UUixrrTfrmtt«.., SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM! AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 25, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIU Za delavca in za delodajalca DROBNI VESTS IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) Poroča U. S. Employment Officc V Clevelandu in okolici je na Razpolago 2,600 raznih ženskih del v naslednjih industrijah: Se lahko učite v tovarni sestavljanja (assembly) raznih delov in obratovanja strojev. * Za izučene tovarniške delavke so na razpolago dela za sestavljanje električnih delov, za operatorice "bolt threading" strojev, coil winders, drill press °Peratorice, punch press, in druga lahka dela v sestavljanju. Za zavijanje in sortiranje: 100 ženskih se potrebuje za zavijanje kave, zdravil, makaronov, voščilnih kart, miznih pokrovov, ter za razno sortiranje i« zavijanje. * Dela v restavracijah in hote-''h za kuharice, pomočnice, za snažen je, za dela pri prezervi-ranju, pomivalke posode, cake|SKEM Jcers, pomočnice v kuhinji, pan-try girls, salad girls, steam stable girls. UREDNIK "PRIMORSKEGA DNEVNIKA' OBSOJEN. — V Trstu izdajajo komunisti j dnevnik z gornjim naslovom, ki i ima nalogo zagovarjati komunistično linijo in vsak korak Titove vlade. List je večkrat prinesel izmišljene stvari o zaveznikih in zavezniški upravi. Ker je zavezniška uprava demokratična, je postavila list pred sodišče. V Jugoslaviji bi bil list, ki bi kaj zapisal proti režimu, takoj ustavljen! Dne 3. julija je bil gori imenovani list obsojen radi obrekovanja na 200,000 lir. V slučaju neizterljivosti pa urednik Dušan Hreščak na šest mesecev zapora. List si je izmislil radi hujskanja, da so zavezniške oblasti mučile nekega zaprtega komunista čadeža. Izkazalo se je, da je bilo vse pisano samo, da se ljudi razburja in ni bilo na stvari prav nič resničnega. NOVE SLOVENSKE ŠOLSKE KNJIGE \TA PRIMOR-Zavezniška uprava v coni A skrbi za slovensko šol- stvo. V ta namen tudi izdaja in tiska potrebne slovenske knjige. V zadnjem času so izšle: "Prvi koraki" (abecednik), "Računi-1 ca," "Slovensko berilo," Učim se angleščine sam" in "Zgodovina slovenskega slovstva." MARŠALA TITA ČASTE KOT KAKEGA "CESARJA. — Nekaj čudnega je, da komunisti morajo izkazovati svojim voditeljem večjo čast kot se skazuje kakemu kralju ali cesarju. Ne mine dan, da ne bi komunističen list nekaj prinesel o Titu. Tako je "Ljudska pravica" posvečala glavni del svoje prve strani Titu in njegovemu bivanju na Slovenskem ves čas, ko je bival na Bledu kot kak naslednik jugoslovanskega kralja. Opisovali so njegovo vožnjo po blejskem jezeru, njegovo srečanje s komunističnimi poglavarji in kako je delil milosti. Pravtako je njegov izlet v nekdanja kraljevska lovišča v Kamniški Bistrici našel veliko prostora v ljubljanskih komunističnih listih. Razume se, da je _(Dalje na 2. strani) Hiša ga je z&pustila Iz Austell, (Ta. poročajo da .se je tam dvignil vrtinec v radiu. 200 čevljev in poškodoval več hiš in ena družina, je bila odpeljana v bolnišni-■ vo. Vrtinec je: uničil hišo William M. Wogdalla. Njega, soprogo in dva otroka so odpel jali v b o t u i š n i c o. Wood.aU je rekel, la še je bil ravnokar prebuail iz popoldanskega spanja in ko je stopil Kredi sobe, je videl, da ni več hiše nad i. jim. Velik oreh, ki je stal pred njegovo hišo pa je vihar odnesel 100 jar do v daleč. Woodall je pač dobro upal. Rusija se jezi nad ameriško armado v Kitajo m Islandiji Premier Stalin ne vidi nikakega vzroka vojne —— -................................ ............... n Ves svet naj sodeluje prž uravnavi in prizadevanjih za splošni mir med narodi, pravi Stalin, pa ne bo mogoče misliti na novo vojno. MONOPOL NAD ATOMSKO BOMBO NE BO j DRŽAL, KER BO VPORABA ISTE PREPOVEDANA Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice n i Novo službeno mesto— j Rev. J. A. Perko, S.M. je bil i prestavljen iz Daytona, kjer se je do sedaj nahajal na novo službeno mesto. Imenovan je I za ravnatelja St. James višje jšole. Njegov naslov je: Rev. J. A. Perko, S.M., principal, St. 1 James High School, 180 Fair i Oaks St., San Francisco, Cal. i j Prireditev Materinskega I kluba šole sv. Vida— London 24. sept. — Sovjetski premier Joseph Stalin jej Materinski klub šole, sv. Vi !rekel danes,'da ne vidi nikjer nobene nevarnosti ali povoda,P^edi nocoj prijetno zaba j za novo vojno, o kateri se že toliko govori. Obenem pa je tu-'di apeliral, da se uporabo atomske bombe proglasi kot nepo-stavno sredstvo v vojnem času. Stalin RUSI V BERLINU SO NAPADLI AMERIŠKO VOJAŠKO POLICIJO .Berlin. — Ameriška vojaška policijska patrulja v Berlinu je 'n [ opazila ruske vojake, ki so na-aieraval; odpeljat' iruk/ Patrulja je hotela to zabraniti, p i katero pa so ruski vojaki obvla- "ptrebuje se 160 žensk za ši- j dali z napetimi puškami. šele, ko je dospela druga patrulja sestoječa se iz Rusov in Amerikancev in je pričela streljati v zrak, so jo Rusi hitro od-kurili. Pravijo, da se ruski vojaki niso zavedali, da imaio^rec1 seboj ameriško vojaško policijo -o- Za dela v pralnicah je odprtih 55 dei t,ak0 za začetnice kakor za izučene. Tako za čekira-nie, flat work feeders, za zgi-kanje, markiranje, za ročno *trQjno likanje, /a 1 i k a n j e),-ra.lc in seamstresses. v®nje na b lind stitching, eroeh-ters, embroidery stroje, za ši-^anJe kožuhov, operatorice ple-Unih strojev, šivanje na stro-Je> za šivanje karpetov in za >okojnma veteranov je dosegla najvišjo vsoto / zgodovini Zed. držav šivan,]e. od- stavka pri Duquesne Light Co. paralizirala industrijo in promet Pittsburgh. — Včeraj so odšli stavko delavci v elektrarni na Pisarniška dela. Je sedaj Prtih precej mest, n. pr. ac-•^uivting clerks, operatorice bil-in bookkeeping strojev, ^.iigovodkinje, blagajničarke, c°mptometer operatorice, za sPlosna pisarniška dela, key Punch operatorice, mimeo-, Sraph in multgraph operator!-;Duquesne Light Co. in s tem Ce- stenogralfinje in strojepii-1 povzročili splošen zastoj v indu-ske in stock clerks. j stri j i tega mesta. Okrnjen jt " * I promet na poulični in mnoge to- . Dela za prodajalke. Odprtih! varne so morale prenehati s po-36 več mest v trgovinah v me-1 slovanjem. fu in okolici za prodajalke ob- Carnegie-Illmois zidarska lek. hišnih notrebščin in živil, korporacija je odpustila 1,500 Dalj i.l e več Zavijalke tlel ke del delavke a. v trgovinah za; delavcev. American Bridge Co splošna Je odpustila 2,500 ' Vsled pomanjkanja elektrike sc za za čekariqp, blagajničar- pisarniška dela. zaprli premogovnike in brez de la je 2,000 premogarjev.^Pro Za tehnične in profesionalne dukcija premoga pa je že padla Slavke. Za trenirane socialne 1 za 13'855 ton dnevno-Slavke, telovadne instruktori- Vsled stavke so tudi v nevar <*. učiteljice za šolo bolniških b°ln,lki J pitteburških bo v . I »ifiniAoh lj-ai + l r.r. V,/-. '/mUTnlrflU •veznic, glasbene učiteljice, sPectograph operatorice, poslo- vodkinje, soda fountain, strež-ice v restavracijah in knjižni Carke za medicinske rekorde. medicinske * protest pred varnostnim koncilom U. N. , Lake Success, N. Y. — Rusija se je te dni prvič pritožila pred varnostnim koncilom U. N. in udarila po ameriških armadah v Kitaju in Islandiji rekoč, da prihajajo protesti iz raznih krajev, zakaj se ameriško vojaštvo še vedno nahaja v omen jenih deželah. Andrei Gromyko,- ruski dele-Washington. — Izplačila po- gat in predsednik koncila je presoj nine vojnim veteranom stalno bral svoj devet strani dolg govor K/trabčajo. m sedaj naraščalo o U\i zad.