GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 42 - leto XIII. - 16. november 1974
ISKRA - 1EZE, LJUBLJANA
Za 43 % večji celotni dohodek
V devetih mesecih letošnjega leta smo za 27 % presegli lanskoletni fizični obseg proizvodnje. Neglede na nedoseganje vrednosti obsega plana Proizvodnje po letnem gospodarskem načrtu, smo lahko z rezultati zado-v°ljni, saj so produkt proizvodnje vseh zaposlenih v naši branži IEZE. Iz naslednje tabele je razvidno, da šmo kljub ugodnim pokazalcem napram Sternu obdobju v letu 1973 z ozirom na gospodarski načrt naredili za 14 % manj, po TOZD pa so rezultati zelo različni. Z upoštevanjem, da imamo v zadnjem trimesečju letošnjega leta Planiran večji obseg proizvodnje in da vsakoletni poslovni pokazalci tega obdobja kažejo dobre rezultate pričakujemo, da se bo fizični obseg Proizvodnje konec leta 1974 močno Približal planiranemu v višini 642 roilij. dinaijev.
Indexi fizičnega obsega proizvodnje:
plan
I—IX/74 I—IX/74 I-IX/73 I-DC/74
SKUPAJ IEZE	86	127
magneti	us	114
KERAMIKA	91	106
KERAMIČNI KOND. 111	133
FERITI	123	153
f ARNIČE	101	112
UPORI	76	118
^TOMATIKA	84	128
elektroliti	80
Stroški poslovanja se gibljejo v mejah planiranih, vendar niso v skladu z obsegom proizvodnje. Od istega obdobja v letu 1973 so se povečali za 43 %. Tak sorazmerno velik porast so narekovale izredno visoke cene repro-materiala, ki so od lanskoletnih višje tudi za 100%. To velja še posebno za uvožene surovine, močno so se povečale tudi zakonske in pogodbene obveznosti za 94 % in osebni dohodki za 44 %.
Celotni dohodek v višini 38 f milij. din je za 43 % večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Pri tem se je prodaja na domačem trgu povečala za 40 %, v izvozu pa kar za 43 %, kar pa je manj kot smo planirali. V skupni prodaji, oziroma v celotnem dohodku je prodaja na inozemskem tržišču zastopana z 22,6 % ali 86 milj. din.
IND.CD real.I-IX/74 plan 74
Delež izvoza se ni povečal kot smo planirali na 29,6 %, ampak je ostal na lanskoletni ravni.
Pri formiranju CD zavzema vedno večje mesto tudi interna realizacija izdelkov, polizdelkov in uslug v višini 30 milj. din ali 8 % od CD. Ustvaijeni dohodek v višini 131 milij. din je za 2 % večji od planiranega, ter ima glede na letno planirano višino index 76. V primerjavi z'enakim obdobjem leta 1973 je večji kar za 69 %.
Kljub številnim ugodnim pokazalcem, pa v celoti ne moremo biti zadovoljni z ostankom dohodka, kije sicer večji od ostanka v enakem obdobju leta 1973, za 42%, je pa z ozirom na letni načrt ustvarjen le 55%.
Indexi CD, dohodka in struktura , izvoza:
IND.DOHODKA Struktura real.I-IX/74	real.I-IX/74	izvoza
real.I—IX/73	real.I-IX/73	v %
SKUPAJ IEZE	12	. 143	149	100
MAGNETI	91	104	81	1,72
KERAMIKA	69	119	124	-
KER.KONDENZAT.	82	158	248	11,11
FERITI	82	185	226	5,78
ŽARNICE	63	115	111	6,97
ORODJARNA	92	.	143	153	—
UPORI	77	155	138	69,50
AVTOMATIKA	66	132	132	4,92
ELEKTROLITI	*	98	—	—	—
SKUPNE SLUŽBE	80	121	130	—
SKUPNI OBJEKTI	76	192	—	—
Predsednik CK ZKS _ France Popit je imel na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije v Celju govor, čigar izvlečke objavljamo na 3. strani.
I Pozdravno pismo predsedniku Titu
Celje, 8. novembra 1974.
Danes se v delavskem Celju končuje naš sindikalni kongres. To je bil po večmesečnih razpravah med delavci Slovenije sklepni dogovor o naših stališčih in nalogah za uveljavljanje samoupravnega položaja, odgovornosti in pravic delavcev.
V predkongresnih razpravah in v sprejetih sklepih vnovič izpričujemo in potrjujemo odločnost, da dosledno uresničimo cilje naše nove ustave.
Zlati znak trem borcem za interese delavskega razreda
Delegati 8. kongresa slovenskih sindikatov so z navdušenjem pozdravi podelitev zlatega znaka Zveze ^ndikatov Slovenije Francu Lesko-^u-Luki, Mihi Marinku in Ivanu Mačku-Matiji kot priznanje za revo-Eroionarne zasluge v boju za uresni-'-čvanje interesov delavskega razreda.
Delovni predsednik kongresa Raitka Vrhovčak je ob podelitvi Vokih priznanj poudarila:
»Spoštovani tovariši, vaše delo in Oljenje je vtkano v zgodovino slovenskega delavskega gibanja. Bili ste de-avci med delavci, bili ste z njimi v Predvojnih stavkah in drugem boju delavskega razreda, bili ste v prvih Vtah našega narodnoosvobodilnega D°ja in z novo zavzetostjo in revolu-čionarnim žarom ste bili na čelu graditve naše mlade socialistične države 111 družbe. Prosim vas, da sprejmete
zlati znak sindikatov Slovenije kot simbol naše trdne medsebojne povezanosti in tovariškega spoštovanja.11
Povprečno število zaposlenih za prvih devet mesecev je 3.020, konec meseca septembra pa nas je bilo 3.147. V zadnjih mesecih število zaposlenih raste počasneje, kot v prvem polletju. Povprečni neproduktivni delovni čas znaša 24,4%. Ta
(Nadaljevanje na 3. strani)
\ '
Predsednik KK ZSMS DO Elektromehanika in predsednik KK ZSMS TOZD Telekomunikacije Zoran Kuessel odgovarjata na vprašanja, ki so jih postavljali mladi iz Gruzije.
Ocenili smo svoj samoupravni položaj danes in sprejeli sklepe o svojih nalogah za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Kritični smo bili do pogojev, v katerih odločamo o ustvarjanju in razporejanju dohodka in opredelili svojo aktivnost, da bodo delavci imeli resnično in polno oblast v združenem delu.
Naš razvoj in življenje nikoli nista bila lahka. Toda, strnjeni okrog zveze komunistov smo zmogli tudi težje naloge od teh, ki so sedaj pred nami. V razvoju socialističnih samoupravnih odnosov in v krepitvi solidarnosti in vzajemnosti je zagotovilo, da bomo uspešni v vsakbdnevni bitki za večje rezultate našega in skupnega dela. Samo na rezultatih dela bomo uspešno razrešili probleme standarda delovnih ljudi in zagotovili svojo materialno in socialno varnost.
Obdobje priprav na sprejemanje nove ustave, kongresi zveze komunistov imiaša lastna aktivnost v uresničevanju skupno dogovorjenih nalog so nas idejno, organizacijsko in akcijsko utrdili. Močni smo in pripravljeni smo delati.
To smo Ti hoteli sporočiti z željo, da skupaj s Teboj in drugimi delavci Jugoslavije delujemo za še boljše življenje jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti.
DELEGATI NA 8. KONGRESU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■•■■■■■Beeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeseei
iweeeeeeeeeeeaeeaeeeeeeseeeeeeeeeeeeeeBBee»
Obisk gruzijske mladinske delegacije
eSati in gostje 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije poslušajo govor predsednika Janeza Barbariča.
6. 11. je našo DO obiskala gruzijska mladinska delegacija, ki vrača obisk KK ZSMS.
Poleg gostov iz SZ so bili prisotni še sekretar RK ZSMS Zdenko Man m predsednik komisije za mednarodne odnose pri RK ZSMS Sandi Ravnikar,
Mladi Iskraši so gostom najprej pokazali TOZD Telekomunikacije na Laborah. Po ogledu TOZD pa so bili povabljeni na krajši razgovor.
Predsednik KK ZSMS DO Elektro-mehanike tov. Andrej Lapanja je gostom na kratko povedal nekaj temeljnih izhodišč delovanja mladih v tej DO. Nato pa so postavili gosti še nekaj vprašanj, ki so bila vezana predvsem na način vključevanja mladih v celotno samoupravno družbo, tj. način vključevanja mladih v vse DPO in samoupravne organe. Na koncu so mladi Elektromehanike gostom poklonili telefonski aparat ATA 42 in se z željo, da se še kdaj srečajo, prav prisrčno pozdravili.
Lapanja
Osmi kongres Zveze sindikatov Slovenije
Sindikati naj delujejo tako, da bo njihovo delo resničen odraz
interesov delavskega razreda
V	slavnostno okrašeni dvorani kina Union v Celju je bil 7. in 8. novembra 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Ob veličastnem zboru delegatov več kot 600.000 članov slovenskih sindikatov je iz polnih pljuč za uvod zadonela Internacionala kot pozdrav mogočni volji delavskega razreda, volji nas vseh v naši samoupravni socialistični družbi.
Pomen 8. kongresa ZSS, ki naj pomeni potrditev in dokončno oblikovanje statuta Zveze sindikatov Slovenije in sklepov, ki so jih dejansko oblikovali člani sindikatov že nekaj mesecev v pripravah na kongres, so s svojo udeležbo potrdili tudi mnogi gosti in predstavniki sindikalnih organizacij iz vseh naših bratskih republik, obeh pokrajin in Zveze sindikatov Jugoslavije. Še s posebnim navdušenjem so delegati v svoji sredi pozdravili ugledne predstavnike naše družbe: Franca Leskoška-Luko, Sergeja Kraigherja, Franceta Popita, Mitjo Ribičiča, dr. Marijana Breclja, Lidijo Šentjurc, Andreja Marinca, Janka Rudolfa, Ljuba Jasniča in Fran-ga Tavčarja-Roka.
Nadvse prisrčno so delegati pozdravili tudi goste — predstavnike naših delavcev, zaposlenih v Avstriji in ZR Nemčiji, avstrijske zveze sindikatov in delavskih zbornic Koroške in Štajerske, predstavnike treh sindikalnih konfederacij. Generalne konfederacije dela Italije, Konfederacije delavskih sindikatov in italijanske Unije dela iz dežel Furlanije - Julijske krajine, Emilie — Romagne in Veneta. Predstavnikom avstrijskih in italijanskih sindikatov se je predsednik RS ZSS Janez Barborič še posebej zahvalil, da so se odzvali vabilu, ker si njihovo prisotnost na našem kongresu lahko razlagamo kot odraz pripravljenosti delavskih množic in široke demokratične javnosti njihovih dežel, da prispevajo k ustvarjalnemu in enakopravnemu •sodelovanju med narodi in državami in s tem tudi k popolni uresničitvi pravic naših narodnostnih skupnosti v sosednih državah. Predsednik Barborič jim je zagotovil našo iskreno, solidarnost z njihovim bojem za razredno in socialno enakost, proti fašizmu, za mir, demokracijo in socializem.
Ko je Janez Barborič posebej izrekel pozdrav tudi Celju — mestu gostitelju in ko so udeleženci 8. kongresa ZSS s kratkim molkom počastili spomin vseh članov sindikata, ki so umrli v obdobju med 7. in 8. kongresom, so delegati soglasno potrdili predlog o sestavi 21-članskega predsedstva 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije.
V	nadaljevanju dnevnega reda je 8. kongres soglasno sprejel dnevni red in poslovnik o delu ter kongresne organe.
Potem, ko je predsednik RK ZSS Janez Barborič prebral referat o nalogah sindikatov v uresničevanju vodilne vloge delavskega razreda, je kongresu spregovoril predsednik CK ZKS France Popit.
V	nadaljevanju svojega dela je 8. kongres z burnim odobravanjem sprejel predlog, da bi v znak priznanja za velike revolucionarne zasluge v boju za uresničevanje interesov delavskega razreda, podelili zlati znak Zveze sindikatov Slovenije tovarišem Francu Leskošku-Luki, Mihi Marinku in Ivanu Mačku-Matiji. Tovarišu Francu Leskošku je odličje izročil predsednik RS ZSS Janez Barborič. Tovarišema Mihi Marinku in Ivanu Mačku, ki sta bila zaradi bolezni odsotna, pa bo zlat znak podeljen po kongresu.
8. kongres ZSS poteka v času, ko slavimo 57. obletnico oktobrske revolucije, spominjamo pa se tudi 30-letnice smrti komandanta Franca Rozmana-Staneta, človeka, ki je zrasel iz naših delavskih vrst, revolucionarja, španskega borca, legendarnega partizanskega voditelja in narodnega heroja. Zato je kongres izvolil delegacijo, ki je na komemoraciji v Lokah pri Črnomlju položila venec na spomenik komandanta Staneta, postavljen na kraju, kjer se je skupaj s tovariši ponesrečil pred tremi desetletji.
Na plenarnem zasedanju prvega dne je 8. kongres prisluhnil še poročilu verifikacijskega odbora, prvima razpravljavcema — Milanu Knezu in Srečku Mlinariču, oba iz Ljubljane -nato pa so soglasno potrdili poročilo RS ZSS za čas med 7. občnim zborom in 8. kongresom ZSS. Prav tako soglasno je kongres sklenil, da se uvodni referat Janeza Barboriča uvrsti med kongresne dokumente. Delegatom in udeležencem kongresa so številni delovni kolektivi poslali pozdravne brzojavke z željo, da bi kongres uspešno uresničil zastavljene naloge in da bi sprejeti sklepi odražali življenjske težnje delavskega razreda.
V petek, 8. t. m. zjutraj je kongres slovenskih sindikatov nadaljeval z delom v komisijah. Že ob osmi uri so se sestali delegati v komisiji za družbeni standard in socialno varnost ter nadaljevali z razpravo. Nekaj pred deseto dopoldne je tudi ta komisija sklenila razpravo.
Točno ob 10. uri so se spet sestali delegati 8. kongresa ZSS na plenarnem zasedanju. Dnevni red plenarnega zasedanja drugega kongresnega dne je najprej napovedal poročilo odbora za sklepe. Predsednica odbora Ivanka Vrhovčak je poročala kongresu, da pripombe in dopolnitve delegatov k posameznim sklepom, kot jih vsebujejo poročila komisij, prispevajo k večji celovitosti sklepov in k boljši akcijski opredelitvi nalog sindikatov na vseh ravneh. Ob koncu svojega poročila pa je predsednica odbora poudarila, da so sklepi 8. kongresa sklepi v sindikatih organizacijah celotnega delavskega razreda Slovenije, zato naša skupna naloga in obveznost.
