Teèaj XIV. List 71. gospodarske, obertnijske narodske Ishajajovsako sredoin saboto. Veljajo za celoleto po pošti4 fl., sicer 3 fi.; ca pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30kr. Ljubljani v sredo 3. septembra 1856. Pregled mnogoverstnih govejih rodov. in Freiburgu je pa brezast rod, namreč rudeče-rujav z Vse rodove goveje živine zamoremo ločiti v trojne 1. v dolinske ali ravninske, 2. v planinske ali hribovske, 3. v srednje ali na vadne deželske. Dolinski ali ravninski rod. Lastnost dolin skih rodov, ki od nekdaj bivajo po Meso tega rodů je pa grobo in za molžo ne dolinah in velicih ravninah i je 9 da vse pri njih je bolj na dolgo stegnjeno; imajo namreč te goveda dolgo, ozko belimi lisami. veljá veliko. 3. Algajski, švabski ali vorarlberški rod se ojema zlo s srednje velikim svajcarskim, le da ima to posebnost, da te goveda so okoli gobca bele in sploh bolj svitle barvě kot švicarske. 4. T iroljske goveda niso velike, so večidel ru— deče, pa tudi kostanjeve barve, trebuh imajo okrogel, kožo debelo, za mleko so dobre; meso njih je grobo, bolj tamno- glavo i dolge, gladke, bolj ali manj proti spred zakrivljene rogove, ozke in bolj gladke ušesa, dolg in ozek vrat brez kreželjca ali le z majhnim kreželjcom, široke močne pleča, život, križ navzdol, dolg pa nizko na- dolg ne preokrogel rudece barve; jedó kaj rade in niso zbercne; tudi ob picli klaji ne shujšajo hitro, ker imajo debelo kožo; ravno zavolj te debele kože pa so, kadar se pitajo, ob kratkem debele viditi. Srednji ali navadni de&elski rod. stavljen rep in visoke noge Goveda tega rodu se bližajo včasih bolj dolinskim, vča Naj imenitniše goveda d o I i n s k e z a ro dú so sih planinskim, večidel so mešanica, ki si jo naredi vsaka iiuviiHiiiov ^^ v*v. « " ~ & ~ . r -------- 7 ~~ -----------7 ------- --- 1. holandiške, fr i žiške, ki slove zavolj obilnosti dezela po svojem. Da v tacih okoljšinah, če gospodarji mleka; od tod tudi imenitni holandiški sir ? ne ravnajo po vodilih umne V « ne more nič žlah zivmoreje, se 2. poljske in ogerske goveda. Goveda te so sive nega narediti, vsak lahko sam previdi. Ako pa gospodarji barve, ki ali bolj na belo ali bolj na černo cika, imajo vi ravnajo umno, da le dobre in naj lepse domace krave ple soke noge, široke kovke; za mleko ni ne poljska ne oger- menijo z lepimi, njim primernimi biki, pa zamorejo tudi iz ska živina; al meso nje je žlahno, spitati se dá kaj domaćega blaga dobro živino napraviti, in če stanovitno dobro, in za vprego ni močnejših goved. Če bi poljske po teh vodilih delajo, si zamorejo izrediti tako rekoč svoj in ogerske goveda še za mleko tako dobre bile, kakor so posebni rod, kakor se to vidi na nekterih grajšinah, ki so za meso in vprego sk e goveda i ». velike (na višjih bi prekosile vse druge na svetu, se ločijo od poljskih v tem, da so nogah) in da imajo večje in Oger V se bolj glad keje rogove. si iz. domace osnovale prav lepo in dobro živino. Popisa vunanje podobe deželskih rodov ne moremo bravcem podati, ker v teh rodovih ni nobene stanovitnosti ne v velikosti, ne v barvi, ne v nobeni drugi stvari. Planinska ali hribovska divina. Poglavna lastnost tega rodu memo dolinskega je , da pri njem je vse bolj na kratko izdelano; glava je bolj kratka in debela, rogovi so kraji in bolj na zad obernjeni, vrat je debel, život okro kr • V visok, rep kraji, debeleji in vi soko nastavljen, zadnji del je močen. Naj imenitniše goveda planin skega rodů so 1 tajarske iz m d T goveda so Kteri rod je tedaj naj bolji? Vsak ravno omenjeni ima svoje dobro, tako, da ne mo remo od nobenega reči: čez tega ga ni. Holan di sko-frizis ki je sicer pervi zastran obilnosti mleka, al več druzih rodov ga prekosí v