P osamezne Številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—.
TABOR- ixh»i* v*«k dna* rarvea
nedelje ia praznilcor, ob 18. eri i datumom naslednje« dne ter stane ^^.Xnn n n n o ati D 10'—. za ino-
■ * » u * , in ter ati po dojovora.
Naroča se pri upravi .TABORA* MARIBOR Jurčičeva ulica ster. it
PoštiiFniai plačana v goSovml Cana današnje Jtev. 75 para"
TABOR
Posamezne številke« Navadne Din —'7S ob nedeljah Din lv-%
UREDNIŠTVO se nahaja v Mari* boru« Jurčičeva eL 5t» 4, L nad« strop je. Telefon intamrb. it, 276, UPRAVA sc nahaja v Jurčičev} ulici it- 4, pritličje, desno. Tele*, foa St, 24. — SHS poStnooekum*! račun štev. 11.787.
Na aaročila brez denarja ae o« oaira. *■» Rokopisi la o« vračaj«
Naslov
Maribor, petek 19. decembra 1924.
CURIH, 18. dec. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 27.6250, Beograd 7.70, London 24.23, Praga 15.70, Milan 22.20, Ne\vyork 516.60.
ZAGREB, 18. dec. Pariz 3.16.50-361.50,
Entrevue Herriot-Nln&l(
politični razgovori. — Itnsko vprašanja. — Ninčieeva načelna izjava o priznanju
sovjetske vlade.
Ninčič je izjavil, da je bil še pred nekaj meseci izrazit zagovornik priznanja sovjetske vlade. V zadnjem času pa je prišel do prepričanja, da je treba priznanje začasno še odgoditi, kajti III. inter-nacijonala je javno izjavila, da bo netila nemire in sporo v Jugoslaviji. Jugoslavija je bila nasproti Moskvi vsekdar jako korektna in jo prepovedala, da bi se na našem področju uganjala caristi-čna propaganda. V hvalo zato pa sovjeti smotreno in javno podpirajo na svoje mo zemlju propagando, ki je napor jena proti obstoju Jugoslavije.
BEOGRAD, 18. decembra. Iz Pariza javljajo, da se bo naš zunanji umnsaer Ninčič vrnil v Beograd šele v nedeljo.
Z vladnega predsedstva je bil namreč obveščen, da ministrski predsednik Herriot daje danes dopoldne dojenem-njemu na čast, za popoldne pa je napovedan sestanek obeh državnikov. Včeraj popoldne je imel Ninčič sestanke s Larochejean, Peinlevejem in Loucher-jem. Kljub temu, da Ninčičevo^bivanje v Parizu nima političnega značaja, so vendar prišla v pretres vsa politična vprašanja, ki interesirajo obe državi, aned njimi osobito rusko vprašanje.
Uspešna revolucija v Albaniji.
Vstaši pred Skadrom in Tirano. Italijanski demanti. — Sovjetski poslanik '	v	Draču.
RIM, 18. dec. »Ag-enzia .Stefani« izjavlja, da so brez podlage vse vesti, po katerih sta Jugoslavija in Italija sklenili dogovor, ki je naperjen proti neodvisnosti in integriteti Albanije.
RIM, 18. decembra. V Drač je včeraj prispel ruski poslanik za Albanijo Kra-kovjecki. V njegovem spremstvu je 6 mož in 1 žena. Angleški odr,ravnik poslov je protestiral proti njegovemu pri-Kastrati. Vladne čete so bile zel> močne hodu, ker je dvomljivo, ali bo albanska ,.in opremljene z 2 topoma, pa so se v-' kljub tednu morale umakniti. Vstaši že ' prodirajo proti Skadru.
BEOGRAD, 18. decembra. Iz Prizrena javljajo, da albanski ustaši napredujejo na vsej črti, tako, da lahko rečemo, da je usta ja popolnoma posrečena. Ke-• man Beg je včeraj zavzel Krmno; baje je tudi že padla Piškopeja. Pristaši Bai-rami Cure so začeli trumoma zapuščati ’ voditelje.
, PODGORICA, IS. decembra. Včeraj so izbruhnili krvavi boji tudi na ozemlju
vlada in hrss.
i BEOGRAD, -8. decembra. Danes popoldne se bo sestal ministrski svet, ki bo končno razčistil stališče, ki ga bo zavzela vlada napram HRSS in džemijetov-cem kot destruktivnim življem, pred katerimi .ic treba državo zaščititi, v po razcepu komunistov.
