Poötnina plačana v gotovini fskaja v ponedeljek in peiek ob 17. St»DH mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50Din, va inozernstvn2üDin R;topajiju Ljubljnnsikegu nogometneg-a podsa^ veza. Akcija za pridobivanje novih Čianov se je dobro obnosla. Interes za klub in slovenski spoi't v Celju so dvignila sistematično objavljena po- ročila v časopisju o sportnih tekmah in članki o sportu sploh. Klub je iz vedel reorganizaeijo adimnistraeije. Poskus, da se organizira tudi rnladi- na, se je obnescl, manjkalo pa je za- dostno vodstvo. Treba je še več volj- nih ljudi, ki bj vodili sekeije, zlasti tnladinsko in lahkoatleLsko, ki sta predpogoj za razvoj vsakega sport- nega kluba. Blagajnik g. T. Kopušar je poročal, da je imel klub v m,inulem poslov- nem letu 26.103.75 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Klubov dolg znaäa še okrog 10.000 Din. Na piedlog revizorja g. dr. Iviča je bil vsenui odboru podeljen absolu- toi'ij. Načolnik nogometne sekeije g. T. Kopušar je poročal, da je SSK Celje igral lotos 2(5 nogometnih tekem (17 ¦pryenstvenih in 9 prijateljskih); 14 tekem je dobil, 8 izgubil, 4 pa so bile neodločene. Razmerje vseh golov je 102 : 51 za SSK Celje. Nogometna sek ei ja šteje 189 članov; verificiranih je 53, naraščaja 39, mladine 54. Glazijo bo treba primerno urediti. Načelnik teniške sekeije g. Borlak je poročal, gg. dr. Re- bernik kot predsednik, Borlak, Ko- pušar, Tome, Wagner, dr. Ivie, Sto- klas, Kocuvan, dr. Vrečko, Mag. pharm. Posavec, podpolkovnika Bo- jic in šarnbek, kapetan Canjevac, (ü. Fische], Voglar, inž. Kornel, prof. Bolhar, A. Veble, Hojkar in Vah. Mag. pharm. g. Posavec je ostro obsodil postopanje nasprotnikov SSK Celja, ki so izdali letake s pro- staškiini napadi na SSK Celje in nje- gxj/rw etan^K F*ov.rtarff Je/Tjff Itna SSK Celje, Ce bo deialo vztrajno in uspeŠ- no, podpoi'o mestne občine in vse javnosti. Dosedanji upravi kluba je urekel zahvalo za njeno požrtvoval- no delo. Omenil je, da je mestna ob- cina v ponedeljek 12. t. rn. podpisala kupno pogodbo z g. Rajerjem, od ka- tei*ega je kupila zemljišče ob Savinji pri Savinjskem dvoru v izmeri 24.292 m'J po 28 Din. Občina namera- va na tem zemljišču zgraditi veliko letno in zimsko kopališče z najmo- dernejšini plavalnim bazenom v dr- /avi. Gosp. A. Veble je predlagal, naj klubovo razsodišče razpravlja o omenjenem pamfletu nasprotnikov. Klub naj pozove krivee pred sodi- šCe. Gosp. dr. Vrečko je predlagal, naj se Glazija primerno uredi in na- pravi najpotrebnejše, tako da bo mo- pranjo s Persilom varuje Vaše .cv perilo: PCrSlI varuje perilo! gočc tain smotreno gojiti razne sport- no panoge. Zgraditi bo treba večjo uto za preoblačenje igralcev s kopal- nico in straniščem. Nogometno igri- žče bo treba obdati s predpisano ba- rijero. SSK Celje namerava izvršiti ta dela že do prihodnje pomladi in zgraditi na ornenjeni uti tudi tribu- no za gledalce. Člani smučarji SK Celja se bodo priključili smučarske- mu odseku Savinjske podružnice SPD v Celju. Odbor za spremembo pravil tvori- ,io gg. dr. Vrečko, Wagner, Tome, T. Kppušar, kapetan Canjevac, prof. Bolhar in A. Veble, odbor za uredi- tev Glazije pa gg. KopuŠar, inž. Ko- mel, Tome, Wagner, prof. Bolhar in Hojkar. Pri odebelelosti, težkočah dihanja, piotinu, jevinatizmu in boleznih krvnih posod je Saalehnerjeva narav- na grenčica HUNYADI JANOS naj- idealnejäe sredstvo za pospešenje presnove, obtoka krvi in črevesnih funkeij. Dobi se v vseh lekarnah, urogerijah in boljših trgovinah. Pa- zite na etiketo z rdečim srednjim po- ljem! Lepe sveže bonbonjerc, fini I>ontM>iU in