sirovem maslu in siru ogersko-poljski preseze v mesu, loji, kozi in pripravnosti za vprego vse druge , mesar si tedaj ne more boljih goved želeti, kakor so ogerske ; je, da iz bližnjih oger s kih ravnin so se zaplodile goveda obrajtana kakor štajarska iz mircne doline ekoc prestopek dolinskega rodu v planinski. Verjetno živina slovi zavolj obilnosti dobrega mleka • 1 1 t v • 1 • 1 9 1 1*1 1 * « V švaj carska in je še vec čeravno i v štajarske planine, in tukaj se je scasoma izdelal poseben je tudi ta za molžo posebno dobra in zraven tega se rada rod i ki slovi po svetu in ima z » erskim v barvi veliko enakost pa tudi v tem , da za m m pr eg 80 spita; — dobre mlekarce so tudi tiroljske krave, in ker so bolj majhne in zadovoljne s slabo klajo, jih imajo v go- stajarski voli posebno dobri, verh tega pa so stajarske krave ratih krajih posebno radi; tudi med domačo deželsko še kaj dobre mlekarce. Zavolj teh trojnih dobrih lastnost stoji tedaj štajarska goveja živino živina iz mircne doline med vsemi našega cesarstva na pervi stopnj Goveda iz mircne doline so tamno-s redkokterikrat bolj svitle, rumenkaste ; bele o , če ravno je silo veliko slabe in zanemarjene med je dokaj lepe in dobre, in ta je za domačo rejo tudi pepélnaste bai zato naj bolja, ker ni tako draga kot ptuja. k o ci m a j kroge, in po teh se pervi pogled spozná p °i Za hišne potrebe kaj. " v " ji ] I 4 (t'es m i go vec napraviti). Naj si dá nabrati pridna 2. Švaj carske goveda slove po svetu posebno za- gospodinja česmigovih jagodic, kolikor je treba; naj jih dene mircodolinski rod volj obilnosti m lek pa tudi dobrega mesa; v S vaj pa ei niso vse goveda enake ti plemena se daj lahko razlociti: naj in Cug C ii r i h čja švajcarska živina je v kantonih S d nj v kantonih A p L m 5 m a i h v kantonih Unterwal in U Švicarski rod je černorujave barve glava široka ? in rep ni posebno visoko nastavlj v leseno posodo , ter jih stolce lesenoj tolkačoj , potem jih stlači skozi sito v lončeno posodo. Tako pridobljeni česmi-govec naj postavi na hladno mesto, da stoji 24 ur. Je ta čas pretekel, naj odcedi sok od gošave, ter naj ga vlije v bo-tilje, kterih pa ni treba do dobrega zamašiti, ker bi inače Taki česmigovec se dá hraniti mnogo ni posebno utegnile razpočiti se. V Berd let, in potrebovati ga utegnemo namesto limo ni ne ga soka (kterega popolnoma nadomestuje) za mnogotere jedila in pijace, postavimo, za punc, kteremu deli še príjetneji slaj od limoninega soka. Za domaće potrebe kaj. Kako ravnati, kadar cloveka griza napade. (Konec.) Drugo je, naj bi vzroke bolezni dobro poznali in se jih ogibovali kar koli je moč, kadar v kakošnem kraji griza razsaja. V gorkih po le tj ih in posebno v vročih krajih se mesca malega in veiikega serpana in kimovca rado napravi v zraku neko posebno s krunilo, da potem Ijudje, če se prehlade, nezrelo sadje vzivajo ah sicer nezmerno živé, se s togo té ali zlo p rest raš ij o, za grižo zbolijo, kar bi se sicer ne bilo zgodilo, ako bi one posebne kužni ne v zraku ne bilo. Zatega voljo ni griže vsako leto, čeravno se ljudjé prehlajajo , nezrelo sadje vživajo itd. Kadar se je griža pritepla v kak kraj, ni čuda , da otroci pa tudi odrašeni zbolé , ki bosi ali sicer slabo oblečeni okoli hodijo , posebno zvečer in pa zjutraj, kadar je hladno, podnevi pa vroče; ni čuda, ak polegajo po rosni in hladni travi; ni čuda, da ženice in delavci na polji zbolé, ki se vroči in po tni napij ó merzle vode, itd. Prehlajenje delà grižo po sto potih. Naj bi to posebno stariši si dobro zapomnili, iu ne pušali zvečer in zjutraj ali ob deževnem in hladném vremenu bosih otrok in otrok v samih s raj ca h okoli letati, če jih 110-čejo na parah imeti. Sploh je bolje