ljudski ms
POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO. =
Izhaja vsak petek in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K za četrt leta K 4’SO in na mesec K 1'50. Posamezna številka stane 40 vinarjev. Inserati po .dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna.
Na vislice z njim!
Tako odmeva danes in že nekaj mesecev vse v^ejM^-slovenskem delu te žalostne in nesrečne Jugoslavije.
Kakor v sanjah se še spominjam na one lepe dneve lanske jeseni, ko se je zrušila v prah Avstrija in smo se Slovenci menda za večne čase rešili ječ in verig policijske habsburške monarhije. Bili smo prepričani vsi, kmet in delavec, obrtnik in uradnik, da je za vendno konec vlade žandar jev, saj naše tako zaželjene Jugoslavije si nismo mogli predstavljati drugačne, kakor svobodne. Svobode, samo svobode smo si želeli in bili smo prepričani v dno srca, da jo bomo v Jugoslaviji tudi imeli.
EJ, kakšni otroci smo bili, šele danes vidimo to. Tedaj namreč nismo prav nič mislili, da so kapitalisti bogataši in drugi ljudje, ki žive edino le na račun ljudskih žuljev po vseh državah in pri vseh naro-dih enaki.
Vzemimo nemškega, italijanskega, češkega, madžarskega ali pa slovenskega kapitalista, vsi so si na las podobni. Kakor je nemški kapitalizem vladal preje Avstrijo z ječo, vislicami in žandarji, tako hoče vladati tudi slovenski kapitalist Jugoslavijo danes s policaji, bajoneti, vislicami in ječami.
Morda se bo našel kdo, ki bo rekel, da pretiravamo, obrekujemo in hujskamo. Kdor tega ne veruje, naj vzame v roko glasilo slovenskih kapitalistov, bogatašev, dohtarjev, verižnikov in drugih ljudskih izsesovalcev, to je „Slovenski Narod". Ta ostudni list je že od nekdaj glasilo liberalne stranke, ki si je danes nadela ime „Jugoslovanska demokratska stranka", zato je njegova pisava samo izraz mišljenja, ki vlada v tej grdi stranki.
Berite ta list in vsakega poštenega človeka bo moralo biti v dno duše sram, da se najde po stoletnem suženstvu in trpljenju slovenskega naroda še vedno „slovenska" stranka, ki drhti kakor stekel pes samo po krvi, vislicah, ječah, žandar-jih in bajonetih. Človek bi moral res obupati nad samim seboj in nad svojim narodom, če bi verjel, da ima taka ostudna in zavržena stranka med našim narodom še kaj pristašev.
K sreči smo pa prepričani, da nima ta ogabna in krvniška liberalna drhal med našim ljudstvom nobenega pristaša več in le iz tega si moremo razlagati zdivjano rjovenje teh pobesnelih liberalnih škricev: „Na vislice sslovenskim ljudstvo m.“
Zal, ima ta ostudna in rabeljska liberalna golazen v „svobodni" Jugoslaviji, kjer se še vedno vlada brez ljudstva in proti ljudstvu, danes še precejšnjo moč, zlasti v Belgradu.
Zato tudi bolj kakor kedaj preje čutimo potrebo po skorajšnjih volitvah in Jih
tudi brezpogojno zahtevamo. Naš kmet ni zato tu, da bo plačeval le davke in hodil k vojakom, vladal ga bo pa po svojih krv-niških metodah liberalni dohtar in vojni oderuh.
Volitve zahtevamo in tedaj bo naše ljudstvo pokazalo, da se ne da obešati od
LISTEK.
Za pijance!
Alkoholizem je socijalno zlo, v dvojnem pomenu besede. Prvič zato, ker to ni le bolezen posameznikov, temveč človeške družbe kot take in drugič, ker se da ta bolezen ozdraviti edino le s socijalnim delom, ki ga ne morejo vršiti samo posamezniki, marveč se ga mora oprijeti po svojih organih tudi najmočnejši družabni organizem država.
Naša javnost vidi v pijancu brezčast-.nega in delomržnega človeka, ki bi lahko opustil brezmerno uživanje alkohola ko bi le hotel. Alkoholizem je po njenem mnenju le privatna zadeva vsakega posameznega in zato se ne briga veliko zanjo.
Ta sodba je krivična. Med skrbstvom za slepce, gluhoneme, pohabljene in jetične ter skrbstvo alkoholikov obstoji važna razlika. Madtem ko prvi prosijo pomoči, je
liberalcev, obratno, na vislice bo šla liberalna stranka v žalostno svarilo vsem, ki hočejo vladati proti ljudstvu.
