo.
»Bog pomozi,« je vzdihnil pop. »kaj pa mislite z revizijo pri Malinovem?«
»Hm . . . jaz sem prepričan, da kdor je hotel zbežali, je zbežal . . . revizija jih pa more prestrašiti in bi samo opozorila zločince.«
»Torej jutri s prvim svitom pojde-mo v gozd . . .«
»Ali pojdete tudi vi, ba.tjuška, z nami?«
»Tako, iz radovednosti,« odvrnil je ravnodušno.
»Hoče me vohuniti,« jo sumničil
v svoji duši »vahmajster«, »toda ako hoče pisati raport, naj tudi vidi mojo gorečnost!< Glasno je pa. rekel:
»Kolikor več nas bo, batjuška, toliko bolje, bomo lažje pazili, da nikdo ne ubeži.«
»Pa še djakn »Fjodora Pjotroviča vzemimo sabo.«
»Tudi ta ne bo škodoval.«
»Sedaj se pa oddahnimo, napijmo
se, snejmo kaj postnega in spat,« je prigovarjal pop.
»Čc piti, pa piti, toda dolžnost je dolžnost. Naročiti moram županu, naj mi preskrbi zanesljivih ljudi v pomoč. Ako jo treba prirediti lov, naredimo ga po gosposko,« smejal se je svojemu dovtipu ter si gladil velike, košate brke.
»Torej izpijmo na srečo,« je odvrnil pop veselo, »pojdimo, in ti Fjodor Pjotrovič z nami.«
Izpili so po dva kozarčka žganja, prigriznili suhega kruha, potem pa je šel »vahmajster« k županu, da bi obvestil vaško policijo o jutrajšnjem pohodu.
Peter Malinov je medtem nakrmil živino in se potem vsedel na prag kakor pričakovaje revizije, ter poslušal in gledal, kdaj se bo pojavil sin ali hčerka, ali pa stražniki.
Kmalu po solnčncm zahodu je polni mesec priplaval na nebo ter razsvetlil celo okolico z bledo, hladno svetlobo.
Kadeč iz kratke pipice je zagledal Malinov najprej stražnika, ki je jahal na popovem konju.
To jc vzbudilo njegov sum. Oclja-lml je proti mestu, morda je pop zahteval vojake na pomoč. Toda od druge strani ni bilo nobenih nemirov, če pa
nikakega nasilnega koraka proti Srbiji, tudi če Srbija vzdržuje svoje zjeane zahteve proti Bulgariji.
RUSIJA IN BULGARIJA.
Peterburg, 2. avgusta. Kljub de-mentiju se vzdržuje vest, da je bil Gešov v avdijenci pri carju in konferiral z merodajnimi ruskimi državniki.
SRBIJA IMA POD OROŽJEM NAD 500.000 MOŽ. Belgrad, 3. avgusta. (Izvirno.) Glasom poročila vrhovnega poveljstva itna Srbija danes pod orožjem nad pol milijona mož.
VPRAŠANJE PROTEKTORATA NAD ALBANSKIMI KATOLIČANI.
Dunaj, 2. avgusta. PoroCevalee »Piccola« trdi, da je obisk skadrskega nadškofa Sereggija na Dunaju veljal v prvi vrsti vprašanju avstrijskega protektorata nad albanskimi katoliča-ni. Italija zavzema v tem oziru odloč-no stališče, da ima avstrijski protekto-rat v Albaniji prenehati in consulta v Rimu izdeluje juridično spomenico glede tega. To vprašanje se bo moralo kmalu načeti. Protektorat nad katoli-škimi Albanci v Srbiji in Črnigori pa je sploh že izven diskuzije, ker so velesile odločno proti temu, da bi Avstrija ta privilegij v srbskem in črnogorskem ozemlju obdržala.
DROBNE VESTI.
Peterburg, 3. avgusta. (Petrograj-ska brzojavna agentura.) Petrograjskj poslanik Giers se je vrnil v Cetinje.
Belgrad, 3. avgusta. (Izvirno.) Včeraj so pripeljali v Belgrad 604 ra-njence.
Belgrad, 3. ajvgulsta. (I z} vir not) Vojni minister je odredil, cla dobivajo vjeti bulgarski častniki plače od 250 do 80 dinarjev po svojem činu in vrhu tega za hrano po 2 50. oziroma 1'50 dinarjev na dan.
Atene, 3. avgusta. Ob zadnji bul-garsko-grški bitki pri Džumaji je pa* del major Georgios Ivolokodrojiis, poto« mec slavnega vojskovodje ob veliki gr« ški ustaji Theodorosa Kolokodronisa in nečak znane pisateljice princezinje Ko-lokodronis, ki je pred nekaj dnevi na Dunaju umrla. V tej bitki je padel tudi eden najhrabrejših grških častnikov, stotnik Velisarios, ki se je osobitO pri Janici in pri Janini odlikoval.
PROTIPOSTAVNI NOVI NAČRTI VLADE ZA ČEŠKO.
Praga, 4. avgusta. »Prager Tagblaft'4 poroča, da namerava vlada oktroirati za! Češko tako nov volilni red kokor tudj spravo med Čehi in Nemci. Nove volitve namerava vlada že po oktroiranem volilnem redu izvesti. Sedanjim kurijam se gri* klopi še ena nova: četrta kurija,
ČEŠKI PROTESTI PROTI KOMISA« RIJATU.
Praga, 4. avgusta. Izvršilni Odbos češke centralistične (dunajske) socialne dmokracije je sklenil protestirati proti IV. kuriji in zahteva «nako in splošno volilno pravico za češki deželni zbor, protestira proti upravni komisiji in proti povišanju doklad.
Praga, 4. avgusta. Narodni socialisti so priredili protesten shod proti ko« misarijatu na Češkem. Govorili so na njem Choc, Striberny. Lobotka, dr. Ba-xa in drugi govorniki. Po shodu so napravili zborovalci po mestu izprevocL Mir se ni motil.
večina, zedinjencev ni bila pri zapovedani spovedi, še ni noben vzrok, da bi poklicali kozake. Saj ni prvo leto, da ne hodijo k spovedi, včasih so za to kaznovali v denarju, v poslednjih časih pa je tudi to ponehalo.
Morda pa radi Ležajskih romarjev. Ljudi je bilo mnogo, ker todi je najbližja pot in najbolj varna, kajti gozd se vleče tja do meje. Kdo ve, čc ni kdo tega naznanil popu, in vojaki jih bodo preganjali.
Postal je nemiren in poklical je ženo, da bi se z njo posvetoval. Medtem pa je zagledal popovega koČijaža Gre-gorija iti po sredi ceste.
»Gre že v krčmo,« je zašepetal ženi.
»Da, tak pijanec ostane v službi,« odvrnila je žena zaničljivo.
»Iii, našel je svojega,« nasmehnil se je zlobno. »Pošten človek ne pojde k popu.«
»Poslušaj, Peter,« odvrnila je čez nekaj časa, »morda bi pa zvedel od Gre-gorija, kam je odjahal stražnik.«
»Ilm . . . morebiti.«
»Torej obleci se in pojdi,« svetovala je žena.
»Imam še čas, naj se sam najprej napije, potem bo lažje ž njim govoriti.«
»Pa da Mariš ne pride?« jc vzdih-nila mali.
(Dalje.)
Praga, 4. avgusta. »Venkov« priporoča, 1. da naj se proti vsem sklepom upravne komisije ljudje pritožijo in da naj prezirajo njene protiustavne sklepe. 2. Ne predlagajo naj sc vloge, ki so se morale deželnemu odboru predlagati. 3. Pri izvedbi sklepov upravne komisije naj se uvede resistenca. 4. Prirejajo naj sc protestna zborovanja proti upravni komisiji.
Dnevne novice.
'-r Dohod Hrvatov na katoliški shod v Ljubljano. Posebni vlak iz Zagreba pripelje v Ljubljano v soboto, dne 23. avgusta ob 3. uri popoldne. Vse naše organizacije s tem opozarjamo, da takoj prično z delom, da bodo bratje Hrvatje na-vseh postajah slovenskega ozemlja navdušeno in dostojno pozdravljeni.
+ Zdravje sv. očeta. Pije vi korespondenci se iz Rima poroča, da vesti o poslabšanem zdravju sv. očeta v liberalnih listih nimajo nobene podlage. Ravno nasprotno je res, da se sv. oče ravno sedaj kljub svoji starosti kar najbolje počuti. Dasi je šele nedavno prestal hudo bolezeh, vendar vsak dan po več ur dela in gre tudi vsak dan po večkrat na izprehod po vatikanskih vrtovih.
-j- Konfiskacija »Slovenca«. Sobotni ■»Slovenec« je bil konfisciran radi notice o postopanju dvornega svetnika Galamboša. Konfiskacija je vzbudila splošno pozornost, ker je v notici lc kritika postopanja dvornega svetnika v zadevi načelnika na goriškem državnem kolodvoru Wiescrja. Ostrejše opazke smo celo iz notice črtali! Zanimivo je, da »Soča« in »Edinost« na Primorskem nista bili kon-fiscirana, dasi sla priobčila isti oklic in dasi sta Wieser in g. Galamboš na Primorskem, na Kranjskem pa sta bila konfisci-rana radi istega oklica »Slovenec« in -•Narod«. Na Kranjskem jc za slovensko časopisje drugačna svoboda kakor na Primorskem?! Treba bo v te razmere na Kranjskem temeljito poseči. Železniškega dvornega svetnika ne bi smeli niti toliko kritiziral kot se sme minister. Našim čitate-Ijem bomo seve preskrbeli, da bodo vsi ob prvi priliki brali konfiscirano notico. Zanimivo je pa postopanje pri konfiskaciji tudi v drugem oziru. Na cenzuri je bil »Slovenec« ob čelr na 5., konfiscirat so ga pa prišli ob 6. uri zvečer! — Dasi nam je pošta vrnila vse naslove, je vendar vseeno lahko mogoče, da »Slovenca« eden ali drugi izmed cenj. naročnikov ni prejel. — Komur sobotna številka (druga izdaja) niti z današnjo pošto ni došla, naj jo izvoli reklamirati; zadostuje navaden list papirja {brez znamke) s kratko opombo: »Reklamiram štev. 176. »Slovenca«.
Shodi Slovenske Ljudske Stranke. Včeraj dopoldne sc jc vršil dobro obiskan shod v Št. Joštu pri Vrhniki. Govoril jc poslanec Gostinčar. Na shodu se jc izrekla soglasno zaupnica poslancem in ogorčenje nad podlo pisavo liberalnih listov na naše poslance. — Popoldne pa se je vršil shod v Podlipi, kjer je govoril poslanec Gostinčar. Tudi tu jc bil shod dobro obiskan in jc istotako izrazil zaupanje strankinemu vodstvu. Govoril jc tudi g. Stanovnik iz Horjulja.