V sedmi točki dnevnega reda 8. kongresa so delegati najprej poslušali poročila o razpravi v vseh štirih kongresnih komisijah. O delu komisije za nadaljnji razvoj samoupravljanja, zlasti pa o stališčih in predlaganih dopolnitvah predlogov kongresnih sklepov je poročal Ivan Kukovec, iz komisije za dohodek in njegovo delitev Rudi Kropivnik, o komisiji za družbeni standard in socialno varnost Vinko Kastelic, ki je kongresu tudi predlagal sprejem posebne izjave, v kateri slovenski sindikati izražajo ogorčenje nad vsem, kar se danes dogaja s slovenskim življem na Koroškem, hkrati pa pozivajo vse napredne in demokratične sile, da omogočijo dosledno uresničitev avstrijske državne pogodbe.
Delegati 8. kongresa so zatem glasovali o vseh predlaganih kongresnih sklepih ter jih vse soglasno sprejeli. Na ločenem glasovanju pa je kongres prav tako soglasno sprejel izjavo v zvezi z dogajanjem v Avstriji.
Delovni predsednik je obvestil delegate, da je do začetka plenarne seje poslalo 8. kongresu svoje čestitke in želje za plodno delo 225 delovnih kolektivov in sindikalnih organizacij. Željam za plodno in uspešno delo slovenskih sindikatov v prihodnjem obdobju pa se je pridružil tudi Dušan Bogdanov-Senko, podpredsednik Sveta ZSJ.
Slavko Grčar je poročal delegatom 8. kongresa o ugotovitvah odbora za pripravo predloga o razglasitvi statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije, ki je bil sprejet v najširšem in izredno demokratičnem postopku, ter predlagal kongresu, naj razglasi njegovo veljavnost. Kongres pa je to tudi storil,
Po izglasovani razrešnici dosedanjemu republiškemu svetu ZSS je Humbert Gačnik v imenu kandidacijskega odbora seznanil delegate s potekom volitev delegatov v novi republiški svet in njegov nadzorni odbor, v delegacijo za zvezni svet ter z volitvami delegatov za VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Potem, ko so delegati glasovali o poročilu kandidacijskega odbora, je delovni predsednik v skladu s 73. členom statutarnega dogovora razglasil izvolitev delegatov v novi republiški svet in v nadzorni odbor.
Predsednik celjskih sindikatov in član delovnega predsedstva 8. kongresa Ivan Kramer je prebral pismo, ki ga je ta najvišji zbor slovenskih sindikatov poslal predsedniku republike tovarišu Titu; v njem mu delegati sporočajo željo, da skupaj z njim in z drugimi jugoslovanskimi delavci delujejo za še boljše življenje jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti. Z burnim aplavzom delegati pozdravijo predlog, naj bi delegati na VII. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije v imenu sindikalnega članstva iz naše republike sporočili našo enotno željo, da bi bil tovariš Tito častni predsednik jugoslovanskih sindikatov.
Sklepna beseda na 8. kongresu je pripadla Janezu Barbbriču, ki je bil v javnem kandidacijskem postopku soglasno kandidiran za predsednika novega republiškega sveta. Z njegovim pozivom k akciji za dosledno uresničitev sklepov, je kongres sklenil svoje dvodnevno delo.
Kongres v Celju je končan, začenja pa se delo v vseh drugih krajih, na vseh ravneh sindikalne organiziranosti.
Takoj po kongresu so se sestali delegati v novem vodstvu slovenskih sindikatov in za predsednika izvolili Janeza Barboriča, za generalno sekretarko republiškega sveta pa imenovali Ivanko Vrhovčak.
Uvodno poročilo o delu RS ZSS je m 8. kongresu ZSS v Celju imel njegov dosedanji predsednik Janez Barborič. V obširnem referatu je obdelal delo republi -škega sveta ZZS med obema kongresoma in vse aktualne probleme.Janeza Barboriča so na 8. kongresu ZSS znova izvolili za predsednika RS ZSS.
Usmeritev v najsodobnejšo tehnologijo
V	„Sprejemnikih“ v Sežani so s pogojuje tudi povečanje trafo-dejav-
švicarsko družbo „Uniton“ nedavno nosti. Proizvodni programi so med sklenili 5-letno pogodbo o posredo- seboj povezani, modernizacija enega vanju švicarske tehnologije za pro- pogojuje druge in proizvodnja je sta-fesionalne in polprofesionalne ojače- bilnejša. Program predvideva tudi valne naprave. Trenutno še čakajo na izmenjavo kadrov s področja marke-potrditev Zveznega sekretariata za tinga - inženirski kader z naših pred-zunanjetrgovinsko dejavnost.	stavništev se bo specializiral za pospe-
Po pogodbi začenjajo z dobavami v šitev in krepitev tovarniškega engi-vrednosti cca 800.000 S fr. Vrednost neeringa na jugoslovanskem področju, dobav se bo vsako leto povečala za Druga ekipa strokovnjakov pa bo 20%. Monetarne spremembe bodo omenjeno moderno tehnologijo pošto-seveda imele določen vpliv na izvoz, poma uvedla v sami tovarni Sprejem-saj ga kooperacija le delno stimulira, nikov. Pri tem bo prva faza posvečena Ekspanzija izvoza na zahodnonemško okrepljenemu programu transforma-tržišče je dokaj velika.	toijev za ojačevalno tehniko za po-
V	bodoče bo proizvodni program trebe „Unitona“. Druga faza pa bo
Sprejemnikov homologiziran in se bo osvajanje transistoriziranih močnostni« usmeril v stereo in Hi-fi tehniko, za- stopenj za potrebe „Unitona“ ^ radi česar bo treba okrepiti profesio- „Iskre“.	y g.R.
nalno ojačevalno dejavnost, ta pa
Seminar mladih Iskre
Predsedstva mladinskih aktivov ISKRA Commerce so imela 9. in 10. novembra seminar v Jajcu. Udeležili so se ga predstavniki vseh temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti skupne službe.
Pomembno je tudi to, da so bili prvič prisotni tudi predstavniki mladih v IC, ki delajo v Srbiji.
Na seminaiju je predsednica konference ZSMS Iskra Commerce, Vida Prinčič, v svojem referatu seznanila udeležence s sklepi 9. kongresa ZSMS in z nalogami, ki so sijih mladi zadali na kongresu. Podala je tudi pregled sedanjega gospodarskega položaja v Jugoslaviji in nakazala probleme razvoja politike ekonomskega sistema Jugoslavije.
V drugem delu seminarja je predsednik KK ZSMS ZP Iskra Miloš Pavlica govoril o organizaciji koordinacijske konference v združenem podjetju Iskra. Spregovoril je tudi o novi branžni organizaciji, za kar so se predvsem mladi iz Srbije zelo zanimali. Izrazili so željo po boljšem informiranju, saj jim razen informacije iz časopisov, nihče ne more dati odgovorov na vprašanja v zvezi s spremembami, ki bodo nastale z reorganizacijo.
V	izobraževalnem delu seminaijaj6 govoril predsednik komisije za med; narodna vprašanja pri OK ZSMS Kranj Roman Nahtigal, in sicer o vprašanju religije v sodobnem svetu in v socialističnih državah.
Udeležencem seminarja je občinska konferenca ZSMS Jajce v soboto organizirala ekskurzijo v tovarno Elektrobosna.
V	popoldanskem času so si mladi Iskraši ogledali znamenitosti mesta Jajca in položili venec k spomeniku padlim.
Predsedniki aktivov so imeli v nedeljo dopoldne sejo, kjer so sklennj> da bodo konference po posameznih aktivih imeli šele po 1. 1. 1975, k® bodo šele takrat točno vedeli, kdo bo ostal v Iskra Commerce.
Sprejeli so sklep, da se bodo pre(? stavniki aktivov udeležili seminai) KK ZSMS ZP Iskra, ki bo decembra 1974. Sklenili so tudi, da bodo konference v začetku leta 1975 1 meljito obdelah kadrovsko problem' tiko.
Med sklepi je bilo dogovorjeno hhj' kontinuirano povezovanje in inforn* ranje mladih, ki delajo izven Sloveni)
Mladi Iskra Commcerce med seminarjem.
ISKRA - TOVARNA GOSPODINJ SKIH APARATOV, RETEČE
Devetmesečni poslovni rezultati
Sestanek na CK ZKS
se-
Ob primerjavi devetmesečnih finančnih pokazateljev med letoma 1973 in 1974 ugotavljamo, da se je celotni dohodek dvignil glede na leto 1973 za 7 % pri istem številu zapo-slemh, glede na plan pa je dosežen le z
V tem seje realizacija na domačem hgu povečala glede na preteklo leto za 6 %, glede na plan pa je dosežena le z 66 %, realizacija na tuja tržišča pa se je povečala za 55 % glede na preteklo leto in za 3 % glede na plan.
Celotni dohodek kot tudi prodaja na domačem trgu nista dosegla planiranih rezultatov zaradi precej visoko postavljenega plana in nepredvidenih rnotenj v proizvodnji, ki so se kazale zlasti v pomanjkanju nekaterih materialov kot so polizdelki keramične industrije, bakelitni polizdelki (to na domačem tržišču) in predvsem zaradi Pomanjkanja likvidnih dinarskih sredstev za potrebe uvoza materialov.
Izvoz zadovoljivo raste. Povpraševanje po naših izdelkih, ki glede estetike in kvalitete dosegajo raven evropskih izdelkov, naglo raste. Žal pa nagla rast cen repromaterialov zelo negativno vpliva na finančni rezultat. Xes naš izvoz pa je usmerjen na dežele konvertibilnega deviznega področja er je naš boj za obstoj na teh tržiščih fe ostrejši ob takih izvoznih pogojih k°t trenutno obstajajo.
Zaradi že omenjenih povečanj cen repromaterialov so se porabljena sred-
stva glede na planirana precej povečala, povečali so se osebni dohodki, v največjem odstotku pa pogodbene in še posebej zakonske obveznosti.
S tem pa se je znižala planirana razlika realizacije, kije dosežena glede na plan le s 30% ali glede na preteki, leto s 46 %.
V	škofjeloškem bazenu je močno občutiti pomanjkanje delovne sile, zaradi česar je nujno iti v- korak z osebnimi dohodki v ostalih tovarnah, ker v nasprotnem primeru lahko računamo le na izgubo kadrov. Zato smo morah tudi osebne dohodke nekoliko povečati na račun finančnega rezultata.
V	indeksu pa so najbolj porasle zakonske obveznosti in to celo za 108 % glede na preteklo leto.
Vzrokov za dokaj slab finančni rezultat je nešteto, med drugim tudi zamrznjene cene vsem našim izdelkom, ki jih po eni plati stalno obremenjujemo z vsemogočimi povišanji vseh stroškov, cene končnemu izdelku pa ne smemo povišati.
Kljub vsem negativnim pojavom in težavam, ki nas tarejo, še vedno z optimizmom računamo na boljši rezultat celega poslovnega leta, saj se nam prav v zadnjih mesecih nudi možnost dokajšnjega plasmaja naših zimsko sezonskih artiklov, ki so iskani tako na domačem kot tujem tržišču.
P. D.
LJUBLJANA, 6. nov. - Na pobudo sveta ZK SOZD Iskre in sekretarjev nekaterih občinskih komitejev ŽK, kjer ima Iskra svoje TOZD, so se danes na CK ZKS sestali člani tega sveta in sekretarji omenjenih občinskih komitejev. Skupaj s predsednikom skupščine in generalnim direktorjem SOZD Iskra so razpravljali o poteku akcije in nalogah za organiziranje Iskre v delovne organizacije po branžah. Ugotovili so, da je predlagana organiziranost dobra osnova za bolj racionalno organiziranost SOZD Iskra.
Na današnjem sestanku so se dogovorili tudi o konkretnih aktivnostih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v vseh TOZD za uveljavitev predlagane reorganizacije. Poudarili so, da jo je treba uresničiti ob polni udeležbi in v skladu z interesi delovnih ljudi Iskre. Pri razreševanju idejnopolitičnih vprašanj pa bodo ob tem tesno sodelovali z vsemi komunisti ter občinskimi komiteji ZK.
Komunisti Iskre so prepričani, da je predlagana reorganizacija Iskre osnova in pogoj za poglabljanje sodelovanja s SOZD Gorenje. Obvezali so se, da bodo skupaj s komunisti Gorenja zastavili konkretne akcije za uspešno uresničevanje že podpisanega samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev SOZD Iskra — Gorenje.	(Po	„Delo“)
V-
:d
?a
ar
di
e-.
d-
le-
pi-
li.
)0
o-
fina a- | o-)0 rtifi ifi
R.
S'
0	kongresu SOFTVVARE’74
P°d okriljem angleške ustanove 1NFOTECH, ki se ukvarja z organi-zacijo dopolnilnega izobraževanja na področju informatike, je bil od 4. do
novembra 1974 v Londonu kongres z delovnim nazivom SOFTWARE 74. jiogram kongresa je bil sestavljen tako, da je zajemal veliko različnih področij iz problematike sodobne Programske opreme računalnikov, tudi udeležba na kongresu je bila zelo Pestra, prišlo je okoli 250 strokovnjakov iz raznih evropskih držav, fnano je, da je razvoj na tem področ-■lu izredno pomemben, saj programska °Prema trenutno predstavlja ozko grlo v splošnem napredku računalništva.
Delo kongresa je potekalo v treh ^Porednih vejah, usmerjenih po na-tednjih delovnih nazivih;
•	aplikacijski problemi i' Problematika izdelave softvera
•	sistemski softver.
Razred aplikacijskih problemov, ki
1	rKaZte8ljlv na nešteto možnih smeri, n i usmeiien samo v tri izbrana
gramiranja in modularnosti. Zadnji dan dela v tej veji kongresa pa so se ukvarjali s samo organizacijo velikih softverskih projektov in z učinkovitostjo tovrstne produkcije.
Pod okriljem naziva sistemskega softvera so bili podani referati na teme kot so: sinhronizacija procesov, komandni jeziki, virtualni sistemi, multiprocesiranje, povezovanje računalnikov. Teme zadnjega dne so bile posvečene kompilatoijem, njihovemu ocenjevanju, gradnji in optimizacijskim postopkom.
Problematika sodobnega softvera je tako raznolika in obširna, da jo je nemogoče zajeti v okvirih nekajdnevnega kongresa. Tudi pričujoči kongres ni mogel biti v tem pogledu izjemen, vendar je uspel zbrati vrsto zanimivih referatov in referenc s tega širokega področja. Obravnavana dela vsa izvi-.rajo iz zaledja angleške računalniške industrije, delno iz visokošolskih ustanov, delno iz podjetij.