se po tit i kakor prehladiti se. Nezrelo sadje škoduje, pa tudi zrelo nezmerno vžito , in vsaka druga nezmernost v jedi in pijaci. — Tudi naj se ne togo ti in ne jezi in preveč ne žaluje, kdor želí zdrav ostati ob griži. — Griža se sicer ne more prav za prav k na le z lj i vim bo-leznim šteti; vendar se utegne tudi nalešti v takih okoljšinah, kjer v nízkih in soparnih hišah eden ali več gri-žavih se očeja in se smerad ne odpravlja, hiša ne preve-truje in sploh za dobro sapo ne skerbi; tudi po kahljah in sekretih se zamore nalešti ; dobro je tedaj, če ima grižav člověk vse to sam za se. Kdor je vzroke bolezni spoznal, bo vedil tudi živeti, da ne zbolí. Gorka obleka, posebno zjutraj in zvečer, je potrebna; ne škoduje kos flanele ali židana ruta okoli trebuha prevezana; zmerno življenje v vsem je potrebno. Kakor hitro pa člověka, otroka ali odrašenega, driska napade, ga mraz strese, po čevih šipati začne, naj gré berž v posteljo in v postelji n a j ostane, da se s potí. Pri otrocih, za kterimi ne more zmiraj kak varh ali kaka varuška biti, je vselej naj bolje, dase berž s pravijo v posteljo in v postelji obderžé, da se zunaj ne prehiadé. Odenejo naj se pa kar je prav, da v presilni soparici ne ležé; čez trebuh naj imajo kaj gorkega; k potrebi naj grejo ua kahljo, ktera se berž s pokrovom pokrije in včn nese in čisto pomije; le če hiša in sekret ništa na sapi in se bolnik vselej dobro obleče, zamore včn iti k potrebi, pa varovati se je zmiraj prehlajenja. Pervo je tedaj gorka postelja. Drugo je: postiti s e in nič vživati razun čiste juhe (župe), ali če juhe ili, kakega r e d k e g a moćnika (soka) po malem. Mnogokrat pokvarjeni želodec, vselej pa vneto črevo ne more prenesti navadnih jedil;— nikoli nobenemu bolniku ni še škodovalo, ako je stradat; večkrat pa je pohujšalo bolezen ali pa se je povernila, če je bolnik se pregrešil v jedi. Tretje pa je, da bolnik vživa takošnih pijač, večkrat pa po malem na enkrat in vselej toplih, ktere ne dražijo črev, ampak vuetje v njih t o 1 a ž i j o in jim nadomestujejo ž 1 e m (Schleim), kterega po griži zgubljajo ; zato se prileže takim bolnikom mandeljnova voda (na polič vode se vzame kakih 15 sladkih olupljenih mandeljnov in s cukrom vred se naredi mandeljnova voda) ali ječmenová voda, ajbševa voda, salepova voda; vse pa se mora toplo vživati. V kervavi driski je pomagalo že tudi, če je bolnik spil kozarček mleka berž spod krave.— Če bolnika posebno zlo k potrebi tiši. mu potolaži to tišanje, ako se morska goba v toplo mleko pomoći in mu na ritnik položi; tudi dobro dé, ako se v kahljo deue otrobov ali ječmena in polije s kropom, potem pa se vsede bolnik na-njo, da mu topla, pa ne prevroča, soparica gori hlapi in bolečine tolaži, ki so včasih tako bude, da potis-nejo črevo včn. Na pomoč poklicani zdravnik bo dal še druzih zdravil, kakor bo presodil natoro bolezni. Naš namen ni, se tukaj dalje v poduk ozdravljanja spušati ; dosti je, ako se le to storí, kar smo tù svetovali; že samo to bode večkrat pomagalo, nikoli pa ne bo škodovalo, in gotovo bo poklicani zdravnik vselej vesel, ko pride in sliši, da se je z bolnikom tako ravnalo kakor je tù svetovano bilo, — lože bo poteni š« z drugimi zdravili bolezen popolnoma premagal. Přístavek k članku o le^i ist pomenu rimsko- slovenske postaje „Pultavia". V ouienjeneiii članku sem rekel sledivši Reiharda ia Muharja, da je Pultavia stala na petujskem polji med sv. L o r e n c o m i n C i r k o v c a m i k r a j reke P u 11-ske, iu da je rimska cesta deržala iz Cele je v P e tovi u m s k o z P o 1 č a n e, d r a v i n s k o d o 1 i n o, M o n s b e rg, Goro (Maria Neustift) ali pa čez hrib od S tu de nie proti Cirkovcam čez reko