BEOGRAD, 18. dec. Komunistični disident Miiojkovič se je s svojimi pri-
vlada priznala rusko poslaništvo ali ne. (Glej našo današnjo notico; »Sovjeti nas neprestano izzivajo«. CJr.)
staši pridružil skupini Simo Markoviča in bo izdajal poseben list, ki bo glasilo komunističnih desničarjev.
Invalidi dobe za leto dni nazaj.
BEOGRAD, 18. dec. Minister za socialno politiko je izjavil, do se priprave za izplačilo sto milijonskega kredita invalidom marljivo nadaljujejo. Invalidom bodo izplačane pristojbine za eno leto in sicer po stopnji njih invalidnosti.
Doma in po svetu.
— Dr. Borko zopet železniški ravnatelj v. Ljubljani. Vlada DRKS je brez ‘vsakega povoda premestila ravnatelja državnih železnic v Ljubljani dr. ,T. Borka v Beograd. Kakor poročajo iz Beograda, je lnl dr. Borko zopet imenovan na svoje prejšnje mesto v Ljubija-
— Bajka o beraški palici. »Slovenec.« se jo te dni razpisal o strahoviti gospodarski, kulturni in politični katastrofi, ki bojda preti Slovencem. Izgubili smo še tisto malo samostojnosti, ki smo je imeli v Avstro-Ogrski, kmetje prihajajo drug za drugim na beraško palico. V tem smislu je tarnal in tožil ubogi »Slovenec«; Zagrebška »Biječ« mu je dobro odgovorila, »Človeku se uprav ježe lasi, če bere V, listih, v kakšni divji in razmajani državi živiš. Terna mu pride pred oči, čelo so mu zguba, pesti stisnejo in po zraku hnskno vzklik prikovanega sužnja... I'1 Klej, ko prideš na zrak, vidiš, da je vse to laž; nikjer ne vidiš vešal in mučenja nedolžnih .iaa" tov in meščanov. Povs#d mir. vsakdo opravlja normalno svoje delo, izvzemal tiste bogate, site zastonjkarje, ki pišejo take peklensko, zadimljene članke... Zgrajena so mesta, vasi, tovarne, trgovine, na kilometre ne vidiš nikjer ne orožnika' ne beraške palico, izvzemči, kajpak, poklicne’ berače. Vidiš ogromen napor in napredek, ki se ne da niti p*i-merjatj S predvojnim. Srečuješ stotine povoknih avtomobilov, greš na ljubljan-
ski in zagrebški velese j ni« da konstati-raš vse močnejši proč vit jugoslovanske industrije, vidiš elegantno oblečene spo-razumaše in nasmehijanc, paradne kmetice. Nič ni veselejšega kot vzeti ta trenutek v roke »Hrvat« ali kak drugi tem-nogledi list in pazi, da ti ne počijo možgani nad kontrastom med jugoslovanskim realnim življenjem in raznaljeno politično fantazijo dofotlstov in separatistov ________
. — Kako katolik gleda na pravice ljudstva... »Slovenec« že zopet začenja, trgati rjo s starega jezuitskega, meča: »Vera je v nevarnosti!« in polemiziraz ljubljanskimi listi o svobodomiselstvu in katoličanstvu v političnem življenju. Tu so zdravi duhovi že zdavnaj ločeni in rti nič več povedati, zato Pa jo tem zanimivejši nastopni pasus:	»Po	sebi
centralizem ali avtonomija res da ur pomenita dvoje antitez verskega ali moralnega značaja, toda centralizem naših liberalcev izvira dejansko iz njihovega nekatoliškega liberalnega pojmovanja države, dočiin je demokratizem. SLS dejanski izraz tega, kako katolik gloda in je vedno gledal na pravice ljudstva oziroma. vsakega posameznika v človeški družbi«. — »Slovenec« nedvomno misli pod besedo »katolik« člana cerkveno hi* jerarhije, ki sme misliti samotako. kot-
h oče jo vodilni cerkveni krogi* -Mi -pa dobro vcim o, da ti hočejo različno: V Italiji simpatizirajo s fašizmom, na Bavarskem so izraziti reakcijonarji, še bolj pa na Madžarskem, kjer so škofje najtrdnejša epora krvavega belega terorja,
ki — kakor vemo — ščiti stare fevdalne1 pravice, V Jugoslaviji se mora katolik (in tu zopet mislimo hijerarhijo, ki daje l judstvu nazore in ki se ji .iz raznih vzrokov pridružujejo lajiki) boriti če treba roko v roki s prostozidarji, ako so slednji za kar naj večjo emancipacijo katoliških pokrajin -od’ pravoslavnih. »Katoliški« pogledi na državo in družbo so tedaj zelo neenotni, k večjemu da slone na &yllabusu Pija IX, ki so je izjavil za ideal srednjeveške države. To se pravi: posvetna gosposka bodi podrejena cerkveni, ljiudutvo pa ubogaj obe! Te pa sta se — kot znano — sporazumeli tako, da jo imel fevdalizem zlate čase. Ker pa je liberalizem uničil to zvezo, pravijo, da je njegovo pojmovanje države neka tol iško. Mi pa vemo, da je bolj krščansko, nego je bilo srednjeveško.