+ Shod pri Sv. Križu pri Liliji je bil včeraj zjutraj izborilo obiskan. Predsedoval je shodu župan Mjklavčič, poročal pa.je o političnem položaju dr. Zajec. Na shodu je vladalo izborilo razpoloženje, zanimanje zborovalcev. za gospodarska in politična vprašanja veliko. Stranki, načelniku stranke in dr. Zajcu jc izrekel shod zaupanje.
-S-Shod v Dolih pri Litiji se je vršil včeraj popoludne. Obiskali so ^liod skoraj vsi volilci dolske tare. Temu shodu je predsedoval župnik Filler, poročal pa je dr. Zajec. Dr. Zajcu, načelniku stranke dr. Šusteršiču in stranki je bilo izrečeno zaupanje brez ugovora.
—	Shod v Dravljah, Včeraj je priredila Jugoslovanska Strokovna zveza v Dravljah lep društven shod, kamor je prišlo lepo število mizarjev. Na shodu so poročali urednik Krilne, Mcjač, Babnik in Erman. Več o tem bo prinesel delavski list, »Naša Moč«.
.4- Volitve v inženirsko zbornico za Tržaško, Goriško, Istro, Kranjsko in Dalmacijo sc bodo vršile v Trstu dne 6. avgusta. Dnevni red je naslednji: sestavitev zbornice, volitev funnkcijo-narjev, določitev članarine in slučajni predlogi. Pr edsedstvo se bo volilo na šest, let in bo sestavljeno iz petih italijanskih članov, in dveh namestnikov, dočim bodeta Nemca in Slovana po dva. Pregledovalea računov in njiju namestnika bodo pa volili vsi člani zbornice. — iz lega se vidi, tla bo ta »po narodnostih sestavljena zbornica« — italijanska.
—	Predsednik deželnega sodišča gosp. 11 s n e r je z današnjim dnem nastopil večledenski dopust. Njegove posle jc pre-
vzel deželnosodni podpredsednik gospod dvorni svetnik P a j k.
-	Požar v Gameljnah. — človeške žrtve. V nedeljo, dne 3. t. m., ob četrt na 12. uro je nastal nenadoma požar v Zg. Gameljnih pri Janezu Kregarju, poclo-mače Matovževcu, ki je zahteval človeško žrtev. Vnela so se tudi sosedna, poslopja Medvešeka in Pavlina, in le malo je manjkalo, da ni postal požar enak tomačevskemu. Domače gasilno društvo je bilo takoj na. mestu ter pričelo reševati na najbolj nevarnem kraju. K sreči je bila noč mirna in brez vetra, sicer bi bili vsi napori ene same brizgalne brezuspešni, ker se poslopja takorekoč drugo drugega tiščijo. Domače gasilno društvo se je lotilo najprvo reševanja živine. Živino, dasiravno je bilo že vse okrog v plamenu, se jc posrečilo rešiti; pač pa so morali pozneje dve kravi zaklali. Brat hišne gospodinje, star tiO let, je ležal z gospodarjem na hlevu. Ko jc izbruhnil ogenj, se je gospodar umaknil s hleva; na ženinega brata, ki je moral gotovo trdo spati, je pa v razburjenosti pozabil. Ko so prišli gasilci, jc bilo že prepozno. Ogenj ga je prehitel ravno, ko se je hotel vzpeti po lestvi na tla. Našli smo ležečega z glavo naprej ob zidu na hlevu. Bil je popolnoma spečen. Na pomoč so prihitela tudi gasilna društva: št. Vid s predsednikom Kranjske deželne gasilske zveze, Tacen z županom A. Tršanom, Jezica, Vižmarje, Guin-clje, Črnuče in Nadgorica, na čelu jim načelniki. S tolikimi brizgalnami sc je ogenj hitro omejil. Sosedna gasilna društva so odkorakala ob pol 3. uri zjutraj. Proti jutru se je požar zopet ponovil; domače gasilno društvo je ostalo na pogorišču in ob deseti uri dopoldne še prav pridno gasilo. Ranjenih in opečenih je bilo 7 gasilcev, med njimi dva precej nevarno. V deželno bolnišnico v Ljubljani so pripeljali oba nevarno opečena posestnika 671etnega Janeza Kre-garja in 621etnega Janeza Pavlina. Oba sta opečena na glavi, rokah in nogah.
—	Velikanski obisk v Postojnski jami. Včerajšnji posebni vlaki so pripeljali velikanske množice občinstva v našo svetovno jamo. Parnik iz Benetk je imel 960 tujcev, parnik iz Portorose 620. Dunajski posebni vlak 846, iz Opatije 1200, iz Trsta 1920, iz Celovca 670, iz Reke 1100, iz Pulja 590, iz Ljubljane 962 in še mnogo drugih vlakov, tako da jc presegalo število obiskovalcev 11.000. V notranjih jamah jc vladal tak naval, da se jc le polagoma moglo priti naprej. Ob . bajni razsvetljavi je vladalo najboljše razpoloženje, za kar jc skrbela v prvi vrsti tamošnja godba, izvrstna jamska restavracija in kavarna. Jamska pošla je imela velikansko opravka, zakaj oddanih je bilo nad 50.000 razglednic. Marljivo sestavljena reklama, ki je bila razprostrta čez celo 'našo monarhijo, sc jc torej izbor-no obnesla, kar dokazuje velikanski obisk, in jc to v prvi vrsti zasluga neumorno delavnega oskrbnika gosp. Andreja Perko. T udi železniška uprava na postaji jc izbor-nc bmkcijonirala in sc ic obrat brez vsakih zamud izvršil.
Povišanje števila rekrutov, »Milil .arisehe Rundschau« se je 2. t. m. pečala 7. vprašanjem povišanja števila rekrutov. List poroča, da leta 1912. niso potrdili 50.000 za orožje sposobnih rekrutov, kar dokazuje, da brambpa sila prebivalstva še ni dovolj izčrpana in da se število rekrutov pri mis lahko poviša, ne da bi se manj kakor zdaj zahtevalo za vojaško službo od mladeni-čov. Iz tega članka se sklepa, da namerava vojna uprava število rekrutov za 50.000 mož povišati.
Berneckerjcv spomenik sv. Janeza Nepomuka za Kranj. Mojster Bor-neeker izdeluje sedaj spomenik sv. Janeza Nepomuka, katerega je podaril Majdičov testament Kranju. V naravni velikosti leži sv. Janez Nepomuk, okle-njen od dveh polipov na skali. Obdajala ga bo od vseh strani do prsi voda. Smrtne bolečine se mu bero z obraza; gledalcu se zdi, da zdaj pa zdaj mora izdihniti. Cela osnovna ploskev in svetnik sta izsekana iz enega kosa marmorja. Kako iniiuioijozno delo jc lo; treba jc le pomisliti, da mora umetnik v mrtvem kamnu spoznati že vsako točko osnutka; en sam napačen udarec in cela ogromna skala marmorja je ne-rabljiva. Ta osnovna plošča s sv. Janezom bo stala popolnoma pri tleli, da bo gledalec stal liki ob bregu reke. Nad glavo se mu vzpenja mogočen obok Karlovega mostu v Pragi, s katerega jo bil loln 1383. na povelje češkega kralja Vaclava IV. pahnjen v srebrnopeno VI-tavo. ker istemu ni hotel izdati, kaj se mu je kraljica [varna spovedala. Na mostu pa Ito stal v skoro nadnaravni velikosti kip kraljice Ivano. Popolnoma izdelan je že model iz mavca, na katerem jo opazovati idealno lepe oblike kraljičino žalno postave. Posebno krasen je njen obraz, katerega je umetnik študiral pri treh modelih. Spomenik bo stal, kakor določa Majdičcv .testament.
na malem trgu pred Majdičovo hišo, v kateri je nastanjena c. kr. okrajna sod-nija v Kranju. Obdajal ga bo pas ruše, v ozadju pa smreke. V celem sc bo dvigal kake 3 in pol metre visoko.
—	Iz politične rač. službe. Računski olicial Ferdinand S t a u d a c h c r jc imenovan za c. kr. rač. revidenta, rač. asistent Jožef T r u g e r za c. kr. rač. oficiala in rač, praktikant Bruno K 1 a u e r za c. kr. rač. asistenta.
—	Iz politične konceptnc službe. Prov, deželnovladni koncipisl dr. Viljem P f e i -f e r v Krškem je imenovan za def. cležel-novladncga koncipista ad personam.
—	Iz finančne službe. Narednik 17. pešpolka Ferdinand Leske jc imenovan za prov. kanclista na ljubljanski finančni prokuratori.
—	Smrtna obsodba. Okrožno sodišče v Tuzli (Bosna) je kmeta Salviča in njegovo ljubimko kmetico Salkanovič, s katero sta skupaj umorila Salkanovičninega moža, — obsodilo na smrt na vešalih.
—	Rezervisti se odpuščajo domov. Iz Zadra se poroča 2. t. m.: Danes ic skozi Zader plulo proti Trstu in Reki več par-nikov. ki so bili prenapolnjeni z rezervisti in polkov, ki se nahajajo v območju 15. in 16. zbora. Rezervisti so šli na 21 dnevni dopusl. Vsi dislocirani dalmatinski polki so se pred tremi dnevi vrnili na svoja stalna mesta. Iz Šibenika se pa poroča: Nad 500 rezervistov, ki se v jeseni niso odzvali pozivu pod orožje, so vpoklicali sedaj in so imeli dne 1. avgusta nastopiti službo. Prišlo jih je pa samo 10, ostali so v Ameriki.
Odpošiljali je pisemske pošte za Solun. Vslecl zopetne otvoritve železniškega prometa na progi Belgrad-Solun se bo pisemska pošta za Solun zopet normalno po suhem via Belgrad-Skoplje odpošiljala.
—	Razpis učiteljskih služb. V šolskem okraju ljubljanske okolice se razpisujejo sledeča učna mesta z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. 1. Tri učna mesta na osemrazredni deški ljudski šoli v Spodnji Šiški, in sicer eno učno • mesto 7. omejitvijo na moške prosilce, obe drugi učni me sli pa brez •takšne omejitve. 2. Eno učno mesto na. šestrazredni ljudski šoli pri D. M. v P o -1 j u. 3. Eno učno mesto na šestrazredni ljudski šoli na V r h n i k i. 4. Nadučitelj-ska služba na dvorazredni ljudski šoli v Št, J u r j u. 5. Eno učno mesto na dvorazredni ljudski šoli v Preski. 6. Eno učno in voditeljsko mesto na cnorazredni ljudski šoli z začasnim drugim razredom v Š k o c i j a n u. 7. Po eno učno in voditeljsko mesto na enorazrednih ljudskih šolah v Rakitni, Z a p o t o k u in Želim-1 j e m. — Pravilno opremljene prošnje za eno izmed teh učnih mest jc za vsako posebej predpisanim službenim polom vlagati do 31. avgusta 1913.