Delo kongresa je zbrano v zborniku del, kije na voljo v knjižnici IRI.
D. Raič
Poglavja. Prvo je bilo posvečeno po-/kovnim bankam (DBM) in pre-Sjedu nad nekaterimi obstoječimi stemi. Naslednje poglavje je bilo merjeno v meijenje zmogljivosti unalniških sistemov; referati so bili tud^^611' tak° -sami simulaciji, kot na i razn*m sistemom za meritve in 7a“z?r nad živim realnim sistemom, adnjc poglavje, ki je zajemalo delo dne kongresa na problematiki niv aF9’ Je bilo posvečeno telekomu-acijskemu softveru. Prikazane so n 5 splošne zahteve in primerjave med je	obstoječimi sistemi. Podan
a , i tudi opis nekaterih jezikov ^ gleškega izvora, ki jih lahko uporab-RTL "aTpta™ področju (CORAL,
Soj.y okviru problematike izdelave lek"3 80 podane v glavnem Clje na temo strukturiranega pro-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sorazmerno visok delež neproduktiv-delovnega časa je posledica Aktivnih dopustov v III. trime-J«, ter se bo do konca leta 1974 nekoliko zmanjšal.
sni 3 P°dročju osebnih dohodkov n 0 napravili veliko, vendar z ozirom stalno rast stroškov, še vedno emalo. Povprečni osebni dohodek v j; tib mesecih na IEZE znaša 2.223 iq uli 28 % več od povprečja v letu on ' Do konca leta 1974 se bo 7 rVPre^ie nekoliko dvignilo zaradi ’ * povprečnega povečanja' OD v jesecu oktobru. To povečanje je t^sivno, ter znaša 13 % pri najnižji Tak ^ Pd najvišji grupi dela. dolemu načlnu povečevanja osebnih Vo !0dkov se moramo izogibati, saj 1 do uravnolovke, ter destimula-110 vpliva na zaposlene.
O.	Z.
Predsednica mladinske organizacije ZP Iskra je pred dnevi v imenu ZP izročila mladini doma TSŠ v Ljubljani darilo Iskre - barvni TV sprejemnik.
ŠAHOVSKI DVOBOJ NA ČAST DNEVA JLA
Šahisti Iskre bodo 8. decembra 1974 ob 9. dopoldne v Domu JLA, Ljubljana, Trg OF 13 (zgornja dvorana) imeli šahovski dvoboj s pripadniki JLA v počastitev praznika naše armade. Dvoboj bo potekal na 50 deskah. V ta namen pozivamo vse šahiste v naših delovnih organizacijah, naj se na ta turnir čimprej prijavijo. Prijave sprejema: Bogdan Brezigar, Iskra-Aparati, Ljubljana, Savska c. 3, ali telefonično na št. 320-441.
Osmi kongres slovenskih sindikatov v Celju se je v prisotnosti malone vseh izvoljenih delegatov in številnih gostov začel z ..Internacionalo", ki so jo zapeli vsi prisotni.
Proizvodnja v oktobru
Plan proizvodnje za oktober je bil postavljen najvišje v letošnjem letu. Od planiranih 135,840.940 dinarjev smo izdelali za 108,565.85 dinarjev, kar predstavlja 79,9 % izvršitev planskih obveznosti. Planirano vrednost proizvodnje so dosegle vse tovarne, razen tovarne ATC in mehanizmov. Vidimo, da smo v kumulativi pod
TOZD
Električno r. or.
Števci
Stikala
TEA
ATC
Mehanizmi
Storitve
Vega
Skupaj
V kumulativi vse tovarne razen ATC in TEA dosegajo planske obveznosti. Vidimo, da nam doseganje
planskimi obveznostmi za prvih deset mesecev za 8 %, kar predstavlja 83,738.337 dinarjev, oziroma 15,9 dni povprečne dnevne proizvodnje.
V desetih mesecih smo izpolnili 75,3 % eksternega letnega plana in pri tem porabili 83,7 % delovnega časa.
Posamezne TOZD so takole izpolnile eksterni plan:
Plan eksterne proizvodnje	%
18,500.000	100,1
25,061,250	102,0
11,358.850	100,3
14,546.520	103,6
39,000.000	63,7
5,349.650	98,8
448.287	3 57,6
6,014.450	101,8,
135,840.940	79,9
kumulativnega plana še vedno pada — poslabšali smo se od preteklega meseca za 2,3 %.
IZVLEČKI IZ GOVORA PREDSEDNIKA CK ZKS FRANCETA POPITA
Boj za razvoj samoupravnih odnosov
Predsednik CK ZKS France Popit je v svojem pozdravnem govoru 8. kongresu ZSS med drugim dejal, da so z novo ustavo družbenopolitične organizacije, še zlasti socialistična zveza in sindikati, dobile zelo odgovorno vlogo v samoupravnem političnem sistemu.
Z uvedbo delegatskega načela v konstituiranju in delu skupščin sindikati neposredno delujejo v skupščinskem odločanju na vseh ravneh. Zato niso soodgovorni le za demokratični kandidacijski postopek v volilnem procesu, ampak imajo pravico in dolžnost sodelovati pri obUkovanju stališč samoupravnih delegacij in delegatov.
S tem pa so sindikati postali sestavni del politične oblasti delavskega razreda, in kar je še bolj pomembno -postajajo soodgovorni za vse glavne družbene odločitve.
Razumljivo je, da ostaja za sindikate še naprej ena bistvenih nalog bitka za razvoj in utrjevanje samoupravnih odnosov. To pa pomeni, da se morajo zlasti komunisti v sindikatih tako organizirati, da bodo lahko vsak dan sproti odgovorili na vprašanje, koliko se zapisane besede v ustavi in samoupravnih dokumentih ujemajo z uresničenimi odnosi, oziroma kje je treba to bitko zaostriti in kje jo je mogoče uspešno izpeljati tudi z metodo prepričevanja.
Eden pomembnih sklepov zadnje seje CK ZKS je vsekakor zadolžitev, da si morajo komunisti prizadevati, da bodo delavci v resnici odločali o delitvi celotnega dohodka. Odločanje delavcev o delitvi bruto osebnih dohodkov skupaj je pomembno predvsem v prizadevanjih, da bi odpravili dosedanjo razdvojenost v delitvi, ki preprečuje delavcem vpogled, kam gre njihov denar in kako se z njim gospodari.
Ce želimo, da delavci ne bodo zainteresirani samo za svoje osebne dohodke, je poudaril France Popit, ampak tudi za naložbe, za večjo proizvodnost dela, morajo njihovi osebni dohodki bolj kot doslej postati odvisni od rezultatov naložb sedanjega in minulega dela ter ustvarjenega dohodka TOZD.
Zato se morajo komunisti, ki delajo v sindikatih, bojevati za uveljavitev takšne politike našega gospodarskega in družbenega razvoja, ki se bo v celoti skladala z interesi združenega dela.
Še zlasti .pomembni za uveljavitev družbenega vpliva sindikatov sta neposredna udeležba in odgovornost sindikatov pri sprejemanju samoupravnih in družbenih dogovorov. Pri tem gre za medsebojno usklajevanje interesov med posameznimi deli združenega dela, kakor tudi za usklajevanje njihovih skupnih interesov z interesi delavskega razreda v celoti.
Naša skupna naloga je — je poudaril France Popit - konstituirati celotno družbeno življenje na samoupravnih temeljih, ob uresničevanju te naloge pa zagotoviti odločujoč vpliv delavskega razreda na celotno družbeno reprodukcijo.
Vsa predkongresna dejavnost -bolj neposredno vključena v samoupravno dejavnost delavcev, učinkovitost in odgovornost pri političnem delu - dokazuje, da so slovenski sindikati krenili po pravi poti. Zato po tem kongresu ne kaže obstati, je poudaril France Popit.
DELEGACIJA IS SRS NA OBISKU V ZDA
V ZDA je 8. t.m. na 15-dnevni obisk odpotovala delegacija IS RSS pod vodstvom predsednika Andreja Marinca. V delegaciji so še preds. ekonom, sveta IS in gen. dir. Iskre Jože Hujs, načelnik urada IS za mednarodno sodelovanje Maijah Osolnik, gen. dir. Ljubljanske banke Metod Rotar in podpreds. gospodarske zbornice SRS Rado Dvoršak. O pomembnih obiskih bomo še poročali.
ISKRA - ELEKTR0MEHAN1KA, KRANJ
Za boljše poslovne uspehe
V skladu z obravnavo poročila o devetmesečnem poslovanju v Elektro-
mehaniki, je svet ZK Elektromehanike na svoji seji dne 12. novembra
1974 sprejel naslednje sklepe, ki naj zagotove normalizacijo poslovanja:
1.	Potrebno je angažiranje vseh delavcev Elektromehanike za dosego planskih zadolžitev, še posebej pa to velja za člane ZK.
2.	Potrebno je vzpostaviti sistem varčevanja predvsem v smislu stalnega omejevanja porabe od materiala, izkoristka delovnega časa, potovanj, do reprezentance.
3.	Potrebno je vsesplošno povečanje delovne in poslovne discipline.
4.	Oceniti je treba investicijske programe in tekoče investicije predvsem s stališča rentabilnosti.
5.	Potrebno je izvajati akcije za usklajevanje prodajnih cen v skladu z gibanjem stroškov in s tem zagotoviti normalno stopnjo rentabilnosti proizvodov.
6.	Potrebno je oceniti odnose z ISKRA COMMERCEM glede rabatov in provizij.
7.	Omejiti je treba novo zaposlovanje razen za nujno potrebna strokovna delovna mesta. Ob tem je nedopustno pošiljati delavce domov ob 70 % nadomestilu osebnih dohodkov, temveč je potrebno v primerih izpada enega proizvoda zagotoviti drugo delo, oceniti je treba upravičenost dela na domu in honorarnega dela. Oceniti je treba odnose s kooperanti in pregledati upravičenost posameznih del.
8.	V nobenem primeru ne sme priti do okrnitve osebnih dohodkov, ki morajo biti v skladu s povečanimi življenjskimi stroški.
9.	Odgovorne službe morajo takoj pripraviti jasen program akcij za razrešitev sedanjega stanja in nakazati konkretne naloge za normalizacijo poslovanja. O tem je treba pravilno informirati kolektiv in ga tudi v naprej redno obveščati o doseženih fazah normalizacije.
ISKRA - CAOP, LJUBLJANA
Uspešno sodelovanje
Branžna organiziranost ZP Iskra
Teamsko delo je v današnjem času najprimernejša oblika strokovnega sodelovanja, ki rodi največ uspehov pri delu; zato postaja tudi pri nas vse pogostejše.
CAOP se je odločil za tako obliko sodelovanja s svojimi partnerji. Novi strokovni odbor je februarja letos potrdil sporazum o dolgoročnem medsebojnem sodelovanju in v ta namen je CAOP tudi formiral delovne področne teame za devet različnih področij dela. Člani teamov so strokovnjaki partnerjev' CAOP (TOZD, oziroma OZD Iskre) in strokovnjaki CAOP; teame vodijo strokovnjaki iz CAOP. Eden takih delovnih področnih teamov je tudi team za kadrovsko področje. O uspešnem delovanju tega teama naj kot nosilec naloge napišem nekaj besed.
Že takoj na začetku naj omenim, da smo nalogo o kadrovski evidenci (ime ni najbolj posrečeno; pravilneje bi rekli kadrovska analiza) začeli pripravljati še pred formiranjem sedanjega delovnega teama in da smo že tudi tokrat uspešno reševati problem s gomočjo teamskega sodelovanja. Člani tega prvega tearria so bili:
Bole Martina (OKP),
Pečlin Branko (Aparati),
Primožič Jože (Elektromehanika), Drašler Janez (Commerce) in Jaškov Maijeta (CAOP).
S tem teamom smo ' uspešno zaključili prvi del naloge o kadrovski analizi: sestavili smo metodologijo za zbiranje podatkov o delavcu, predpisali potrebne obrazce in kreirali vsebino in obliko izhodnih tabel.
Februarja letos je bil formiran nov delovni team za kadrovsko področje pri CAOP. Člani tega teama so:
Bole Martina, kasneje namesto nje Stare Dušan (OKP),
Pečlin Branko (Aparati),
Košak Mira (Naprave),
Zajc Edo (1EZE),
Franc Alojz (IRO.
Skok Janez (Elektromotorji)
Merše Vida, Jaškov Maijeta (CAOP).
Naloga o kadrovski evidenci je širšega pomena, saj je danes ta problem zelo aktualen celo v republiškem merilu. Zato je potrebno, daje sestavljena čim širše in da se bo izvajala enotno za vse ZP Iskra. Za tako kompleksno reševanje naloge je team, sestavljen samo iz partneijev CAOP, preozek, zato smo zaprosili za sodelovanje še druge Iskrine organizacije. Te so se odzvale našemu povabilu, predlagale svoje strokovnjake in tako se je team povečal z naslednjimi sodelavci:
Kejžar Franc (Elektromehanika), Mojsilovič Bogomir (EMO) in Drašler Janez (Commerce).
Pred ta novi team je bil postavljen drugi del naloge o kadrovski evidenci: opis delovnih mest. Če je bil prvi del naloge - podatki o delavcu — še so-
razmerno enostaven, pa je drugi zaradi množice različnih gledanj na delovno mesto in ker nismo imeli-možnosti nasloniti se na kakšen že izpeljan primer iz prakse, mnogo bolj kompliciran. Treba je bilo rešiti vrsto dilem: od obsega podatkov, ki naj bi ne bil prevelik, pa tudi ne preozek, do izdelave podrobnih definicij in opisov vseh podatkov, ki jih bo naloga zajemala. CAOP je v sodelovanju z OKP pripravil material za team, na delovnih sestankih teama pa smo ta material podrobno preštudirali, dopolnili, pa tudi črtali manj potrebne ali še ne dovolj dodelane stvari.
Najprej smo imeli tri nekajurne sestanke v Ljubljani. Vendar smo kmalu ugotovili, da je nekaj ur dela dnevno premalo, ker je materiala preveč, težko pa je bilo tudi doseči primerno zbranost, nujno potrebno za tako nalogo. Zato je CAOP četrti sestanek organiziral v Preddvoru pri Kranju, kjer smo nemoteno in intenzivno delali tri dni, od 7. do 9. oktobra letos. V tem sorazmerno kratkem času smo uspeli preštudirati vse podatke in jih toliko izpopolniti, da so v glavnem že pripravljeni za dokončno izdajo metodologije v obliki navodil za izpolnjevanje obrazcev. Ko bomo na enem krajšem sestanku vnesli še zadnje dopolnitve, bo delo teama v zvezi z drugim delom naloge o kadrovski evidenci že skoraj končano; treba bo le še enkrat kasneje pregledati pripravljene izhodne tabele.