Pultsko. Akoravno mi niso miljski kamni te ceste poterjevali, sem se vendar der-žal mnenja gori omenjenih učenih starinoslovcov, pustivši tanjšo preiskavo na čas šolskih vakanc. Od 5. do 19. augusta sem přehodil vse to okrožje, in primeri se, da se v Cadramu snidem z gosp. Knablnom, kteri je iz enakega namena po ti okrajini potoval. Veselilo me je od njega zvediti, da je rimsko cesto od Cele je v Pet o vi um iz-sledil, in še ostanke te ceste na več krajih našel. Pridružim se mu, in tako sva skupaj tracirala cesto od Vojnika (Hocheuegg) do Petuja. Kar sva zvedila, naj oznanijo „Novice". Cesta je deržala iz Celeje skoz Voj nik, Franko lovo (Sternstein), Ver pete, Tesno, Rove, Beli potok proti s v. Križu, tako zvani K r e u z b e r g. V ti okrajini je brez dvombe stala „Mutatio Lotodos", ker tukaj se je našel miljsk kamen iu drugi rimski spomeniki, med drugimi eden, ua kterem so simboli solnčnega božanstva : leva in sokola viditi. Te spomenike so dali gosp. Pinter, farmešter pri sv. Lorenců v Stranicah, v stěno ťarofa vzidati, in zaslužijo za tega del očitno pohvalo. Od oiiod je dalje cesta deržala čez zrečko jamo (dolnje Zreče), Ve z in o, s v. Barbaro, Malahorno, Dobr ovo do straž kega Kogeljna. Od sv. Barbare do stražkega Kogeljna še se pozna 14 stopinj široka zidana cesta, in na dobrovskih njivah se pogostoma izkopujejo dnarji rimski, střešní cegli, z apnom zmešano kamenje, fibule, urne, in druge stvari rimskih starin. Pod straž kim Kogeljnom je utegnila nekdaj stati „Mansio Ragando". Še sedaj prebivavci okolice čadramske pripovedujejo, da je v Dobrovi, sedaj v veliki goši pod Stražem stalo „belo mesto". Odosod je cesta šla skoz Vogovec, Glado-m e s, s v. W e n c e 1, g o r n j o L o ž n i c o, F o š t na b i-st riško polje. Povsod se sledovi še najdejo, posebno lepo na N e n d e 1 j n o v i njivi zunaj slov. Bistrice tam, kjer uláni imajo jezdarsko šolo. Vendar ni se je slov. Bistrice dotaknila, ampak je deržala po travnikih iu njivah memo Formaherovega skednja proti zahodni strani pustivši Novo ves na desnem, skoz jarugo (Thaleinschnitt) hriba, na kterem cerkev s v. Jožef a stoji. V goši kmeta Kobale-ta se spet lepo ohranjeni sledovi najdejo. Pred freisteinskim rib-nikom se je zedinila z denešnjo cesto, ktera iz slov. Bistrice do pragerskega kolodvora pelja. Vendar rimska cesta ni tam deržala do celega, temoč se je na sredi loga Velenjeka ognila na levo proti gradiću Pragerhof, 285 ker pod kozelcem pragerhofškirn se spet sledoví najdejo. Od „Dragi brate, junak mi neznani t Pragerhofa se je vlekla cez njivo in travnik, ki se imenuje ne išem. v Jaz od rodu nikogar Brata ne in tudi ne bratranca ... . . , , . m/r . i . „Ne sirota starega očeta : in tukaj ie mogla stati nekdanja „Mutatio Pulta via", ^e Vl spomniš junak mi neznani! ker se v okrožji farovških njiv in travnikov, kakor tudi njiv „Ko pri krasni Samoderže cerkvi kmeta pultskavskega Pintarja , ostanki zidovja najdejo. Gospodček" iu je lastnina g. farmestra Pultskavskega, mogla stati nekdanja „Mu tat i o Pulta via", 55 55 55 55 55 „Obhajali Lazarja so vojsko Tri nedelje trideset menihov? Vsa je vojska obhájilo vzela, Jaz sem v družbi pultskavskega g. farmestra V. Novaka, ućenega domorodca in gorećega prijatla starinoslov-nih znanost, to okrožje natanko pregledah Ne samo zidovje, na ktero kmeti pri oranji zadevajo, temoc tudi izkopani stresni „Drugi bil je Kosančič Ivane. 55 „Nar poslednjic tri vojvodi bojni : „Eden bil je Milošu vojvoda, cegli. železovje, svinec itd. poterjujejo, da je tukaj „Mu tatio P ulta vi a" stala. Tudi daljina XIII. M. P. od po 55 55 staje za pultskavsko okolico. Rag and o govori Pu Ita va je toraj stala dober četvert ure od dnešnje dolnje Pultskave. Ves svet te okolice je sama ravnica, toraj moja izpeljava imena Pultava — Ravnica verjetna. 