—	V deželni bolnišnici jc umrl posestnik Janez Sesek s Ilolmea.
—	Iz Tržiča. Lov občine Sv. Katarina je bil 2. t. m. na dražbi oddan. Zdražil ga jc g. baron dr. Karol Born za izredno veliko vsolo 1150 K. S tem jc imela občina lep dohodek. Do sedaj sc je lelno plačevalo za lov 400 K.
—	Umrla jc na gradu v Bistri grašča-kova vdova gospa Marija G a 1 l e, rojena M ay e r , stara 79 let.
—	Tatvine v Novem mestu. Ni dneva, da bi se tu ne prigodila kaka tatvina. Me-scc julij je pa za te kritičen. V mesecu istega jc ukradel neznanec g. Scidlu voz in ga odpeljal. Na sodnijsko dvorišče se je prvič v sredi meseca julija vtihotapil tat in ukradel kure slugi Robinšku, 26. t. m. pa zopet državnemu pravniku Kremžarju, 28. pa se jc vtihotapil v Pintarjevo hišo in ukradel tam stanujočim več obleke, Zasledujejo ga, a ga lc ne dobe. Na sumu pa je in oko postave išče Janoša Grozdek iz Beline. Ta je dalje časa taval po Novem mestu in zdaj zadnji čas izginil.
—	Prošnja, O d b o r u z a F lege-r i č e v s p o tu e n i k jo došlo do sedaj od prijateljev in znancev pokojnega pesnika ter drugih rodoljubov slovenskih toliko denarnih prispevkov, da so 7. njimi pokriti stroški za oba spomenika (nagrobnik in plošča na domu). Ker pa bode imel odboj' I udi ob slovesnem odkritju, ki se vrši dno 17. avgusta t. I., pri Sv. Bolfenku na Kogu in pa v Vo-drancih, še dokaj stroškov, na katere prej mislil ni, in ker manjka v imenu p. n. darovalcev še precj imen onih čislanih gospodov, ki so bili s Flogcričein
kakor povzamemo iz zapuščine pokojnega pesnika — v precej ozki prijateljski zvezi, zato se obračamo leni potom še oi ikra t do vseli častilcev Flege-ričevega spomina, ki še niso nič darovali, naj nam naklonijo blagohotno še kak prispevek, da nam bo tako mogoče častno izvesti nalogo, ki si jo je zadal v lom oziru odbor. — Opomnimo se, da objavimo po končanem odkritju Flege-ričevega nagrobnika in spominske ploščo vsa imena p. n. darovalcev, tudi onih, ki smo jih bili svoječasno že izkazali. Denarne prispevke sprejema bla-
gajnik odbora J. Ivolarič, posestnik ali pa tajnik A. K o s i, nadučitelj, oba v Središču. — Odbor za Flegeričev spomenik v Središču, dne 30. julija 1913.
—	Denuncijanstvo pred sodiščem. Dne 31. julija je stal pred sodiščem Jože Zure, župan v Kandiji, obtožen radi kršitve živinskokužnega zakonu. Obtožnica ga jo obdolžila, da je zdravil Čolnarjevega konja iz Lešnice, da jc ta imel garje in tla jo opustil naznaniti bolezen politični oblasti. Štenibur je šolan živinozdravnik, pa garij ni konsta-tiral in jih ni mogel, ker jih konj ni imel, temveč je bil lo od »aftre« obri-ban in imel rano. Napravila so je ovadba le iz gole izmišljenosti in kruhaželj-nosti, "ker Zure ljudem zdravi živino, n« da bi kaj računal. Konj je šolo mcscc (Uni na garjah zbolel. Zure je bil oproščen.
—	Zaročil so jc kr. štabni računovodja v Varaždinu g. Ivan Albert Do-niinis z gospico Dragico Križnjak, učiteljsko pripravnico. Bilo srečno!
—	Ponesrečil se jo v soboto popoldne profesor Baglama s Sušaka. Vozil je s kolesom z Brezij proti Otočam tet zadel na hudem ovinku pred mostom \ kamenje, Zlefel je v zrak ter sc parkrat prebrnil. Zadobil pa na srečo ni težjih poškodb.
PROTESTANTOVSKE VERSKE ŠOLE.
»VViener Zeitung« objavlja 1. t. m odlok naučnega ministrstva, s kateriir se izprcineni več določil evaugeljske ustavo z dne 9. decembra. 1891. Tud katoličane morajo zanimati nova dolo. čila glede na evaugeljske ljudske, oziroma meščansko šolo. No glede na državno nadzorovalno pravico se podvržejo nadzorstvu in vodstvu župnika ii presbiterov, seniorjev in superinlenden-tov. Za učitelja se more izvoliti in potrditi lo tisli, ki polog državne učiteljske izkušnje in nravne neomadeževa-nosti tudi cerkveno živi. (»Betatigung kirchlirhetii Sinnes«.) Cisto nič bi nt škodilo, če bi se ukazalo tudi učiteljem ki uče katoliške otroke v Avstriji, da žive tako, kakor Cerkev uči in zalile-va. Kar država zahteva od učiteljskega osobja na ovangeljskili šolali, naj tudi zahteva od učiteljstva v šolah, ki jih obiskujejo katoliški otroci. Evageljske šole so zdaj postalo strogo verske šole Kar velja za protestante, naj velja tudi za katoličane. Kar zahteva država od učiteljskega osobja na ovangeljskili šolah, naj zahteva tudi od katoliškega učiteljstva. Kakor jc zdaj, je žalostno dovolj, ker smatra toliko učiteljev boj proti katoličanstvu in proti duhovnikom za svojo prvo in glavno dolžnost Če morajo nadzorovati po novih predpisih evaugeljske šole evaugeljske cerkveno oblasti, naj se tudi šole, ki jih obiskujejo katoličani, nadzorujejo po katoliških cerkvenih oblastih. Prodpra-viec, ki jih je glede na evaugeljske šole dobila zdaj evaiigoljska cerkev, zahtevamo ludi katoličani za svojo cerkev.
Primorske vesli.
p Volitve v okrajno bolniško blagajno na Reki so razveljavljene, ker sc jc dokazalo. da so bile nepravilne.
p Vojaška vest. S 1. avgustom jc bil transferiran stotnik-avditor dr. Aleksii Gulovič iz Zagreba v Trst.
p Kra sna podoba v cerkvi. V Pulju sc mudi arhitekt profesor Natalc Tomasi, ki izvršuje v cerkvi -Modonna del marc« veličastno podobo v mozaiku, predstavljajoča poslednjo sodbo in obstoječo iz 46 človeških figur, nad katerimi plavajo božji krilatci v nebeški slavi. Nastajajoča podoba jc stala Tomasija žc mnogo truda in globokega proučevanja umetnosti in litur-Rikc.
p Poročil se jc blagajnik slovenskega gledališča v Trstu g. Anion Muha z gelč. Antonijo M a v e r.
p Norosti sna plesu. Dovin, dno 28. julija. K dopisu -Norosti na plesu«, ki je bil objavljen v številki 107.. moramo dodati nekoliko pojasnila. Ples so jc vršil javno in no v krčmi. Obstrcljen je bil družinski oče Jožef Roječ iz šli-vana, ki jc gledal ob strani in imel enega otroka pri sobi, in Jožef Pahor iz .lameli, 19letni mladenič. A' nevarnosti so bili pa še drugi gledalci. Vsa stvar ima pa globokojšo svoje korenike, kakor so zdi. Prod meseci sc je obesil v .Tamijah splošno priljubljen mladenič, edinec svoje matere, baje radi toga, ker ga je. deklo zapustilo in začelo znanje 7. onim tujcem, ki se je sedaj hotel maščevali radi tega, ker mu fantje niso pustili zahajati v Jamlje. — Sadovi nepretrganih plesov so za nas silno žalostni in posledice občutljive za cele družine.
p Turek iz — Prusije. Pri turškem konzulu v Trstu se jc oglasil pruski pomorščak Ilenrik Paasc, ki nima ne stal-
nega dela, ne stanovanja. Predstavil se je s tujim potnim listom za Turka in zaprosil podpore. Da bi sc pa ubogo Turčijo tako vleklo, je pa lc ujezilo konzula in dal je >Turka< zapreti. Sedaj pa premišlja Turek o svojem turškem nagnjenju.
p Prvi mladeniški tabor v Splitu je zbral do 500 navdušenih mladih mož, ki manifestirajo moč hrvaškega katol. mla-deniškega gibanja v Dalmaciji.
p Nevihta v Pulju, V četrtek jutro je divjala nad mestom Puljcm strašna nevihta. Groma in bliska ni bilo konca in strela jc udarjala venomer. Zapeljala sc jc v več hiš, kjer jc omotila ljudi, posebno hudo pa jc zagospodarila v mornariški pralnici. Tu sc jc namreč radi žveptenega puha onesvestilo več delavk, ki so jih morali odpeljati na njih domovja.
p Posledica prečute noči. Po prečuti noči so se vračali v nedeljo zjutraj trije pomorščaki na krov ladje Borgolauro«, ki je zasidrana ob pomolu v Miljah pri Trstu. Pijani so bili vsi trije, a dva sta prišla preko brvi srečno na krov, tretji — 57 let stari kurjač Peter Petronio, — pa jc omahnil in padel v morje. Začel je v obupu klicati na pomoč ,a onadva sta od-krevsala v kabino, nc da bi mu pomagala iz vode. In tako je utonil. Šele čez četrt ure sta se tovariša domislila, da Pctronia ni in sta ga šla iskat. Našla sta ga pa mrtvega.
p Samoumor vojaka. V soboto zvečer so našli na državni železniški progi med Vrdelo in Opčino strašno razmesarjeno truplo artiljerista 8. polka Adolfa Adlerja z Dunaja. Imenovani polk sc mudi sedaj na manevrih okoli Senožeč in to priliko je porabil Adler, da je šel pod vlak. Pri truplu so našli zaprto pismo, ki govori o vzrokih samoumora.
p Otrok z gorečo svečo. Pet. let stara deklica Karolina Scrobollc v Trstu jc ravnala tako nerodno z gorečo svečo, da se ji je vnela obleka, ki ji jc na telescu zgorela. Otrok jc strašno ožgan in sc vije bolečin.
p Tatovi na krovu. Pri prihodu par-nika Polacky v Trst je policija zaprla štiri Grke in dva Dalmatinca, može posadke, ki jih jc bil avstro-ogrski konzulat v Carigradu primerno priporočil, češ, da so krivi, oziroma sumljivi tatvine. Možakarji so se zelo začudili, ko so zagledali, kako škili oko pravice z obrežja na krov, na katerem so se smatrali varne.
p Tujci v Trstu. V nedeljo med 12. in 1. uro je prispelo v Trstu s tremi posebnimi vlaki iz Prage in Brna po državni železnici 1500 tujcev.