Naj za konec še enkrat poudarim uspešnost teamskega sodelovanja pri obsežnih in kompliciranih nalogah. V današnjem času ozke specializacije posameznik na širokem področju malo pomeni. Preozko zastavljena in enostransko izpeljana naloga je redkokdaj dobra. Temu se izognemo edinole s teamskim sodelovanjem. Seveda mora biti za doseganje uspehov team primerno strokovno usposobljen, dovolj raznolik po strokah, ne prevelik, pa tudi ne premajhen in seveda pripravljen tvorno sodelovati. Team za kadrovsko področje ima vse te kvalitete, tudi strokovne, saj so v njem zastopani strokovnjaki za kadrovska vprašanja, med katerimi so zlasti pomembni neposredni operativci, ki iz svojih izkušenj lahko prispevajo zelo konkretne in uporabljive rešitve, pa tudi ekonomisti, psihologi in strokovnjaki za AOP. V kolikor nismo imeli ustreznih strokovnjakov v teamu, smo se posvetovali tudi z drugimi strokovnjaki v ZP Iskra, pa tudi izven nje, če je bilo to potrebno.
Pred teamom stoji še, kot že omenjeno, zaključni del naloge o delovnih mestih, potem pa še celoten tretji del naloge o kadrovski evidenci podatki o osebnih dohodkih. Tako bo realizirana celotna zamisel o kadrovski analizi, ki bo dala maksimalne rezultate s povezavami podatkov o delavcu, delovnem mestu in osebnem do: hodku. To bo obenem tudi končno in najbolj prepričljivo potrdilo uspešnosti teamskega sodelovanja na kadrovskem področju.
M. T.
Da bi preveril, kako poteka celotna dejavnost okoli združevanja posameznih TdZD v branžne industrije in ali izpolnjujemo postavljene roke, je generalni direktor Jože Hujs sklical na posvet v četrtek, 7. 11. 1974, vse direktorje — mandatoije za posamezne branže in na katerega je povabil predstavnike družbenopolitičnih organizacij ZP.
V	uvodnih besedah je J. Hujs poudaril potrebo po skrajni zavzetosti vseh navzočih odgovornih tovarišev za dosledno izvedbo zastavljenih nalog. .Ugotovil je, da družbenopolitični dejavniki (akcijski odbori in komisije) v svojih prizadevanjih prednjačijo pred poslovodno strukturo, ki še ni razvila tiste svoje zavzete delovne dejavnosti, kot bi jo po svoji' delovni dolžnosti morala. Vsaka bodoča branžna industrija ima (oz. bi mqrala imeti) za vsako poslovno funkcijo imenovano osebo (mandatorja), ki je odgovorna za pravočasno vzpostavitev te dejavnosti v novih organizacijskih oblikah. Ti mandatorji poslovnih funkcij pa morajo imeti tako ustrezne „odločbe“ kot tudi informacije oz. navodila za svojo aktivnost. Bodoča branža mora imeti te „mandatorje“ že danes, če bo hotela nemoteno poslovati jutri: 1. 1. 1975! In odgovornost za organizacijo in uspešno poslovanje branžne industrije leži neizprosno prav na direktorjih branže in na teh nosilcih poslovnih funkcij!
V	nadaljevanju svojega uvoda je generalni direktor opozoril prisotne, da je rok za izdelavo samoupravnih sporazumov tik pred nami (11. 11. 74) nakar morajo ti predlogi takoj v javno razpravo med kolektive TOZD. Materiali za javno razpravo morajo vsebovati tudi predlog branžne poslovne politike za naslednjih nekaj let, ki naj vsebuje poslovne cilje branže kot celote kot tudi predvideni bodoči razvoj vsake posamezne dejavnosti v OZD in TOZD, kar vsekakor pogojuje tudi razvoj standarda vseh delavcev
združenih TOZD in tudi družbenopolitične skupnosti, kjer živimo.
Generalni direktor je od vseh prisotnih direktorjev zahteval izpolnitev tudi naslednjih dveh zaključkov:
1.	Noben delavec, ki ga na kakršnikoli način zadene ..reorganizacija11, ne sme ostati brez ustreznega dela in zaslužka. Vsakdo mora vedeti, kje bo po 1. 1. 1975 njegovo delovno mesto, z ustreznim terminskim planom premčstirev. To določilo velja v prvi vrsti za IR1 in IC, pri čemer pa branžne industrije nikakor niso izvzete! Rok za izdelavo potrebne dokumentacije, ki jim je osnova dogovor med prizadetimi OZD, je 30. 11. 1974!
2.	Dokler niso opravljeni dogovori in razporejeni ljudje iz prve točke, nihče ne sme najemati novih delavcev izven Iskre.
V nadaljevanju sestanka je v. d. direktorja organizacijskega področja Erik Vrenko opozarjal na zamude v rokih, v.d. direktorja finančnega področja lija Medič je obljubil teze o organizaciji in poslovanju Iskrine banke, ki naj bi se vključile v samoupravni sporazum ZP, glavni direktor Elektromehanike in mandator direktorja branže Telekomunikacij Aleksander Mihev, je potrdil, da so mnogi do sedaj nerazčiščeni problemi (Elektromehanika - Naprave - Elektronski instrumenti - Elektrooptika) na poti razčiščevanja in pričakuje zadovoljive rezultate. Sekretar ZP Stane Preskar je ovrgel izgovore nekaterih, da so neinformirani, kar zadeva branžne organiziranosti in zato nedejavni v zadostni meri, z ugotovitvjo, da teče v Iskri razprava o branžah že več kot dve leti in da je bilo že ..morje11 ustreznih informacij podano ustno in v pismeni obliki! Sicer pa je dolžnost vsakogar, da si tudi sam poišče informacije, če smatra, da jih ne poseduje v zadostni meri! Poudaril je, da bo organizacija ZK z vso resnostjo ocenjevala delo vsakega posameznega nosilca nalog
(funkcij) od posameznega člana komisij, akcijskega odbora pa do nosilcev poslovnih funkcij in direktorjev branž! ZK zahteva izpolnjevanje sprejetih sklepov in bo klicala na odgovornost, v kolikor se posamezne OZD ne bi držale začrtane smeri in rokov!
Zaključke sestanka bi lahko strnili v nekaj posameznih točk:
1.	Predlogi samoupravnih sporazumov o združitvi TOZD v branžne industrije morajo takoj po 11. H-1974 v javno razpravo.
2.	V branžni industriji praviloma obstoja
—	en glavni žiro račun, preko katerega poteka celotni poslovni promet; v utemeljenih izjemnih pri; merih pa ima neka TOZD lahko svoj pomožni žiro račun za potrebe svojega tekočega poslovanja (to določilo mora v sam. sporazum branže!);
—	branžna industrija enotno-sestav-Ijeno knjigovodstvo in en saldakonti:
—	v branži obstoja subsidiarna medsebojna odgovornost vseh združe-nih TOZD;
—	do 4. 12. 74 je treba opraviti tudi razdelitev premoženja DO na TOZD z vrednostjo per 31. 12. 1973»
3.	Sedež branžne industrije Široka potrošnja je v Ljubljani na Pržanu.
4.	Delavci TOZD Žarnice se morajo o svoji povezanosti ali z DO lEZc ali z Avtoelektriko, odločiti do 17» j
n. 74.	I
5.	Nosilci posameznih poslovni« funkcij bodočih branž se o vseh strokovno tehničnih problemih bodočega poslovanja dogovarjajo in posvetujejo z direktorji področij:.
—	po finančnih vprašanjih'z hj0 Medičem,
—	po organizacijskih zadevah z Erikom Vrenkom,
—	po komercialnih vprašanjih z Antonom Stipaničem,
—	po vprašanjih programov razvoja branže z Milošem Kobetom.
Igor Slavec
ISKRA
ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Odgovor odbora za samoupravni delavski nadzor
Tov. urednik, prosim, da objavite naslednja vprašanja ter odgovore odbora samoupravnega delavskega nadzora nanje.
1.	Vprašanje.
Koliko finančnih sredstev nakaže Elektromehanika TOZD Družbeni standard za regresne bone? Prosim za pojasnilo o razdelitvi teh finančnih sredstev na osebne dohodke v družbenem standardu, sklade, pogodbene obveznosti, kijih imajo, itd.
2.	Vprašanje.
Zakaj daje družbeni standard še enkrat večjo maržo .artiklom kot trgovske organizacije? Menim, da nismo hotelska organizacija, temveč je to delavska organizacija.
ISKRA ELEKTROMEHANIKA -KRANJ
ODBOR ZA'SAMOUPRAVNI DELAVSKI NADZOR •
V zvezi z vprašanji, ki ste jih postavili naši temeljni organizaciji združenega dela, vam dajemo naslednja pojasnila:
3.	Vprašanje.
Zakaj ne bi finančnih sredstev, ki gredo za vzdrževanje obratnih bifejev rajši namenili povečanju že obstoječe restavracije in povečanju toplih obrokov? Cena toplega obroka je precej visoka, zato delavci rajši posegajo po mrzli malici.
4.	Vprašanje.
Glede na borne stroške, ki sem jih zgoraj navedel, prosim, da mi obrazložite, ah je sedanje finančno poslovanje TOZD Družbeni standard rentabilno za Elektromehaniko.
Vprašanja postavil član delavskega sveta Elektromehanike v imenu delovne skupnosti TEA
Šimom Dordevič
višini 28 %, dočim lahko trgovske organizacije zaračunavajo pribitek v višini 40 %. Pripominjamo tudi, da trgovske organizacije nabavljajo živilske artikle pri grosistih pod znatno ugodnejšimi pogoji kot mi, ker so ti grosisti v bistvu temeljne organizacije istega podjetja kot trgovske organizacije (pr. trgovina ..Živila11 nabavlja
1.Odgovor na 1. vprašanje:
V 9 mesecih je Iskra nakazala na račun bonov Celotna realizacija v 9 mesecih
- od tega je porabljenega materiala amortizacija
popravek finančnega rezultata pogodbene obveznosti zakonske obveznosti osebni dohodek neto prispevek na osebni dohodek osebni prejemki
ostanek dohodka, ki se razporeja za sklade
Skupaj
V 9 mesecih je od celotne realizacije 46 % od bonov, materiala je bilo porabljenega za 72 %, za osebne dohodke 16%, ostale obveznosti 12%. Vsi zgoraj navedeni podatki so vzeti iz 9 mesečnega obračuna.
2. Odgovor:
Trditev, da naša organizacija daje še enkrat večjo maržo artiklom kot trgovske organizacije, ni točna. K živilskim artiklom moramo zaradi rentabilnega poslovanja dodati .pribitek v
4.411.084.00
9.496.841.00
6.836.339.00
11.9.389.00
6.970.00
27.761.00
227.776.00
1.565.473.00
645.468.00
5.526.00
62.139.00
9.496.841.00
pri grosistu ..Živila11, isto ..Mercator11 in ..Emona11). Iz tega je razvidno, da naša organizacija ne posluje pod enakimi pogoji kot trgovina, ker se nam priznava samo letna marža (rabat) od celokupne realizacije tiziroma vrednosti nabavljenega materiala. Višina te marže je razvidna iz zaključnega računa Restavracije Iskra.
3.	Odgovor:
Naša organizacija že dolgo stremi za tem, da bi se povečale kapacitete
restavracije in s tem v zvezi tudi šte; vilo toplih obrokov. V ta namen b’1 bilo potrebno zgraditi restavracijo 1 najmanj 1200 sedeži in s tremi razdelilnimi pulti. O tej problematiki J® razpravljalo tudi vodstvo OZD „Iskra in je predvidena tudi že ustrezna varianta. Tako naj bi za potrebe restavracije koristili eno nadstropje nove stavbe TEA, s čimer bi zagotovi« potrebne kapacitete.
Glede cen toplega obroka prip0' minjamo, da so postavljene na bazi ekonomskega računa in da niso višje kot v ostalih podjetjih na kranjske«! območju.. Lahko tudi trdimo, da s« celo v nekaterih pogledih nižje ko drugod, o čemer se lahko tudi san« prepričate.	,
Vse cene živilskih artiklov pt6 hodno potrdi pristojni občinski org3fl-Ceno toplega obroka pa potrdi odbo za družbeni standard OZD „Iskra • ^ česar je razvidno, da . vodstvo resta j racije, oziroma naši samouprav organi, ne formirajo samovoljno c posameznim artiklom.	v
Kvaliteto posameznih °br0 permanentno nadzoruje Zavod zdravstveno	varstvo Kranj,	o	če‘vU.
imamo vse	potrebne izvide	in	dok
mentacijo.
4.	Odgovor:	«
Glede rentabilnosti poslovanja na restavracije za OZD Elektromehan1 ^ nismo pristojni dati ustreznega odg .
vora, ker tega lahko dajo Pr!s p.j. organi in službe podjetja Iskra, k pominjamo pa, da je naše poslova'^, vezano izključno na dogovore in sk pe samoupravnih organov podjelJ Iskra.	3
Glede prodaje cigaret in kave živilske bone menimo, da to Pr. tjUi lahko ukine pristojni organ v podjeri ’ o čemer pa moramo s pomočjo in ^ mativnega lista ali na drug način 0 vestiti vse člane kolektiva.
Upamo, da smo na vaša vpraša«! zadovoljivo odgovorili. V kolikor vam potrebna še kakšna dodatna P jasnila, se lahko obrnete na vods ^ naše temeljne organizacije, kjer . vam na razpolago vsi potrebni ppda in dokumentacija.
Iskra-Elektromehanika ^
TOZD Družbenega standarda
restavracija: Uto
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Proizvodni program obrata stikal
ZAČETKI
Začetki stikalne tehnike v Elektro-mehaniki segajo v prva povojna leta, ko so v Elektromehaniki — stari montaži izdelovali klecna in paketna stikala ter kontaktoije ZS.
k 1961 je bil ustanovljen obrat stikal v nekdanji tovarni pletenin >,Špik“. Vodil ga je dipl. ing. Pavel Kryštufek. Omenjeni obrat so ustanovili deloma zaradi lastnih potreb, večinoma pa zaradi potreb razvijajoče se jugoslovanske industrije. Kot prvi važni proizvod so razvih in pričeli z večjo proizvodnjo kontaktoija, ki z raznimi spremembami in izboljšavami še danes predstavlja velik del v skupni proizvodnji stikalne tehnike.
jave. Asortiment IBŽ-ja pa dopolnjujejo specialni aparati kot: končna stikala, vretenska ter bremenska stikala, kontrolerji, zagonski upori, krmilni pulti itd.