razni božlčnl obeskl A t^m mß ^^ ^g am mt «¦¦ mt fg^ m ^m L /fKfl IC lastnega tovarnlškega izdelka po nlzltfH cenah pri tvrdki AR B %f Wi V AJbRKINIVL lElJE Sveže dospelo : lepe nove rozine, čokolada, iiiandlji, lcšniki, datlji, orehovn jedrea, likerji, Sampanjec, bnteljčna in speeijalna inozemska vina, Jamaica rum, konjak in drugo V. GABERSKI: Skromni junaki (Iz zbirke »Brez slave«) Koliko je bilo za vojne vojakov, in kake posle so opravljali! Vsi pa se- daj pravijo, da so bili v vojni, in morda pripovedujejo strmečemu člo- veku čudeže junaštva, ki so jih baje delali. Pa ni bilo vse kar tako. Cestö je res, da ravno tisti, ki so najmanj doživljali, delajo videz, da so bili prav povsod tam, kjer je bilo najhuj- že. Erie glasne in polno izrečene be- sede o »fronti« je dosti, pa misli po- slušalee, ki vojne ni bil deležen, na vse grozote in strahote. A fronta in vojna je pojem, ki se da zvijati in nategovati kakor komu drago. Fron- ta in vojna sega včasi tako daleč, da je še celo tam na najvišjem mestu v zaledju, od koder prodirajo pogu- bonosni žarki v ospredje, do1 tam, kjer ne morejo več naprej zavoljo sovražnika, ki jih prestreza. To ugQtoviti je potrebno, da bo moči videti, kdo vse je bil na fronti, in vedeti, za kaj vse se na fronti po- trebuje ljudi. Bilo je raznih dolžnosti in opravkov, nujnih in nepotrebnih. Za vsako reč pa je moral biti prime- ren človek, da so kolesa tekla in se voz ni sam od sebe ustavil. Čuden mož je bil general, ki je bil nekaj časa komandant v taborišču. Star človek seveda, od katerega niso več mogli mnogo zahtevati, ali mu pa niso hoteli dosti poveriti. Druga- ec orjaški pojav, nekoliko prisiljeno raven in pa neznansko dostojanstven. Imel je komando. Oh, to je pojem. Vsak komandant mora seveda imeti adjutanta, adjutant pomočnike, per moeniki pa imajo ljudi, ki so za de- lo. Tako je bilo tudi pri nas. Bilo je lepo urejeno in tako dobro, da ko- inandanta delo ni posebno težilo. Še dolgočasil se je. Da bi si nekoliko skrajšal bridki Čas vojne, se je rad dvignil in je kre- nil na ogled po taboriSCu. Tam jo po- Časi hodil med oddelki taborišča in je skozi žične mreže opazoval vrve- nje. Včasi je srečal koga, ki ga je za- iiinial, ter ga je pokroviteljsko vpra- Sal, kdo je, in odkod, pa kaj dela. Ker je vsakdo imel vsaj nekaj posla, on pa nič, je v vsakem slučaju videl, da je mož, ki ga srečuje, neobhodno potreben v taborišču. Tako' ni bil nikdo nikoli premeščen ali odpokli- can. Storil ni nikoli nobenemu človeku niftesai', se žal besede ni bilo čuti od njoga. Nekoe pa je eelo izjavil, da smo tovariši; in je menda res verjel svoji besedi. Dober mož je bil; od- zdravil je na vsak pozdrav. Saluti- ral je seveda sarno polkovnikom, niž- ?im je pa nokoliko privzdignil roko za pozdrav. Poročnikom se je dobro- dušno nasmehnil, narednikom in ta- kim je nekoliko pomežiknil, kar je pa kaj drugih, jih pa sploh ni videl. Tako smo vsi z njim dobro izhajali. Mene je imel prav rad; ko bi bil on ostal na svojern mestu, bi bil jaz nemara tako napredoval, da bi si še zvezd ne bil utegnil sproti šivati. A nekega due je izginil i/> taborišča. Nekaj časa je bil desna roka temu kornandantu star polkovnik, ki je že bil v pokoju, a je skočil na branik domovine. Bil je Oger in je imel nemško židovsko ime, pa je bil kljub temu dober kristjan, ker je slastno jedel svinjsko meso. Sieer pa je bil počasna dobričina, ki ni nič napra- vil in nič pokvaiil. Po vsem, kar sent napisal o generalu, seveda tudi pol- kovnik ni imel nikakega dela. Zato si je po svoje preganjal dolgočasje. j Najrajši se je plazil ob notranji