p Premlada huda kri. Petnajst let stari pastirček Marko Radolovič nekje iz okolice Poreča, se je spri s svojim vrstnikom in tovarišem Natalijem Radmanom, katerega jc dolžil, da je on kriv, da sla se izgubili dve ovci. Radman je seveda ugovarjal in to je Radoloviča tako raztogo-tilo, da je potegnil iz žepa pištolo, s katero jc hotel ustreliti tovariša. Bil bi tudi gotovo izvršil svoj zločin, da ni prihitel o pravem času kmetovalec, ki je fantetu iz-bil orožje in ga javil sodišču.
p Razpisan c. kr. poštni urad. Mesto poštnega odpravnika je razpisano v Marčani pri Vodnjanu. Pavšal za poštnega sluga znaša 504 I\. Prošnje je vložiti v teku štirih tednov.
p »Quo vadiš«. Poročali smo bili, s kakim uspehom in kolikokrat se je uprizarjal v Trstu v Fenice Teatru sloviti film »Quo vadiš«. Ljudstvo je s posebnim užitkom sledilo razvoju dejanja in sedaj se jc ravnateljstvo zopel odločilo, da še priredi par predstav. To je dokaz, da se da ljudstvo navdušiti tudi za kaj drugega nego ogaben šund.
p Čreda jancev ukradena. Ene preteklih noči so mesarju Blažu Červaju v Vrsaju neznani lopovi ukradli kar 36 jancev. Žandarmerija, ki je začela zadevo takoj zasledovati, še ni prišla do nikakih rezultatov.
p Zaročil se je gosp. Ivo T urina, stavbenik na Sušaku, z gdčno Olgo Furst, hčerko tukajšnjega trgovca g. -Mavra Furst.
p Smrtonosen napoj za otroka. Kmetovalec Anton Novak v Bujah je dobil od zdravnika nekaj strupa v ste-kleničici s prinosno etiketo; imel bi ga naj za svojo lastno uporabo. Mož pa je shranil doma svoj strup tako neprevidno, da so ga dobili otroci. Ko so namreč Novakovi nekega dne odšli na delo, je ostal donia samo kakih osem let star deček, ki je moral paziti na svojega tri mesece starega bratca v zi-beljki. In to je postalo usodno, kajti ko jc dete začelo vpiti, je splezal deček na polico po strup, ki ga je ponudil otroku, češ, potolaži sc. Otrok jc seveda pil in kmalu umrl.
p Carlln je na svobodi. Nadzornika policijskih agentov Aleksandra Carlina v Pulju, o katerem smo poročali, da jc bil aretiran radi oskrumbe, jc okrožno sodišče v Rovinju velelo izpustiti.
p Trgovec s človeškim mesom. V
Trstu so zaprli Demetrija Mamolo iz Ogulina na Hrvatskem, ki jc oglaše-
val po listih, da išče »tajnic« za razna podjetja, kjer bo malo dela pa dobra plača. Dekleta so se seveda javljala, a ena je bila tako brihtna, da je Mamolo takoj naznanil^ policiji.
p Izjalovljene nade dveh tatov, Mariji Spernetovi na Kontovelju nad Trstom jc bilo pred dnevi ukradeno nekaj zlatnine in pa hranilna knjižica za 250 K. Nekaj časa se ni vedelo o tatu ničesar, a kmalu po tatvini sc je pojavila pri neki tržaški banki 47 let stara Jera Avberjeva, ki je hotela dvigniti denar. Žensko so seveda takoj prijeli. Povedala jc, da ji je dal knjižico 29 let stari Franc Ferluga, ki je čakal na denar v neki krčmi. Policija je segla takoj tudi po Ferlugi, ki je znan kot, delomrzen potepuh in ga je zaprla z Avberjcvo vred.
p Tatvina v poštnem skladišču. V poštnih skladiščih v Trstu, ki hranijo za telefonske svrhe baker, kositer in druge kovine, so odkrili precejšnjo tatvino, segajočo že par let nazaj. Zaprli so že nekaj težakov in nižjih uslužbencev.
p Rimske starine v Trstu. Pod vodstvom ravnatelja tržaškega zgodovin-sko-umetniškega muzeja kopljejo sedaj delavci krog takozvanega »Rihar-dovega oboka« v Trstu, ki so ga odkrili šele pred par leti in iščejo rimskih starin. Iz neke stare listipe se tudi posnema, da mora biti nekje pri oboku zakopan lonec starinskega denarja, a. ni izključeno, da je oni zapisek nastal lc vsled neutemeljenih govoric. »Rihar-dov obok« je preostanek rimske dobe, ki jih je v Trstu zelo malo.
p Idealna rodbina. V Trstu jc bilo pozvano rešilno dr ištvo k neki rodbini. Kaj se jc bilo zgodilo?... Nadzorujoči zdravnik, ki je prišel na dom, je konštatiral, da leži po tleh in povsod in tod kak član rodbine — nezavestno pijan. Bil pa je res ne-tečen prizor, gledati oba stariša, dva otroka in tujega moškega in žensko, ki so se vsi bili udeleževali popivanja in gostovanja, dokler se niso ostrupili z alkoholom. Zdravnik je vsem kmalu pomagal, a žensko je dal prevesti v bolnišnico, ker jo je bil alkohol napol omrtvičil.
p Modrasov strup. V Poreču je umrl 7 let stari deček Anton Bodettich, ki ga je bil, ko se je igral v okolici mesta, ugriznil modras. Kljub takojšnji pomoči ni nobeno sredstvo pomagalo; dečko je umrl po 24 ur trajajočih hudih mukah za učinki strašnega strupa.
p Strela v šoli. V Fontanah v Istri je udarila strela, v šolsko poslopje, ki je brez strelovoda. Škocla, ki je nastala na hiši, je znatna, kajti razbit je zvonec, veternica na strehi razklana, ena stena predrta, vrata razpočena, tabla in klopi pa so precej razpraskane. Prava sreča je, da ni bilo v usodnem trenutku žive duše v šoli.
p Ponesrečena »Skodra«. Mnogo-imenovani parnik »Skodra«, ki je znan radi afere svojega bivšega kapitana Blatiča s srbskimi vojaki in črnogorskimi oblastmi, je zavozil na čeri v reki Bojani. Z Reke je šel »Skodro« reševat poseben parnik.
štajerske novice,
š Velik mladeniški tabor sc jc vršil včeraj v Črni gori pri Ptuju. Navzočih veliko »Orlov« v uniformah. Govorili so dr, Korošec, dr. Hohnjec, Meško, Brenčič in kaplan Baznik, Popoldne se je vršila javna telovadba v Št. Lovrencu. Govoril je Dostal z Dunaja.
š Stanje ponesrečene Odilonove. Iz Celja poročajo: Zdravje Helene Odilonove se relativno povoljno izboljšuje. Tri dni slavna igralka po nesreči ni mogla piti, zdaj more žc mleko zavživati. Dr. Negri je ob ponovni preiskavi dognal, da je vpognjeno šesto rebro. Mrzlica slavne igralke več nc trese, žila. bije normalno. Odilonova bo lahko kmalu Celje zapustila in se šla zdravit v sana-torij.
š Velikansk požar jc izbruhni v soboto, dne 2. t. m., ob 5. uri popoldne v vaseh Pongcrcc in Spodnje Jablanje, župnija Cirkovca na dravskem polju. Zažgali so otroci. Požar jc uničil 25 hiš z gospodarskimi poslopji ,orodjem, žitom in živino. Škoda znaša nad 100.000 K.
š Promocija. Na katoliški univerzi v Frlburgu v Švici je dne 22. julija pro-moviral za doktorja filozofije naš šte-jerski rojak p. Hadrijan Kokol O. F. M. Mladi velečastiti gospod doktor je znan našim cenjenim čitateljem po mnogih pismih iz Friburga in mu s čitatelji vred k promociji čestitamo!
š Čudak. Žandarmerija je dne 22. julija v Gradiši v gozdu poscstnice .Turgcc prijela 391ctnega dninarja Fr. llabjančiča in ga izročila ptujskemu okrajnemu sodišču. Ilabjančič, ki je že od junija naprej bival v neki 15 korakov od Drave oddaljeni votlini, katera jc zelo težko pristopna in jo jc on
sam izkopal ter s smrekovimi vejami in praprotjo olepšal, je posestnikom v bližini pokradel krompir, zelje, čebuljo in fižol ter spravil v svoj podzemski brlog. »Puščavnik« je poškodoval v Jurgecovem gozdu tudi več dreves. Okrajno sodišče je tega čudaka obsodilo na mesec ječe. Dne 25. julija pa je obsojenec začel v ječi divjati in jc hotel razbiti vse pohištvo, tako da so ga morali dati v prisilni jopič. Ko bo Ilabjančič odslužil ječo, ga bodo oddali v deželno norišnico Feldhof pri Gradcu.
š Slovenskim zdravnikom. Mesto okrožnega, zdravnika za Muto, Pernice, Sv. Primož in Soboto s sedežem v Muti, je do dne 31. avgusta razpisano. Potrebno je znanje jezikov, rabljenih v okraju. Upamo, da slovenski zdravniki tega mesta ne bodo pustili iz evidence. Dobro bi bilo, da sc za taka mesta briga tudi društvo slovenskih zdravnikov.
š Čemu ti nepotrebni izdatki? Deželni odbor razpisuje v inseratnih dolih nemškonacijonalnih listov začetek šolskega, leta, na deželni gimnaziji v Ptuju in natančne pogoje za sprejem. Čemu to ? Nedavno smo žc razjasnili v »Slovencu«, da lovi dežela in Ptujčani od vseh vetrov dijake za ta nemškona-cijonalni zavod. Domačini ne marajo dati svoje dece v to šolo. Večina otrok je iz tujine. Ali ima štajerska dežela toliko odvišnega denarja, da plačuje drago šolo za tuje otroke? Ali ni na Štajerskem dovolj prostora za tiste v vodo vržene tisočake? Kakor vemo, se gre samo za to, da se zavod vzdrži, šola za silo napolni in v Ptuju nemštvo umetno vzdrži.
š Slaba mu prede. Z veliko gosto-besednostjo naznanja »Štajerc«, da bo od sedaj za 4 K na leto farbal ljudi. Dosedaj so ga vzdrževali SUdmarka, šulvercin ter spodnještajerski nemšku-tarski trgovci in obrtniki, da je huj-skal in delal razpor med slovenskim prebivalstvom, od sedaj si ga bodo morali plačevati njegovi backi sami. Najbolj nesramen pa je ta s pruskim denarjem plačani listič v tem, ker se hvali, da je v resnih časih držal visoko avstrijsko zastavo. Pravi kozel kot vrtnar, kakor ga rišejo v pregovorih.
Cestni zakon. »Zakon z dne 21. februarja 1912, veljaven za vojvodino Kranjsko, glede gradnje in vzdrževanja javnih ne-erarskih cest in potov«. Ta zakon je bil ravnokar razglašen in je stopil s 1, avgustom i. 1. v veljavo, — Knjižica velja 1 K 20 vin., vezana 1 K 50 vin. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Zakon je ponatisnjen v obeh jezikih.