Medtem je razvojni oddelek razvil inštalacijski odklopnik, nato pa so se vrstile v proizvodnji različne inačice — do današnjega ED 25/7, ki po svoji funkciji povsem ustreza zahtevam sodobne tehnike.
Ker je na področju svetovnih gospodarskih gibanj ter z razvojem tehnike, spremembami in dopolnitvami proizvodnega programa prihajalo do novih zahtev, je še posebej pomembno uvajanje t.im. mednarodne delitve dela. Zato je obrat Stikal podpisal v sodelovanju z Iskra-
Kornandni stol za žerjave
Poleg tega glavnega proizvoda so Proizvodni program razširili na pa-kfitna ter mikro stikala in instalacijske odklopnike. Ta skupina stikal je daljšo obo predstavljala osnovo lastnih ražyojnih in proizvodnih možnosti. K Zajemu asortimentu stikalne tehnike le pripomoglo kooperacijsko šodelo-z raznimi partnerji v Vzhodni Nemčiji. Tako je v tem okviru obrat stlkal začel s proizvodnjo celotne vrste kontaktorjev (K) do 200 A ter Posebno vrsto kontaktorjev za težke ovne pogoje (KS) do 600 A. Na-Qalje so v istem okviru sodelovanja Pošla v proizvodnjo motorska za-r\nna stikala (DM), odmična stikala UN) ter odklopniki (VD).
^°ntaktorske kombinacije
vile^ t^0*0l'en'mr elementi so se poja-
obstoMn/n6- OSnoVe :za današnji trič	(Inzemrmg	biro za elek-
D.u,n1° opremo žerjavov ter projektivo
bj e°nrh stikalnih naprav). Z željo, da
u Potrošnikom omogočili nabavo
na Petnih že izdelanih stikalnih
koPrfay- so bile razvite standardne
torske kombinacije ter dane v
D ^odnji možnosti za izdelavo
(ju | nrh stikalnih naprav za indivi-
11,6 in posebne namene, n.pr. žer-
na principu odtipavanja temperature v navitjih motorja.
-	na področju ROČNO KRMILJENIH STIKAL imamo: odmična (N), paketna (P), motorsko zaščitna stikala (DM). Po majhni obliki in tehnični uporabnosti je vsekakor najbolj uspela izvedba odmičnega stikala (N 16/2) — 16 A pri 0 = 87 mm.
-	MIKROSTIKALA (M, MB, MP) v treh velikostnih izvedbah (med njimi miniaturna) z velikim številom načinov izvedb lahko zadostijo vsem potrebam uporabe v moderni tehniki
skupina INŠTALACIJSKIH ODKLOPNIKOV (ED) in TOKOVNA ZAŠČITNA STIKALA (FID) so pomemben element na področju inštalacijske tehnike. Prve varujejo električne vode in naprave pred poškodbami kratkega stika in preobremenitve, druga pa pred nevarno napetostjo dotika z avtomatskim izklopom električnega voda ščitijo življenja ljudi in živali.
-	OPREMA ZA ŽERJAVE
Glavni proizvodi iz te skupine so:
a)	krmilni pulti za žerjave s kontrolerji to področje se izredno hitro razvija, zato je tudi v njegovem okviru Iskra razvila miniaturne kontrolerje in s tem tudi miniaturne pulte za upravljanje žerjavov.
b)	odklopniki velikih moči (do 3000 A) s tremi vrstami zaščite, z ročnim ali daljinskim pogonom.
c)	'končna in vretenska stikala v posebni robustni izvedbi.
d)	bremenska stikala izredno majhnih oblik glede na svojo zmogljivost.
e)	pločevinasti zagonski upori, s katerimi se lahko pri sestavi upora
Kontaktov KS
Mladi Iskre na Koroškem
MLADINA ELEKTROMEHANIKE NAVEZUJE STIKE Z ZAMEJSKO MLADINO
Prejšnji teden je odpotovala štiričlanska mladinska delegacija iz Elek-tromehanike v Pliberk na Koroškem z namenom, da naveže kulturne stike z zamejskimi Slovenci. Menim, da je to prva tovrstna akcija mladine neke delovne organizacije na Gorenjskem, s katero naj bi utrdili stike s koroškimi Slovenci.
Dogovorili smo se, da bomo pri-
Commercom kooperacijsko in licenčno pogodbo z zahodnonemškim združenjem FANAL (Metzenauer Jung Co.)
V tem času je proizvodnja naraščala približno za 18 % letno.
OBRAT STIKAL DANES
Od 1. 1970 vodi obrat Stikal dipl. ing. Peter Kobal. Najpomembnejši proizvodi z današnjega programa pa so ti-le:
- dve celotni KONTAKTORSKI VRSTI prva za normalne delovne pogoje (K) do 350 A, druga za težke delovne pogoje (KS) do 600A.
Pri' tem velja še posebej poudariti njihovo moderno obliko in izredno funkcionalnost. Ti vrsti predstavljata osnovo sedanjega proizvodnega programa.
-	KONTAKTORSKE KOMBINACIJE (KMJ) tako v standardnih kot v posebnih izvedbah (s katerimi krijemo možnost vklapljanja vsakovrstnih motorskih pogonov.
—	moderna je TEHNIČNA ZAŠČITA MOTORJEV tMPZi ki dpluie
toinia,
turna mikrostikala.
Bremensko stikalo.
prilagodimo vsem vrstam obratovanja.
f)	pri opremi žerjavov pa je potrebna tudi še vrsta elementov, ki jih obrat stikal bodisi proizvaja sam ali pa jih dobavlja.
g)	osvojili so tudi proizvodnjo opremljenih kabin za upravljanje žerjavov. Te kabine so tehnično zelo dovršene, omogočajo pa tudi prijetno počutje že rjavo vodij.
h)	področje posebnih stikalnih naprav za individualna naročila pa se nenehno razvija in izpopolnjuje, ker ga pogojujejo zahteve tržišča. Razvoj na tem področju sicer ni tako nagel kot na področju elektronike, vendar pa napreduje nezadržno, s tem pa tudi obvezuje obrat Stikal, da temu napredku sledi s sposobnim in močnim razvojem, boljšo tehnologijo ter seveda z iskanjem vse večjih tržišč za doseganje velikih proizvodnih serij in s tem seveda tudi konkurenčno ceno. Pri tem je predvsem potrebno upoštevati močno konkurenco tako na domačem kot tudi na tujih trgih. Možnosti prodaje na tem področju so vedno večje. Zato je obrat Stikal predvidel v naslednjem srednjeročnem obdobju takle proizvodni program:
V bodoče želijo povečati proizvodnjo krmilnih kontaktorjev, inštalacijskih odklopnikov in odmičnih stikal. Na področju inštalacijske tehnike želijo pripraviti zaključen proizvodni program inštalacijskega materiala in razdelilcev. Plan fizične proizvodnje predvideva za leto 1975 18 % zvišanje glede na letošnji.
V. B. R.
pravili v soboto, 16. 11., družabno srečanje mladih. V popoldanskih urah si bomo ogledali Celovec; knežji prestol, Gospo Sveto, nato pa pripravih kulturni program.
Ko smo iskali Vidro vas, smo naleteli na določene težave, saj nikjer ni slovenskih podnapisov na kažipotih. Med tem iskanjem smo prišli v stik z nekaterimi Korošci. Ti menijo, da bi imeli ondotni kraji z industrializacijo mnogo vidnejšo vlogo in želijo dobiti kapital iz Slovenije. Avstrijska vlada jim ga zagotovo ne bi dala. Žal pa naša podjetja še ne kažejo zanimanja za takšna vlaganja v slovensko zamejstvo.
Še hujši problem pa je vsekakor šolstvo, saj so nemško govoreči otroci vzgojeni v protislovenskem duhu. Tako se že v tej porajajoči generaciji obeta, da tudi v prihodnje ne bo prenehal pritisk na Slovence v Avstriji. Diskriminacija proti Slovencem se kaže na ta način, da predlagajo pro-nacistične organizacije ustanovitev posebnih šol zanje v starih zgradbah z dotrajano in nefunkcionalno opremo. V isti sapi pa zatrjujejo, da primanjkuje slovenskega učiteljskega kadra. Velike težave ima nadalje slovenska inteligenca pri iskanju zaposlitve.
Mladi koroški Slovenci so nam povedali, da so zanje precejšnje ovire tudi na področju kulturnega udejstvovanja, saj finančnih sredstev zanj ni mogoče dobiti od avstrijskih institucij. Da kulturno delo ne bi zamrlo, pomagajo posamezniki z lastnimi prispevki. To stanje je vsekakor nevzdržno!
Silvo Sladič
ISKRA - SPREJEMNIKI, SEŽANA
Kadrovska
problematika
Kadrovska problematika tovarne Sprejemniki iz Sežane ni več tako pereča, kot je to bila prejšnja leta, ko so kvalitetni kadri odhajali iz te tovarne, ki zar di slabega finančnega rezultata ni kazala dovolj trdne perspektive. Danes, nekako po petih letih, je slika bistveno drugačna! Kadri prihajajo! in skoraj ne fiukUtirajo! Tovarna je postala poslovno stabilna. Samoupravni organi in vod-
Opravičilo
bralcem
Poslovodni odbor SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana je zasedal v sredo, 6. 11.1974. Ker pa naš časopis na sejo ni bil vabljen, se bralcem opravičujemo, da v današnji številki o tem važnem zasedanju ne poročamo kaj več in bomo zamujeno poskušali nadoknaditi v naslednji številki. Isto velja tudi za sklepe, ki jih bomo objavili, takoj ko jih prejmemo.
Uredniški odbor
stvo tovarne so že dalj časa prepričani, da so kadri tisto bogastvo tovarne, ki edini iz materiala lahko napravijo koristen proizvod; da pa bi izdelki lahko bili najboljše kvalitete je potrebna sodobna tehnologija - stroji, postopki, organizacija. Za vse to pa je potrebno znanje! Tovarna je danes sposobna in pripravljena vedno več in več svojih sredstev vlagati v znanje. Strokovnjaki Sprejemnikov odhajajo na tuje po nalogu tovarne, na izpopolnjevanje, na študijske prakse, da si tam pridobe novo znanje, da to novo znanje prinesejo nazaj v tovarno, za dobro vseh, ki so s svojim delom ustvarili sredstva za njihovo prakso. In novi, mladi strokovnjaki imajo vedno na stežaj odprta vrata v to tovarno, so mi zagotavljali odgovorni delavci v kadrovski službi. In tako je prav: znanje in mladost morata ob izkušenosti in treznosti starejših delavcev ustvariti pričakovane rezultate — pa celo še kaj več!
Igor Slavec
Kako smo obveščeni
O obveščanju je bilo že prelitega precej črnila. Tema je tudi aktualna zato, ker ponekod še vedno vse »kuhajo na vrhu", delavci pa o tem malo vedo. Zato smo se oglasili v Iskri v Železnikih, ki imajo obveščanje kar lepo organizirano. Pišejo v Iskro, imajo svoje glasilo Elektromotor, poslužujejo pa se tudi ozvočenja in
Filip Tarfila.
vala, saj je o predlogih za novitete precej povedanega. Najraje pa preberem vice, če jih je kaj, nato kar piše o mladini, o naši tovarni, nato pa o ZP in drugih.
TARFILA FILIP, strojni tehnik, 25 let: Obe glasili povesta vse, kar bi nas utegnilo zanimati. Manj se zanimam za poslovne uspehe Iskre, bolj za novo tehnologijo, nove proizvode, vedno pa preberem poročila o proizvodnji. Morda bi lahko več in bolj izčrpno pisali o športu v Iskri. Ne morem pa se pohvaliti, da bi lahko vplival na odločitve tovarne ali ZP, navadno zvem o vsem novem, ko je že vse odločeno. Najprej vedno pogledam zadnjo stran v Iskri, nato naslove na pryi strani in potem kaj piše o naši tovarni (če je kaj, seveda).
MOHORIČ TONE, transportni delavec, 19 let: Z obveščanjem sem zadovoljen, v Iskri zvem vse o celotni Iskri, v Elektromotorju pa o naši tovarni. Seveda pa se bolj zanimam za domačo tovarno, kakor za ZP. V obeh glasilih bi lahko več pisali o ljudeh, k‘do pride, odide, kdo so ljudje na vodilnih mestih — saj o ljudeh vemo le malo.
O odločitvah pa ne bi govoril. Za to smo izvolili samoupravne organe in dobili direktorja, pa naj za nas odločajo.
V Iskri pa preberem najprej zadnjo stran, nato kar piše o nas, natp pa o drugih, če je zanimivo napisano.
KAVČIČ RAFKO, brusile«;, 34 let: Kdor bere naša časopisa lahko zve vse o načrtih in poslovanju naše tovarne in Iskre. Všeč mi je, daje zadnja leta skoro v vsaki številki kakšen prispevek iz naše tovarne. Seveda me zanima
' \
Janez Rakovec.
oglasne deske. Povprašali smo pet delavcev, kaj mislijo o tem. Vsakega smo vprašali: 1. Kaj mislite o obveščanju v Iskri in doma. 2. Vas zanima, kako posluje celotna Iskra? 3. O čem bi še morali pisati v naših glasilih? 4. Ste seznanjeni toliko s predlogi, da lahko sodelujete pri upravljanju domače tovarne in ZP Iskre? 5. Katere članke za gotovo in najprej preberete?
Takole so odgovorili:
TOLAR PAVLA, delavka v obde-lovalnici, 17 let: Iskra piše izčrpno o vsem, kar se dogaja in zdi se mi, da sem z vsem na tekočem. Iskra in Elektromotor mi pomagata, da vem kako stojimo s poslovanjem in kaj je novega. iCakšnih posebnih želja o drugačni vsebini pa nimam. Mislim, da bi lahko pri odločitvah tudi sodelo-

Tone Mohorič.
tudi celotna Iskra, preberem vse, če le utegnem. Prepričan sem, da bi lahko sodeloval pri vseh odločitvah tovarne in Iskre, saj o vsem pišejo prej; če bi hotel preko naših delegatov sodelovati pri odločitvi, bi to lahko napravil.
Najprej v Iskri preberem, kar piše o nas, zanima me pa zlasti planinstvo, ki je v Iskri zelo živo. Všeč pa mi je tudi, da smo seznanjeni s poslovanjem in tehničnimi novostmi v Iskri.