— Koga bodo kandidirali Radieevci? Radičeva porodiica je že razdelila mandate in najnovejši »Globočini dom« objavlja seznam! nositejjev kandidatnih list v posameznih volilnih okrožjih. Nas ne zanimajo imena kot taka. beležimo pa kot volilni kronisti tvoje dejstev: 1. Radičevi zeti in sorodniki so tudi tokrat preskrbljeni z mandati. Izključen je zgolj sorodnik Tvan Radič, ki si je drznil odkrito povedati, da sedi v Prpičevi palači v Zagrebu največ ji korup-cijonist, opirajoč se na poosebljenje ra-cličevske »republike« Marže n k o Radičevo. 2. Takozvani mučenci hrvatske misli, t. j. bivši SMS kr. visoki funkcionarji, ki so na povelje Stjepana Radiča oblekli pisano suknjo hrv. republikan-stva, niso nikjer nositelji list in bodo v najboljšem slučaju kot srezki kandidat-je ponižno čakali v ozadja, da jim vržejo kruh z Radičeve bogato obložene mize. —	3.	V Sloveniji bosta nosila
HRSS listo Stjepan Radič •' (M a vi boi— Celje) in Albin Prepeluh (Ljubljana — Novo mesto). Oba se imenujeta »književnika«. zato lahko rečemo: Felix te, Slovenia, pube!
— Voja Marinkovič solidaren z Niuči* čem. Te dni se je mudil v Sofiji zunanji minister v bivši Bavido vičevi vladi dr. Marinkovič. Bolgarska vlada mu je priredila svečan diner. Verjetno je, da je imel njegov prihod v Sofijo tudi političen značaj, dasi se to službeno zanika. Sofijska »Zora« je te dni ugotovila, da je Marinkovič govoril z bolgarskimi politiki v glavnem o boljševizmu; njegovi nevarnosti za balkanski del Evrope. — Vse Marinkovičeve izjave v Sofiji so se ujemale z Ninčičevimi v Rimu. Iz tega se lahko naučimo — sklepa »Zora« — da so Srbi. uajsibedo v opoziciji ali na vladi, solidarni v vseh vprašanjih vnanje politike, ki so na dnevnem redu. Teulu bi bilo dodati samo to: srbski politiki imajo v vnanji politiki prakso in zkušnje, hrvatski in slovenski pa samo teorije, s katerimi se jim lahko usodno spodrsne na gladkem in nevarnem parketu mednarodne diplomacije.
— Poziv narodnim krogom. V celjski javni bolnici leži težko bolan sivolasi koroški rodoljub župnik g. Gabron, ki so ga avstrijske oblasti koncem leta 1918 pregnale iz Koroškega. G. župnik jo 1. 1920 s svojo ljubeznijo do rodne grude in izredno marljivostjo nabral v Jugoslaviji za koroški plebiscitni foni o-krog 'A milijona K. Tudi jo 1. 1921 po nesrečnem plebiscitu vzpl brezplačno v oskrbo koroške dijake begujveo. N i župniji Kotari pri Somoboru ga je 1. 1922. zadel mrtvoud, na katerejm boleha od takrat naprej. Ker njegovo vprašanje glede opcije za Jugoslavijo še n' rešeno, ne prejema g. župnik od aprila naprej nobeno penzije in šivi le od podpore narodnih krogov ter CAH). V-Jed tega se obračamo do vseh slovenski’ rodoljubov, zlasti pa na njegove številne bivše prijatelje, ki se ga nnj spomnijo v velikem pomanjkanju, e prispevki, katere naj blagovolijo pošiljati na uredništvo #N»v« dobe«'v''Celju.