-vi m pri 'direktno Sila krog $4,000,000 mese-1 »ledal ameriške in britske dele- rp , j I gate. V tem govoru je poudarjal, lako so dosegla ta izplaci- , -u • j » -i K i da prihaja vedno vec pritožb a v avgustu najvišjo vsoto v proti ameriškim, angleškim in zgodovini Zed. držav $125,000,-! avstralskim vojakom v krajih ,J fla jrau piše na 2gor. stiko z ruskimi zastopniki v jnj; naslov, upanju, da bi Španija sklenila Zadet od poulične— s Sovjetsko Rusijo trgovsko J V soboto večer je bil zadet odbo. Ker ima Rusija tako,0'1 poulične na E. 45 St. in St. Clair Ave. Michael Stevinovich po pogodbo že z Argentino, soj Španci polni upanja, da je ta-] ka pogodba mogoča tudi med njimi in Rusijo. Španiji je predvsem na tem, da bi dobila iz Rusije olje in gazolin, kajti generalissimo Franko namerava industrializirati deželo in s tem dati narodu boljši Standard življenja. Seveda se pri tem zanaša tudi na industrijce v Cataliniji in Baske. V ta namen je pripravljen Franko dati Baskom privilegije kot so jih vživali pred civilno vojno, da bodo pobirali sami svoje davke, a Madridu bi sta kaj podobnega omenjen dr- plačevali samo gotovo vsoto žavi kdaj nameravali, česar pa sedaj še ne morem trditi, da je bil to kdaj njih namen. Tudi dolgotrajno prijateljsko sodelovanje med Sovjetsko Rusijo Veteran dobil razporoko, žena plača $1,120 Cleveland, O. — Precej nena- iz 1033 E. 69 St. Nahaja se v Charity bolnišnici, in ima zlomljen nos in desno nogo in naj-brže tudi počeno lobanjo. Njegovo stanje je zelo resno. Odšla v samostan— Elizabeth Troha, hčerka Mr. in Mrs. Leopold Troha, 22031 Miller Ave., je odšla v samostan. Vstopila je v red uršu-link v Villa Angela. To je že druga hčerka te družine, ki si je izbrala redovni poklic. Obe hčerki redovnici sta članici dr. sv. Cirila in Metoda št. 191 K. •S. K. J. Članj jima želijo za-dovoljnosti in stanovitnosti v I njiju vzvišenem poklicu. I Poroka— J V soboto ob pol devetih se j bosta poročila v cerkvi Marije |Vnebovzete na Holmes Ave. mesečno in leta 1936 je bilo 851,-992 oseb, ki so prejemale $33,-' 000,000 mesečno iz tega pokojninskega sklada. I nišnicah, kajti če bo zmanjkalo elektrike, bodo s tem kritične prizadete živilske zaloge v hladli nikih in nad 6,000 bolnikov ne bo dobilo zdravniške postrežbe kot bi jo moralo, ker ne bo po . , , ... gonske sile za razne stroje v bol- velandu^ f ^nt " f" "ifinici. Stavkarji imajo več za-iz TPn v k Uradai htev in poleg tega tudi zvišanje -20 odttkov-^tenografsko delo v Washing-1.. . . "7 j t0»u. Zastopnik je Mr. Robert Vsled pomanjkanja vode Checkering, ki vam bo z vese-! SO zaprh sol dal vsa potrebna pojasni-1 sto otrok Roosevelt ljud- I ske šole je dobilo nepričakovane . p°leg teh navedenih del pa' počitnice vsled pomanjkanja vo-^ Oprtih še mnogo drugih del. de v vasi Willowick blizu Cleve-^glasite se v United States Em- §olski °dbor PraV1' da '!e J1 oyment Service, 1242 West pomanjkanje vode zato, ker jo ■Third Street. j porabijo preveč razne tovarne v Tukaj je nekaj primerov dru- okolici predmestja Willoughby. Sih del: screw machine tor' opera- ■u. setup men, packers, bolt mizarji, inštalerji furnezov, takers, boring mill operatorji,' mill-wrights, livarji, urarji itd. aoo I • 1 (ton n^rv ann ameriško vojaštvo v prijatelj- odnošajih z ljudmi na vseh postojankah in v sporazumu z vladami dotičnih dežel. Opoziciji napram Rusiji se je pridružil __ . , . v. ., ' tudi brazilski poslanec dr. Pedro V le u 1944 pa je število oseb y rekoč, da ni sedaj Iiaraf ii Lnnf kl 80v | niti enega ameriškega vojaka na jemale $41 000,000 mesečnoJ brazilskem ()Zemlju. Preteklo ix)letje pa je 1,513,58b _ _ osbe prejemalo $62,000,000 me-1 sečno; koncem preteklega mese- AkUUlOpOHianjKanjeIMSa srniennn9¥9i?'0sebs ^ občutno zadelo javne in $125,000,000. Tako znaša pokoj- . ,v J. nina vojnih veteranov iz II. sve- privatne DOlniSniCe tovne vojne do zdaj že $1,050,-j Pomanjkanje mesa v Cleve-000,000, dočirn znašajo pokojni- landu je tako veliko, da je ne veteranom vseh prejšnjih\ Cuyahoga okraju nad 5,000 bol-vojn Zed. držav $17,000,000,000.' nilcov v javnih in privatnih bol nišnicah že brez mesa. Nakupo-valci za te institucije pravijo, da so se mesne zaloge skrčile že na 15 odstotkov od normalne zaloge. V bolnišnicah ne morejo bol Poljedeljski! nikom Postreči z £ovedino- Pač pa to nadomeščajo s kuretino, ribami, sirom in jajci. Čfe se bo to nadaljevalo, je pričakovati, da bodo tudi delavci v raznih težkih industrijah prenehali z delom, če ne bodo dobili potrebnega mesa. Splošna zahteva klavničarjev, mesarjev in naroda sploh je, da vlada že skoraj preneha s kontrolo cen nad mesom in mesnimi izdelki. -o--— JAJEC BO VEDNO MANJ IN TUDI CENA BO VIŠJA V 1947 Washington. -department napoveduje da bo v, letu 1947 manj jajec in tudi ce-j na bo znatno višja. Pričakujejo, da bo produkcija jajec od 6 do 9 odstotkov nižja leta 1947 kot je bila letos, ker je' precejšnje pomanjkanje kokoši. Cena pa se bo" zvišala tudi zato, da bodo kokošjerejci dobili višjo ceno za jajca kot je.bila do sedaj v veljavi ,ker so do tega upravičeni, pravi poljedelski department. .. in zapadnimi demokracija- vadno razsodbo je podal ta. v ^ t ^ mi je mogoče kljub ideološkim' Samuel H. Silbert, ko je dal raz-™y J<«c. Nevesta je hčerka razi kam med njimi. Posebno pal poroko vojnemu veteranu in do-lMr' Mr" A"tho»-V Somrak iz še lahko utrdijo te prijateljske ločil, da mu mora žena plačati'1*10 K- 169 St" ženi"^ «in odnošaje politična in trgovska »1,120 ali pa iti v ječo. M«. Anton Jarc iz 19200 Or- sodelovanja med Anglijo in Sov-| Sodnik Silbert je rekel, da bo|n~IstOT1 jetsko Rusijo. Nikar ne dvomi- on skrbel, da bo žena gotovo pla- j te v mogočnost mirnega sodelo- cala svojemu možu ves denar, ki vanja, ker ni misliti, da bi se to ga je prejela v času, ko je bil on] zmanjšalo, ampak se bo še pove-j v vojaški službi, ali pa bo sedela čalo. Komunizem v eni deželi jej v ječi. pač mogoč, posebno v deželi kot J --o- je Sovjetska Rusija. Misel na'; Cena rižll se bo dvignila novo vojno vzbujajo le politični j Washington. — OPIA uradi in pojaški pustolovci, ki imajo.naznanja, da je dovolil zviša-mnogo poslušalcev tudi med pre- nje cene rižu in sicer za 1 do 2 prostim inarodom. centa pri funtu. NA KOREJI SO ODKRILI KOMUNISTIČNO ZAROTO PROTI AMERIŠKI OKUP. ARMADI SLOVENSKI BEGUNCI VAS PROSIJO POMOČI! Seoul. — Nek zaplenjen komunistični dokument je dokaz, da so komunisti na Koreji kovali zaroto, da preženejo ameriške okupacijske čete iz južne Koreje in da bi v istem času pozvali rdečo armado, ki drži severni del Koreje. Ameriške vojaške oblasti smatrajo zaplenjeni komunistični dokument kot uradni načrt za propagando in udar v septembru mesecu. Iz tega dokumenta je razvidno, da so komunisti imeli v načrtu več demonstracij in uporov na programu za ta mesec. Glavni namen komunistov pa je, da "bi prisilili Zed. države, da umaknejo svoje vojaštvo. Glavni udar proti okupacijski armadi je bil dolo čen za dan 8. septembra, za prvo obletnico pristanka ameriških Čet na Koreji. Toda ta načrt ko- Ave. Mlademu, paru želimo mnogo sreče v zakonskem stanu. -—o--- Iz raznih naselbin Brooklyn, N. Y. — Dne 11. sept. je vsled srčne hibe naglo umrl v bolnišnici Martin Hole-šek, star 60 let. Zapušča ženo, sina, poročeno hčer in dva vnuka. Cliff Mine, Pa. — Dne 8. sept. je umrla Mary Bogataj, rojena Nagode, stara 75 let, doma iz I Ilotederšice, odnosno iz žiberš. •i iški'^ ^ bivala osem let H ei s , pri hčeri. Tukaj zapušča sina, 1 dve hčeri, brata, sestro in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa tri hčere. . , . v., , Chicago. — Dne 7. sept. je po mumstov se m posrečil, ker so treh tedni bolezni umrla v cvet. ju mladosti Julia Cvetko, roje- Amerikanci dva dni poprej dobili v roke prej omenjeni dokument, ki je razkril komunistično zaroto. "Veliki štirje" se bodo preselili v Zed. države na Schiffler. Njen mož je "warrant officer" pri marinih i it je prihitel k njeni bolniški postelji s Kitajske. Joliet, 111. — Dne 30. avg. je Paris. — Zunanji ministri naglo umrla Marija Fabjan, sta-"velikih štirih" so se odločili, da ra 70 let, doma z Velike Poljane bo njih prihodnja seja v New pri škocjanu, Dolenjsko. Zadela Yorku potem, ko bo prekinjena jo je kap, ko je šla v cerkev. V mirovna konferenca 15. oktobra. Ameriki je bila od 1901. Tukaj Seja zunanjih ministrov se bo zapušča moža, tri sinove, dve vršila v novembru. hčeri in več sorodnikov. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 25, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) Gil? St. Clair Ave. HEndcrson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except (Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za. Ameriko ha leto $7.00; za Cleveland to Kanado po pošti za eno leto S8.00. Z: Ameriko pol leta $4.03; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Zn Ameriko četrt leta 12.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po razna&aidh: celo leto $7.00. pol leta $4.00. fistrfc leta $2.150. Posamezna i te vil In stane 6 centov. QTOBOREPTION RATES: United 8tateg $7.00 per year; Cleveland and Oaruwla by mall $8.00 per year. U. S. «4.iX) for S tacmth®. Cl*v«»iaucl »nd Caxtadn by mall $4.50 tor b months. O. a. $2.50 tor 3 mantfts. Cleveland *nd Canada by mall $2.75 tor 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier 07.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 6 cents ?acu. Entered as second-cle.«* matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879. ■ '83 No. 188 Wed., Sept. 25, 1946 Obsodba slovenskih katoličanov? V svetopisemski knjigi Pregovorov, v tej knjigi pre-iskušene modrosti, je značilna misel, da se je bati hlapca, ki naenkrat postane gospodar. Ni se ga bati zato. ker je posta! gospodar, ampak, ker se je prevzel. Tak hlapec danes gospodari nesrečni Jugoslaviji. Naselil se je v kraljevskem Belem dvoru na Dedinjah, tam gosti svoje goste, sam je in pije in se hitro debeli, oblači vedno nove uniforme, obeša nanje odlikovanja kot nemški maršal Goering. Ko se Tito naveliča Dedinj gre na letovišče na Bled, na lov v Kamniško Bistrico ... Iz kraljevskih dvoran tiransko diktira svojo voljo ubogi raji kot kak orientalski sultan. Ko si upa Dragoljub Jovanovič to zapravljanje ljudskega denarja v beraški Jugoslaviji obsoditi in to diktaturo kritizirati, zadivja nad njim vsa vihra tajne policije in vsi opričniki novega gospodarja se zapode proti njemu in ga vržejo iz javnega življenja . . . Gorje deželi, ki jo vlada hlapec, ki se je prevzel Zasužnjeni Jugoslaviji danes ukazujejo valpti in biriči tega tirana. Tista peščica ljudi, ki tvori protiJjudsko komunistično stranko, danes strahuje ubogo deželo, izročeno komunistom po velikih zaveznikih. Lah in Nemec, ki sta prej sedela deželi za vratom, sta pregnana. Zagospodovala je nad narodom nova gospoda. En tiran je pregnan, prišel je drugi, če mogoče, se hujši. Novi gospodje, ki danes vedre in oblače tudi v Sloveniji, pravijo, da hočejo zatreti vsako sled predvojnega gospodarskega in političnega življenja. Zavarovati se hočejo proti nevarnosti, da .bi se kdaj ljudstvo spet organiziralo in jih pognalo z njih prestolov. V tej luči je treba gledati tudi vse tiste pompozne govore ob Rožmanovi in Krekovi obsodbi. V slabo luč hočejo postaviti vse delo katoličanov, njih organizacij, zlasti nekdanje vodilne slovenske stranke: Sloveriske ljudske stranke. Danes, ko se ta ne more in ne sme braniti, ko nima nobenega glasil«, nobene tiskarne, nobenega najmanjšega obrambenega sredstva, danes mislijo, da je čas, da umažejo njeno preteklost in njen program pred ljudstvom. Najprej nekomu zamašiti usta, potem pa ga vleči pred sodišče, to je metoda komunističnih zločincev. Kot simbol nekdanjih katoliških organizacij' slovenskega naroda so vzeli Rožmana in Kreka. Na teh dveh so hoteli obsoditi vse delo slovenskih katoličanov, ki so danes brezbrambna raja teh nasilnikov . . . Sedaj lahko lažejo, sedaj lahko obrekujejo, sedaj lahko jemljejo dobro ime. Obtoženi in obsojeni.slovenski katoličani tam v stari domovini se ne morejo braniti, ampak morajo molčati in prenašati sramotitev. Ali bo manever komunistov uspel? Ali bodo mogli ljudstvu zasovražiti njegove prejšnje organizacije? Mcrda bi komunisti uspeli, če ne bi ljudstvo tako dobro vedelo, da ropar sodi oropanega. Ljudje predobro vedo, kdo je ropar in kdo so oropani. ' Slovenske katoliške organizacije in slovenska politična organizacija SLS je bila v najtesnejši zvezi z narodnim življenjem. Ljudstvo je vedelo, koga je volilo in zakaj je to stranko volilo. To stranko in druge katoliške organizacije je hotela zlomiti že kraljeva srbška diktatura. Najprej- s fašistično f'Orjuno," kateri sta pripadala sedanja Titova poslanika v Londonu in v Washingtonu, Leontič in Kosanovič, kasneje s kraljevsko vojaško diktaturo. Kralj Aleksander ni uspel. Ljudstvo je znova in znova z veliko večino izreklo zaupanje stranki, ki Je povdarjala slovensko, demokratično in krščansko stališče . . . Sedaj so vlogo kralja Aleksandra in njegovih biričev prevzeli Tito in njegovi komunistični partijci. Priznati treba, da so ti zadnji bolj nasilni, bolj krvoločni in bolj neizbirčni v svojih sredstvih, toda ljudskega mišljenja se z nasiljem ne da spremeniti. Pred dnevi smo čitali,. da je bilo geslo krščanske demokracije pri volitvah v poraženi Nemčiji: "Ali krščanstvo ali marksizem." S tem geslom so šli nemški katoličani v boj in dosegli pomembne uspehe. Isto osnovno misel, da more le krščanstvo zaustaviti marksizem, zagovarjajo stranke katoličanov v Belgiji, na Holandskem, na Francoskem, v Italiji. Ta misel tedaj, da je krščanstvo potrebno tudi v javnem življenju, ni mrtva. In proces proti Rožmanu in Kreku je tudi na Slovenskem ne bo zrušil. Slovensko ljudstvo je že pred vojno vedelo, da je veliki sovražnik naroda marksistični komunizem. Kjer ta vlada ni več vprašanja slovenstva, ker je v svojem jedru mednaroden, brezciomovinski. Alco zavlada komunizem ni več govora o demokraciji in svobodi. Dogodki za železnim zastorom govore