JANEZ RAKOVEC, elektrotehnik, 28 let: Z obveščanjem nisem najbolj zadovoljen, o bistveni problematiki je premalo povedanega. Preberem pa vedno vse, kar piše o poslovnih uspehih ZP Iskre, zlasti izvoz in uvoz. Kakršna je vsebina je z vseh področij dela, le v globino problematike bi šli lahko bolj temeljito. Tako bi dosegli, da ne bi bili z odločitvami postavljeni pred dejstvo. Preberem pa Iskro skoro vso, posebno, kar je o naši tovarni. Zadnji čas pa je bilo nekaj dobrih člankov o tehničnih novitetah, ki sem jih bil zares vesel.
KF
ISKRA - INDUSTRIJA EMO, CELJE
Izpolnili bodo letni načrt
Tovarna posode v EMO je nedvomno ena najstarejših TOZD v ZP Iskra. V tej TOZD se je začela proizvodnja posode pred osemdesetimi leti. O njeni zgodovini in razvoju smo že pisali, zato smo se tokrat napotili med delavce te TOZD, ki so nam marsikaj povedali. Pogovarjali smo se o planu proizvodnje, o uveljavljanju ustave, o delitvi dohodka in osebnega dohodka in še o marsičem drugem.
TOZD Tovarna posode v EMO sestavljata dva obrata, ki pa sta bila do ustanovitve TOZD vsak zase. V surovinskem obratu kot ga delavci imenujejo, izdelujejo pretežno posodo v surovem stanju, v obratu emajlirnica pa jo emajlirajo. V surovinskem obratu so zaposleni večinoma moški, v emajlirnici pa so v večini ženske. Tako je bilo že od nekdaj, čeprav ni v emajlirnici lahko delo. Težka dela so večinoma pri žarilnih pečeh in pri ročnem nanašanju emajla.
V surovinskem obratu najdemo med redkimi novimi tudi več kpt šestdeset let stare stroje. Kdo bi vedel, koliko so stari? Tu je stružnica, na kateri je pred mnogimi leti delal Franc Leskovšek-Luka. Tem strojem so stregli tudi razni drugi znani revolucionarji. Nekateri so preživeli vojno vihro, mnogo pa jih je padlo za svobodo. Na te spominja velika marmornata plošča, postavljena pri vhodu v upravno poslopje EMO tako, da predstavlja ta stavba nekako spomenik nanje.
Kot smo že omenili, so v surovinskem obratu stari stroji, ki pa iz dneva v dan tečejo skoraj v nedogled. Ti stroji so še vedno ,,prima“ zato, ker jih negujejo skrbne roke delavcev. Sicer pa je v tem obratu več vidnih kontrastov. V eni vrsti stare stiskalnice, na nasprotni strani pa se tu in tam bohotijo nove, na katere so delavci zelo ponosni. Ponosni pa so tudi na stare, saj so nekateri izmed njih
delali z njimi tri pa tudi štiri desetletja, tisti pa, ki so sedaj v zasluženem pokoju, se še vedno radi spominjajo svoje „preše“, pri kateri so postali udarniki, in teh ni malo.
Za razliko od surovinskega obrata se je emajlirnica po vojni bolj „moder-nizirala“. Postavljene so bile nove kontinuirane žarilne peči in marsikaj drugega, vv zadnjem času pa nova naprava za avtomatično nanašanje emajla. Izvršeno je bilo tudi nekaj koristnih racionalizacij v emajlirnici in v surovinskem obratu.
Kdor stopi prvič v tovarno posode, bodisi v emajlirnico ali v surovinski obrat, ga takoj preseneti hitro in nenehno gibanje ljudi ali kot temu pravimo, tempo dela. Ta je zelo hiter. Toda tudi pri tem nastaja močan kontrast. Na eni strani urejeni tekoči trakovi zlasti v emajlirnici, na drugi pa star način transportiranja. Ta se še vedno odvija ročno v vozičkih, kar močno ovira gibanje v že itak utesnjenem prostoru. Sicer pa počasi, vendar vztrajno, rešujejo take probleme, v skladu z načrtom o postopni modernizaciji proizvodnje.
V tej TOZD so že dolgo od tega sprejeli svoj statut, ki gaje prejel vsak delavec. Statut določa marsikaj pomembnega za razvoj TOZD, vendar se to le postopoma uveljavlja.
ISKRA
'Številka 42 — 16. november 1974
Predsednik delavskega sveta Anton Cerar nam je povedal glede uveljavljanja ustavnih določil v TOZD sledeče: »Zaenkrat seje delavskega sveta-niso še vsebinsko bogate. Vse premalo se razpravlja o denarju, o gospodarjenju z vsemi sredstvi in seveda tudi o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Ta delitev ni še urejena tako, kot si želimo. Delitev osebnega dohodka je taka, da lenuha ne moreš kaznovati, pridnega delavca pa "ne pravilno in pravično nagraditi. Moram reči, da je 99 odstotkov vseh delavcev izredno prizadevnih in pridnih in tem ljudem se moramo zahvaliti za dosedanje uspehe. Doslej smo plan dosegali in ni ovire, da ne bi dosegli tudi letnega plana.11
»Organizacija, razen nekaterih izjem, teče še po starih tirih. Vodja TOZD je v kočljivem položaju, ker ne more ničesar odločati. Vse je še odvisno od raznih referentov. Sedaj je v razpravi pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in ko bo ta sprejet, se bodo razmere počasi uredile. Kljub vsemu pa ima naša TOZD lepo sodelovanje s prodajo in trgovskimi potniki. Menim, da so ljudje še premalo osveščeni, da je TOŽD baza vsega in da morajo od tod izhajati razni predlogi in priporočila organom upravljanja. Doslej pa je ravno obratno. Predloge in priporočila za gospodarjenje v TOZD dajeta večinoma poslovni odbor in delavski svet.
Prepričan sem, da se bo vse uredilo postopoma in načrtno in da bodo naše TOZD postale res to, kar morajo po ustavi in zakonih biti.11
Dolgoletni delavec Franc Belak pa nam je v razgovoru povedal: »Zelo si prizadevamo, da bi dosegli najboljše uspehe v našem gospodarjenju. Doslej smo premagovali vse težave in tako jih bomo tudi v bodoče.11
»Tako naša TOZD in druge so sprejele svoje statute in še nekatere druge akte, kar pa ne pomeni, da že delujejo v skladu z ustavo.11
»Zaenkrat še marsikaj teče po starih tirih, toda s postopnim uvajanjem pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki bo sprejet, se bodo razmere izboljšale.11
»Naša delitev osebnega dohodka kot vsi vemo, ni še urejena tako kot si želimo. Postaviti bomo morali namesto zastarelih kriterijev nove, take, ki bodo zares omogočali nagrajevanje po dejansko opravljenem delu. Ko bomo to storili, nam bo mnogo lažje in tudi večje gospodarske uspehe bomo dosegli.11
Z delavcem Stankom Hrovatičem smo se pogovarjali ha njegovem delovnem mestu pri stiskalnici. Kot član delavskega sveta TOZD nam je povedal naslednje: »Delegatski sistem sc le počasi in postopoma uveljavlja. Pred sejo delavskega sveta sc vedno pogovorimo z delovnimi- skupinam’'
Rafko Kavčič.
RAZPIS
Združeno podjetje ISKRA — Skupnč službe Ljubljana, Trg revolucije 1. po ponudbi temeljnim organizacijam združenega dela razpisuje na dan 22. 11. 1974 ob 8. uri v XI. etaži PPC na Trgu revolucije 1 v Ljubljani prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
A.
1 pisalni stroj TOPS S-3 št. 18802 1 pisalni stroj Optima št. 357177 1 pisalni stroj TOPS S-3 št. 022901 1 pisalni stroj TOPS S-3 št. 036521 1 pisalni stroj Biser št. 113136 1 pisalni stroj Rheinmetall št. 197427 1 pisalni stroj TOPS S-3 št. 021623 „
1 pisalni stroj TOPS S-3 št. 023071 1 rač. stroj Zagreb št. 15666 (mlinček)
Izklicna cena za pisalne stroje je 200,00 din, za računski stroj pa 30,00 din. Vsi stroji so kot rabljeni amortizirani. Stroji se nahajajo v XII. etaži PPC v Ljubljani (Vidmar Zdenka).
B.
1 osebni avtomobil Zastava 125 PZ, z odjavljeno registracijo in v nevoznem stanju; cena po dogovoru. Vozilo se nahaja v Kranju pred stavbo Šolskega centra ISKRA.
Ogled pisarniških strojev je eno uro pred pričetkom prodaje, dočim ogled osebnega avtomobila ni časovno omejen.
Prodaja za TOZD bo od 8.-9. ure. Zastopniki za nakup zainteresiranih TOZD se morajo izkazati s pooblastilom svoje TOZD.
V kolikor katero od navedenih osnovnih sredstev ne bo prodano TOZD, bo pod istimi pogoji od 9,30 do 10,30 prodaja fizičnim osebam-
Komisija za prodajo osnovnih sredstev Skupnih služb
kaj menijo o gospodarskih problemih, ki bodo obravnavani na seji. Tako lažje povem na seji mnenje sodelavcev. Če bomo pošteno zavihali rokave, vsi brez izjeme, bomo lahko v letošnjem letu dosegli dobre gospodarske rezultate. To moramo storiti vsi brez izjeme. Žal so pri nas tudi lenuhi, čeprav jih je malo. Mislim, da samoupravljanje ne sme trpeti lenuhov in pohajačev. V bodoče bomo morali bolje urediti naš sistem nagrajevanja. Tisti, ki ne opravi določenega dela in pohajkuje med delovnim časom, ne more biti plačan tako, kot tisti, ki da vse' moči od sebe za večjo storilnost dela in do zadnje sekunde izkoristi svoj delovni čas, da dobro opravi svoje delo in čimveč naredi.11
Posebno pozornost posvečajo v tej TOZD varnosti pri delu. Številni mali in veliki stroji in razne naprave, čeprav zavarovane, pogojujejo marsikatero nezgodo. Varnostni tehnik v TOZD Vlado Pratnemer nas je seznanil z nekaterimi podatki. V septembru sc je lažje poškodovalo deset delavcev in delavk. Od januarja do septembra je bilo skupaj poškodovanih 88 oseb. Od tega 72 lažje, eden težje, 15 pa se jih je poškodovalo na poti na delo.
Ugotovljeno je, da se delavci poškodujejo na poti na delo in z dela največ zaradi lastne neprevidnosti. V večini primerov ne upoštevajo cestno
prometnih predpisov. Prav te PP" škodbe pa najbolj bremenijo TOZV-ker odpade več kot 35 procente izgubljenih delovnih dni zaradi njijJ: Poleg poškodb, zaradi katerih so delavci v bolniškem staležu, odpap na eno poškodbo pri delu 16 delovn ^ dni, na poškodbo na poti na delo ah dela pa 30 delovnih dni.
Delavci v naši TOZD, pravi te ' Pratnemer, bodo morali bolje upo» ^ vati navodila o vafnem delu in cest prometne predpise, če hočejo sarn sebi dobro. Izgubljeni delovni dnev* v proizvodnji in denarju ^rep^
vounjr m uenagu poznajo. Mnogo je poškodb, ki b'
lahko preprečili v dobro sebi
tozd.	u
Slej ko prej bo potrebno v inter
vseh članov TOZD in v interesu
brega gospodarjenja, vsem, ki n!^ pripravljeni sodelovati v prizadevanj
za uveljavitev nujno potrebneg
lovnega reda in discipline, odkri povedati resnico in zoper njih uk pati v smislu obstoječih zakons določil in samoupravnih predpisov-
Ob našem zaključku pa kljub vse^ odkritim besedam, ki so nam j>h P vedah delavci te TOZD, lahko ^ če mo, da dobro gospodarijo in z bodo tako kot doslej uspeli v skla,.k0 njihovimi načrti. Želimo jim vel
uspeha pri njihovem prizadevanju-^
Sklepi 6. seje predsedstva skupščine ZP Iskra
(29. OKTOBRA 1974)
Predsedstvo ugotavlja, da so akcijski odbori predvidenih delovnih organizacij — branž, formirani ter, da delujejo v skladu s prejeto nalogo — vodenja akcije in priprav za sprejetje končnih sklepov o organiziranosti ISKRE po bran-žnem načelu.
Akcijski odbori so imenovali v okviru posameznih branž delovne teame oz. komisije po posameznih področjih (programsko razvojno, komercialno, finančno, organizacijsko, za področje splošnih in samoupravnih zadev).
Predsedstvo ugotavlja na osnovi poročil predsednikov akcijskih odborov ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, da delo poteka v glavnem v skladu s predlogom reorganizacije in v predvidenih rokih.
Pomembnejši pojavi, ki odstopajo °d začrtane smeri reorganizacije, so predvsem:
~ v tendenci združevanja TOZD ISKRE na določenih regijah Slovenije ne po principu bran-žne pripadnosti, temveč regionalnem načelu (primer Dolenjska),
~ poizkus oblikovati mimo predloženega koncepta novo bran-žno organizacijo, ki naj bi jo tvorile nekatere temeljne organizacije iz branže telekomunikacij (TEN, Horjul, del IRI),
~ pogojevanje povezovanja v branžo posameznih TOZD z lastnim žirti računom,
tendence, da se v posameznih delovnih organizacijah, ki sedaj v svojem sestavu nimajo TOZD, le-te organizirajo pred vključitvijo v branžo in poizkus, da se na ta način v branži pridobi neki izjemni status ~ poleg tega se pojavlja vrsta vprašanj organizacijskega in poslovnega sistema, ki pa ne ogrožajo realizacijo smernic reorganizacije ZP in gre bolj za rešitve, ki jih v okviru reorganizacije sprejemajo znotraj branž, oz. gre še za nezadostno definirane funkcije (poslovanje z interrto banko, odnos delovne skupnosti ZP do TOZD v pogledu financiranja njihove dejavnosti), kot poseben problem, ki pa je v. bistvu v nepopolni in nezadostni informiranosti delavcev IRI in delno IC, v pogledu njihovega bodočega delovanja, ustrezne zaposlitve itd.
redsedstvo Skupščine na osnovi Zgoraj navedenih ugotovitev meni, a ne smemo izgubiti iz vida osnov-
nih ciljev, ki jih prinaša reorganizacija ISKRE po branžnem načelu in dopustiti, da bi obrobni pojavi lahko ogrožali pravočasno izvedbo reorganizacije ISKRE kot celote. Tendence regionalnega povezovanja TOZD so v popolnem nasprotju z Iskrinim konceptom branžnega povezovanja.