»Povijest kraljevine Hrvatske.« Napisao dr. Rudolf Horvat, c. kr. pi'o-fesor v Zagrebu. Zvezek I. Cena 60 h. — Prejeli smo I. zvezek tega obsežnega dela, v katerem namerava dr. Horvat opisati zgodovino hrvaške od najstarejših časov do 1. 1912. V prvem zvezku jc dospel do leta 1102., to je do konca hrvaške narodne dinastije. To delo je dr. Horvat spisal na, podlagi prvih zgodovinskih virov, ki jih navaja pod črto na vsaki strani. Tako bomo končno dobili kritično pisano zgodovino, o kateri se ne bo moglo reči, da je vzeta iz domišljije ali iz zraka. Cela kntjiga bo z originalnimi platnicami vred stala 6 K. Predplačila se pošiljajo prof. Horvatu, Zagreb, Kačičcva ulica št. 20. Kdor hoče, se lahko na delo samo naroči, ne da. bi takoj plačal 6 K; knjiga se mu bo potem poslala po poštnem povzetju. Kdor plača knjigo naprej, jo dobi franko.
Ljubljanske novice,
lj Vse one, ki imajo še kako prenočišče za udeležnike katoliškega shoda lepo prosimo, da prenočišča nemudoma do sobote naznanijo v našem uredništvu od 9. do 10. ure dopoldne.
lj Odsek za zunanje priprave katoliškega shoda ima danes ob 8. uri zvečer v posvetovalnici K. T. D. sejo. Prosimo za polnoštevilno udeležbo.
lj Vsi, ki imajo nabiralne pole za stanovanja, naj pole sigurno do jutri, torka, popoldne vrnejo osrednji pisarni katoliškega shoda v Ljudskem Domn.
lj Seja stanovanjskega odseka katol. shoda sc vrši v sredo ob 6. uri zvečer v »Ljudskem Domu«. Prosimo zanesljive udeležbe.
lj Veselica izobraževalnega in gospodarskega društva za Krakovo in Trnovo v Ljubljania se je vršila včeraj popoldne nad vse sijajno. Občinstva je bilo na veselici toliko, da je bil prav lepo okinčatn, zagrajen veliki gostilniški vrt popolnoma zaseden. Viška godba je izborno vršila, svojo nalogo, bilo je pa tudi mnogo druge prav prisrčne zabave. Turška kavarna in slaščičarna sta bili vedno prav močnn oblegani. Čast Tr-novčanom! Gospod Pock pa sc jc s svojo
točno postrežbo in normalnimi cenami pokazal, da je v takem slučaju mož na svojem mestu.
lj Nemško gledališče bo letos imelo iudi opero. Nemški ravnatelj dobi samo okoli 30.000 kron podpore, poleg tega je gledališče mnogo manjše kot jc deželno in vendar dobro izhaja.
lj Osebna vest. Vpokojcn je na lastno prošnjo računski nadsvetnik g. J e r n e j Kila r.
lj Umrla je včeraj v deželni bolnišnici gdč. Frančiška Janežič, nadzoro-valna dama pri društvu »Mladika«.
lj Izlet v Ljubljano s posebnim vlakom priredi tržaška Narodna Delavska Organizacija dne 17. t. m.
lj Na ljubljanskih ljudskih in meščanskih šolah je bilo v minulem šolskem letu 5693 otrok; lani jc bilo 5666, predlanskim 5674 in pred tremi leti 5687 šoloobiskujo-čih otrok.
I j Deček izginil. I* r o š n j a. Pretep Ceni teden jc izginil 201ctni mladenič v ljubljanski okolici. Videli so ga nazadnje blizu Šent Vida nad Ljubljano. Ima svitlo sivo obleko, belo srajco z modrimi rižami, temnosiv klobuk in rujave sandale. Kdor kaj zanesljivega o njem ve, je prošen, to naznaniti pisma.io ali ust-meno na pošti v Šent. Vidu nad Ljubljano.
lj I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani naznanja, da sc s t. avgustom t. 1, preseli v Šelemburgovo ulico št. 4 v pisarniške prostore spedicijskega podjetja gospoda Fran Uherja. Ker bo pisarna v jako prometni ulici, se bodo stanovanja in lokali lahko oddajali. Hišne gospodarje opozarjamo, da prazna stanovanja pravočasno naznanijo. Uradne ure: dopoldne od 8, do 12. ure, popoldne od 3. do 7. ure. — Odbor.
lj Težavna aretacija. Včeraj popoldne sc ga je bil nek sredstarosten mož nekoliko čez mero navlekel in prikoračil na Karlovsko cesto. Alkohol ga jc bil tako zmotil, da sc je vlegel na progo električne železnice, s katere so ga s težavo spravili in ker te ni dal miru, je prišel v poštev policijski stražnik, ki jc pa naletel na odpor. Možakar, ves zmešan od alkohola, sc mu jc uprl in je imel varnostni organ velike težave z njim. Spoprijela sta se bila dejansko in ko jc občinstvo uvidelo, da mož postave pri najboljši volji ni mogel izvršiti svoje naloge, mu priskoči na pomoč nek civilist, ki je stražniku toliko časa pomagal nasilneža ukročati, da ni prišel še en stražnik. Dva močna moža sta ga areto-vala, a sta imela oba z njim posla čez gla« vo. Suval ju je od sebe, se metal na tla in sploh delal z njima, kakor pobesnel. Svojo težavno nalogo sta slednjič le izvršila, in sicer tako prizanesljivo, da se je občinstvo čudilo.
lj Umrla jc druga hčerka dež, račun, oficiala g, Jerala, Cirila Jcrala. Naše sožalje!
Razne stvari.
Ostanki razbitega Titanica. Angleški listi poročajo iz Newyorka: Kapitan nekega parnika, ki je priplul v Newyork, poroča, da je videl na kraju, kjer sc jc »Ti-tanic« potopil, ostanke ladje, in sicer prednji del. Ladja tiči na skali, ki je do zdaj šc niso poznali. Mogoče jc torej, da se je »Titanic« zato potopil, ker sc jc na skalo zadel.
Strašen zločin blaznega Japonca. Iz
San Francisca sc poroča, da jc zblaznel bivši japonski slotnik Sakes Jotuman, ki se jc pred Port Arturjem odlikoval in je v blaznosti izvedel harakiri (preparanje trebuha) na svoji ženi, 3 sinovih in na sebi, Sak es Jotuman je živel v domišljiji, da ga Rusi zasledujejo.
Strašna eksplozija v Neapelju. V tvornici Antonia Pieta v Ncapolju je bilo več eksplozij. Dva delavca sta ubita, štirje so pa nevarno ranjeni.
Strašno neurje v Južni Italiji. Iz Rima poročajo: Strašni viharji so divjali v okolici Brindizija in so napravili velikanske škode. V okolici Riminija in ob Jadranskem morju je tudi vihar ogromno škodo napravil. Potopilo se je več ladij, utonilo je 7 oseb.
Belgrajsko gledališče med balkansko vojno. Član moskovskega umetniškega gledališča, Andrejev, ki jc zadnji dve leti kot režiser vodil belgrajsko gledališče, se jc na svoji poti v Rusijo nasproti nekemu dunajskemu poročevalcu takole izjavil o bclgrajskih glcdališčnih razmerah: Belgrajsko kralj, gledišče jc bilo za časa balkanske vojne redno odprto. Izpočetka so bile predstave bolj slabo obiskane; ko so pa začele prihajati z bojišča zmagoslavne vesti, jc občinstvo trumoma zahajalo v gledališče. Na programu so bila večinoma ruska dela: Gogoljcva »Ženitev«, Tolstega Živi mrlič«, Ryškovskega »Kače« in »Stric Vanja« od Čehova. Vendar pa Bel-grajci niso imeli pravega razumevanja zk tino Čehovo umetnost, in jc moral »Stric Vanja« po četrti predstavi v ropotarnico. Z velikim uspehom se je igrala Lazarevi-čeva Kosovska žaloigra«. Tudi »Viliem
Teli« je navdušil Belgrajce ter se je mnogokrat igral. Značilno za srbske državne finance je dejstvo, da so vsi igralci na bel-grajskem kralj, gledališču kljub vojni redno dobivali svojo polno plačo, medtem ko je belgrajska vlada takoj začetkom vojne znižala igralske gaže na eno četrtino navadne plače. Zanimivo je dalje dejstvo, da je srbsko vrhovno vojno poveljstvo dovoljevalo igralcem, ki so bili poklicani k zastavam, štirinajstdnevne dopuste,, da so mogli sodelovati pri predstavah.
LetoSnji julij je bil najhladnejši v zadnjih 139 letih. Sicer se pa vremenske anomalije od začetka 20. stol. sem neprestano pojavljajo. Tako smo imeli leta 1902. najhladnejši maj izza leta 1775., leta 1905. najhladnejši oktober, leta 1906. najtoplejši november in lani najhladnejši september ter sploh najhladnejšo jesen izza leta 1775. Letošnji julij je bil samo za poldrugo stopinjo toplejši nego normalen maj in premrzel celo za Petrograd, kjer znaša normalna julijska temperatura 17'7°, naša letošnja julijska temperatura pa je znašala 16°. Tako julijsko temperaturo imajo v deželah, ki leže 24 milj južno od polarnega
Eodročja, to je n. pr. v severni Finski in aplandu. Avgust, ki je navadno nekoliko hladnejši nego julij, bo letos pač najbrže nekoliko toplejši.
Izkoriičanje delavstva v socialni demokraciji. V besnem prepiru, ki vlada med separatistično in centralistično strujo, uide sodrugom na obeh straneh marsikakšen očitek, ki jasno osvetljuje nezaslišano izkoriščanje delavstva v socialni demokraciji. Tako očita soc. dem. »Arbeiter Zeitung« na Dunaju separatistom, da imajo v strokovni organizaciji lesnih delavcev organiziranih 6375 oseb in 161.425 K letnih dohodkov. Od tega porabijo za uradnike, tajnike itd. — to je za »koritarje«. kakor bi rekla naša »Zarja« — 23.486 K. Pri centralistični državni organizaciji — tako piše »A. Z,« — imajo pa včlanjenih 28.296 delavcev, a izdajo na upravnih stroških samo 50.193 K. Koliko je vseh dohodkov, »Arbeiterica« ne pove. Na vsak način so ti upravni stroški ogromni in le kažejo, da tudi centralisti neusmiljeno strižejo delavstvo. »Arbeiterica« očita separatistom, da mora vsak njihov delavec plačati za upravne stroške po 5 K 11 vin. na leto, medtem ko bojda centralistični delavec za upravo ne plača več nego 1 K 73 vin. na leto. Seveda separatisti ne molče na ta očitanja in vračajo centralistom milo za drago. Iz vsega tega jasno izhaja le to, da j V)C, demokracija v resnici nezaslišano iz-mozgava delavstvo, o čemer je bil pa ne-pristrani svet itak vedno prepričan. Prav je le,f d aje sedaj soc. demokracija to sama potrdila črno na belem.