•	— Baziliko na Sv. G-terl pri. Gorici,
k! je bila med vojno porušena, sedaj v postavljajo in tozadevna dola naglo na predujejo. V soboto zvečer je kres m Sv. Gori oznanjal, da je bazilika pod streho.
Leto: V. — Številka: 289.
— Carinarnica v Gornjem Oinuveku jc ukinjena in bo odslej saiVo oddelek
glavne carinarnice v Mariboru.
— Morilec Anton Jelen v Gradcu obsojen. V pondeljek je stal pred poroto v Gradcu 29-letni čevljar Anton Jelen, ki je 11. jun. tl. v javni hiši uimori! prostitutko Frido Strobl. Zarezal ji je vrat s čevljarskim krivcem. Obsojen je bil na 15 let težke ječe. Kakor znano, obstoja sum, da je Jelen izvršil tudi umor v Grajskem' logu pri Mariboru.
— Udeležba naše države iia svetovni razstavi v Parizu. Vlada je ; klonila, da bodi naša država častno zastopana na veliki svetovni razstavi v Pariza. V ta namen jc bil službeno določen posebni komite, ki mu načeluje dr. šurmin. Komite bo vodil priprave.
— Sovjeti nas neprestano izzivajo. Kakor že znano, je sovjetska vlada u-stanovila v Tirani (Albanija) posebno poslaništvo. Albanska vlada je namreč priznala sovjetsko vlado edinole radi tega, ker je vedela, da bo to Beograd občutil neprijetno. Sovjetska vlada je imenov-ala za poslanika v tej mali, ^ nemirni deželi majorja sovjetske vojske Krakoveckega. Jasno jc, da je to imenovanje prav tako kot limono vanj e Joffeja na Dunaj očiten sunek proti naši državi, kateri jc III. internaeijonnia določila razpad, da ugodi interesom večjih narodov okoli nas in si na ta način pridobi njih naklonjenost. Poslanik Krako-vccki je dospel dne 7. trn. v Tirano in prevzel svoje »posip«. Njegove agende pa so tako pičle in brezpomembne, da bo sovjetski major lahko posvetil ves čas vežbanju profesijonalnili tolovajev iz vrst Bajrama Cura in domorodnih albanskih tolp. Vzlic temu pa demonstracija sovjetov ne bo škodovala naši državi, ker je pri nas ge. dovolj čuta za tisto državniško umetnost, ki utegne biti tudi. sovjetom simpatična: držati močno roko nad vsemi subverzivnimi živ-1 ji!
— Prošnja. Vsled strastne ljubezni sem zagrešil zločin, za katerega se pokorim že IG let. Kmalu bodem zopet prost; a svoboda zlata je za mene groza: — slep sem. S poštenim delom bi rad izbrisal svoj greh. Za telesno delo nisem. Popeval pa bi stare ljudske pesmi, ki mi jih je vsadila v srce stara dobra majka; tudi svoje skromne pesmice bi pel v smislu d i ene g a goričkega slavca, da »To bode najvišja modrost in krepost: brzdati in vladati strasti!« Glas moj pa ni več o tet kakor nekdaj; kriti bi ga moral s primernim godalom. Po kitari koprni moje srce! A kako-si jo naj kupim revček, zapuščen in zavržen... Morda pa sameva v kakem prašnem zaboju stara kitara? Plemenitim darovalcem in dobrim ^darovalkam bil bi hvaležen do smrti. Kitara naj bi se poslala na »Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence«.
Mariborske vesti.
Maribor. 18. decembra 19^4
m Smrtna kosa. Danes zjutraj je umrla gospa Cecilija Bregant, nad-
učitcljeva vdova, mati oziroma tašča šestero učiteljev in učiteljic. Pogreb bo v soboto ob 15. uri s pokopališča v Pobrežju. N. v m. p.!
m Pevci in pevke društva »Jadran«, pri rede v soboto ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije Gambrinus svoj družinski večer z običajno družabno zabavo in plesom. Naj nihče ne izostane, dogovorilo se bode ob tej priliki tudi gic.de večjega izleta odnosno pevske turneje. Prijatelji in znanci dobrodošli. Pevski odsek.
m Proslava kraljevega rojstnega dne
se jo vršila cb običajnih slovesnostih. Dopoldne je bila v stolni. pravoslavni in evangelijski cerkvi služba božja, zvečer pa se je vršil v Gotzovi dvorani svečani ples, ki gn je tako ket prešli ja leta priredil tudi letos tukajšnji častniški zbor. Ples je bil odlična družabna pri* , reditev, ki so jo poselili številni pred-• «1 avl tri j’ obirati* korporacij in društev.