55 55 55 Od Pul tave je cesta se vlekla cez zelezno cesto in sicer pri pervi hisici zeleznocestnega straznika, ktera stoji gori od pragerhofškega kolodvora, in odonod dalje po in Ši ko le širo 55 55 55 55 Ster go nee kem petujskem polji med vesmi proti petujski predmestni vesi Bregu(Raan), kjer je večja stran starega Petovia stala. Gosp. KnabI je tudi pri tej priložnosti preiskal pot od Cele je v Vi run u m skoz postaje: Upellae, Colatio in Juenna, in se prepričal, da cesta ni šla, kakor je Mu-bar terdil, skoz Frankolovo, Stranice, Vitanje, slov. Gradec, Převal itd., ampak čez L o c i č, Gorenje (kraj reke Pake) kamor gosp. Knabl Upellae postavlja, Cerno (Schwar- zenbach), malo Cerno, kjer „Colatio" išče, v Jun sko „Sablica se mu po cesti vleče, dolino, in odonod dalje proti Vi run u. „Svilna kapa, okovano perje Ob svojem času bodem obé cesti obširniše popisal. Za sadaj samo izgovorim željo, da bi kak domorodec iz Kranj-skega přehodil svet od Idrije do Kra nj a in od O glej a Ino tretji Toplica Milane. »Jaz sem ondi ravno bla na pragu. Ko gre mimo vojvoda Milošu, Krasen junak ti je bil na svetu, Sablica se mu po cesti vleče, „Svilna kapa, okovano perje, „Na junaku pisano odelo. Okol' vratii rutica je svilna, Ozre se ino pogleda na me. Raz se dene pisano odelo, Raz se dene, pa ga meni dade: Na deklica pisano odelo, Da po njem se na me boš spomnila, Glej ti idem poginiti, duša. U taboru čestitega kneza, Moli Boga, draga duša moja. Da se zdravo iz tabora vernem. Tudi tebe dobra sreća najde. Te čem vzeti za Milana svoj'ga In ti hočem kum venčani biti"". Za njim pride Kosančič Ivane, „Krasen junak ti je bil na svetu 5555 5555 5555 5555 5555 5555 5555 55 55 5555 55 5 do Pređi la, da bi vendar znali odlociti lego postaj: San-ticum, Tassinemetum, ad S i lan os, Sal oca, La-rice itd. Meni se zmiraj pot od Aquileje v Virunum čez Predil naravniša in bližja dozdeva, kakor pa skoz Not ran jsko (Idrijo, Skofjoloko, Kranj itd.) Gotovo se bodo še našli sledovi te ceste, kakor se še nahajajo sledovi cel- sko-petujske. Res je potovanje skoz doline, močvirne, goše, hribe itd. težavno, vendar ljubezen do svojega naroda in národnega slovstva te težave vse veselo premaguje. Đavorin Terstenjak. 55 55 55 55 55 55 55 55 Na junaku pisano odelo Okol' vratii rutica je svilna. Na roči pa perstan pozlaceni, Ozre se ino pogleda na me, Z roke sname perstan pozlaceni, Z roke sname, pa ga meni dade: Na deklica, perstan pozlaceni. Da po njem se na me boš 5555 5555 spomnila. Glej ti idem poginiti, duša, U taboru cestitega kneza, Moli Boga moja duša draga, Da se zdravo vernem iz tabora, Tudi tebe dobra sreća najde, Te čem vzeti za Milana svoj'ga, In ti hočem ročni dever biti"". 5555 55 55 5555 5555 5555 5555 5555 „Za njim dojde Toplica Milane, „Krasen junak ti je bil na svetu, „Sablica se mu po cesti vleče, „Svilna kapa, okovano perje, 55 55 55 55 5555 5555 Na junaku pisano odelo. Okol" vratii rutica je svilna Na roči je ogrinjaîo zlato Z roke dene, pa ga meni dade: Na deklica ogrinjalo zlato Da po njem na me se bos spomnila. „„Glej ti idem poginiti, duša, 5555 5555 5555 5755 5555 l taboru čestitega kneza. Moli Boga moja duša draga, Da se zdravo iz tabora vernem, Tebe, duša, dobra sreča najde, Vzamem tebe za nevesto verno cut 55 I odšli so vojvodi boj Njih jaz danas po razboji išem Al reče Orloviču Pavle 55 55 55 55 55 55 55 Sestra draga, Kosovka deklica Vidiš, duša, tište kopja bojne er narviši so in nargosteji, Ondi padlo kervce je junačke Konju dobrem noter do stremení In junaku do svilnega pasa, Ondi so vsi trije poginili. Raj verni se do