o tem dovolj glasno. Katoliški slovenski narod je tudi vedel, da ni prave demokracije, kjer .rte uravnava življenja zavest, da so naravne postave, ki jih nihče ne sme kršiti brez kazni Onega, ki jih je dal. Ta zavest, da gre za napredek in svobodo slovenskega naroda, da gre boj za pravo demokracija proti orientalski zmoti, da treba ohraniti krščanska*načela v vsem življenju, ta zavest, pravimo, je ustvarila slovenske katoliške organizacije in te zavesti nobena obsodba Kreka in škofa ne bo ziušila. V tem je sam opreva ra komunistične stranke. Vsa-moč njenega časopisja in drugih propagandnih.sredstev ne bo s trla. narodovega odpora proti nasilju, kajti na dnu človekove duše je zapisano hrepenenje po svobodi. Ni dvoma, da je danes po celi zemlji boj dveh različnih. naziranj o svetu: Ali zmaga krščanstvo in kar je z njim v zvezi, ali zmaga komunizem s svojimi zagovorniki, sopotniki. in bolj ali manj zavednimi podporniki. Dobro vemo, da se' vsi boritelji proti komunizmu ne strinjajo z vsemi načeli krščanstva. Fronta proti tej orientalski zmoti žalibog ni 'dobro strnjena. Upajmo, da jo dogodki vedrro trdneje zvare. Nasprotniki dobro vedo, da je med protikomunisti marsikaj slabega in to izrabljajo. Tudi mi vemo, da je med tistimi, ki drve s komunizmom veliko nezavednih, zapeljanih, premalo poučenih. Toda vse to ne ovira spoznanja, da divja "in bo še divjal veliki boj med krščanskim pogledom na svet in med marksističnim. Sedanji papež je označil to nasprotje, ko je govoril o marksizmu, da je ta "duh državnega abselutizma, ki hoče za se kontrolo političnega, socialnega in gospodarskega ustroja, v katerem so ljudje, živa bitja, ustvarjena po božji podobi samo brezdušna kolesa." Na drugi strani po papeževi besedi krščanstvo brani "dostojanstvo in vrednost človeške osebe, življenje, čast, svobodo in večno srečo svojih otrok." Rad ali nerad se bo končno moral vsak odločiti za eno ali drugo fronto. Tudi tam v stari domovini nobena obsodba ne bo spravila tega spopada dveh sveto , z dnevnega reda. Tudi nobena komunistična laž ga ne bo mogla tako zamaskirati, da ga ne bi katoliško ljudstvo spoznalo. Vrednost komunistične obsodbe Kreka in Rožmana bo ljudstvo v starem kraju prav presodilo. Upamo, da tudi tukaj? ! BESEDA IZ NARODA M^-t**********-**« mv******»attidiiimfti >IHWm vrneta da ne bo treba doma potem tako težko več delati. Seveda, sta potem to opustila, da bi se vrnila, kakor smo opusti-j li tudi vsi drugi, ki smo ravno j tako računali na vrnitev po nekaj letih s stotaki za bolje življenje v Sloveniji. Frank Repar Technical Sergeant 0 družini Jože Reparja Da bomo pravilno demokratični, se mi vidi potrebno napisati teh le par vrstic za družino, ki je sicer manj poznana in znana, pa ima za seboj prav vredno zgodovino; da jo slišimo, osobito še za to, ker je doprinesla izdaten del za drugo svetovno vojno in kot izgleda, bo koristna za bodočo ameriško javnost po vzgoji hčere in sina, ki sta še z očetom živa in zdrava. Doma, v Kamniku pri Preser-ju, smo poznali očeta imenovane družine kot "Bhovega Jožka." Ko smo ga srečevali na cesti, ko 'je poganjal vole in konje iz Kamnika proti Borovnici s težkimi ('naloženimi vozovi, smo ga pomilovali in rekli: U-bogi fantek, kako si izmučen, in kako si dan za dnem na "fu-rengi," dopoldan v gozd po tra-me in klade, popoldan pa na lesno postajo v Borovnico. Naj bo dež ali sneg, vroče ali mraz, to nič ne de, ker pri Bhovih niso vprašali kakšno je vreme. Kolikor je mogla vzdržati živina, toliko so morali vzdržati hlapci, vse eno je bilo, če so bili mesto hlapcev sinovi, navada je bila stara, delaj in garaj vsak dan dokler vzdržiš. Da, bilo je pretirano, Jožeta in Martina Bhove hiše je kot take poznala vsa fara. Kar je pri tem še za povdar-jati, Jože je bil telesno tudi šibak, toda utrjen kot skala, do-čim je bil Martin močnejše postave. Kot taka sta dospela tudi v Ameriko. Jože je bil in je še dahes bolj kot pritiklovec po telesu in nepismen; kajti za njega ni bilo šole, ampak delo. Delo ga je pa tudi tukaj" v A-meriki storilo in naredilo moža. Poiskal si je delo, kakoršnega je marsikdo odklonil in se ga je držal leta in leta, dokler ni dospel do 70 letne starosti in penzije. Jože si je po svojem okusu tudi izbral tovarišico iz iste vasi, Marijano, rojeno Jerina, p. d. Bločenova Mrjana, tudi ona je bila telesno kakor on iz mladih let zaostala v delu in trpljenju, tako smo rekli: "Ta dva sta se pa imenitno skupaj vzela." Obema smo mi domačini, ki smo jih že iz domovine poznali, čestitali in se veselili, da sta postala mož in žena v naselbini. Tu imamo pred seboj par, ki je bil telesno ^eno, duševno pa drugo. Oba sta se zavedala, da j na 1156 E. 60 St., ki si ga je za-sta prišla iz hiš in vasi, kjer'mislil blizu slovenske cerkve ne poznajo drugega negb delo ! že pred 20 leti. in molitve. To je tisto, za ka- j Vsaki dan za dnem je šel oče tero ni treba posebno šole, na- na delo, mati je pa po oprav-1 uče ga razmere in hišno delo . ljenih hišnih delih hitela še v' pa očetova in materina molitev' cerkev in si nabirala zakladov že v otročjih letih. še za po smrti, kakor da bi ve- Dospela sta v Ameriko z e-, dela, da ne bo imela dolgo let nim ciljem, da si s trdim delom življenja na preostajanje. Ko! nekaj prislužita in potem se'je šla na tržnico in ker ni do-' Joseph Repar Petty Officer 2nd Class Mary Repar Diplomirana bolničarka Rodili so.se jima dva sina in hči: sina Jože in Frank in hči Mary. Mnogi vedo, da je bila mati (blagopokojna) zelo verna žena, ki je slednji dan obiskala božji hram. Oče Jože Repar pa je delal dan za dnem in preskrbel družini lasten dom bro slišala, jo je zadel avtomobil, na kar je pred 5 leti januarja podlegla v bolnici radi poškodbe. Od tedaj je družina zgubila skrbno in verno mater, ni pa zgubila naukov, katere je blaga mati vsejala v srca sinovom in hčeri. Zavedali so se in si ohranili v srcu njene zlate nauke. Sklenili so jo posnemati, na kar je kmalu sledila vojna, ki je poklicala vse tri, oba sina in hčer. Drugi sin Frank J. je šel prostovoljno k vojakom oktobra 1940 k zra-koplovcem in postal Technical Sergeant. Večkrat se je oglasil doma pri očetu in sestri, jim dal navodila in nasvete. Svojemu starejšemu bratu, ki se ni tako vzorno zadržal, kot je želel on, Frank, je nasvetoval, da naj se ponudi v vojaško službo, da bo postal sam nase ponosen, na kar ga je tudi ubogal in storil tako in je že sedaj 5 let ponosen vojak, nahaja se na Guam otokih kot Petty Officer 2nd Class. Na žalost pa se je zgodilo sledeče: Frank J., ki je že prebil nad 5 let službe, je pisal sestri da prihaja domov—ni ga bilo, vojaške oblasti so poslale poročilo, da se je zrakoplov nekje zgubil 6. avgusta 1945. Čakali so sina in brata, da se bo zglasil, zastonj. Njega od nikoder ni bilo, ko je pa poteklo eno leto, je sledilo uradno poročilo o njegovi smrti. V ta namen se je vršila za njiifi formalno (častno) z vojaškimi stražami zadušnica v cerkvi sv. Vida na 6. avgusta, ko je bil razglašen za umrlega. Rajni je imel tudi odlikovanje "Bronze Star medal" v letu 1944. Da sledi to poročilo šele sedaj je vzrok ta, ker je Miss Mary Repar čakala na njeno graduiranje, kot