Sodrugi v balkanski vojski. V vojski B Turčijo in Bulgarijo je padlo tudi veliko socialnih demokratov, predvsem se omenjajo: Korporal Milorad Aleksič, načelnik strokovnega društva krojačev, padel pri Kumanovu, nadporočnik Marko Man-dič, načelnik strokovnega društva opan-karjev (v Srbiji sme absolvent obrtne šole napraviti tudi častniški izpit, povišujejo se pa v častnike tudi podčastniki), padel pri Kičevu, infanterist Nestorovič, načelnik tiskarske organizacije, padel pri Retkih Bukvah, nadporočnik Aleksander Krasnojevič, tajnik strokovnega društva arzenalskih delavcev, padel pri Retkih Bukvah, neznana je usoda strankinega tajnika poročnika Tuzoviča. Dr. Topa-lovič, socialno - demokraški pisatelj, polkovnik pri drinski diviziji, je živ in zdrav.
Omejitev obrata budimpeštanskih mlinov. Mlinarji v Budimpešti so sklenili, da bodo mleli mlini meseca avgusta in decembra le štiri, v dobi med navedenim ča-
Isom pa le 5 dni tedensko.
Koliko piva se izvari v naši državi. Dunajska trgovska in obrtna zbornica poroča, da se je lani zvarilo v naši državi 21,630.000 hI piva, 1,090.000 hI manj kakor predlanskim. Na Nižjem Avstrijskem so zvarili lani 3,710.000, na Zgornjem Avstrijskem 1,070.000, na Solnograškem 451.963, na Štajerskem 1,300.000, na Koroškem 239.114, na Kranjskem 106.733, na Primorskem 131.222, na Tirolskem in Pred-arlskem 581.999, na Češkem 10,220.000, na Moravskem 1,610.000, v Šleziji 565.456, v Galiciji 1,450.000, v Bukovini 167.934 hI piva. Na Ogrskem so zvarili 2,930.000 hI, v Bosni pa 147.300 hI piva. Meščanska pivovarna v Plznu je zvarila 981.400 hI, Dreherjeva akcijska družba v Budimpešti 649.025 hI, akcijska pivovarna Smichow 624.000 hI, Dreherjeve pivovarne v Malem Švehatu 594.865, Mauthner & sin v St. Marxu 583.427 hI.
Visoka starost. Te dni je umrl v Min-sk"u trgovec Chaim Moškin v starosti 127 let. Leta 1812. je videl cesarja Napoleona I., ko je iz Moskve preko Minska bežal. Moškin je imel pet žena in 116 potomcev.
CERKVENI LETOPIS.
Desetletnica papeštva Pl]a X. Danes praznuje sv. oče Pij X. desetletnico svojega pontifikata. Na ta dan je bil namreč izvoljen za glavarja cerkve, rimskega papeža.
Zadnje vesli.
PROTESTNI SHOD PROTI WIESERJU.
Gorica, 4. avgusta, Včerajšnji protestni shod Zveze jugoslovanskih železničarjev proti postopanju goriškega postajena-čelnika na državnem kolodvoru Wieserja je bil nepričakovano obiskan, Represalije Wieserja in znani odlok tržaškega železniškega ravnatelja Galamboša niso nič izdale. Ko je predsednik Škerjanc iz Trstži shod pri »Zlatem Jelenu« ob 5. uri popoldne otvoril, je bila dvorana prenapolnjena. Predsednik in tajnik sta med živahnim odobravanjem in klici ogorčenja proti postopanju Wieserja obširno pojasnjevala delovanje imenovanega, ki v zmislu nemškega Volksrata z vsemi sredstvi uganja nemško propagando. Zapostavlja in izpodriva brez pravega vzroka slovenske uslužbence in jih nadomešča z Nemci, zlasti iz Koroške in Štajerske ter tako ne deluje kot nepristransk načelnik, ampak kot iz-vrševatelj nemško - nacionalnih naklepov, pri čemer uživa Wieser vso potrebno za-slombo od zgoraj. Zadnji čas postaja njegovo postopanje še drznejše in skuša mož z vso silo povečati nemško kolonijo v Gorici, Izvajanja govornikov so izzvala vihar ogorčenja. Govorili so se državni poslanec Mandič, dr, Peter Medvešček, privatni docent Bogumil Vošnjak in Brandner, Do-šlo je na shod veliko brzojavk, tudi od državnih poslancev. Shod je sklenil resolucijo na železniško ministrstvo, ravnateljstvo v Trstu in vse pripadnosti, katere poživlja, naj proti Wieserju energično nastopijo in se je odposlala brzojavka železniškemu ministru Forstnerju, ki se poživlja, naj Wieserja, ki je postal v Gorici nemogoč, takoj odstrani.
HRVATSKE ZADEVE, Zagreb, 4. avgusta. »Hrvat«, glasilo milinovcev, trdi, da se je kraljevemu komisarju baronu Skerletzu misija posrečila. Med hrvatsko-srbsko koalicijo in seljačko stranko se je sklenil sporazum. »Hrvat« trdi, da sta ti dve stranki voljni vstopiti v vladno večino na podlagi »čistosti nagod-be« in meni, da je koalicija s tem prelomila svoj pakt s stranko prava,
CESAR VILJEM OBIŠČE NAŠEGA CESARJA.
Berolin, 4. avgusta. »Berliner Tage-blatt« poroča: Trdi se, da meseca septembra nemški cesar Viljem obišče tudi cesarja Franca Jožefa v Išlu,
BOSANSKE ZADEVE. Sarajevo, 4 .avgusta. Deželni šef general Potiorek je danes odpotoval.
DEMENTI, Dunaj, 4. avgusta. Vest, da odstopi predsednik najvišje računskega dvora Ple-ner, je napačna.
MIROVNA POGAJANJA, — PREDLOG ZA PODALJŠANJE PREMIRJA.
Bukarešt, 4. avgusta. Včerajšnja posvetovanja med zavezniki in Bulgarijo š e niso privedla do sporazuma,
Srbija je predložila novo mejo, ki naj se začne na neki točki razvodja med Bregalnico in Strumo ob stari turško-bul-garski meji; teče potem doli na dolino Strumice in bi se potem na vzhodu priključila na prvotno predlagano mejo po toku Strume, Bulgarski delegati so ta predlog odklonili, ker hočejo Radovište in Strumico ter po vsej priliki tudi Care-vo Selo kot važno dohodno črto na Sofijo na vsak način Bulgariji ohraniti. Ker bi Srbija, če odneha, obdržala še vedno več nego je pred vojsko zahtevala, je s te strani upanje na sporazum slejkoprej dosti upravičeno.
Toda Srbija nima možnosti, da se z Bulgarijo glede svoje meje sporazume, kolikor bi mogla ali morebiti hotela, ker more Bulgariji predlagati modifikacijo meje le sporazumno z Grčijo in paralelno z njo, kajti srbske in grške zahteve tvorijo neločljiv kompleks. Ker pa je Grčija tudi v včerajšnjih pogajanjih izjavila, da brezpogojno vztraja na Kavali, bulgarski delegati pa, da odstop Kavale istotako brezpogojno odklanjajo, je položaj slejkoprej ravno v bistveni točki ostal tako težaven kakor je že izpočetka bil: To tembolj, ker je možnost, da bi se Bulgarija mogla s Srbijo sporazumeti preko Grčije ali proti njej, iz mnogih tehtnih vzrokov zelo malo verjetna. Kar se tiče velesil, se zdi, da glede pripadnosti Kavale med seboj ne soglašajo.
Mirovne asvpicije sc pa kljub temu ugodno presojajo. Rumunija je v današnji seji mirovne konference predlagala, n a j se premirje za tri dni podaljša. O tem bo treba žc danes, najkesneje pa jutri sklepati, ker dosedanje premirje v torek opoldne avtomatično ugasne. Skoro izključeno jc, da bi ostale države rumunski predlog odklonile, ker more Rumunija vojskujočim sc strankam danes več koristiti ali pa škodovali nego pa ccla nesložna Evropa.
Bukarešt, 4. avgusta. Vkljub vsem še zdaj dalje trajajočim težkočam sc
stavlja tukaj miru ugodna prognoza. Podaljšanje prmirjn je gotova stvar.
Srbija bo črnigori kot kompenzar odstopila velik del Sandžaka in baje tudi Prizren.
Bukarešt, 4. avgusta. Venizclos je izjavil, da pomenja od Grčije do zaliva Lagosa predlagana meja m i n i m a 1 -no zahtevo Grčije. Mirovna konferenca stoji zdaj pred važnimi odločitvami. Vendar pa je gotovo, da se premirje podaljša.
Bukarešt, 4. avgusta. Kralj Kon-stantiji je poslal Venizelosu depešo, v kateri se protivi podaljšanju premirja brez mirovnih preliminarijev. Kralj izjavlja, da tvori posest Kavale poglavitno zahtevo Grčije. Grčija je že zadosti koncedirala. ko je privolila v to, da se meja nc konča pri Marij u, ampak med Marijem in Kavalo pri lagoškem zalivu.
TURČIJA UTRJUJE BOSPOR.
Carigrad, 4. avgusta. V Bosporu vlada mrzlična delavnost. Turčija dela priprave, da Bospor zastavi z minami. V Armeniji so vpoklicani starejši letniki,
PORTA.
Carigrad, 4. avgusta. Včeraj se je vršila daljša konferenca med bulgar-skim pooblaščencem Načevičem in velikim vezirjem. — Porta je potom nekega inozemskega poslaništva grško vlado obvestila, da jc sklenila, cla vse grške trgovinske ladje, ki jih je Turčija začetkom vojske zaplenila, Grčiji vrne, onim pa, ki so se ob izbruhu vojske nahajale v Črnem morju, dovoli povratek v domovino.
ODŠKODNINA ČRNIGORI.
Pariz, 4. avgusta. »Temps« poroča, cla se je od velesil Črnigori dovoljeno posojilo 30 milijon., ki ga najbrž ne bo treba vrniti, Črnigori že izplačalo in da so velesile svojo prvotno zahtevo, naj Črnagora vnaprej izjavi, za kaj jc bo vporabila, opustile.
PREPOZNO.
Soiija, 4. avgusta. Makedonski begunci so poslali Majoresceju in sir Grey enako se glaseči brzojavki, v katerih ju prosijo, naj se v interesu miru na Balkanu zavzameta za avtonomijo Makedonije, ker se Makedonci tudi srbski in grški nadvladi ne bodo pokorili.
DVORNI KAPLAN Č. G. JANKO MA-RENČIČ UMRL. Kranj, 4. avgusta. Danes ob tri četrt lia 2 je tu umrl kinezoškofijski dvorni kaplan č. gospod Janko M a r e n č i č.