bel'ga dvora Ne kervavi krila okava" Vdró se solze ji na belo lice, Ona verne se do bel'ga dvora Jokaj se iz belega gerla 55 55 55 Vsmil' se Bogu, velika nesrec Da se, vboga, za zelen bor primem, Tudi on bi zelen se posušil". Serbski narod ima več pesem prekrasnih o boji Ko-sovskem ; prekrasna je tudi tista: Car Lazar i Carica Milica, na strani 288, pa na strani 324: Obretenije glave kneza Lazara. Telo Lazarjevo so izkopali iz zemlje po dveh letih i 8 mesecih i ga přenesli v samostan Ravanico v Serbii i odtod Ogled po svetu. Kristijani v Turcii. (Dalje in konec.) /U Spisal Matija M ajar. pozneje v Ravanico v Sremu, kjer se den denesnji lezi. Posledice Kosovske bitve so bile strašne za ves narod serbski, za ves poluotok balkanski, za Bulgare, Horvate, za Slovence i v obče za celo kristjanstvo. Na dokaz, kako neizrečeno milo i živo opevajo Serblji nesrečno bitvo na Kosovem polji, naj stoji tukaj pesem od Kosovske deklice (iz 2 knjige serbskih narodnih pesem Vuka Stefanoviča na str. 315.) poslovenjena v 2 venije 1848. kosovska deklica. (Serbska narodna pesem poslovenil U.J Slo 5 Rano vstane Kosovka deklica Rano vstane vjutro v nedeljo , U nedeljo, pred ko solnee sije Si zasuče prebele rokavce. Si zasuče jih do belih lahti Vzame bel'ga kruha si na rame U roke pa dvoje verčov zlatih. Nese hladne v enemu vodice, V drugemu pa rumenega vinca Ona ide na Kosovo ravno, Pa se seca po razboji mlada, Po razboji čestitega kneza, Preobraća po kervi junake : Kog' junaka u Ga umiva Mu podaj najde s prehladno vodico rumenega 5 In pa z belim okrepčava hlebom Jo namera bia ie naměřila Na junaka Orloviča Pavla, Mlad ga zastavnika knezovega ln njega je najšla v življenji, Desna mu roka odsečena In pa leva noga do kolena Ga premikva mnoge kervce In izpira s prehladno vodico Okrepe z vincom ga In zalaga tudi z belim hlebeom Ko junaku serce zaigrava, Spregovarja Orio vic ji Pavle: Novicar iz avstrijanskih krajev. lz Gradca 26. augusta. F. Danes že se je pričel je septembra, letos pa pred bil zastran prihoda Nju veličanstev presv. cesarja in cesarice. Zato pa se je sejm letos poprej pričel, da tište nemarne in ognja zlo nevarne sej ruske kolibe ne bojo več ob nazočosti Nju veličanstev na velikem tergu in gosposkih ulicah stale in vozovom in memogredočim na poti, kar je naj večja nevarnost in napaka našega mesta. Za gotovo tudi zamoremo vsem ptujim tergovcem povedati, da je mestni magistrat z dovoljenjem deželnega poglavarstva zaukazal, senski sejm, kteri je druge leta še le 1. da sejmisce ze ob prihodnji pomladi ne bode v mestu, ampak v predmestji Lend, kjer je dovelj prostora in tudi v kaki nesreći ognja lesene kolibe ne bodo tako nevarne kakor doslej. Tudi misli mestni magistrat sčasoma vse lesene Sestra draga, Kosovka deklica! lope odpraviti Kakšna ti je tolika Da přemetáš po kervi junake 55 „Koga išeš po razboji mlada „Ali brata, ali pa bratranca? Al' sirota starega očeta? 5 tako ukaz veleva. Kako se bo pa to zgo dilo, je vsem Gradčanom še zastavica. Za sprejetje Nju 55 veličanstev se velike priprave delajo, med kterimi je tudi prosto streljanje v tarčo v našem strelišču, za ktero so štaj. deželni stanovi 100 zlatov (cekinov) za naj bolje střelce Odgovarja Kosovka deklica namenili. Radovedni smo tudi, kako se bo družba gaz ne t sve čave ohnesla, in ali bodo gazne svetilnice bolj in lepše svetile kakor doslej ceravno je pri nas gazna cava dražja kakor v drugih mestih jo ze imajo Za * kaj to? — ne vemo. — Vreme za terto je precej ugodno le nekoliko dní zjutraj sever piše , kar nogradnike enmalo skerbi. Češpelj bo pri nas letos dokaj, jabelk pa malo, te-pek v naši okolici ni celó nič. — Od neviht in hudega vremena se letos veliko sliši ; mnogokrat je že trešilo in v več krajih gorelo Od prihodnjih slovesnost bomo ob svojem času kaj več povedali. Iz Celja 30. aug. Priobčil sem Vam nedavno važno novico, da železná tir med Koroško in Štajarske kronovino se ima napraviti med Celjem in Celovcem; razglasila se je pa te dní še važniša govorica da železniea iz Kaniže na Ogerskem ne bo vtékala se v Polj cane na Štajarskem, ampak da bo narejena iz Kaniže memo Čakovca in Varaždina do Štajarske meje, le-to prestopivši pride pa memo Rogatca poleg Slatine (Kisle vode) naravnost v Celje. Ali je kaj in koliko gotovega na tej govorici, ne vemo; to pa vémo, in vedó menda tudi v Beču visoke ministerstva, da ta pot bi bila zares najkrajša in najpriprav-niša za prihodnjo tretj o železnico v Celje. Velike premembe se utegnejo gotovo goditi po Celji in okolici njegovi, ko tudi od plodovitne Madžarije orjaški parokonj prisopiha do savinske obali. «J. S. % lz Loža na Notrajnskem (Konec.) Sadja je zunaj tepk prav malo pri nas, le na nekterih vertih se ga nekoliko vidi. Cešinj je bilo še precej letos, imamo pa le drobnice, kakor nam jih ljuba mati narava posili. Zato pa ne rastejo samo po vertih , temoč tudi po gmajnah se jih dovolj nahaja (za požlahnjenje se pa nobeden ne zmeni) in jih tudi kdor hoče obéra. Ker nimajo pravih gospodarjev, se plazijo po njih vsi sploh, stari in mladi, zato se pa tudi dosti nesreč pripeti, da marsikteri na tla zderči; lelos se jih je petero dobro početertalo; eno dekle si je nogo zlo- milo, en fant pri 22 letih pa se je do smerti ubil ? pa kati aj ? — le ob nedeljah. Žalostno je pri nas, da se ljudjé tako malo menijo za sadjorejo, deslih je po vertih in gmajnah dosti prostora. Ce kdo popraša: ,,zakaj si ne oskerblujete vertov z vec sadjem?" je odgovor: „kaj bom sadil ali cepil, otroci vse nezrelo doli zderejo". Se vé, ni čuda, da saj se otrok polno okoli po tratah brez vsega delà valja morajo početi. Ko bi se pa skerbno v šolo pošiljali ? i nekaj s a d j e pa boljše oskerbovalo, gotovo bi bolj mir imelo, in tudi več bi ga bilo in žlahnejšega, ako bi se otroci tudi v šoli učili ga cepiti. Naj bi ga veliko bilo, gotovo bi otroci tako ne zijali po njem Pri nas je kaj ugoden kraj za sadje , po sebno za tepke; redko leto je, da bi jih nič ne bilo; zato naj bi se jih prav obilo nasadilo , ker imajo pred otroci in Dokler niso vležane, niso dobre, drugimi ljudmi bolj mir. toraj se te baže sad gotov še pod ključ spravi ; potem pa so mehke ali posušene kaj dobre za vžitek. Koliko so že „Novice" zavolj sadja govorile, priporočevale in ponavljale, pa V • moram reci, Bogu bodi potoženo! pri nas smo še deleč janov. bodi delec zad s sadjorejo. Zelezna cesta se bliža, — kar bi ga Novičar iz raznih krajev. K blagoslovjenju nove, naj imenitneje ogerske stolne cerkve Ostrogonske, ki je bilo preteklo nedeljo, so se cesar podali v saboto; tudi mnogo nadvojvodov, ministrov, škofov in druzih imenitnih mož je k tej slovesnosti v Ostro- gon (Gran) šio. Danes popoldne pa pricakujejo Nj. velic. presv. cesarja in cesarico že v Celo v eu. Kakor dunajski časniki pravijo, bi utegnili cesar dovolj enje za napravo koroške železnice izBelaka v Celje sedaj v Celovcu podpisati, ker je ministerstvo in višje armadno poveljstvo svoje mnenje za napravo te železnice v ze cesarju predložilo. Unidan smo po govoricah dunajskih časnikov povedali, da nova ob čin ska (srenjska) postava in postava za deželno namestništvo imate kmali oklicane biti; sedaj se pa spet za gotovo sicer gotova ? slisi, da osnova omenjenih postav je da bote pa še skozi več rok v prevdarek šle, in da to leto se še ne bote razglasile. — Tudi unidan, ko je bilo od preskušinj za učnike gimnazijalnih šol govorjenje , so