bolniška po-strežnica (nurse), ki je med tem časom tri leta pohajala v šolo za to častno službo. Sledila je bratoma in hotela tudi ona da nekaj doprinese dobrega za trpeče ljudi. Tako je ona gradu-irala v St.. John Hospital na Detroit Ave. dne 14. t. m. za kar zaslužijo vsi trije čestitke naše naselbine in drugih ljudi, ki so poznali njih starše,pokojni materi in sinu pa naj bo ohranjen blag spomin. Jože Repar pa, ki se nahaja v pokoju in mu ni treba skrbeti za druge, se ima prav prijetno. Redno si privošči čašo vina kadar se mu poljubi, obi- šče prijatelje in se po domače znjimi pogovori. Moda in naprednost sveta je za njega deveta briga, vedno je dobre vo-je* in vedno katero reče, ki se jo je navadil v dobi gozdarstva. Radi njega se lahko svet podere, ga ne bo znaimalo. Njemu še na mnoga leta. Družine prijatelj. Anton Grdina. —-o- 0 pomoči za begunce Odkar je zadela naš narod vojna katastrofa, se je jfnela želja v srcih bratov, tu in drugod bivaj očih, pomagati trpečim bratom. Slednji vidi v duhu, kaj je zadelo brate v domovini, čez katero se je vlekla ta strašna katastrofa, ka-koršrte se nepomni v zgodovini poprej. Naj bo omenjeno, kaj in kdo je zakrivil, vse to že pride na račun in odgovor ob svojem času, sedaj je umestno le to, kar zamore prizadetim biti v tej stiski v pomoč. Priznati moramo, da so naši ljudje storili veliko za one v domovini. Nekateri v tako velikem obsegu, da jih je treba občudovati. Prav sc storili, naj bo da so poslali temu ali drugemu, v domovino ali drugam, vsi so bratje in vsi so potrebni, kdor je pomagal iz namena usmiljenja, je storil delo dopadijivo Bogu, za to be prejel plačilo'od Njega, ki je plačilo obljubljil vsem, ki bodo tako delali. V A. D. je napisal 18. septembra Mr. Math Tekavec v ta namen primeren dopis, v katere primerja pomoč beguncem "samaritanskemu" delu, ki je označeno v sv. evangeliju. Ce se ozremo na položaj beguncev, se nam prikaže res nekaj podobnega. Begunci so dvakrat nesrečni ljudje. Prvič, ker so. pregnani iz domovine in i v mnogih slučajih ločeni od, ne samo o ki jo na tisoč načinov zavarujemo. Ko gre za ljudi, se 'arn take mrtve metode rade Ponesrečijo. Ljudje so zelo svo-odno in zelo premično premo-zenje . . 'O čem zopet govorite?" . O ljubosumnosti vendar, ljudje ne vedo, da ima ljube-2en drugačne zakone kokar gospodarstvo. Zato se borijo za JJubljenega človeka kakor za Pravično mejo med dvema njivama." "Kako bi vi naredili?" , 'Kakšen primer imate v mislih?« HA ,, I Ve človeku, ki ga imate ne zaupali več?" ( Aleni tedaj pomaga ponos." Kako?" Tako; nekdo me ne mara c> ker je našel večji zaklad. r.°ti temu z moje strani ni e,c pomoči. Teoretično mu m°ram dati popolno svobodo." /'Kako pa praktično?" 'Ne vem. Moral bi najprej ^kaj podobnega doživeti. Za-0 Je tudi moja teorija brez Pravega p o me n.a Morda bi . akrat na svoj ponos pozabil j"1 hi bil prav tako smešen, ka-Kor je tisoč drugih. Za zda-j se mi zdi takšen obupen boj Nesmiseln. Ljubosumnost je Nezaupanje. Zaupanja pa ni Njogoče vsiliti z besedo ali s strahom. Ce imam dovolj mo-^ lahko drugega zaprem, osa-lm, zatražim. Ljubezni mu ne morem zapovedovati.' Ce misli Jlajti drugod večjo srečo, sebi Pl'imei-nejšo in dragocenejšo, hoS z njim . . ." ..To je morda res samo teo-riJa. y življenju je vse mno-težje," meni gospodična Helena. . Ze vnaprej sem priznal, da Je tako. Vendar utegne biti v ni°ji teoriji nekaj uporabne resnice. Vsaj to je gotovo, da ne rešimo ako se osmešimo." "Ljudje mislijo, da bodo z očo besedo vzbudili umi- rajočo ljubezen. Tudi cvetli- zalivamo, da ne usahnejo." Ze. Le tega ne vem, ali smemo zalivati z octom ali prda celo s kako strupeno kislino." Potem je zelo malo poti, da ye taka ponessrečna ljubezen resi?" "Malo. Morda ena sama. Z iekim dobrohotnim mirom podati, da nas tudi take nepričakovane Smrti ni stral\, Z na-^mehom in s svobo vzbuditi spoštovanje. Morda pa se dru-«emu le odpro oči. Ako se ne Sj!J0' J'e vse izbuljeno." j. more veljati za zalju-Jence. Kaj pa naj naredita in žena?" "Tudi na to sem že mislil. Vsaj tako od daleč. Mislil sem tudi na vse tiste vezi, ki sem jih svobodno sprejel, ko sem se odločil za svoj svetovni nazor. Zavedam se', da sem se neki svobodi odrekel. Zato s tem ne smem ,več mešetariti. Kar ni moje, ne more biti za kritje dolgov, ki sem jih sam napravil . . ." "Kaj bi potem naredili?" "Tudi taka zakonska ljubezen ni stvar očitkov in praznih zapovedi . . Rekel bi morda tako: Glej, v najinem življenju je neka težka zmota. Najbrž sva je kriva oba^ Toda to je za nama in se ^e da več popraviti. Svobode si ne moreva darovati, ker je vsaj v tem nimava več. Premisliva vse pred očmi tistega, kateremu sva oba do konca odgovorna." "In če bi tudi to ne pomagalo?" "Potem bi se zgodila nesreča, ki je grenka, pa ni najhujša na svetu. Mrtva ljubezen, mučeništvo, ki more imeti neki smisel. Vsaj s strani tistega, ki svoje vesti ni obremenil z novo krivdo . . ." "S svobodo ni nič več?" "Ne. Vsaka taka svodobnost je pot v sužnost. Toda ta zavest pride navadno zelo pozno." "Zelo strogi ste, gospod sodnik. "Včasih je strogost edina ljubezen, ki nam še preostaja. Zadnje znamenje, da preti nevarnost. Onstran je nesreča in smrt." "Prej ste rekli, da nasilna zapoved ljubezni ne more rešiti." ■ "Nisem pozabil na svojo trditev. Tam je šlo za ljubezen, ki še ni ograjena; za simpatije, ki pravkar nastajajo. Ljudje se šele iščejo, spoznavajo, tehtajo svojo in tujo vrednost. Brez svobode bi bilo vse prepuščeno nekemu strašnemu naključju." Gospodišna Helena ne ve, kaj naj reče. Sodnik pa nadaljuje. "Prva srečanja odkrijejo navadno samo drobec resnice. Ali pa je vse do konca zmotno. Človek se zelo rad predstavi s tujim imenom. Cez nekaj časa se pokaže, kakršen je. In potem pride razočaranje . ." • "To je zelo res," potrjuje dekle. "Brez .svobode bi bilo Vse hudo usodno in zmešano. Ljudje bi se v tej tesnobi do smrti zmu-čili in zgrizli. Tisti, ki niso dovolj zgodaj ubežali svoji zmoti, doživijo svoje razočaranje šele v zakonu." "Takim bi svoboda prišla prav, ali ne?" "Ne vem, če je to tako gotovo. Morda bi se v svoji lahkomiselnosti še bolj utrdili. Ce bi ne bilo nekih trdnih življenjskih zakonov, bi utonili v svoji površnosti. Končno bi bili še bolj nesrečni. Nekaterim ljudem ni mogoče pomagati. Kot sodnik to le predobro vem." (Dalje prihodnjič) r mmmmnmmmrnit^ttmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmi If ou Muri Jlaue, Vitamins A and D You must have Vitamin A as an aid in protection against infections which are more likely to occur in the nose, throat, eyes, ears and sinuses, when there is a deficiency of this vitamin. You need Vitamin D to help the body make proper use of the calcium and phosphorus in your diet. If you are not getting enough of these two important vitamins, take a ONE-A-DAY brand Vitamin A and D Tablet every day and insure your normal requirements. O POMOČI ZA BEGUNEC (Nadaljevanje s 2. strani) kladajo kot "izdajalce". Mi vsi smo prepričani, da je tako očitanje samo zato, da tisti, ki to očitajo, hočejo s tem odvrniti od sebe krivdo. Njih vest jim očita njih zla dela napram bratom, pa hočejo z očitanjem zakrivati, da niso krivi