stra- ni plota v južnem delu taborišča, ki je mejilo tam z redko sumo. In čim je zapazil na kaki veji vrano, je po- ložil puSko na žico v plotu in je opa- lil. Iz vran so mu morali delati juho Trdil je, da je to upräv gosposki uži- tek. Ragou, potem pa še posebej že- lodčki in jetra, in malo riža, Ce je. Ko je zmanjkalo vran ob robu goz- da, je šel tudi polkovnik v novo služ- bo. V Itali^i nekje smo tutli imeti pod- maržala, ki sem ga že drugje ome- nil. Bi1 je v letih, o katerih se pravi, do. so najboljša; to pa zato1, ker niso več dobra. Mož je bil titular visoke kemande; komandirali pa so drugi po svoji volji in obra^aii vso po svo- je. Tako on pravo v pravem ni imel «ifftiofc111* Stran 2. »Nova Doba« 12. XII. 1932. Štev. 101. DOMAČE VHSTI d Narodna skupščina je v ponede- ljck 12. t. in. najprej sprejela zakon o spremembi uvodnega zakona za za- konik o sodnom postopku v civilnih tožbah in o ureditvi rednih sodišč ter zakon o sedežih, in pristojnosti ape- lacijskih sodišč, s katerim se tudi višje deželno sodišče v Ljubljani pre- tvori v apelacijsko sodišče. Sledila je daljša debata o zakonu glede tolma- čenja čl. 110. uradniškega zakona. Minister pravde dr. Maksimovič je orisal ozadje tcga zakona in navedel,- da je zaradi napačnega- tolm&čenja tega člena Državni svet razveljavil veči^odlokov pristojnih ministrov in banov glede odpusta uradnikov. Ta čieiv daje ministrom, banam in po- oblaščenim uradnim predstojnikom pravico, da smejo sporazumno z mi- nistrskim svetom odločati o prene- hanju službe onih uradnikov, ki se izkažejo za službo nesposobne ali ka- terih ponašanje sicer ni skladno z do- stojanstvom državne službe. Pri tej priliki je poudaril, da tudi že čl. 104. uradniškega zakona taksativno na- števa primere glede odpusta držav- liih uradnikov. Stalnost je priznana samo sodnikom in to šele po.petih letih. Glede uradnikov ostalih kate- gorij stalnost ni nikjer predvidena. Državi, odnosno vladi mora biti da~ na možnost, da odstrani iz državne službe vse nesposobne in nevredne uiadnike. Poslanci Narodnega kluba so izjavili, da bodo glasovali proti ta- komu /akonskemu predlogu, ki bo dajal ministrom in banom poobla- stila, da lahko iz uradništva napra- vijo brezpravno rajo. Ako bi se spre jel tak zakon, se bo uradništvo ko- rumpiralo, ker bo služilo in se kla- njalo vsem ljudem od žandarja pa gori dD ministra. Tako se dostikrat odpuščajo iz službe nacio'nalni in sposobni uradniki na podlagi čisto navadnih denunciacij. Končno je bil zakon sprejet s 174 proti 10 glasovom, nato pa je Narodna skupščina spre- jela še zakonski predlog glede odgo- ditve uvedbe notarijatov v Bosni in Hercegovini. V sredo 14. t. m. je Na- rodna skupščina sprejela zakon o podaljšanju začasnega zakona o za- ščiti kmetov z nekaterimi izpopolnit- vami. V eetrtek 15. t. m. so bili izvo- Ijeni odbori za proučitev zakonskih naertov, ki so bili predloženi Narod- ni skupščini. d Senat jo v četrtek 15. t. m. odo- bril dopolnilni zakon o zaščiti javnih cest in varnpst prom eta, s katerim se podaljšuje rok za spremembo platižč pri kmetskih vozovih. d Predlog državnega proračuna za 1. 