dunajski časniki pisali, da bojo razun mnogih drugih naukov izpraševani le iz jezika in jezi-koslovja nemškega; to ni res; izpraševanje bo zraven nemškega jezika in jezikoslovja tudi obsegalo še drugi je zik, ki s ev deželi govor i. — V P r a g i in na Du naj i se delajo velike priprave za zbore kmetovavcev, na-ravoslovcev in zdravnikov, ki bojo ta mesec v imenovanih mestih; sliši se, da v vsako teh dvéh mest se je napove-dalo že čez 3000 mož, ki se bojo vdeležili omenjenih zbo- rov. Kdor ne more sam v Pra go ali na Dunaj, bo saj rad kaj slišal od pomenkov v slavnih zborih; „Novice" bojo zatega voljo že povedale svojim bravcem važniše stvari berž ko jih bojo zvedile. — Na pol i tiš ke m polji so te dní sledeče imenitniše novice : Kraljica španjska je razpustila národno stražo in je ne bo več pripustila. Pravijo, da v Bajoni na Francozkem se je združil zbor španjskih eneralov, poslancov razpušenega deržavnega zbora in dru- or zih protivnikov sedanje španjske vlade, ki so počeli priprave delati za novo prekucijo na Španjskem, kjer, kakor skušnje V 9 uce 5 so prekucije že tridesetletna navada. Francozi spet veliko govoré od bolehanja cesarja Napoleona; vendar terdijo drugi, da je to le prazna govorica Razglas kneza černogorskega od 14. preteklega mesca klice vseCer-nogorce domů, kteri sedaj živijo v ptujih deželah ; kdor se ne verne do konca t. m., zgubí vse pravice černogorskega deržavljana in pride ob premoženje; okoli 4000 so jih na- steli ki živijo zunaj svoje domovine; naj vec čez dvé mnogo jih je v Carigradu. Tudi nakupuje cernogorska orožja in střeliva, ker se iznova bojí, da Ker je že 25. dam p. m. car tretjini vlada bi je Turki ne napadli. rusovski svoj slovesní vhod obhajal v Moskvo, se ba skozi 8 dní za kronanje pripravljal s pobožnimi vajami. ' Sv. oče papež želí v vsaki sedmerih eparhij na Rusovskem škofijo napraviti. Po vladnem številu od 11. dec. 1848 živí na Rusovskem blizo 3 milijone katoliških kristi- Ponoči od'21. do 22. preteklega mesca je bil v Algieru v 4 francozkih mestihhud potres; v Filepevili Od nas kaj rado ženstvo v Terst hodi, in gredó po dalo. dvé tri ure deleč v domá ne povžili, bi se ga v Terst ali v Ljubljano lahko pro- je zvonik se poderl; k sreči pa ni nihče ob življenje prišeL lz Mora na Ogerskem se piše posebno sadjorejeemza- nimiva novica, da na vertu ondašnjega apotekarja H. je precej stara jablana, na kteri je letos naravnost iz debla zrastlo več jabelk. Po tem takem je moglo deblo samo cvetje pognati, zakaj jabelka visijo na receljnih, ki so ko- O" e» ojzd jagode ali pa rudeče moline nabirat, da jih v Terst nesejo. Ne rečeni, da se kakih par krajcarjev za-nje ne dobi, posebno letos z molinami, ko jih od drugod sem kupovat pridejo, in jih več centov unajni in (lomači v Terst zvozijo , kjer menda neko prijetno vino raaJ pavec dolgi. pa bilo, ako bi pa tudi jesih iz njih delajo. Pametnejše bi se domá na vertu gotovo sadje poberalo in v Terst nosilo Srednja cena vagana (dvamernika) žita. X Ljubljani 30. aug ali vozilo, da bi ne bilo treba ob nedeljah in praznikih si po germovji oblačila tergati. Mislim pa , da bo železniea marsikteremu kmetovavcu oči odperla. Gojzdni zaslužki pri nas grejo jako rakovo pot, toraj se bodo mogli sadjorejc in poljodelstva bolje poprijeti. pšenice domaće /H 12. banaške 5 fl. 58. turšice fl V • sorsice fl reži 3 fl. 2. jećmena 2 fl. 50 prosa 2 fl. 40 — ajde 2 fl. 40 pšenice domače 5 ovsa 1 fl. 50. V Krajnu 1. septem fl. 30 V • sorsice fl. reži banaške 5 fl. 50 3 fl. 20. ; I turšice 3 fl. 22 jećmena 2 fl. 57. Jak. Janežič. prosa 3 fl. 6. ajde 3 fl. 20 ovsa 1 fl. 45 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natískar in založnik : Jûief Blaznik »