V iv", tu so raz mnoge hiše plapolalo za i stave,
Stran S.
dT A B n K«.
V Mariboru d n c 19. decembra 1924
m Otroški večer v »Ljudski univerzi«.
Opozarjamo, da se bo ta mična priredite, pri kateri sodelujeta g. Bratina in g a. Vladimirova, oba odlična člana Narodnega gledališča, začela v nedeljo ob pol 5. uri popoldne v veliki kazinski dvorani.
m Božičnice obmejnih Sol. Moška podružnica Ciril-Metodove družbe v Mariboru je nabirala začetkom decembra prispevke za obmejne šole. Ob enem- je likvidiral odbor »Slovenske šole v Mariboru« v svoji seji dne 16. tim. svojčas nabrani znesek in ga prepustil fondu, za božičnico obmejnih šol. Na ta način je bil razdelitvenemu odboru na razpolago skupni znesek din. 23.675. Ta znesek se je na sledeči način razdelil: Sv. Duh 1500 din., Št. Jur ob P. 1500, Sv. Križ 1500, Kamnica 500, Zg. Kungota 1000, Krčevina 500 Št. Ilj 2,500, Lokavec 750, dve šoli v Prekmurju vsaka no JOO, Sladki vrh 1,500, Svečina 1500, Marija Snežna 1.750, Sv. Ana 2,250, Kapla 1750, Pernice 500, Remšnik 1250, Št. Jernej 625, Vrata 500, Brezno 500, Merodajne so bile krajevne razmere in število razredov. Po-• raba teh zneskov za podporo revnih o-: rok se je prepustila šolskim vodstvom, !:i položijo račun moški podružnici OMD v Mariboru.
m K umoru v Studencih. Danes so se širile vesti, da je bil aretiran tudi drugi zločinec. Govorica pa je za sedaj brez podlage. Resen sum je padel na Franca Čiča, ki je bil L 1821 z ?,lahtičem radi tatvine skupaj v zaporu. Dognano je, da Sta Zlahtič in Čič" stopila v Hočah na jutranji vlak in se odpeljala v Ptuj. Videla je njiju neka ženska, čije opis se ujema z opisom, katerega so oblasti dobile o Čiču. Kje se Čič skriva, ni dognano. Sumijo, da je pobegnil čez mejo. Zlahtič Še tiči v ptujskih zaporih in bo bržkone jutri prepeljan v mariborske zapore.
m Predlogi za rešitev stanovanjske Dede. Prejeli smo: V nedeljo dne 21. trn. ob 10. uri dop. se v mestnem kino nadaljuje predavanje o predlogih za rešitev stanovanjske bede. Za nove poslušalce se na kratko ponovi snov od pretekle nedelje, tako da bo nadaljevanju lahko sledil tudi kdor se dosedanjih predavanj ni udeležil. Izmed konkretnih predlogov bo širšo javnost najbolj zanimal predlog na ustanovitev državnega stanovanjskega fonda za. pospeševanje zidanja mmlostamovanjskih hiš. Tre-notno še bolj zanimiv pa je predlog r.a ustanovitev državnega stanovanjskega odbora, ki naj ima nalogo izdelati osnutek za novi stanovanjski zakon in poleg tega prevzeti vodstvo za sporazum med najemniki in hišnimi gospodarji za čas do izdaje novega stanovanjskega zakona. Kot zaključek nedeljskega predavanja se bo načelo vprašanje ustanovitve objektivne posredovalnice za sporazum trned najemniki in gospodarji za br^zzn-konito dobo do izdaje novega stanovanjskega zakona.
m Kuharska tečaja za fino meščail-sko kuhinjo in za fino pecivo se otvo-rita 10. januarja 1925 na dekl. zavodu »Vesna« v Mariboru. Pojasnila se dobe do 23. dec. le od 10.—11. ure v pisarni vodstva.