1933/34 se ne razlikuje mnogo od sedanjega proračuna. Sestavljen je v prvi vrsti v tendenci, da se državni izdatki znižajo na najnižje mogočo mero in se tako, kolikor je mogoče, spravijo v sklad s sedanjim stanjem narodnega gospodarstva. Novi pro- ročun je rezultat /ačasnih ukrepov in velikih naporov, ki se smatrajo v sedanjih prilikah za najuspešnejše, a to so rigorozna štednja, znižanjo državnih izdatkov do skrajne meje možnosti. Državni proračun se mora prilagoditi stanju narodnega gospo- pod milim nebom nobenega posla. Pač, baviti se je začel z re jo belušev. Napravili so mu na vrtu za njegovim stanom dolgo gredo ter jo primerno zrahljali in pognojili. Potem so za- grebli sadike in prevzvišenost je ča- kala, kaj bo. Tistih visokih glinastih po'krival za povezniti je bilo mnogo pri roki. Kultura je v krasnem vre- menu ob lepi pažnji sijajno uspeva- la. Kako lepo je bilo gledati gospo- darja, ko je hodil okoli nasadov, sc fcklanjal sedaj tu, sedaj tarn, privzdi- goval pokrov in ga zopet zadovoljno poveznil. Še ponoči je včasi krenil na vrt in je kakor budna straža obšel polje svojih nad. Tarn se je obetalo sto užitkov. Jasno nebo italijansko se je tako ljubko smehljalo potuhnjencem v glinastem oklepu, da so nehote klili njemu nasproti. Zolteli so in zoreli, da je bilo veselje. In nekega večera je napoCil za nje dan uso'de. (Konec prih.) darstva, cigar prosperiteta je v veli- ki mcri odvisna od javnih dajatev in bremen, ki jih mora prenašati. Ta tendenca se vidi v same.ni predlogu pioi ačima, v katerem je uspelo dose- či znatno' znižanje v primeri s prejš- njim proračunom. Skupna vsota iz- dPo Klaiču« sem mu odgovoril. Nato mi rekel, da je Gindelyjev učbenik jako dober. In ko se je izkazala nujna potreba, da se za zgodovino sred- njega veka najde ali priredi boljša šolska knjiga od Klaičeve, v kateri ne bodo razžaljeni niti muslimani v svojem verskem niti Srbi v svojem narodno-polič- nem čutu, mi je Zemaljska vlada za Bosno in Herce- govinu 1. 1901. dala nalog, naj sestavim po Gindelyju nov učbenik za zgodovino srednjega veka*. Jaz sem se branil proti uporabi Gindelyja, kjer v njem ni bila obdelana zgodovina slovanskih narodov, pa sem zato priporočal, naj se Klaičeva »Povjestnice srednjega vijeka za vise razrede srednjih učilišta« preuredi in dopolni z zgodovino Bosne in Dubrovnika ter s kul- turno zgodovino Bizanta in Arabcev, pa tudi s prikazom notranjega ustrojstva turške države. Ker vla- da ni bila mojih nazorov, je vprašala za nasvet uni- verzitetnega prof. dr. 0. Asbotha, ki je prej vsako drugo leto kot delegat Ogrske prihajal na zrelostni izpit. Äsboth, ki je v enem svojih poročil napisal : »Geschichte wird vorgetragen, wie sie vorgetragen werden muß«, se je odločil zame. In tako je mogla Klaičeva Povjestnica, popolnoma preurejena in dopol- njena biti natiskana za š 1. 1902/3. * V. Klaič je 2e 1. 1893. izdal »drugo ispravljeno i skračeno izdanje Dr. A. Gindelya Povjestnico srednjega vijeka za vise razrede srednjih učiliSta«. Jaz tega takrat nisem vedel, da se je pri Hrvatih že rabila Gindelyjeva »Povjesnica sred. vijeka«. (Dalje prih.) c Obrtno društvo v Celju bo imelo v soboto 17. t. m. ob 20. članski sesta- nck v gostilni »Wilson« v Gaberju. c Celjsko godbeno društvo bo ime- lo redni letni občni zbor v ponedeljek 19. t. m. ob 20. v prostorih Celjskega pevskega društva v Narodnem (Jornu. c Društvo absolventov drž. trgov- skih šol v Celju obvcšča vse svojo člane, kakor tudi ostalc absolvent«, da so bo vršil članski sestanek v so- boto 17- t. m. ob 9. dopoldne v hotelu »Evropa«. Sestanek bo združen s stro- kovnim predavanjem. Med drugimse bo obravnavalo tudi vprašanje otvo- ritve tečajev, na kar Se posebej opo- zarjamo. Vljudno vabljeni! ( šolska predstava. Gospodinjska nadaljevalna sola v Celju bo uprizo- l'ila v nedeljo 18. t. m. ob 15. na šol- skem odru v okoliški deški narodni šoli igro »Najdena heerka« ter vabi mladino in odrasle, da posetijö pred- stavo. Cisti dobiček je določen za Solske namene. c Iz gimnazijske službe. Gosp. Ru- dolf Ilanželič, prefekt v škofijskem dijäSkem semcniSCu v Mariboru, je imenovan za honorarnega veroue'i- tclja na drž. realni gimnaziji v Colju. j svoje delo vinarski zadrugi. Bil je zaveden narodnjak, simpatičen mož in prijeten družabnik. Zapušča vdo- vo s tremi nedoletnimi otroki. Po- greb bo v soboto 17. t. m. ob 15. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojniku bodi ohranjen blag spo~ min, težko prizadeti rodbini naše is- kreno sožalje! (.' Nesreča ne počiva. V četrtek 15. t. m. je padel 14-letnemu Ivanu Mcž- narju, sinu železničarja v Radečah pri Zidanem mostu, neki hlod na le- vo nogo in jo zlomil pod kolenom. — 53-letni obratovodja Josip MlekuŠ z Zbelovega pri Poljčanah si je 15. t. m. pri padcu zlomil levo nogo pod kolenom. — Ponesrečenca se zdravi- ta v eeljski bolnici. c Roparskega umora, katerega žr- tev je postal 29. septembra 1930. pod gradom Amrasoni pri Inomostu urednik »Tiroler Bauernzeitung1« Jo- sip Gufler, osumljeni 33-letni nata- kar Viktor G. iz Škofje vasi pri Celju je bil te dni po zaslišanju izpuščen iz preiskovaJneg-a stapoi-a celjskeg-a okrožnega sodišča. Hoppo damske in moSke rokavice v prvovrstni kvaliteti. Kramar & Mislej — Celje c MoŠki zbor CPD bo imel jutri, v soboto ob 10. dopoldne važno pevsko vajo v meščanski šoli. Vsi in točno! Drevi odpade vaja mešanega zbora. — Pevovodja. c Knjige Vodnikove družbe so pri- spele. Izdajajo se vsak dan od 6. do 7. zvečer v pisarni »Putnika« pri ko- lodvoru. Vsakdo naj prinese s seboj 2 Din za poštnino. c Mestno parno in kadno kopališče bo zaradi praznikov odprto v četrtek 22., petek 23. in soboto 24. t. m. ves dan. c Miro Majcen f. V sredo 14. t. m. ob VAl. dopoldne je umrl v Celju (Cankarjeva cesta 11) po daljšem bo lehanju v 49. letu starosli gosp. Miro. Majcen, bančni pooblaščenec v pok. in dolgoletni naČelnik Prve južnošta- jerske vinarske zadruge v Celju. Po- kojnik je služboval pred vojno v Coljski posojilnici, nato v celjski po- družnici Slavenske banke, nekaj ča- sa je bil solastnik hotela »Pri kro- ni, v zadnjih letih pa je posvetil vse Prinašamo Vam za Božič ffi nekaj popolnoma novega m Plošče in gramofon si lahkoza prnznike IZPOSODITE brez kavcije. Oplasite se pravočasno pri zastopstvu »ŠLstGER«, CELJE, Dečkov trg 4 (hiša g. Rustje). 3-1 (- Modre smučarske obleke, svitri, pulovri, veterni jopiči iz imitacije usnja (Velvet) s patent zapiralcem v raznih barvah ter vsa oprem'a za smučarski sport. Montaža in popra- vilo smučk pri tv. KRAMAR & MIS- LEJ, CELJE. c Dijaški kuhinji v Celju je poklo- nii g. Rado Pečnik, urednik »Jutra« in »Nove Dobe« v Celju, 50 Din na- n^esto cvetja na grob gospoda Mira Majcna v Celju. c V soboto in nedeljo bodo v go- stilni Kolenc v Zagradu prvovrstne domačo koline. Pot jo na novo po- pravljena. Damske plašče, kostume in vsa nioška oblafila izdeluje po solidni ceni Karl Kramer, krojač, Celje, Ljubljanska cesta 19, zraven plinarne. 6chichtovRadion pere^sa m! CiS^fi c Nočno lekarniško slažbo ima od soboto 17. t. m. do vštetega petka 23. t. m. lekarna »Pri križu« na Glav- nem ti*gu. c Gasilno in reševalno društvo v Gelju. Tedensko gasilno službo ima od nedelje 18. t. m. do vštete sobote 24. t. m. III. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka, reševalno službo pa I skupina. Inspekcijsko službo ima v decembru strojni mojster g. B. Gradt. Gledališče MSSTNO GLEDALIŠČE V CELJU Sobota 17. decembra ob 16.: »Jnr- ček«. Uprizoritev Dramatičnega društva v Celju. Repriza. Znižane cene. ' Repriza mladinske igre »Jnrčka« bo na državni praznik 17. t. m» ob 1C. v mestnem gledališču. Vabimo rnladino in odrasle, zlasti starše, da bi v čim večjem številu obiskali predstavo, ki bo nudila vsem užitek in zabavo. Roberts. — Nedelja 18. in ponedeljek 19. decembra: »Nikdar več ljubezni«. Izvrsten zvočni film z godbo in pet- jem. V glavnih ulogah Lilian Har- vey, Harry Liedtke, Feliks Bressart in Julius Falkenstein. Predstave: ob delavnikili ob pol 9. zvečer, na drž. praznik 17. t. m. ob pol 5. in pol 9. (2 predstavi), v nedeljo 18. t. m. ob pol 5., pol 7. in pol 9. zvečer (3 pred- stave). Dopisi Store. V nedeljo 18. t. m. ob 9. do- poldne bo občni zbor štorske strelske (iružine v prostorih gostilne ge. He- lene Klunove, poprej Francl, Lipa št. 20. Tudi člani, ki stanujejo izven Štor, se vljudno vabijo, da bi se pol- noštevilno udeležili občnega zbora. Sport Kino Mestni kino Celje. Petek 16. in so- bota 17. (drž. praznik) decembra: »Nedolžni Jakob«. Sijajna zvočna ko- medija z godbo in petjem. V glavnih uiogah sloviti komik Feliks Bres- sart, Anny Ahlers in Ralph Arthur »Franc Jožefova« grenCica povzro- ča temeljito čiščenje prebave. t SSK Celje : SK Jugoslavija. V ncdeljo 18. t. m. ob 14. se bo pričela na celjski Glaziji drugorazredna pr venstvena nogometna tekma med SSK Celjem in SK Jugoslavijo. So- dil bo g. Janežič iz Celja. To bo zad- nja letošnja prvenstvena tekma v Celju. t, Sinuška skakalnica v Liscah pri Celju. Kakor smo izvedeli, se bliža delo na smuški skakalnici smučar- Datrtes zwece"1 zop^t na morske ^ibe v Skalno kl^t ! VIERRE BE)NOIT: ^0 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič Vse hotnnje, da bi se pomiril in samega sebe po- ?iabil, je bilo zastonj. že naslednji trenutek sem se vračal k svoji dragi domišljiji in si zamišljal Auroro Lautenburäko, kako hoCe pri konjili, lovu, glasbi, pri vsem. ublažiti bol, ki ji jo je zadala smrt njenega prvega, lepega in poštenega moža, ki ga je ljubila... ki ga je morala aboževati . . . in zaradi ljubosumnosti, ki se je v teh trenutkih zbudila v meni, so mi bili ti prividi še dražji. Zaman so mi razni pogovori pričali, da se mo- tiin, zaman mi je gospa Wendlova govorila skoraj sovražno o vetiki vojvodki in med vzdihovanjem pri- povedoval a o ubogem, dragem in nesrečnem velikem vojvodi — odločno sem odklanjal vse, kar bi moglo podreti ravnotežje mojih izurnetničenih zamisli. Recite mi, da sem bil prismojen. Toda ostane naj, kakoi- je — ta prismojenost me je vsega prevzela in zato si morate misliti, kako mrzlično sem položil »Petermannova poročila« nazaj, kjer sem jih vzel, skril dragocem košček papirja v listnico in šel v svojo sobo. Sezam, oj\>ri sc! Zdaj je v mojih rokah tajin- stveni ključ, ki mi bo pomagal, da se približam veliki vojvodki in si izsilim njeno naklonjenost. »Ko za- gleda te vrstice, ki jih je napisnla roka ljubljenega soproga, bo občutila, da človek, ki jih je odkril in jih ji prinaša, ne zasluži krivičnega zapostavljanja, ki mu ga izkazu.ie. Morda me bo celo prosila odpušča- nja . . . Tedai poiščom odlofnih besed, da ustavim besede opravičevanja na teh lepih ustnah. In še bolj se bo čudila, da je mogla biti doslej proti meni tako brezbrižna.