Črtani § 45. in še nekaj. Okrajne učiteljske konierence bodo odslej — kakor je sklenil c. kr. dež. šolski svet — menda le vsako tretje leto — vkljub § 45., ki ukazuje, da mora biti v vsakem okraju najmanj po ena konferenca na leto. bgibaii smo to in ono. zakaj so klerikalni mogotci tako ukrenili. Eni so trdili, da konference preveč staneio in da bodo denar rajši obrnili za Lampetovo elektriko, ki bi bolj razsvetHJa naše ljudstvo nego šola. Ako kje. je seveda treba štediti pri šolstvu! Drugi pa so trdili, da se klerikalci grozno boje šole in izkušajo zaradi tega kar najbolj mogoče ovirati njen razvoj. Dasi ie verjetno prvo in drugo, vendar nitj prvi niti drugi niso uganili pravega. Šele sedaj se je razvedelo, da so sistirali ravno letos konference edino le zaradi dveh novih nadzornikov. Ker so dobro vedeli, kake »strokovnjake« so predlagali, je biio treba pač tudi ukreniti, da pridejo tem manj pred zbrano učiteljstvo, ki bi g!ede strokovnega znanja obračunalo z njima. Konferenca je nekak izpit za nadzornike, in tega sta se zbala Simo in Štrukelj, ter sta milo prosiia klerikalne ko!ovodie, nnj njima na Ijubo sistirajo vsaj letošnje konference. Ampak nervozni Simon in naduti štrukelj pa naj se le pridno pripravljata, zakaj do pičice bomo pretehtali in precenili njiju znanost in zmožnost. Simon —¦ une persone modeste an dela de toute expression — je bil od partedenskega nadzorništva tako upehan, da je moral takoj na daljši dopust; Štrukelj — il est celebre par son savoir — je učenost samo povohal. To ga je tako omamilo, da je vegitiral na pripravnici. Toda čemu študiranje! Saj ga še v Ameriki ne zahtevajo! Da si le dovoli natrpan s klerikalnim prepričanjem, pa si že tudi dovolj usposobljen za tako mesto. Da, res! Je pač uboštvo v klerikainem taboru! Letos so nagn&li nekaj brihtnih skupaj v Ljubljano, da tam pod devizo meščanskega tečaja ubijajo čas — a nara- ščaja le ne bo. Kako pa tudi! Ljudje, ki jkn je mari le ziata skleda. se ne bodo nikdar resno brigali za učenje. Njihova edina skrb je zlata skleda. — Drugič pa tudi ljudje, ki menjavajo svoje mišljenie, sami jasno dokazujejo, da v njihovi glavi nl vse v redu in da se vse njih mišljenje koncentrira edino le okrog zlate sklede. Zato ni nič čudnega, če so tudi preko § 45. potegnili črto! * * * Ob tej priliki se nam zdi potrebno povedati, kako je prišel Štrukelj do nadzorniškega mesta. Naučni minister Hussarek ga na noben način ni hotel imenovati. Turk je bil kot nadzornik tako dobro zapisan, da je hotel miinister njegovo imenovanje obnoviti. To je tudi pl. Hussarek povedal dr. Šusteršiču, ko je prišel ta k njemu posredovat za Štrukliai. Ko je bilo vs|e Šusteršičevo prigovarjarrje zaman, in je minister še vedno vztrajat na tem. da ni nobenega povoda, da bi Turk ne bil več nadzornik. je izpregovo ril dr.. Šusteršič take besede: »Ekscelenca! Lahko imenuiete Turka. Ampak ako storite to in prezrete Štruklja, potem naj vlada ne računa na naše glasove!« Tega noža, ki ga je deželni glavar kranjski 'in zaupnik krone nafetavil na grlo avstrijskemu naučnemu ministru, se je poslednji tako ustrašil, da je žrtvoval izborno kvalificiranega Turka politiškemu petelinu in pedagoškemu abecedarju Štruklju. Štrukelj je torej tista cena, ki so se zanjo klerikalci udinjali vladi. Pa povejte, ako nd res tako!