TUDI CASTRO ZAČNE VOJSKO.
New York, 4. avgusta. Ekspredsed-nik venezuelski Castro, ki se je v Venezuelo vrnil, je izjavil vojno proklamacijo proti sedanjemu predsedniku generalu Gomczu.
BOLEZEN PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE.
Lizbona, 4. avgusta. (Agencc Ila-vas.) Poslabšalo se jc zdravstveno stanje predsednika portugalske republike, ki je obolel na ledicah.
PARIŠKE ZABAVE.
Pariz, 4. avgusta. Povodom včerajšnjega mirozova jc prišlo do pretepov med antimilitaristi in občinstvom. Policija jc izgreclnike razpršila.
PROTI SOCIALNIM REVOLUCIJO-NARJEM V RUSIJI.
Kijev, 4. avgusta. (Petrograjska brzojavna agentura.) V okolici Kijeva je
odkrila policija sedež socialno - revolu-cijske organizacije. Zaplenili so veliko letakov, oklicev, ponarejenih potnih listov in pečatov raznih oblasti. Zaprli so tri osebe.
VOLITVE NA FINSKEM.
Helzingsfors, i. avgusta. (Petrograjska brzojavna agentura.) Volitve v finski deželni zbor so sc izvedle ob zelo slabi udeležbi vnlilcev. Volilo ni do 60 odstotkov volilccv.
INSOLVENCA.
Bielitz, 4 .avgusta. Firma za sukno Forster & sin je prišla v denarne težave, Pasiva znašajo 2 milijona kron,
NESREČA NA MORJU.
Hamburg, 4. avgusta. Ko je parnik »Kaiscrin Viktoria Avguste« naglo izplul iz pristanišča, so valovi zagrnili 2 kopajoči se osebi, ki sta utonili, štiri osebe pa so vrgli na prod, kjer so nevarno poškodovane obležale.
NESREČE V GORAH.
Inomost, 4. avgusta. Namestniški ra« čunski praktikant Maks vitez Woerz, čevljar Ivan Volk in akademik Heinrich iz Monakovega so v gorah ponesrečili, in sicer vsi smrtno.
STRAŠNA POTAPLJAČEVA SMRT.
Bremerhaven, 4. avgusta. Zadušil se je v morju potapljač Oton Ivrause, Počila jc cev, ki je dovajala zrak.
1 MILIJONSKO PONEVERJENJE.
Stuttgart, 4. avgsuta. Tajnik judovske višje cerkvene oblasti Friedmann je poneveril 1 in pol milijona mark in pobegnil.
NEODVISNA JUŽNA KITIJSKA.
»Russische Rundschau« na Dunaju poroča: Zastopniki 16 južnokitajskih dežel so se pod vodstvom Huan Sina zbrali v Nankinu, kjer nameravajo proglasiti neodvisnost južne Kitajske.
Tržne cenc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 1. avgusta 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	11-94
Pšenica za april 1914.....1194
Rž za oktober 1913.....8-95
Oves za oktober 1913 ....	8-23
Koruza za avgust 1913 ....	8'01
Koruza za maj 1914.....7'42
se takoj odda na Ambro-ževem trgu številka 10. 2310
obstoječe iz treh sob, kuhinje in pri-tiklinami v Rožni dolini, se odda za november. Poizve se pri Franc Kuncu, fotografu, Wolfova ulica 6. 2311
Dva zanesljiva, oženjena i
HLAPCA
brez družine, se sprejmeta takoj pri stavbni tvrdki IVAN OGRIN, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 8.
Mlatilnice Čistilnice
in vse druge poljedelske stroje najnovejšega izdelka
po znižanih cenah kupite pri tvrdki
Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Merovsek
trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16=
Vsakdo naj se o tem prepriča in zahteva brezplačno slovenski cenik
Darovi za katoliški shod.
H, Črnigoj, vikar, Lokavec, 5 K; Ivan Abrain, Župnik, Črni vrh, 20 K; Matija Sila, dekan, Tomaj, 20 K; Župnija Vrtojba 1 K; Valentin Oblak, župnija Kropa, 5 K; Župnija Dolenja vas pri Ribnici 9 K; Župnija Arabrus 10 K; Janko Borštnar, Št. Lenart nad Škofjo Loko, 1 K; Franc Ostrž, Sv. Križ pri Ljutomeru, 10 K; M. Langerliolz, kaplan, Dob, 5 K; Ivan Grčar, župnik, Dob, 20 K; Simon Zupan, /upnik, Jerica, 10 K; Župnija Trnovo 11 K; Jurij Kar-lin, župnik, Sorica, 3 K; Neimenovan, Nadanje selo,
2	K; Matevž Kos, župnik, Leskovica, 10 K; Alojz Pipan, vikar, Temnica, 1 K; Anton Rutar, Tolmin, 1 K; 1. Lovšin, župnik, Lesce, 2 K 50 vin.; Dr. Andrej Snoj, Lesce, 1 K; Franc Plešnar, Lesce, 1 K; Lovro Žagar, Lesce, 1 K; Jurij Murnik, Lcscc, 1 K; Nina Dcžman, Lesce, 50 vin.; Marija Plešnar, Lesce, 1 K; Marija Lovšin. Lesce, 2 K; Karol Čik, župnik, Žabnica, 1 K; Jakob Kuralt, posestnik, Žabnica, 2 K; Zamar Ciril, kurat, Bilje, 2 K; Adolf pl. Kapus, Kamna gorica, 4 K; Jože Kapus, Kamna gorica, 1 K; Župnija Trviž, Istra, 1 K; Mihael Šmid, Solčava, 5 K; Anton Kuhar, Solčava, 1 K; Brešar Jožef, župnik, Velesovo, 1 K; Nemanič, župnik, Brusnica, 5 K; 6 mož, Brusnica, 2 K 40 vin.; Rozina Habc, Gočc,
3	K; Ambrožič, Brusnica, 20 vin.; Dimnik, župnik, Begunje, 5 K; Župni urad Planina 2 K; Praust Albert, župnik, Planina, 3 K; V. Scagnetti, stavbenik, Ljubljana, 5 K; Jarec, kurat, Št. Ferjan pri Gorici, 2 K 72 vin.; Dr. Ivan Benkovič, Celje. 5 K; Pirec, župnik. Čepovan, 2 K; Dr. Ivan Šusteršič, dež. glavar, 25 K; Župni urad Lom pri Tržiču 7 K 12 vin.; Hranilnica in posojilnica, Sinčaves, 10 K; Štrukelj Ivan, župnik, Zg. Tuhinj, 2 K; Pavlovčič Jakob, župnik, Suhor, 5 K; Hranilnica in posojilnica, Su-hor, 1 K; Janko Šiška, župnik, Šenčur, 10 K; Župni urad Št. Peter pri Gorici 1 K; M. Ecker, klepar, Ljubljana, 5 K; Janez Flis, stolni vikar, Ljubljana, 25 K; Dr. Vinko Gregorič, primarij, Ljubljana, 20 K; Ivan Dcžman, Ljubljana, 1 K 20 vin.; Bešter Ivan, župnik, Senožeče. 6 K; Gustav Koller, župnik, Po-draga, 2 K; Neimenovan, Soča, 6 K; Iv. Lavrenčič, dekan, Kamnik. 14 K; Martin Foč, župnik v pok., Kamnik, 2 K; Nikolaj Križaj, župnik v pok., Kamnik, 6 K; Skutra Ludovik. župnik v pok., Kamnik, 5 K; Koželj Miha, župnik v pok., Kamnik, 4 K; Stergar Anton, trgovec, Kamnik, 1 K; Zelnik Mihael, kaplan, Kamnik, 10 K; Matej Štrakelj, župnik. Št. Peter pri Mariboru, 10 K; Jakclj Gregor, župnik v pok., Ljubljana, 1 K; M. Humck, sadjarski učitelj, Ljubljana, 3 K; Oroslav Dolenc, svečar, Ljubljana, 5 K; Dr. Derganc, primarij, Ljubljana, 20 K; Anton Žnidaršič, župnik, Draga, 4 K; Angela Češnovar, Ljubljana, 10 K; Peter Krisch, Ljubljana, 5 K; Zelnik Josip, župnik, Čemšenik, 5 K; Šimcn Frulič, župnik, Gordoselo, 3 K 72 vin.; Josip Knavs, kaplan. Draga pri Trstu, 1 K; Hranilnica in posojilnica, Preska, 30 K; Hranilnica in posojilnica, Vur-berg. 5 K; Janez Bizjan. dekan, Moravče, 10 K.
Vsak somišljenik, ki želi na široko zasnovanemu letošnjemu katoliškemu shodu lep uspeh, naj pošlje svoj dar na naslov: Anton Sušnik, c. kr. profesor, Ljubljana.
Komila Mirko.
Poročevalec Milko Kclovič piše o svojih doživljajih na Balkanu mccl drugim to-le:
Bilo je na kolodvoru v Skoplju. Ravnokar smo stopili na vlak in udobno posedli v vozu I. razreda. Zunaj se je že mračilo; pršil je droben, neprijeten dež in bilo jc dokaj hladno. Namenjeni smo bili v Niš. Malo pred odhodom vlaka slišimo zunaj pod oknom neko govorjenje in ko pogledamo skozi okno, zagledamo večjo skupino mož-kih. »To so četaši!« pravi naš spremljevalec. Očividno so hoteli na vlak, a ni bilo več prostora. A niso odnehali in sc živahno in glasno pregovarjali z železniškimi uslužbenci. Le najmlajši komita jc stal mirno poleg vojvode in se naslonjen na karabin nekam zagledal, kakor bi se vse to njega niti nc tikalo. Naš spremljevalce nas jc opozoril, da je to dekle, ki sc jc podalo med eetaše.
V vozu sta bila poleg mene še dva časnikarja: en Mažar in en Nemec. Vsi smo se začeli živo zanimati za mladega četaša in stopili smo venkaj, da bi z njo govorili, o čemer sem tovarišema bil za tolmača. Ko so končno četaše lc sprejeli na vlak, smo komitaša Mirka — tako je dekletu bilo ime — povabili v svoj voz. Tu jc sedaj seclela mecl nami iu nam pripovedovala o sebi. Je rojena Bclgrajčanka, Milena Mandičeva, edinica bogate malerc-vdove. Dovršila je sedem iicejskili razredov in je stara 17 let. Žc dolgo jc prosila mater, da bi jo pustila v komite, a mati niti slišati ni hotela in se o taki priliki takoj zjo-kada. Da bi spravila hčerko na druge misli, jo je dala na pošto, in ko jc dobila mesto v Cazmiji. je namesto v službo šla med četaše. Da bi sc sedaj vrnila, ni niti govora. Izvežbala sc je v orožju in sedaj kar Bog da in sreča junaška.