« Dvakrat sem začel in vrgel v peč pismo, ki bi moralo spremljati ta dokument. Prvo se mi je zdelo premalo vljudno, v drugem pa sem se preveč skliec- val na. važnost svojega odkritja. Naposled sem se odločil za kar najpreprostejšo obliko: Madame! SluCajno sein odkril listino, ki bo brez dvoma ganila Važo Visokost. Naj mi bo dovoljeno, da Vam jo pošljem v tem ovitku z izrazi najglob- ljega ypostovanja, ki ga občuti udan služabnik. Listino s pismom, ki jo je spremljalo, sem mislil zaupati gospodifcni von Graffcnfried, ki je bila z menoj zmeraj iako laskavo ljubezniva, toda Melu- zina je šla v Lautenburg in loral sem svoje pismo izročiti neki stari ruski sobarici, ki je bila precej omejena. Starka ga je nezaupljivo prevzela, zamr- rnrala nekaj nerazumljivih besed in šla. Takoj som se vrnil v svojo sobo. Tarn je zdajci ixginila moja mrzlica. Skoraj sem se jel kesati, da sem tako napravil. Zakaj? Kam se zapletam? Mislim, da sem celo leid, da bi stara Rusinja, ki je morda šc- bolj omejena, kakor se mi zdi, moje pismo založila- Stran 4. »Nova Doba« 12. XII. 1932. Štev. 101. kluba v Celju v Liscah svojemu kon- t'u. Prvotni načrt, po katerem se je začela skakalnica graditi, je bil za daljše skoke neraben in tudi ni od- govarjal normam mednaroclne smu- ške federacije. Šele drugi načrt, ki odgovarja tern norm am in ki ga je i.zdelal Jugoslovenski zim,skosportni Savez v Ljubljani, je veljaven /a vei'ifikacijo skakalnice in izvedbo skakaluih tekem. Delo, ki je bilo za- radi čakanja na nov načrt ustavlje- no, se je prod 1-4 dnevi zopet pričelo in bo v kratkem končano. Upamo, da zadnjega dela na skakalnici, to je planiranja izteka kakor tudi posta- vitve sodniške tribune ne bo oviral nov sneg ali hud lraz. SimiČarjem, ki želijo tej panogi posvečati več po- zornosti, želimo: Dober smuk! t Smuški tečaj za začetnike in de- loma že izvežbane smučarje bo o bo- žičnih praznikih na Mozirski plani- ni. Pouk bo vodil g. Branko Diehl po najnovejših smučarskih izkuš- njah. Prirecliteljica tečaja, Savinjska podružnica SPD, je posvetila vso skrb temu, da bodo tečajniki deležni dobre oskrbe in nizkih cen. Da si za- gotovite udeležbo, se prijavite takoj. Potrebna pojasnila in podatke dobi- te pri Savinjski podružnici SPD v Celju. t Smnški odsek SPD v Zagorju bo priredil na Sv. Planini od 25. t. m. do 1. januarja 1933. smuški tečaj na priznano najlepšem smuškem te- renu v Zasavju. Celodnevna oskiba s tečno hrano, zajtrk, kosilo in ve- čerja brez pijače, prenočnina v za- kurjeni sobi bo stala le 28. Din. Pri- jave sprejema do 22. t. m. Lavoslav Mrnuh, Zagorje ob Savi. Prijavnina za osebo je 20 Din. Tečaj bo vodil od- JZSS piiznan učitelj. Olcraske za boiiČna drevesa, čokolado, vsak dan sveže žgano kavo, čaj. rum, rozine itd. kupite prav ugodno pri tv. Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg — podružnica Gubčeva ulica 2. Poslanol Da prihranim g. J. Borlaku trud in da mu ne bo potrebno informacij iskati tam, kjer jih ne dobi, mu tem potom sporočam, da sem letake, naperjene proti gotovim osebam pri SSK Celje, izdelal in razpečal jaz, ter nimam za- radi tega nikakega strahu. M. Stern, Celje. Božična in novoletna darila, okraski za drevo, čudežne svečc, papir itd. na veliko in drobno sc dobijo v trgovini Franc Leskovsek, (elje, Glavni trg 16 Vellka Izbira raznih keksov, oblatov, čo- kolade, finih bonbonov, v zalogi tudi lepe rozine, mandlji, orchova jedrca, banatska rnoka in vsak dan sveže čajno maslo pri tv. Karol Loibner, Celje PH „Zionou" — Kralja Petra o. 17. Lepa stavbna parcela v mestu Celju, 704 m2, se takoj proda. Naslov v upravi »Nove Dobe«, Celje. Proda se dobro ohranjen moški zimski plaöö in moška obleka za visokega gospoda. Celje, Miklošičeva 10, pritličje. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,oooooo'— Kupuje in pro- das a. devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči racun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj S tano vciinj a: dve obstoječi iz 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, se oddata eno takoj, drugo 1. 1. 