Na posvetovanju na Centralnem komiteju ZKS dne 6. 11. s predstavniki sekretarjev ZK občinskih in medobčinskih komitejev Slove* nije, bo predočen koncept Iskrine reorganizacije, njenega poslovnega in samoupravnega koncepta razvoja, posebej pa bo razčiščeno vprašanje tendenc regionalnega povezovanja TOZD ZP ISKRE. Predsedstvo prav tako meni, da proces formiranja TOZD v delovnih organizacijah, ki do sedaj v svojem sestavu niso organizirale TOZD, ne sme biti ovira za pravočasno, ali vsebinsko izvedbo reorganizacije ISKRE kot celote.
Zato predsedstvo meni, da je . osnovna naloga, reorganizacija ISKRE v skladu s predlogom; proces ustanavljanja novih TOZD ne sme onemogočati, ali zavlačevati reorganizacijo ISKRE kot celote. Ta proces lahko poteka sočasno, oz. že v okviru nove delovne enote - branže.
Predsedstvo ocenjuje tendenco po formiranju dela branže telekomunikacij v samostojno branžo, kot akcijo, ki v bistvu odstopa od predloga reorganizacije ISKRE in pomeni resno nevarnost za celotno reorganizacijo ISKRE, predvsem pa za pravočasno izvedbo branžnega povezovanja ISKRE.
Vprašanje žiro računov ni vprašanje razpolaganja z dohodkom, temveč vprašanje, ki zadeva le tehniko finančnega poslovanja. Predsedstvo predlaga poslovodnim organom, da s pristojnimi repu-bUškimi organi in bančnimi institucijami kompleksno obravnava problem finančne funkcije v ZP in njene interne banke in v zvezi s tem vprašanje žiro računov v ISKRI oz. posameznih TOZD. Predsedstvo skupščine kot akcijski odbor Združenega podjetja, zadolžuje akcijske odbore branž, da z vso odgovornostjo, delujejo za vsebinsko in pravočasno izvedbo reorganizacije ISKRE kot celote. Predsedstvo skupščine poziva tudi vse ostale odgovorne poslovodne in družbenopohtične organe, da se maksimalno angažirajo pri realizaciji predloga reorganizacije ISKRE. V zvezi s sklepom DS SOZD o . zasnovah programsko-poslovne usmeritve SOZD, naj člani predsed-
stva svoje pripombe dostavijo sekretariatu skupščine ZP.
Stališča poslovodnega odbora ZP ISKRA in pripombe članov predsedstva bo predsedstvo posredovalo poslovodnemu odboru SOZD v končno oblikovanje predloga. Predsedstvo skupščine v celoti podpira informacijo Koordinacijski komisiji IK CK ZKS za izvajanje ustavnih določil, da se registracija ZP ISKRA na osnovi nove branžne organiziranosti, opravi v prvem četrtletju leta 1975.
Poleg predsednika Komisije za družbenopolitični sistem in samoupravljanje CK ZKS tov. Toša in predsednika Gospodarskega sodišča dr. Poliča, naj se o vlogi obvesti še SDK.
Predsedstvo skupščine se strinja s predlogom predsednika Vladimira Logarja, da se predvidi 6. seja skupščine ZP ISKRA v sredi meseca decembra, s predvidenim dnevnim redom:
1)	Poročilo o poslovanju ZP ISKRA z oceno realizacije do konca letošnjega leta;
2)	Program za skupne dejavnosti in skupne službe ZP ISKRA;
3)	Obravnava oz. sprejemanje aktov — sporazumov o reorganizaciji ISKRE.
Skupnim službam ZP se naroča, da pravočasno, to je do konca meseca novembra, pripravijo ustrezne materiale za predvideni dnevni red skupščine ZP.
Dejavnost aktiva invalidov Elektromehanike
Dovolj časa je preteklo, da je v Elektromehaniki zaživel aktiv invalidov. No, to se nam je uresničilo v letošnjem letu. Da pa bi vedeli, kako naš aktiv dela in s čim se bo predvsem ukvarjal, sem se o tem želel informirati sam, enako pa vse ostale invalide Elektromehanike Kranj pri Konradu Pavliju, predsedniku aktiva.
„Naš aktiv seje predvsem zavzel za preventivno zaščito invalidov, zato smo organizirali razgovor s socialno delavko tov. Zinko Jenko in z direktorjem obratne- ambulante dr. Capuder Milanom. Razgovor se je nanašal na naš predlog, da bi vsi invalidi Elektromehanike imeli vsakoletni sistematični pregled (razgovor) pri svojem zdravniku. Ta bi ugotovil, kakšno je zdravstveno ali psihično stanje njegovega varovanca, invalida. Tako bi zdravnik že takoj lahko dal mnenje, kako pomagati invalidu. Istočasno pa bi lahko dal tudi že predlog pristojnim organom v samih TOZD, katerega invalida je potrebno poslati
d 17. do 29. septembra letos je Iskra sodelovala na II. MEDNARODNEM VELESEJMU V TEHERANU. Razstavljali idr yelc>ten program telefonije, kontaktorje, releje, merilne instrumente, televizorje, kondenzatorje, gospodinjske aparate r%*se jugoslovanske razstavljalce, ki jih ni bilo malo, je sejem pripravil Jugoslavija Public iz Beograda.
ZuZ..RO“ sta na prireditvi zastopala tov. Sonja KOSOROG in Janez VIDMAR, sodelavca izvozne direkcije, TOZD Razi!!al trgovina K" Številni kupci so največ povpraševali po telefonskih centralah, telefonih, kontaktorjih in drugem. pQno ls ‘tl bomo morali o cenah merilnih instrumentov in kondenzatorjev, za katere ni bilo zanimanje nič manjše. vno smo se namreč soočili z dejstvom, da so naše cene previsoke in da z niimi ne bomo mogli prodreti na to tržišče.
na razna klimatska in druga zdravljenja. Tako bi 00 sindikata dobile resnično sliko o potrebnosti pomoči invalidu. Enako pa bi zdravnik laže izbral tudi hujše primere, ki pa bi jih preko zdravstvenih komisij pošiljali v razne stacionarne ali klimatske ustanove na zdravljenje. Tako ne bi več prihajalo do primerov, da v eni izmed TOZD pošljejo npr. na morje nekoga, ki ni tega toliko potreben, invalid z majhno plačo, ki je vzrok bolezni, pa je ostal doma brez možnosti oddiha. Ta naš predlog je dr. Capuder podprl in izjavil, da bo vsestransko pomagal, da bo to tudi resnično potekalo tako kot je zamišljeno. Upamo, da samo pri zamisli ne bo ostalo in da se bodo z novim letom tudi nam invalidom odprle nove možnosti, saj nam bo tovarna zagotovila tudi sredstva za izvedbo našega programa. Tako upamo, da ne bo med nami nobenega invalida, ki bi mu bolezen napredovala nekontrolirano in bi ga tako doletela prezgodnja upokojitev.
V preteklosti je imelo društvo invahdov Kranj sestanek pri Obč. konferenci SZDL Kranj, kjer smo obravnavali ves akcijski program dela aktivov v OZD in na terenu. Poudarjeno je, da moramo vso socialno in humanitarno problematiko reševati z zakoni, ki so zagotovljeni po ustavi in po sklepih zadnjih kongresov ZK. Vsekakor pa bo v veliki meri potrebna pomoč vseh družbenopolitičnih organizacij.
Naš aktiv pa ne bo skrbel samo za sistematsko in usklajeno zaščito invalida, ampak tudi za družbeno in kulturno življenje. To je v preteklosti že dokazal, saj je bilo na področju aktiva „ISKRE“ ali v sklopu z društvom v Kranju organiziranih več izletov in srečanj. To pa bo mogoče nadaljevati samo s pomočjo vseh zainteresiranih za zdravo počutje invalidov v tovarni. Naša želja je, da take aktive ustanovimo po vseh OZD v okviru ISKRE
Franc Šenk
Sprašujejo za vas
Zamislil sem se nad dnevi, ki sem jih preživel na praksah po različnih delovnih kolektivih. Težave so tam vedno drugačne kot pa v šolskih klopeh. Odlikuje in žene nas večna želja po tem, da bi se nečesa naučili, nečesa, kar je novo in pomeni naš napredek. Pa pomislimo na pregovor in ga malo preoblikujmo. Sebi v prid! „Na tujih napakah se učimo."
Za ta sestavek so še drugi razlogi, ki mi nalagajo obveznost do pisanja. Omenil bi, da sem študent elektrotehnike in sem tudi jaz kaj malega že slišal o programiranju. Muči me namreč vprašanje, kako lahko nastane napaka v programu za izračun štipendij in te napake ni mogoče odpraviti pravočasno? Želel bi nekakšen zapis o načinu obdelave, o problemih na programu, ali stroju, ne pa samo skopega obvestila, da pač štipendije ne bo.
K razmišljanju o tem pa me je slednjič prisililo tudi finančno stanje. Mesec oktober je čas začetka šolanja in vsak ve, koliko denarja gre takrat že samo za papir, da ne govorimo o drugih izdatkih, kot so knjige, šestila in peresa. Pa kaj pletem, saj je to že vsakdo izkusil. Prepričan pa sem, da bo odgovor zanimiv tudi za druge. Zelo malo je namreč slišati o obdelavi podatkov v ZP Iskra. To je veja znanosti, ki je bila najbolj, podvržena razvoju tehnike in novih spoznanj.
—S.G.—
DOPISOJlt V ISKRO
V___________________
-------;-----------------------N
Sodobna preusmeritev
(HUMORESKA Z GRENKIM PRIOKUSOM)
Direktor manjše TOZD v našem združenju je kadil cigareto za cigareto. 'V takih trenutkih je imel navado gladiti in mečkati svoj nos.
- Kako, da ne moremo najti človeka, ki bi prevzel vodstvo ODDELKA? Plača je dobra. Sodelavci prav tako ... Ne! Moramo ga najti.
Ko je tako premišljeval, je v sobo stopil tehnolog. Ves zadihan je bil Pa vesel tudi:
„Našel sem človeka, ki je pripravljen prevzeti ODDELEK. Inženir je. Diplomirani. Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da je še kar sposoben, čeprav je mlad.1*
Direktorju je bilo toplo pri srcu. Vrnila se mu je njegova samozavest.
„Ima samo eno skromno željo," je nadaljeval tehnolog. „Ženo bi mu morali zaposliti. Izučena je za frizerko z nekaj meseci prakse. Res ne vem, kaj naj bi z njo počeli v kovinski industriji? “
»Frizerka? “ jc zaskrbelo direktorja. »Frizerke pa res ne rabimo. Veš, kaj . . . Dali jo bomo v kontrolo. Kot frizerka gotovo dobro vidi. Ce hočemo dobiti človeka v ODDELEK, potlej moramo nekaj tudi žrtvovati."
Minilo je nekaj dni in inženir M. je prišel na razgovor k direktorju. Prišel pa ni sam, pač pa je s seboj pripeljal svojo lepo ženo.
Kaj hitro so se dogovorili glede ODDELKA. Direktor je precej govoril, inž. M. precej manj. Kar hitro je bil za to, da prevzame ODDELEK. Precej več težav je bilo z gospo M. Zdaj je ona veliko govorila in direktor jo je le bolj poslušal. Govorila je tekoče, v istem tonu, kot da sta v frizeriji in mu krajša čas s tem, da mu nekaj pripoveduje, medtem ko mu pere glavo.
»Določili smo vam delo v kontroli," je rekel direktor, da bi prekinil njeno govorjenje.
»Kontroli? Je tam delo čisto? V časopistu sem brala, da je to zelo pomembno delo. Kakšno pa jc kaj okolje? Je čisto? Pa ljudje? Veste, ne morem delati z ljudmi, ki. ..“
Še in še je govorila bivša frizerka, zdaj kontrolorka, tovarišica M. In še bi govorila, če se direktor ne bi domislil, da bi bilo dobro ta pomembni trenutek proslaviti v bližnji gostilni z obvezno udeležbo novo zaposlenega zakonskega para.
Tovariš inženir je pričel z vodstvenim delom v ODDELKU, tovarišica M. pav kontroli. Nekaj dni je mirno pregledovala posamezne izdelke in videti je bilo, da bo kar dobra delavka. Toda, ni
minil mesec, ko se je spravila na preddelavca in mu pričela očitati raznorazne pomanjkljivosti. Nekaj takih, resničnih, in precej več neresničnih. Ker je imel preddelavec slabe živce, je dal odpoved na svoje delovno mesto. Za preddelavko v kontroli so določili bivšo frizerko, tovarišico M.
Skoraj mesec dni je bila zadovoljna na novem delovnem mestu. A le toliko in nič več. Zdaj se je s svojim jezikom spravila nad vodjo oddelka kontrole. Pričela je celo zbirati podpise, češ daje nesposoben. Nekajkrat se je oglasila pri direktorju in mu marsikaj povedala o ažurnosti njegovega dela.
Vodja kontrole ni vedel, kaj mu je storiti. Nekajkrat se je očetovsko, pa zopet na njeni ravni, pomenil z M., zdaj preddelavko v kontroli, a ker je bilo poslej še slabše, se je je pričel izogibati. Premišljeval je tudi o tem, da bi dal odpoved na svoje delovno mesto, a se je spomnil, da že prek 20 let dela v tej tovarnici, da je le malo zaščiten in tudi na svoje nepreskrbljene tri otroke je pomislil.
Tovarišica M. pa je z intrigiranjem nadaljevala. Tega se je dodobra naučila v kratkem stažu na prejšnjem delu in zdaj je to prenesla tudi v oddelek kontrole™
Ker z vodjo kontrole ni imela posebne sreče, se je zdaj lotila šefa oddelka priprave dela. Tudi zanj je našla kup pomanjkljivosti. Kdorkoli jo je bil voljan poslušati, mu jc pripovedovala o vodji priprave dela, češ, saj nam bo še tovarno »zafural", tako čudne so njegove odločitve.
Čas pa teče in nič ne reče.
Bivša frizerka, zdaj preddelavka v kontroli, tovarišica M. je vnesla med kolektiv - kup zmede. Pa ne samo med kolektiv. Precej negotovosti je tudi v ljudeh, ki imajo s tem kolektivom le poslovne stike. Na uho jim je prišlo marsikaj. Kako le more biti vse tako narobe v tej tovarnici, se Čudijo.
Tovarišica M. pa ne miruje. Zdaj se je lotila še direktoija. Razno-razni forumi so že obveščeni o direktorjevi nesposobnosti.
Zdaj direktor ^pet kadi cigareto za cigareto. Jezen je na tehnologa, ki mu je priporočil inženirja M.,, ki ni tako sposoben, kot so mu ga opisovali. In še bolj je jezen na njegovo ženo, nekdanjo frizerko in zdaj preddelavko v kontroli, ki je svojo frizersko miselnost in navade prenesla tudi v tovarniške prostore.