ra Ukinjenjo šolskega kontumaca v Krčevini. Mestni magistrat nam piše: Ker iz Krčevine ni prijavljen noben nadaljni slučaj obolenja na Škrlatici, se bo s tu ur. štev. 18494 od 5. dec. 1924 odrejen kontnmac od slučaja do slučaja ukinil. Potrdila o ukinitvi kontumace
se dobijo osebno dnevno od 10. do 12, ure pri mestnem fizikatu (Rotpvž). m Za centralno ljudsko knjižnico v
Prekmurju je darovala gdč. Milka Bračičeva 5 knjig. (V dopolnitev se išče II. zvezek Lahovih »Brambovcev«. —Dalje je daroalo Sokolsko društvo 13 knjig in brošur. Skupaj z že objavljenimi leži v naši redakciji 37 zvezkov. Preišči te police in če najdete kako odvisno knjigo, odstopite jo vrlim Prekmurcem!
m Madžarski vojaški begunec pred policijo. Včeraj je prispel čez mejo neki mladenič, ki se je potem oglasil pri tukajšnjem policijskem komisarijatu, češ, da je ubog dijak, ki nima niti počene pare v žepu, zato tudi ne more . ada-Ijevati poti k svojim starišem v Slavonijo. Njegov potni list je izstavil SHS konzulat v Bratislavi, kateremu je mladenič izjavil, da nima pober.e listine in seve tudi denarja ne, da pa je visokošo-lec iz Slavonije in bi se hotel vrniti domov. V Mariboru pa je bistro policijsko oko opazilo na njem sumljive zrake in so mladeniču začeli nekoliko krtačiti vest. Nazadnje so preiskali tud! njegove žepe in obleko ter ga daktiloskopira-li. Mladeniča je ta nepričakovani nastop spravil z ravnotežja in je pohlevno priznal, da je dajal o sebi izmišljene podatke in douil po sleparski poti polni list za Jugoslavijo. Je madžarski vojak, ki se je naveličal služiti Hortyju in je pobegnil čez mejo na Slovaško, odtod pa je prišel v Jugoslavijo. Madžar je ostal začasno v zaporu.
m Kradljivi elektrotehnik. Nocoj ponoči je bil aretiran elektrotehuik Včal-ter Kollenz, ki ima na. vesti precejšnje tatvine. Dolže ga, da jo v drugi polovici novembra ukradel Francu Bnraceni-ju v Hrastniku št. 67 iz zaklenjenega kovčka 3000 din. ter pobegnil. Dne 6. dec. pa je izmaknil Urši Kmetič v Gačniku 3800 din., ki jih je imela skrite pod v-zglavjem. Tudi do tej tatvini je brž popihal neznano kam. Detektivi so ga že zasledili v neposredni okolici Maribora, užival pa je varstvo nekega krčmarja na Teznu, ki je njega in njegovo ljubico sprejel v gostoljubno posteljo in potem odpravil defektive, češ, da je že odšel. Ko so detektivi odšli, je vzbudil parček iz sladkega dremanja in sta takoj vstala in odšla, Kollenz pa se jo vzlic tej zaščiti ujel v nastavljeno mrežo in jo zadrgnil za nekaj mesecev, krčmar pa bo imel še hude preglavice s sodnijo.
m Stražnik kot varuh samomorilcev. Dne 16. trn. okoli 19. ure je nekdo ovadil najbližjemu stražniku na Koroški c, da se na nani brvi ziblje neka ženska in pripravlja za skok v Dravo. Stražnik ,ie brž odhitel na brv in opazil žnsko, ki je stala na ograji dravske brvi in merila zemljo in vodo, preden bi se bila spustila za večpo v mrzle dravske valove. Ko pa je nesrečnica opazila, da se bliža stražnik, je urno skočila z ograje — pa ne Dravo, temveč na trda tla in brzo-noga zbežala neznano kanu. Prihod stražnika je očividno učinkoval nanjo kot prikazen Angelja varuha,
m1 Z ulice. Posestnik Dobaj iz okolice je privozil korakoma na križpotje Ob jarku in Kopališki ulici, kar je z vso silo pridirjal voznik delavske pekarne Taichman in trčil v okoličanov voz, tako, da je slednji imel za 500 din. škode. — Včeraj ob 17.15 uri so m v poslopju državne pošte na Aleksandrovi cesti vnele saje. Poklicani gasilci so plamen takoj pogasili in preprečili na-1 daljnjo nevarnost.	j
m Policijske prijave. V noči od srede na četrtek so vložile policijske straže nastopne ovadbe: 1 tatvina, 1 prelep, 2 prestopka policijske ure, 2 cestno-poli eijska prestopka, 2 izgubi. Aretiran je bil neki tat, ki pa o njem poročamo na drugem mestu obširneje.