1933. Eno obstoječe iz 2 sob, kabineta, kuhinje in pritiklin se odda takoj. Naslov v upravi lista. DELO v teh težkih časih lahko najde vsakdo še najbo- Ije z ureditvijo domače pletilnice v hiši. Dajemo v tekočem vsakomur delo s tem, da jemlje- mo izgotovljene plete- nine, dobavljamo prejo in plačujemo mezde za pletenje, kar dokazujejo šte- vilna zahvalna pisma. Če hočete de- lati in zaslužiti, se blagovolite z za- upanjem obrniti glede brezplačnih prospektov na tvrdko : Josip Kalis, Maribor, Trubarjeva ul. 2, oddelek 26. Celje Za k re si j o 4 Telefon 245 Vsakovrstna božicna darila:»::;:;:::: ladne obeske za drevo, kekse, konjake, likerje itd. nudi po zelo nizkih cenah tv. Ivan Kavnikar, Celje Franjo Dolzan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema via u zyora] navedene stroke jpadajoia dela in popravtla — Cene zmerne — Postrežba toüna in soHdn» Vinho Rntouec, obl. fconcBs.mestni tesarshi moistep na Law Itltl TpÜII 'zvr^u)c vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |ll I UulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljonc, ve~ rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Čekovni račun štev. 14.737 Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v svoji hiši v CELJU, KRHLJA PETRA c 37 Lepo stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje se odda v Celju, Ipavčeva ulica 11. Na proda! enonadstropna trgovska hiSa z delav- nico, dalje lepa stavba z gostilno, velikim vrtom v Celju na prometni točki Naslov da Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. Odda se takoj lepa meblovana soba nasproti kolodvora. Celje, Krekov trg 8/II, levo. S 1. januarjem 1933 se odda na Ljublianski cesti 16 4 sobno stanovanje s pritiklinami, s solnčno lego, vrtom in elektriko. Vprašati v Celju, Gregorči- čeva ulica 1. Prepričajte se! lastno mesarljo, preKalevalnico In gostilno pri „Jelenu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Proda^a blaga na drobno in debelo. Za obilen ebisk se prjporota losip Gor en Jak. sc odda na prometnem kraju v centru, primeren za trgovino, obrt i.t.d. Pojasnila pri tvrdki Valentin Hladin, Celje» Presernowa ulica Lokal Stavbno in pohiStveno strojno mizapstvo Franjo Jurid Celje, Mariborska cesta 16. Zaloga izgotovljenih itir»twaških kr»t. Polaganje in čiSčenje parket- nih tal po zelo nizki ceni. Velika pratika! Družinska pratika! KARL GORICAR ^ celje I KNJIGARNA, ZALOGA UMETMIN IN MUZIKALIJ ¦¦ opozarja na bogato zalogo raznih lepIH d^ril za Božič in Novo leto Boilčna.in nowoletne razglsdnioe. Cene izredno ugodne ! V neizmerni boli javljamo vsem prijatcljem in znancetn pretužno vest, da je naš predobri soprog. oče, sin, zet, svak in stric, qospod MIRO MAJCEN baninl pooblalLenec v p. in naLelnik Prve Jainoitajerske vinarike zadruge v Celju po kratki in in mučni bolezni, prcviden s svetotajstvi za umirajoCe, v 49. letu starosti danes dopoldne mirno izdihnil. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto 17. t. m. ob 15. iz hiše ža- losti v Celju, Cankarjeva cesta 11, na okoliäko pokopališče. Maša zaduSnica se bo brala v poncdeljek 19. t. m. ob pol 7. v župni cerkvi sv. Danijela v Celju. CELJE, 15. decembra 1932. Mlra Majcen, Soproga. Ulrica, Branivoj in Frančck, otroci. Joiefa Majcen, raati in ostalo sorodstvo. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVIHE C E L J E # prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoöi račun ¦ Izvršuje vse vde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem In vso zzz davčno moöjo =zz Urejuje Rado PečnikT^ Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« In Zvezrio tiskarno MÜan Cettna, - Oba ˇ Cetju.