njih pregnanstva, marveč, da so pregnansvto sami zakrivili. Toda,mi smo poznali naše verne in miroljubne brate in znano je tudi, zakaj se je šlo in kako je prišlo doma do revoluci. je, ki je prizadela najbolj le verne katoličane, ki se niso mogli sprijazniti z revolucijonar-skimi metodami. Le za to so sedaj smatrani za izdajalce. Kje in kakšni izdajalci so ali kdaj in kje so še bili kakšni izdajalci naši miroljubni katoliški rojaki mile Slovenije. Nesrečni rojaki so bili poteg-jeni v viharno prej dobro zasnovano revolucijo, v kateri si niso mogli pomagati iz nastavljene pasti. Imeli so dvoje na izbiro! Ali zatajiti svoje versko prepričanje kar so ga imeli in vpiti z brezbožno druhaljo revolucijonarskih najetnih balkanskih teroristov, ali pa sprejeti tujino za svojo življensko svobodo. Za to so si rajši izbrali trpljenje in tujino in so rajši prepustili vse, da so ohranili čiste roke in ime in vest pred Bogom. Slovenec ni in ne more biti take vrste revolucijonar. Zato je trpljenje teh beguncev toliko večje, ki je poleg telesnega še dušno. Radi tega so pa toliko bolj potrebni vpo-števanja od naše strani, ki nam je znano o naših in prav tako o drugih, pregnancih, (katerih število gre v sto in sto tisoče. V tem času se vrši v ta namen posebno zbirane potom "odbora 100" oseb, katere je organiziral manager Mr. Math Intihar, ki je vedno pripravljen pomagati tam, kjer je pomoči treba. Hvala Mr. Inti-harju za tako. vpoštevanja vredno delo, naj bi šli Vam vsi na roke, ker je to delo največje vrednote. Tistim pa, ki to clelo opravljajo in gredo po hišah, gre prav tiako, ali še večje priznanje. Nekatere osebe zaslužijo javno priznanje. Taka opravila so od ene strani težavna, neprijetna. Tu in tam se kdo čuti užaljenega radi ved-ncga nadlegovanja. Toda, prositi ni prepovedano, kjer je dobra volja, se da veliko doseči, več kot prositi nobeden zahtevati ne more, še manj zameriti, če kdo dati ne more. Z trudom in delom se je pa že veliko doseglo, veliko odpomoglo. Ni pa samo dolar in denar vse. V kolikor je denar potreben za olajšavo trpečim kar je za otešilo telesa, v toliko je pa tudi vredna morala, za ute-šilo duha. Begunci so potrebni našega javnega moralnega dviga. Ko slišijo, da smo za njimi moralno, gmotno in spiritualno, jih je to v veliko uteho in lažje trpijo. Moralna podpora je prav tako izdatna in. velikokrat pomaga k zdravju bolnega telesa. Ko se oglašajo pridne obiskovalke v vaši hiši, sprejmite jih z veseljem, tudi tem je treba dati moralne podpore, ker njih delo ni prijetno. Vsak človek naj si te stvari vzame in razlaga takole: "Danes so v nesreči naši bratje, po nekaj času se zna nam kaj sličnega dogoditi, ali pa našim otrokom.' Kdo ve, kakšna bodočnost je ie pred nami. Dobra dela, ki jih storimo v pomoč drugim, 3odo naši največji zagovornici in prijatelji vsak čas in ne jodo ostala nepovrnjena, pa iaj smo jih storili katerim koli ju dem ali osebam. Ni samo o, da je vseeno, če pomagoma ili ne. Ce bi lahko in nismo itiorili, smo s tem grešili, ko ;mo odrekli in bi lahko storili, vli smo zadolženi pred Bogom, , darovi v pomoč zatiranim se ekako odkupujemo za svoje iolgove, prejemniki prosijo za-ias. Vedno je še veljalo: DanesKmeni, jutri tebi." Ni bi- 0 prav od tistih slišati ukorne esede tem, ki so pobirali: "Ne lajte, ne nabirajte za take iz-iajalce, pobijejo naj jih". Bolite previdni v sodbah. "Vsak )o zase odgovor dajal", se gla- 1 božji glas. Sledilo bo pla-ilo od višje autoritete. Plači-, o za dobra in pravična dela; cazen pa za ubojstva in vsa zla dela. Tako je prepričanje katoličanov, pa če je treba za to tudi bežati v pregnanstvo pred teroristi, kakor so bežali naši duhovniki in lajiki pred morilci. Anton Grdina, predsednik nabiralne skupine. -o- Ljubezni znak "Po čem si prav za prav spoznala, draga, da me ljubiš?" "Veš po čem? Pov tem, da sem se vsakokrat grozno razjezila, kadar je kdo trdil, da si pravi tepec." -o- --Prvo ameriško gledališče je bilo odprto v Charleston, S. C. leta 1736. Kako je bilo pod Nemci in partizani no Gorenjskem (Piše Jeseničan Albin Gaser) (V naslednjem priobčujemo natančen opis vojnih razmer na Jesenicah in v okolici. Piše mož, ki je dogodke sam doživljal. Opis je točna slika nemške okrutnosti in partizanske protinarodne politike. Opisani dogodki jasno govore, kje so resnični narodni "izdajalci.") * Že več let pred izbruhom druge svetovne vojne so komunistični voditelji povsod, posebno pa še v radovljiškem okraju, čigar prebivalstvo tvorijo po večini pripadniki industrijskega in gozdnega delavsltiva, sistematično pripravljali komunistično 'revolucijo. Njih -aj ne tiskarne }so v velikih nnožinah tiskale hujskajoče letake proti obstoječemu redu, proti kraljevini Jugoslaviji, proti kapitalističnim državam \meriki in Angliji. V teh leta-cih so komunisti zahtevali popoln naslon na Sovjetsko Rusijo in pretrgan je zvez s kap. državami. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je to hujskanje stopnjevalo od dne do dne. Veliko sadovoljstvo in zadoščenje je zavladalo med komunisti ob vklepu nenapadalne pogodbe ned nacist. Nemčijo in svoj. Rusijo. Na očitke nacionalistov, la so Rusi pomagali Nemčiji jokaziti nacionalno Poljsko so odgovarjali, da je to prav, češ, la so na Poljskem sami reakcij onar j i, katerih ni nic »Koda in da Poljaki sploh Slovani niso. Vsled stalne vojne nevarnosti je bila Jugoslavija prisiljena vpoklicevati izmenoma različne letnikena orožne vaje. Pri tem so petokolonci in komunisti skrbeli za to, da so se vršile pri tej priliki razne ne-rednosti in krivice, da so mogli uspešnejše širiti med vpoklicanimi nezadovoljstvo. — Komunistična protidržavna propaganda je dosegla proti koncu leta 1940 tak obseg, da je bila jugoslovanska osrednja vlada v Beogradu prisiljena vpoklicati v vojno službo večje število komunistov; da prepreči na-daljni razkroj armade je vse te vpoklicance dirigirala na skupen prostor v zahodni Srbiji. To je silno razburjalo komuniste, zato so si prizadejali vse, da bi vlado prisilili, da bi jih odpustila. Celo ženske de- BRINGING THEM TOGETHER! ONE 3 DAY EiOTMinacES monstracije so organizirali, tako je na Jesenicah kom. žen-stvo trikrat pridrvelo na županstvo in zahtevalo, da mora župan posredovati, da se vpo-klicanci vrnejo domov. Gorski pehotni polk, ki je bil nastanjen na Bohinjski Beli je bil skozi in skozi demoraliziran po komunističnih agentih. Ti so s svojo neprestano proti jugoslovansko propagando' dosegli, da je mnogo vojaštva tega polka pometalo orožje in odreklo pokorščino v najkritičnejšem času. Ravniku Stankotu iz Jesenic,ki jeN prišel v polk tik pred odhodom polka iz Bohinjske Bele proti Kranju se je primerilo sledeče: V Gobavich, t. j. cestni odsek med vasema PosaVcem in Podbrezjami je polk počival. Ravnik opazi skupino 3 mož med njimi znanega komunista Tavčarja Janeza iz Jesenic. Ko izmenja nekaj besedi s Tavčarjem, vpraša Tavčarja srbsko govoreči vojak če je tudi Ravnik eden izmed "naših," nakar mu Tavčar hitroodvrne, da je le znanec iz Jesenic. Ta Tavčar je že na veliko sredo vrgel puško proč, se poslovil od Ravnika z naročilom pozdravov za svojo ženo in dezertiral. Komunisti so vrgli med