Direktor kadi cigareto za cigareto, pri tem pa gladi in mečka svoj nos. A kaj bo potlej, ko bo začela kritizirati še njegov nos in število pokajenih cigaret ...?	p_G.
Uspel šahovski
turnir
V soboto, 9. t.m., so šahisti Iskre imeli v moderni menzi tovarne telekomunikacij na Laborah v Kranju II. hitropotezni šahovski turnir za prvenstvo Iskre. Prireditev je ob skrbni organizaciji uspela, ni pa uspela glede na udeležbo šahistov iz delovnih organizacij ZP. Na prvenstvu je namreč, kljub zadostni propagandi, so-
delovalo skupno le 31 tekmovalcev, čeprav vemo, da je v našem podjetju precej več solidnih šahistov.
Temu je bilo predvsem krivo dejstvo, da je bil v dobršnem delu naših delovnih organizacij ta dan delovni dan, kar je razumljivo moralo vplivati na število udeležencev prvenstva. Pri organizaciji takšnih prireditev bi v bodoče kazalo pravočasno preveriti, kako je s prostimi sobotami, ali pa tekmovanja celo organizirati v nedeljo.
Turnirje potekal v izredni zbranosti udeležencev.
Najbolje uvrščeni: Stane Pertinač (EMO), Jože Kerec (IRI) in Vito Sonkal (Iskra Commerce).
ŠPORTNE IGRE
Komisijaorganizacijskegaodbora za izvedbo VIII. ženskih športnih iger ObSS Kranj v veleslalomu je imela pod predsedstvom Jaka Vehovca svojo prvo sejo. Glavni zaključki seje so naslednji:
1.	VIII. zimskošportne igre ObSS Kranj bodo (predvidoma) 15. in 16. februarja 1975 v Mojstrani.
2.	Pokrovitelj iger je „Elektro - Gorenjska"
3.	Število tekmovalnih kategorij ostane isto kot lani (11). Novost: tekmovanja se bodo lahko udeležili tudi upokojenci, seveda vsak v svoji starostni kategoriji.
4.	O celotnem tekmovanju naj se posname 15—25 minutni barvni 16 mm film (ev. 8 mm).
5.	Komisija predlaga ObSS, da se za to tekmovanje uvede Startnina za vsakega prijavljenega tekmovalca, ki jo. organizacija dobi povrnjeno za toliko prijavljencev, kolikor se jih tekmovanja tudi dejansko udeleži.
Teh pet prehminarnih sklepov objavljamo pač zato, da bi se posamezne sindikalne podružnice lahko že danes pričele pripravljati na to tekmovanje, ki naj postane resnično množično (in ne samo po prijavah!) Tudi datum izvedbe je pomemben — in bi bilo že danes potrebno vplivati na odgovorne faktorje po posameznih podjetjih, da bi bila sobota 15. 2. 1975 prost dan!
O poteku priprav vas bomo sproti in pravočasno obveščali.
PISMO UREDNIKU
Tovariš urednik!
V začetku tega leta je bil naš delavski svet v Velenju na obisku pri delavskem svetu ZP „Gorenje“. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni, o tem je pisala tudi ,,Iskra". Takrat pa smo povabili tovariše iz Gorenja, da naj tudi oni kdaj obiščejo našo tovarno Elektromehaniko v Kranju. Obljubili so, pa niso prišli, mi smo urgirali in spraševali za razloge njihove abstinence, pa so nam zatrdili, da ni nobenih razlogov in spet obljubili, da bodo prišli, vendar do današnjega dne ni bilo v Kranju ne naših gostov ne pojasnila, zakaj tako dolgo odlašajo in zakaj jim ni mogoče držati svojih obljub. Kaj meniš, kdo jim brani priti v Kranj, saj vendar tak obisk ni tako zahteven, da bi se morali nanj pripravljati kar pol leta ali več.
Tovariš urednik, Ti Gorenjčane gotovo bolj poznaš, saj imaš najbrž, več stikov, posebno sedaj, ko smo
Iskra in Gorenje v eni SOZD, kaj meniš, kje so razlogi, da je moral DS že večkrat prelomiti svojo dano obljubo.
Tvoj J. N., Kranj
ODGOVOR UREDNIŠTVA
Z Gorenjčani je nekam težko pri v stik, to je naša ugotovitev. Že vet krat smo tudi mi poskušali vzpostavi kontakte; naš uredniški odbor je žcl< obiskati Velenje in tovarno Gorenje Velenju, da bi naše bralce lahko ks najbolj avtentično seznanili o delu i življenju tega v Sloveniji in Jugoslavi zelo znanega kolektiva — vendar nat to še ni uspelo, zato tudi v ..Iskri" š nismo objavili nobenega lovrstneg članka, pa čeprav bi to še tako rad
Tako kot mi ne bomo vrgli puške koruzo, svetujemo tudi vam, D Elektromehanike ■<- kajti „kdor čak
dočaka"!	..	,
Po/.dra
Igor Slave
Udeleženci letošnjega šahovskega hitropoteznega turnirja v Kranju.
Bodi že kakorkoli, organizatorji so imeli zadoščenje, saj je kljub sorazmerno skromni udeležbi turnir za prvenstvo Iskre, dobro uspeh Bilo je celo tudi nekaj presenečenj, ki so prav gotovo vplivala na končni vrstni red tekmovalcev. Tekmovalci so v približno petih urah zagrizenih bojev odigrali dokaj lepo število partij, pri tem pa dosegli naslednji vrstni red: 1. Jože Kerec (IRI), 8 točk; 2. Vito Šoukal (Iskra Commerce), 6,5 točk; 3. Stane Pertinač (EMO), 6,5 točk; 4. Janez Kumše (I. C.), 6; 5. Brane Deželak (Elektromehanika), 5 točk; 6. Pavle Sešek (Aparati), 4 točk; 7.-8. Bogdan Brezigar (Aparati) in Leopold Gafie (I.C.) po 3,5 točk; 9,-10. Miha Šmid in Alojz Mezek (oba Elektromehanika); 11. Anton Jerina (IRI), 12—15. Martin Brce in Lojze Deželak (oba Elektromehanika), Jože Colarič, Franc Šiško (oba TOZD Upori), 16. Jože Kerin (Elektromehanika), 17. Ivan Rebolj (Elektromehanika), 18,—19. Lado Anžur in Boris Vrhovec (oba Aparati), 20. Vinko Zorman (Elektromehanika), 21. Spasoje Kosa-rič (Aparati), 22. Alojz Blaznik (Elektromehanika, 23. Milan Bulič (Elektromehanika, 24-25. Lojze Furlan (Aparati) in Janez Taborne (IRI), 26. Karl Kmetec (Elektromehanika), 27. Anica Jeraj (IRI), 28. Franc Žičkar (TOZD Upori), 29. Bernard Velkavrh (Elektronika), 30. Avgust Kavčič in 31. Ivan Čarman (oba Elektromehanika).
'	-C-
KOROZIJSKA ZAŠČITA ZA JEKLENE MOSTOVE
Pred kratkim so v Braziliji izročili svojemu namenu enega najdaljših mostov sveta in sicer 13 km dolgi most Ponte Presidente Costa e Silva,
ki veže mesti Rio de Janeiro in Ni-teroi.
Jekleni deli mostu so zaščiteni proti koroziji s premazom na osnovi antikorozijskega zaščitnega pigmenta ONCOR M50. Belgijska firma Oncor
S.	A./N.V. je dala podatke, da so
porabili za zaščito mostu 100 ton
njenega zaščitnega sredstva , proti koroziji ONCOR M 50. Strokovnjaki te firme so na podlagi dvajsetletnih izkušenj pri delu mnenja, da je za zaščito jekla, ki je izpostavljeno atmosferskim neprilikam ustrezen sistem ..zaščite v globino".
Tako ima ta sistem kot osnovo klasično 50 milimikronov hitro sušečo debelo osnovno plast, nato pride premazni sistem iz treh plasti: osnovna in vmesna plast po 45 milimikronov debelega premera ONCOR M 50 z lanenim oljem in alkidnimi smolami in zgornja plast za kritje, t.j. 30 milimikronov debela plast ONCOR M 50 z lanenim oljem in alkidnimi smolami.
Za ta most so porabili več deset tisoč ton jekla, poleg tega, da je najdaljši most v južni Ameriki, je tudi najdaljša, prosto viseča, predalčna konstrukcija na svetu	. g q
Fachberichte f. Oberllacchentechnik,
1974/5
ISKRA glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente, Kranj Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik- Igor Slavec, odgovorni urednik Janez Sile Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Trg revolucijo št. 1, telefon: 324-061, int. 21-20 Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana
Osvojili 3204 m visoki Kitzsteinhorn
Slabo jesensko vreme je letos marsikomu prekrižalo načrte. Tako tudi nam planincem Elektromehanike.
Neizvedeni turi na Grossglocknerin Vrh nad Rovtami, opuščenih še nekaj drugih ter slabša udeležba na sicer izvedenih jesenskih izletih je rezultat jesenske turobe. Vzpon na Kočno npr. ni uspel zaradi goste megle in sneženja. Opustiti smo ga morali pri bivaku ISKRA. Vendar nam ni bilo posebno žal, ker smo se tu počutili domače in več pozornosti posvetili zavzetosti in delu naših veteranov. V vpisni knjigi, ki_je v bivaku, je na njeni prvi strani zapisano:
„Bivak ISKRA smo v letih 1951 in 1952 gradili alpinisti in planinci PD ISKRA. Naš namen je bil, da si z njim približamo gore in se vzgajamo v vedno bolj sposobne alpiniste, si v ostenjih Kočne pridobivamo znanja v gorskem reševanju, v Dolcih pa gojimo visokogorsko smučanje.
Izročamo ga v uporabo vsem gornikom in upamo, da bodo v tem predelu Kočne našli polno zadovoljstvo nad lepoto, ki jo nudijo naše gore.
(Upam, da to skromno posvetilo njim, tudi na tem mestu ne bo odveč).
Zaradi slabega vremena so bili tudi sobotni izleti, matičnega društva in programa „Občani Kranja hodijo v gore" okrnjeni in s tem prikrajšani tudi člani našega kolektiva.
No, Kitzsteinhorn, ki sicer ni bil v našem programu, je nekako nado-
Spored
Prešernovega
gledališča
TOREK, 19. 11. 1974 ob
19,30	- red: PREMIERSKI W. Shakespeare: ..OTHELLO" Gostuje Mestno gledališče ljubljansko
SREDA, 20. H. 1974 ob
19,30	red: KOLEKTIVI -SREDA
W. Shakespeare: „OTHELLO" Gostuje Mestno gledališče ljubljansko
ČETRTEK, 21. 11. 1974,ob
19,30	red: KOLEKTIVI-
ČETRTEK
W. Shakespeare: „OTHELLO" Gostuje Mestno gledališče ljubljansko
PETEK, 22. 11. 1974 ob
19,30	red: KOLEKTIVI
PETEK
W. Shakespeare: ..OTHELLO" Gostuje	Mestno gledališče
ljubljansko
SOBOTA, 23. 11. 1974 ob
19,30	- red:	KOLEKTI-
VI SOBOTA
W. Shakespeare: ,,OTHELLO" Gostuje Mestno gledališče ljubljansko
23. 11. 1974 ob 16. in 20. uri Svetina Povše: ..UKANA"
(70. ponovitev)
Gostovanje v Hrastniku
mestilo za Grossglockner, ki smo ga naknadno izbrali v njegovi bližini, kot lažjo varianto z namenom, da Grossglockner vidimo.	*
To se nam je povsem posrečilo. Ob čudovitem sončnem vremenu smo na 3204 m visokem vrhu Kitzsteinhorna celi dve uri opazovali naš neuresničen1 cilj Grossglockner pa tudi impozantno verigo Visokih Tur in številne visoke vrhove, kot so gross VenedigeC Klockerin, Viesbachhorn, slikovito Mooser jezero, Kapninsko dolino* prostranost nasploh in smučarske terene pod nami. Prav ti zadnji so vzbujali posebno pozornost. Na njih]6 * * * namreč preskušalo vrline smučanja del udeležencev našega izleta, kar m bilo najpomembneje. Številni smučarski objekti in njih veličine, kopa^ lišča, sauna, skratka razvitost in skrb za turizem so nam vtisnih poseben pečat. Primerjava z našimi slovenskim1 tovrstnimi objekti je skoraj nemogoča. Razkorak je prevelik tako v kvantiteti kot kvaliteti. Cene so tod za naše razmere precej visoke, ki pa pr°' gresivno padajo pri koriščenju objektov na daljša obdobja oz. za več dni.
VViz IV11	avdlUjam-Lit '
mer smo večkrat v mislih poleteli n naš Krvavec in preko Storžiča, Krai^ ske gore, Mojstrovke na Triglav in » drugam. Tudi sicer smo mislili n-povratek, seveda bolj samozavestni u bogatejši ter zavednejši državljan Jugoslavije in člani kolektiva ISKRp Pod večer smo se vsi, tako člani pla ninske kot smučarske sekcije, srečuj vrnili v dolino in skupaj nadaljeva pot v domovino. Planinci smo bili s posebno zadovoljni, saj je bil to dan ko smo osvojili tretji tritisočak, da c doživetju niti ne govorimo.

Ob nenadni smrti drage sestre PAVLE se iskreno zahvaljujem v56!1 sodelavkam in sodelavcem ter sind1 kalni organizaciji Iskre v Železnik111 posebno iz oddelka obdelovalnica z‘ izraze sožalja in poklonjeno cvetr Posebej zahvala za pomoč ob pogreb in zadnje spremstvo.»
Brat Polde z družin1
in ostalo sorodstv^
ZAHVALA
Ob boleči, nepričakovani izgub1 . najinega srčno ljubljenega moža in atka
FRANCIJA ŠILARJA «
se iz vsega srca zahvaljujeva za pon1 in izraze tihega sožalja sindikalni org nizaciji kolektiva ISKRE, sodelavce razvoja ATC, posebno Janezu Tvrdl) . sodelavcem vzdrževanja in dr. Capudru za njegovo dolgoletno ne8
in skrb-	uvala
Vsem iskrena11*
žal“io4i * * S.X>
ZAHVALA
Ob boječi izgubi dragega očeta
ALOJZA GOLMAJERJA v.
se iskreno zahvaljujeva vsem sode cem iz obrata ERO-TPD, P0,n0l„c orodjarne, GPP, SPD-TPD, Obran ^, ambulante in zobnega oddelka podarjena venca, izrečeno sožalj6 denarno pomoč ter spremstvo na | govi zadnji poti
hčerka Vi^
in si
in Ja11'