m Jugoslovanski Matici je darovala namesto venca na grob pokojnemu tovarnarju g. Zalokarju kartonažna tovarna Benčina in drug v Mariboru znesek 100 din. Denar v našem uvod.
m Kavarna mestni park. Je od danes naprej odprta od 16. ure do 3. zjutraj. Koncert od 21. do pol 3. are. Ciril Met. ul. je elekt. razsvetljena.	2856
Za gospodje neophoano potrebno.
Narodno gledališče.
REPERTOAR.
Četrtek, 18. dec. »Razporoka«. Ah C. Petek. 19. dec. Zavrto.
Sobota, 20. dec. »Pri treh mladenkah«. Ab. A.
Nedelja, 21. dec. »Lilicm* Ab. D. Pondeljek, 22. dec. Zaprto.
Torek, 23. dec, »Pri treh mladenkah«. B. Sreda, 24. dec. Zaprto, četrtek, 25. dec. ob 15. uri »Petorčkove poslednje sanje« (kuponi). Ob 19 'A. »Mam’zelle Nitouche«. Kuponi.
Petek, 26., dec. ob 15. uri »Liliom«. (Kuponi. Zadnjič v sezoni). — Ob 19 'A. uri »Pri treh mladenkah«. (Kuponi). Sobota, 27. dec. »Trubadur« Ab. C. (Kuponi).
Nedelja. 28. dec. ob 15. uri »Petrčkove poslednje sanje«. (Kuponi).
Nedelja, 28. dec. ob 19/4. uri »Pri treh mladenkah«. Ab. E.
Pondeljek, 29. dec. Zaprto.
Torek, 30. dec. »Razporoka«. Ab. A Sreda 31. dec. Zaprto.
Četrtek, 1. jan. ob 15. uri »Petrčkove poslednje sanje«. (Kuponi). Ob 19 'A. uri »Pri treh mladenkah«, (kuponi).
*
Sprememba repertoarja. Repertoar se le v toliko spremeni, da se igra v soboto 20. dec. mesto »Razporoke« opereta »Pri treh mladenkah«. Ab. pa ostane isti kot je bil že najavljen za ta dan, namreč ab. A.
Repertoarni načrt. Danes objavljamo repertoar do 1. jan. 1925. Ker je več elanov obolelo, smo morali z ozirom na njihovo stanje repertoar urediti tako, da smo stavili v načrt one igre, kjer ni tozadevnih ovir. Gledališka uprava bo vsekakor skušala, da se objavljeni repertoar v zaporednem označenem redu izvrši, vendar si pridržuje pravico do eventuelnih sprememb.
P. n. ahenentom. Ker mora gledališka uprava najkasneje do Novega leta napraviti popolen obračun, ki ga je poslati Ministrstvu Prosvete v Beograd, prosimo vse p n. abonente, ki so zaostali v obrokih plačevanja, za abonma, da nemudoma store svojo dolžnost.
— Zimska suknja kakega 151etnega fanta je bila najdena pred nekaj dnevi v gledališču. Lastnik jo dobi v gledališki pisrani.
Xavier de Montepin:
Skrivnost rdeče hiše.
Roman iz francoskega življenja. 25 XI. Zla usoda.
Čez četrt ure je prišel voz. Med iz-menjanjem konjev je vprašal uradnik kondukterja:
— Koliko je prostih mest?
— Vse je zasedeno.
— Kaj še! se nasmeje uradnik.
— Na mojo čast! Vse je zasedeno od Miihlhausena do Pariza.
— Čujte, gospod, de uradnik našemu potniku, neprilika, ki vas je zadela, je tem neprijetnejša, ker se zgodi to le zelo redko.
Kaj, ali ni nobenega mestni Riti zgoraj pri kočijažu?
— Nobenega, gospod.
— Za vraga! vzklikne mladi potnik in odvrže z a a! j eno smodko na pločnik, da so odskakovale iskre.
Uradniku je bilo žal mladega potnika, ko je videl njegovo jasno, živo obupavanje.