vojaštvo krilatico: "Ne bomo se borili za srbske vam-peže," čeprav so se nahajali tedaj na domači slovenski zemlji. Cvetna nedelja. Nenapovedana vojna med Jugoslavijo in Nemčijo se prične z bombnim napadom na Beograd in Ljubljano. Vpoklicanci hite pod o-rožje, prostovoljci se javljajo, le iz ene skupine ni prostovoljcev, iz skupine komunistov. Sredi tedna nastane pri tej" skupini preobrat v tem smislu, da se prijavljajo kot prostovoljci in skupina iz občine Jesenice in Kor. Bele odkoraka z rdečo ne z jugoslovansko ali slovensko zastavo na čelu, na kolodvor. (Dalje prihodnjič) BELO B0BU0 VEČ POMOČNIC ZA (AFETERUO SE SPREJME MALI OGLASI Preša naprodaj Preša in malin za grozdje se proda. Dobite lahko tudi dobre sode. Za naslov * vprašajte v uredništvu tega lista. (189) Iščejo stanovanje Veteran s soprogo in enim otrokom želi dobiti stanovanje 3, 4 ali 5 sob. Najraje v Collin-woodu ali Euclidu. Kdor ima kaj naj pokliče MI 6734. (190) Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleSko Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden t fm Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company i soba 901 700 Prospect Ave. Stalno deflo za dve ženski Delo dobita dve ženski za čiščenje dvorane in uradov. Ako' katera želi dobiti tako delo za nekoliko dni v tednu, naj se zgla-si v uradu SND na St. Clair Ave., od 7 do 8 ure zvečer, kjer bo dobila vsa pojasnila. Gospodarski odbor SND. (189) mali oglasi george panchur in sinovi TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM Papiramo in dekoriramo 16603 Waterloo Rd. KE 2146 Popravljamo ure* Postrežba v 7 dneh. Mi ne u gibi jemo, mi popravimo, da boste zadovoljni. Frances Jewelry Store 15701 Waterloo Rd. Tel.: KE 7075 . _(x-Qct. 4) 2 fini hiši Vselitev 1. okt. &na se nahaja na Recher Ave., idealni družinski dom, 6 velikih sob, nanovo dekorirana moderna kuhinja, furnez na plin, beneški zaston, zimska okna in mreže, lahko se kupi pohištvo. Severno-od Lake Shore Blvd. krasna 6 sob zidana hiša, garaža se drži hiše, 3 velike spalnice, r. ploščami obita kopalnica s pr-šilnikom, velika front soba z ognjiščem za les, omrežena veranda, privilegije na obrežju, nahaja se na Dorchester. Benton Bldg. Co. 790 E. 260. St. RE 1133 Hiša naprodaj Proda se hišo za 3 družine, 12 sob, furnez, 2 kopališča. Proda se po zmerni ceni na 1121 E. 76. St. Poizve se zgoraj vsak dan do 3:00 popoldne v soboto pa cel dan. (189) Orkester Sedaj lahko dobite za plese in svatbe EDDIE HABAT orkester. Zglasite se na njegovem domu 1131 E. 177. St. ali pokličite HE 5936 po 5. uri popoldne. __(189) Išče delo Moški išče delo, zna popravljati skoro vse kar se tiče okrog hiše. Pokličite EN 6181 ali se oglasite na 6704 St. Clair Ave. (190) (189) Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (x> SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Iščejo stanovanje Zakonski par z 2 otrokoma išče 4 ali 5 sob od E. 49. do 79. ceste. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 7758. (190) Stanovanje bi radi Poštena slovenska družina bi rada stanovanje 4 sob v okolici cerkve sv. Vida in šole. Pokličite HE 7535. (188) Hiše naprodaj Hiša na Argus Ave. za 2 družini ; 5 in 5 sob, furnez, 2 garaži, velik lot. Znižana cena. Na 72. cesti enodružinska hiša 7 sob. Dajte ponudbo. Na 71. cesti hiša za 4 družine, po 3 sobe in kopalnica za vsako družino* Cena $9,500. Moderna hiša za 2 družini sna 74. cesti, 6 in 6 sob, 2 furneza, 2 garaži. Za nadaljna pojasnila pokličite. Mr. Kasunič, HE 8056 vam vsak dan prinaia v hifo ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki Je ni narofen nanjo Ameriška Domovina HEndersoa 0628 V službi kalifa ZGODOVINSKI ROMAN Njegova konjenica je prišla si-( cer brez odpora v mesto Kor-^ dovo, prijezdila celo do kra-, Ijevske palače Alkazarja, a tu: se je sreča od njga poslovila, j Mnogo ljudstva je bilo zbrane-1 ga na trgu; bili so to sami mirni ljudje; a bila je tudi vojska Muhamedova. Abderaman, videč Muhameda med vojsko, je takoj zaukazal, naj se navali na njegove ljudi. Obenem pa je zaklical narodu: — Narod, moj oče te je dvignil do velike slave, moj brat je nadaljeval velika defla in jaz te hočem napraviti -h\ najsrečnejši narod na svetu! Narod', spomni se Almanzora, spomni se Abdelmelika, spomni se mene, ki te ljubim! Razvil se je vroč boj med Mohamedovimi in Abderama-novimi četami in narod je gledal vse to mirno. Abderaman je spoznal, da je bila njegova želja prazna, ko se je zanašal na ljubezen naroda. Spočetka so navalile njegove čete kakor vihar na Muhamedove in sekalo se je in bilo. Ali sreča se je spremenila. Ko je pobegnil narod v stranske ulice, so Mohamedovi vojaki,, odbivši prvi Abdera-manov naval, začeli neusmiljeno preganjati nasprotne čete. Udarjal je meč ob meč, konji SO gazili krvava trupla in Abde-ramanu ni preostajalo drugo, nego da pebegne iz mesta Kor-dove. Narod je z oken in streh in s stranskih ulic, gledaje to bitko vzklikal in vpil: — Smrt hadžibu, smrt had-žibu! Abderaman se je v tem trenutku pokazal kot pravi sin Al-mansorov. Čeprav se je umikal, je vendarle puščal za seboj potok krvi. Divje in besno so se borili na obeh straneh. Ko je zapustil mesto, se je število njegovih vojakov zelo skrčilo. Sovražnikove sulice so zadele Abderamanovega konja, ki se je zgrudil. Sovražniki so potegnili Abderamana težko ranjenega izpod konja šele tedaj, ko so uničili zadnje njegove čete. Kaj se je dalje zgodilo z njim, to boš takoj videl sam. Vprašam te samo, zakaj sem ti to pripovedoval? — Zakaj ? — Ker si malo poprej pravil, kako je slava nekaj, po čem bi morali hrepeneti in katero tudi tii iščeš. Evo, sedaj sem ti povedal celo zgodovino slavnega rodu. Bolj slaven niti človek biti ne more. Ali kaj je slava? Ali se je Almanzor, začetek te slave nadejal, da bodo zvezde splave, katere je zasadil visoko nad oblake, kdaj zatemnele. Mladec, kaj je slava? Dim v vetru, kaplja vode na solncu, oblak na jasnem nebu. Kaj je slava? Nič! Ej, modrijan iz iztoka! Morda imaš prav, a na nekaj pozabljaš. Almanzor je bil vendarle slaven. Da se pa ni to posrečilo Abderamanu, kaj zato? Kolo sreče se obrača, to kar je spodaj, pride navzgor. Blagor onim, ki umro, dokler so na vrhuhcu slave. Pesniki jih opevajo in narodi se spominjajo njih imena od vekov na veke. — In kaj imajo od tega? — vpraša Osman. Po teh besedah ga potegne skozi množico, zakaj bila sta že sredi mesto. Ta množica je mahala z rokami in vpila ter se rila na eno stran. — Kam gre ta narod? — Takoj boš videl, moj slavni mladec . . . Vedno bolj se je dozdevalo Strezinji zakaj gre. Ljudje so preklinjali eno ime. Bilo je to ime AbderamanoVo. Ljudje so ga psovali in mu dajali grda imena. Eden ga je imenoval Sancha, drugi 'lopova, tretji nesrečnega Sancha .... Na prijatelje Abderamanove so pljuvali in vsak čas se je začul udarec po ledjih tega ali onega pritaša propalega hadžiba. Strezinja in njegov vodnik sta prišla blizu džamije. Pririvši se še naprej skozi množico, sta dospela do prostora, kam ronista mogla naprej, zakaj ta prostor so stražili vojaki. Vendar sta videla vse. Na vzvišenem mestu je bil postavljen križinna križu je bil pribit Abderaman. Njegovo golo telo je bilo polno