Mi ;o gledamo in poslušamo. Oblečena je v icinno grobo komitsko uniformo; vojaško čepico si jc globoko potegnila, da bi se ne videli črni ženski lasje. Lice jc od solnca ogorclo, v živih črnih očcli poigrava otroška, a obenem odločna, skoro mladeniška duša. Drobne roke ji nikoli nc počivajo; zdaj sc igra s puško, zdaj z nožem, zdaj si popravlja naboje, zdaj bombo za pasom. Kaže nam in razlaga, kako jc bombo rabiti. Moj nemški tovariš jo nemirno opazuje in da bi odložila nevarno stvar, ji ponudi -- košček čokolade. In komita Mirko grizlja čokolado in živahno pripoveduje o svojih vajah in preizkušnji pri komitaših. Tovariši
so jo mnogokrat za poizkušnjo v gluhi noči pustili samo na straži in jo poizkušali uplašiti. A vsako tako preizkušnjo je dobro prestala, nikoli in ničesar sc ni bala. »Dokler je puška poleg mene, se mi ni ničesar bati!« Dali so ji karabin, ker je manjši in lažji.
Nato je navdušeno začela pripovedovati o četaškem življenju. »Ravno taka-le temna, deževna noč je za nas. Tiho, da nas niti gora ne čuje, se vzpenjamo po skalovju proti sovražnikovemu taboru. Ko dospemo na mesto, uprizorimo ogenj in smrt — kakor vihra. Nato nas v hipu zmanjka v noči in ni ga, ki bi nas našel. Ali če za grmom čakaš sovražnika. Iz dalje začu-je? lopot konjskih kopit. Sovražni jezdeci sc prikažejo; oprezno prisluškujejo na vse strani kakor bi slutili smrt. Tedaj se dvignemo na eno koleno in pomerimo z bajonetom na puški. Kakor bi trenil se zgrudita jezdec in žival, kakor bi se v zemljo udrla.«
»Ali ste žc bili v boju?«
»Nc, a tovariši nam pripovedujejo.«
»Pa čc pridete sedaj v boj in pa-dete?«
»Kaj pa zato! Na to smo vsi pripravljeni. Sicer pa mora biti taka smrt sladka. In — četašem Bog pomaga! Ako se vrnem, bom.dovršila nauke in napravila maturo. Potem poj dem na Francosko študirat medicino.«
»Zakaj pa tega sedaj ne storite, zakaj sto šli med komite?«
»Zakaj? Zato, ker mi je tako velelo srce. Štiri mesece sem stregla ranjenim vojakom v belgrajskih bolnišnicah in poslušala njihove junaške povesti. Srce se ni dalo več umiriti. Ženska obleka se mi jc zdela pretesna in moderni ženski klobuk me jc tiščal kakor bi bil iz svinca. Srce bi mi bilo počilo, ako bi me ne bili sprejeli.«
Tekla je polnočna ura in mladi komita je bil videti utrujen in zaspan. Vstala je in odšla med svoje tovariše.
Tudi mi smo bili utrujeni; tovariša sta legla in odpravil sem sc v sosednji oddelek, ki je bil zame pripravljen. Toda ko pogledam, vidim, da so ga ne-opaženo zasedli četaši. Stisnjeni drug ob drugem so vsi spali. Gledal sem jih. Sami mladi ljudje, nobeden še ni prekoračil 25. leta. Obrazi trdi, temni in odločni. Z njimi nihče nc postopa mehko, pa tudi saiui ne poznajo usmiljenja in mehkobe. Obleka oguljena, premočena. Smilili so se mi, ko sem jih tako gledal. Kdaj so sc zadnjič najedli in kdaj in kje se bodo prihodnjič? Kakšni napori in strahote jih čakajo v bližnji bodočnosti — koliko izmed njih objame smrt na bojnem polju? Ubogi junaki!
Nisem jih hotel niti buditi.
Pogledal sem v drugi oddelek in prizora, ki sc jc tu nudil mojim očem, ne bom nikoli pozabil. Mccl dvema starčkoma, eclcn z braclo, drugi brez nje, a oba bela kakor goloba — jc sedel komita Mil ko. Glavo je naslonil na prsi starejšega — na palrone, ki so pritrjeni na jermenu. Spi. Čepica se ji jc malo premaknila in lasje ji padajo po licu, ki ie spokojno kakor otrokovo. Starčka — osivela četaška vojvoda — bdita. Tisti, na čegar prsih sloni Mirkova glava, sc je zagledal skozi okno v noč, drugi jc obrnjen v dekličin obraz. Kaj neki premišljujeta starčka? Prisegla sta dekletu, da jo bosta varovala kakor lastnega otroka — ali ju je radi nje strah bodočnosti?
Cenovnike šolskih tiskovin in učil smo razposlali vsem šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom. Letošnji cenovnik jc zelo izpopolnjen. Imamo nekaj novih tiskovin; še bolj se jc pa izpopolnila zaloga učil. Šolska vodstva, oziroma krajni šolski sveti lahko uporabljajo vposlam cenovnik za naročilni list. Vsaki pošiljatvi bomo priložili nov cenovnik.
PRVOVRSTNI PRIPOVEDNI SPISI.
F i n ž g a r: Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. T. knjiga
3	K, vez. 4 K. II. knjiga 3 K SO h, vez.
4	K 80 b. — To je po soglasni sodbi, strokovnjakov največje in najlepše slovensko leposlovno delo, ki bo tudi pri tujih narodih vzbudilo občo pozornost.
II a gard: Dekle z biseri. Povest iz Ncronovc dobe. 2 K 20 h, vez. 3 Iv 20 vin.
Ilagard: Roža sveta. Povest iz dobe tret je križarske vojske. 2 K 80 h, vez. 3 K 90 h.
U a g g a r d: Salomonovi rudniki.
Afrikanska povest. 1 K (30 h, vez. 2 Iv 10 vin.
Navedene tri povesti so tako mič-no in v njih je toliko lepote, da si bo vsak, kdor si bo kupil in prebral ono, takoj nabavil tudi drugi dve.
Sienkie w,icz: Skozi pustinje
in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov. — Slavnoznani poljski pisatelj nas v tem prekrasnem romanu uči spoznavati divjo Afriko in njene še divjejše prebivalce.
Spi 11 man n: Zadnji dnevi Jeruzalema (Lučaj Flav). Zgodovinski roman. Dve dela 3 K 80 h, vez. 5 K 40 h. — Ta prekrasna povest se vrši le nekaj let po Kristusovi smrti in se konča z razdejanjem jeruzalemskega templja.
Krmar Mllanovič. Povest. 1 K 40 h, vez. 2 K 20 h. — Kdor hoče spoznati morje in njegove strahote, naj bero to povest, ki pretresljivo slika blodnje ubogega mornarja, ki sc je edini otel iz potapljajoče ladje. — Po pošti stane vsaka knjiga 20 vin. več.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Sanatorium Emona *Li"b,iani'
_	tonskega ulica4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in sef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I.kir.odd. dež.boln-
v večjem mestu na Spod. Štajerskem; manu-faktura in konfekcija, na najugodnejšem pro-storupodugodnimi pogoji. Naplačilo 15—20.000 K. Naslov se izve v upravništvu pod štev. 2272.
Primarij
Dr. Josip Stoje
ne ordinira
do srede avgusta
Sprejmeta se
i polila in i učenec
Nastop takoj. Plačilo po dogovoru. 2266 5 Vinko Belec, kleparski mojster v Kranju.
Hižll na prodni.
V prijaznem kraju na Gorenjskem, deset minut oddaljeno od postajo, se pro-da hiša, pripravna za vsakega obrtnika, poleg nje obsežen vrt in gozd.
Cena in plačilo po dogovoru. 2236
Naslov se izve pri upravi .Slovenca.'
Proda se:
amer. harmonij
s 13 registri, pripraven ze oratorije in društva, pisalni pult, klečalnlk In umivalnik z marmornato ploščo. — Ogleda se v Razingerjevem sladišču. Cena se izve na Mestnem trgu 10. 2298
V vili Dolenjska cesta 10, visoko pritličje, se odda s 1. novembrom t. L
stanovanje
obstoječe iz treh sob, kopeli, vrta iL
in z vsemi drugimi pritiklinami.
Več se izve v trgovini L. M. ECKER na Dunajski cesti.	2294
1. društvo hišni
naznanja da se s 1. avgustom 1.1.
v
v pisarniške prostore spedicijskega podjetja gospoda Fran Uherja.
Ker bo pisarna v jako prometni ulici, se boelo stanovanja in lokali lahko oddajali. Ilišne gospodarje opozarjamo, da prazna stanovanja pravočasno naznanijo.
Uradne ure: dopoldne od 8 do 12 ure popoldne „ 3 „ 7 „
2273	ODBOR.
Jrgovci!!
Poravnave izven konkurza ali v istem se izvedo najhitreje. Informacije diskretno in zastonj. Ponudbe pod šifro ,.Dunaj 1918" na upravo lista.
fanovanje
na Bleivveisovi cesti št. i IILnadst., obstoječe iz štirih sob, kopalnice in vseh pri« tiklin ter malo podstrešno stanovanje se takoj odda.
St. 17006.
li tsmp JllAoi
Podpisani mestni magistrat razpisuje vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 15. julija 1013 javno pismeno ponudbeno razpravo za oddajo:
kleparskih, krovskih, mizarskih, ključavničarskih, steklarskih in pleskarskih del,
nadalje za dobavo železnine in za upeljavo vodovoda pri izvršitvi prizidka h hlevom za drobnico v mestni klavnici na dan
6. aognsta 1.1. do 10. ure dopoldne.
Ponudbe morajo biti opremljene s 5o/0 vadijem določenim na podlagi jednotnih cen. ki jih jc s številkami in besedami navesti in na njih podstavi preračun j enih skupnih svot.
Vložiti jih je v zapečatenih zavitkih pravočasno do razpisanega roka pri mestnem magistratu ljubljanskem v pisarni mestnega stavbnega urada, Tukaj so tudi proračuni, načrti, pogoji in drugi ponudbeni pripomočki razgrnjeni v navadnih uradnih urah vsakemu v pogled.
Na ponudbe, katere ne bodo po vsem ustrezale razpisnim pogojem in določbam ali na take ponudbe, ki bi se pogojno glasile, prekasno ali naknadno vložile, sc ne bode oziralo.
Mestna občina si izrecno pridržuje dela oddati po lastnem preudarku tudi drugemu nego najcenejšemu ponudniku.
2194
dne 18. julija 1913.
8
zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vajen vseh gozdno obratnih opravil, kakor tudi manipulacije na žagi, se išče za takojšnji nastop, ali vsaj do konca avgusta t. 1, Pogoj primerna gozdarska izobrazba iu nižja državna skušnja.
Ponudbe, opremljene s spričevali 111 s poročilom o dosedanjem službovanju, se naj naslove na: Stolni kapitelj v Ljubljani.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
•Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: JVHh* Moškerc.