— Ali vam je mnogo do tega, gospod, da še noeoj odpotujetel
— Da, pa še kako!
— No, pote m je še mogoče.
— Kako to?
— Čez eno uro vozi tod mimo službeni podvoz. Ako daste svoje stvari prenesti na drugo stran, bote najbrže tam dobili prostor.
— Hvala vam za nasvet, de tujec. —■ Ako bom mogel odpotovati, vedite; da ste mi izkazali veliko uslugo.
Zopet je naš potnik moral čakati eno uro, in zopet je ostal razočaran, potem Pa se je udal svoji usodi in se preselil s prtljago v gostilno, v kateri je obedoval, je najel tam sobo, legel v posteljo in nemirno prespal ostanek noči. Sanjal jo o Margariti, kako je odeta v beJ prt in ima venec na glavi.
Ko se je mladenič prebudil, se je čudil, kako da so mu je sanjalo o bitju, katero je samo enkrat videl.
Pri zajutrku je s strahom premišljeval, kako bo preživel cel dan v Vesomlu. Naposled je poklical krčmarja in ga vprašal :
— Gospod, pokažite mi najugumiejšo pot, po kateri pridem odtod v Pariz.
To lahko na dva načina, odvrne krčmar.
— In to bi bilo?
— Prvi je: pišite v Muhlhausen in naročite vnaprej prostor. Pismo pride jutri tja, p o ju trn j pm imate odgovor.
— Tri dni! To je dolgo,
A vaš drugi način?
■— Odpeljite se v Bečane on, kjer je direktna zveza s Parizom.
— In kedaj lahko greva?
— Prvi voz je odpeljal tja pred pol ure in morate čakati do desetih zvečer. V tem slučaju je boljše, da tu poskušate srečo.
— Hvala vam za nasvet. Slušal vas bom.
— Hm, nekoliko bo dolgočasno.
— Tudi .jaz se tega bojim.
— Potem Vam priporočam, da pojde-te na grič La Motte, odtam se vam. nudi krasen1 razgled.
Popotnik se zahvali za nasvet in po. praša:
— Ali sto tako prijazni in mi pokažete, kjer je hiša poveljnika de Fer-neya?
Pohištvo
lastnih izdelkov za spalne in jedilne sebe najcenoje ▼ zalogi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska »lica Stev. 2.	166
šivalni Stroj, sobna kredenca s ploSlo 1800 Din., kuhinjska kredenca 350 Din., umivalnik z ploščo in ogledalom 600 Din. 2 noinl trdi postelji, 15 omar za obleko pisalna miza., 300 in drugo na prodaj. Rotovžki trg 8, I. nadstr. levo. 2855
Smoking skoraj nov in čisto sovi ženski lakasti Simi čevlji 8t. 35 po ceni na prodaj. Melje St. 9/II.	2854
"Verino uveze
kakor tudi drugo Speoerijsko in ko lonijalno blago nudi najugodneje
Franc Vrhunc „
Maistrova ulica 17. |j
Pristopajte CMD!
Trgovina s stanovanjem se
odda z 1. januarjem 1925 v najem. VpraSati je v gostilni Likavec, Pesnica. 2853 2—1
Ubiranje glasovlrjev in vsa
v to stroko spadajoča popravila prevzame hitro in po ceni Franc Saveršnik, Einspielei-jeva ulica 26.	2808
Opozorilo!
Opozarjam, da nisem plačnik za Antona Japelja. —
Japelj Vilko
285J	Foto;	raf.
Hm nogavice
©is*. 38 —
Grajski trg 1.
9171
Morska riba
se dobi v petek In soboto v
Dalmatinski kleti, Mesarska ulica 5.
1 porcija velika pečena morska riba, |fl\» HiftS||*SR
2 komada kruha in 1/2 litra črnega fiU IzIhOSm pristnega dalmatinca samo za ■■■■■MOtan
■2357	POVODNIK.
Mor oaitenejši
In sicer:
kocke . . .......... Din 16*SO
kristal .V.'........... »	14*SO
v podružnici
mio HEnn> d. d.
Gosposka ulica 7.	28171
Ca)
2858
, popolni"
ZATO V VPORABf NAJCENEJ§f IN OBENEM NAJFlNEJSf
Lastnik in izdajatelj: Konsoccij aTabor«. Glavni in odgovorni .'rednik: (Vekoslav Špindler. —> Tiska Mariborska tiskarna d. d.