ran., Kri, ki je tekla iz njegovih ran, se je že strdila. Glava se mu je po-bcsila na prsi in steklene oči so mu izstopile iz jamic vsled muke. Iz ust pa se mu je še vedno cedila krvava pena. — Bog, kako strašno je to— vzklikne Strezinja, ter se strehe vsled groznega prizora. — Živio Muhamed, živio naš rešenik in osvoboditelj, ki ši nas rešil tirana. Tako je kričalo tisoče grl okrog Strezinje. In 011 je videl njih obraze, kako vživajo ob pogledu na mrtvo telo človeka, ki se je še malo poprej vladal nad njimi. — Smrt vsakemu Alamero-viču. — Doli z vsemi, ki so v so rodu z njim! Tako so se neprestano ponavljale psovke in kletve na usur-patorja in njegove pristaše. Strezinja se je zgrozil in pograbil Osmanji za roko. — Glej, glej — se nasmehne Osman — moj dober gospod iz daljne Hrvatske je tankih živcev. In vendar se ti h»oče slave. Vidiš, tudi tebe se tiče to, dragi moj, ako boš preveč hrepenel za solncem slave. Ta mrlič ni bil tako slab človek. Med narod je sipal denarja s periščem. Žrtoval je mnogo za dobre namene, bil je junak, kakor je pokazal v svoji smrti. Ali bilo je pisano v zvezdah, da mora propasti. Evo! —In kaj je pisano o meni v zvezdah? — To ve le sam Alah. II. V sijajni dovrani alkasarja, na počivalniku iz belega marmorja, pregrnjenim z najtežjim brokatom, je sedel Mahdi, novi hadžib, novi glavar dežele, ki je bil kot tak močnejši kakor kalif sam. Delal se je mrak in ravnokar je krščanski suženj prižgal visoke srebrne in zlate svečnike z debelimi, voščenimi svečami, ki so na bakrenih verižicah viseli izpod stropa. Kmalu se je vsa dvorana raz-svetila in ves čar sijajne arhitekture je plaval Mahdiju pred očmi. On je očitno zadovoljen ogledoval gladke stene, okra šene z rdečimi armenskimi or-namenti in krasen strop, ki se je zrcalil v bojnih boj ah arabske umetnosti. Na policah so stale skupine kitajskih vaz, zlati vrči z raznovrstnimi vdol-benimi slikami, razni kipi in predmeti iz pravega kitajskega porcelana. Na tleh so bile preproge iz svetle rdeče svile, v katere so bili vezani listi, a zavese iz težke, svetle svile, v katere so bili vezani napisi v arabskem jeziku, so pokrivala vrata in okna. Pred hadžibom je stala miza iz lepega oniksa, ki se je zrcalil in svetil in ne- daleč v kotu se je dvigal na stojalu iz zlate posode vonj aloe in sandelje, ki so počasi tlele. Mahdi ali Muhamed je gledal ves čas ta sijaj in lice se mu je smejalo, ko se je spomnil, kako je bila še pred dvema dnevoma njegova usoda bedna in tužna. Čudna je vsekakor pot sreče. V tem kratkem času kar je vladal, pa že tolika izpremem-ba. Njegov nasprotnik, hadžib Abderaman, je visel na križu ; vsi njegovi pristaši so bili izgnani in vrženi s svojih mest. j Kalif Hešman je imenoval njega za hadžiba. Da ugodi že-j lji ljudstva, je zapovedal kot novi hadžib, da se morajo vse afriške čete, ki so bile večino-' ma del telesne straže, odstrani-1 ti iz Azzahre in Kordove v pokrajino. Na ugledna in častna mesta je imenoval same svoje; prijatelje, a vendar mu še vse; to ni zadostovalo. V njegovi glavi so vstajale druge misli. Bit,i hadžib je sicer lepo, kot hadžib vladati mogočnejše od kalifa, je še lepše, ali vladati kakor kalif in se imenovati kalifa, to je brezdvoma najboljše in najlepše. Ali mar ta slabi Hešam zasluži, da vlada? Ta slabič, ki se pusti kakor metla vladati od svojih hadžibov! Ne, v resnici ne! Ta Hešam je že davno zaslužil, da ga vržejo s pres-stola slavnih kalifov. Ali ni prava sramota, da je naslednik preroka Muhameda, naslednik velikega kalifa Ila-rum-al-Rašida, ta Hešam? Ali njemu, Muhamedu, ne pristoja bolj naslov kalifa, kakor Hešamu, Ali ni v njem junaško srce in močna roka? Vse to je mislil Muhamed in te misli so mu rojile po glavi noč in dan in ga niso zapustile niti za trenutek. Vendar se to ni dalo tako hitro izvesti. Hadžib je vedel, da bi iz tega lahko nastala krvava meščanska vojna in kdo ve, kdo bi v tem slučaju odnesel zmago. S tem, da je afriško telesno stražo izgnal, si jo je napravil sovražno. Dal je razglasiti, da je Hešam vsled razburjenja zadnjih dni naglo zbolel. Telesni zdravniki Hešamovi so izjavili, ker jih je Muhamed dobro podmitil in jim zažugal s smrtno kaznijo, da je Heša-mova bolezen zelo nevarna in da mu 111 pomoči. Naglo se je razglasilo po Kor-dovi, da je kalif Hešam bolan. Ta vest je v resnici razžalo-stila vejči del kordovskega prebivalstva, ker je bilo iskreno vdano svojemu zakonitemu kalifu. V džamijah in privatnih hišah vse je molilo za bolnega kalifa, ki je bil tako dobrega srca in tako darežljiv. Vse njegove slabosti so bile v tem hipu pozabljene in vsa Kordova je drhtela za življenje svojega kalifa. Muhamed je dobro vedel to, in se je zato obotavljal in premišljeval, kaj naj stori. Odločil se je, da stori zadnji korak. Vendar je poprej hotel, da sliši, kaj misli Wadha el Ameri. Pred nekaj trenutki je pozval pred se tega poglavarja hrvatske telesne straže, zato še ni mogel priti. Vendar se je jel Muhamed vznemirjati, zakaj ga ni. Njegovo visoko čelo se je temhilo in prsti so se mu nemirno igrali s črno, bujno in dolgo brado. Suženj, ki je prižigal svetilke, je že odšel in v dvorani ni bilo nikogar. Muhamed je bil nenavadno bledih lic in izgledal je v tem polumraku kakor mrlič. Naposled se odgrne svilena zavesa, ki je visela nad majhnimi vraticami in v dvorano je sto- pil Wadha. Bil je visok in suh, vitke rasti, visokega čela, a modre oči so gledale ostro in prodirljivo. Bled, nekoliko zarumenel obraz mu je obkroževala ne ravno dolga brada. Goste in močne obrvi so se mu spajale nad nosom v ravno črto. Nos je bil močan, raven in pravilen. To je podajalo, njegovemu obrazu neko mrko nevoljo in ker so" močne, razraščene obrvi Arabcu znak lepote, so ga smatrali po mnogih haremih za lepega človeka. Ustnice so bile majhne in rdeče, komaj vidne izpod brkov. Na levi strani nosa je imel brazgotino in istota-ko ob levem očesu. Oblečen je bil v preprosto vojaško obleko, ki ni z nobenim znakom kazala njegove velike vojaške časti, katero je imel kot povelnik in vodja močne in znamenite vojaške telesne straže kalifove. , Prisedši v dvorano je prekrižal roke in se globoko priklonil hadžibu. (Dalje prihodnjič) -o-— — Strojne puške, ki so jih ameriški vojaki rabili v prvi svetovni vojni, je iznašel John M. Browning iz Utah. -and the worst is yet to come —in najslabše šele pride NOVIC E- z vsega svet? NOVIC m h ki jih potrebujete NOVIC E-*- ki jih dobile se sveže NOVIC E m m popolnoma nepristranske NOVIC E-- kolikor mogoče originalne NOVIC E-- ki so zanimive Neločljivi prijateljici. — Mrs. Leroy (Ma) Franklin, ki je stara 85 let in njena gos "Bertha," stara 58 let sta neločljivi prijateljici vsa ta leta. živita v znožju Grandfather gora v North Carolina. Da je "Ma" natančno ve za starost "Berthe" je vzrok ta, ker se je gos izvalila isti dan, ko je bil rojen eden izmed sinov Mrs. Franklin. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se 7. vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAiR AVENUE FRANK CVELŠAR, lastnik. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: Š 2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. AMERIŠKA DOMOVINiit, SEPTEMBER 25, 1946