Ta zadnji stavek polagamo na srce tudi našim licemerskim klerikalcem, ki se doma kar cede ljubezni do ljudstva, v Belgradu se mu pa smejejo v pest.
drugi največkrat odklanjajo, ker ne vidijo, ali nočejo videti svoje nesreče in nesreče svoje družine. Alkoholika je treba učiti, da spozna svojo bolezen, vzgojiti je treba voljo k rednemu in zmernemu življenju. Izpodbiti se mu mora dobra vera in zaupanje v pivske tovariše, ki ga odtegujejo družini in dostojnemu družabnemu življenju.
Da pritegne te naloge v svoj delokrog — kamor tudi po vsej pravici spadajo — ter jih po svojih močeh kar najpopolnejše reši, je Deželna vlada za Slovenijo z naredbo z dne 22. maja 1919 ustanovila pri poverjeništvu za socijalno skrb poseben Protialkoholni oddelek. Ta oddelek skrbi za alkoholike in člane njihovih družin med drugim;
a)	kot posvetovalen in posredovalen organ,
b)	s tem, da skrbi za pravno varstvo družinskih članov alkoholikov, zlasti otrok in
c)	za zdravljenje alkoholikov.
Klerikalci pred ljudsko sodbo.
Dne 23. julija 1.1. se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem zanuniva obravnava, ki jasno kaže vse zle in neznosne posledice zločinskega občinskega gospodarstva, s katerim so nas „osrečevali" naši klerikalci pred vojno in kar mislijo vganjati tudi še nadalje.
Iz občine Smihel-Stopice pri Novem mestu smo že opetovano čuli mnogo pritožb, ki izražajo veliko ogorčenje tamošnjega prebivalstzva na več kot čudno gospodarstvo tamkajšnjega klerikalnega občinskega odbora, kateremu načeljuje slavni klerikalec, Suštercijanec, birt in bogataš Zurc, po domače Stemburjev ata.
V splošni razburjenosti ljudstva, ko se je vse otresalo neznosnega avstrijskega in klerikalnega jarma, so tudi naši vrh Smihelčani mislili, da je prišel čas, da se rešijo Stemburja in njegovega zloglasnega in oholega paševanja. Nekega decem-berskega dne se je zbrala brez vsake agitacije nekaj sto glav broječa množica Občinarjev, ki so se podali pred šmihelski občinski urad. Kot glasnika svojih pravic je določilo ljudstvo našega vrlega sodru-ga Jožefa Pirnarja, ki je v imenu vseh Občinarjev zahteval, da Stembur in njegov občinski odbor plača iz svojega žepa od občinskega odbora podpisano vojno posojilo, in da mora ves odbor vsled svojega
pristno klerikalnega, to se pravi krivičnega in pristranskega gospodarstva in po-1 stopanja pri vojnih dajatvah med vojsko,
! tedaj ko so klerikalni župani pod i&ščito ; klerikalnega dr. Šušteršiča počeli lahko vse, kar se jim je zljubilo. Kazburjenje in ogorčenje ljudstva je bilo toliko, da so vdrli v občinsko pisarno, ker sta občinska odbornika in seveda klerikalca Kastelic in Kulovec podpisala zahtevano izjavo, da 1 prevzamejo vojna posojila in da ta čedni občinski odbor odstopa. Umljivo je, da je prišlo pri tein kakor ob vseh takih prilikah, do vpitja itd., nasilstva pa ni bilo prav nobenega in ljudstvo se je nato tudi mirno razšlo.
Zaradi tega dogodka so se morali sedaj zagovarjati pred sodiščem sodrug Birnar, Morjančič, Puglj, Košir in še nekateri drugi, nad kateruni se je užaljeni Stembur hotel maščevati, misleč, da je sodišče nekdanji klerikalni deželni odbor kranjski žalostnega spomina. Sodišče je 1 pa po temeljiti preiskavi opisanih dogod-* kov oprostilo razun enega obtoženca 1 (Florjančiča), kateremu pa tudi niso J mogli dokazati prav ničesar hudega, vse in Stemburjev klerikalni občinski odbor je dosegel neizmerno — blamažo.
Zakaj opisujemo te dogodke tako obširno?
Zato, ker jasno kažejo silno ogorčenje našega varanega ljudstva nad neznosno politiko, ki jo je vganjala sleparska klerikalna stranka med našim ljudstvom pred vojno, med vojno in jo hoče vganjati pod zaščito klerikalnega poverjenika sedanje deželne vlade, Golje, tudi še po vojni? Klerikalci še vedno mislijo, da so edini gospodarji dežele in bodo tudi v bodoče držali naše kmetsko ljudstvo v svojih krvavih krempljih.
Mi jim povemo glasno in odločno, da se presneto motijo in da je naše, dovolj dolgo goljufano, varano in sleparjeno ljudstvo do grla sito klerikalnega jarma in da ga ne bo prenašalo nič več. Konec mora biti paševanju bogatih kmetskih magnatov, saj po klerikalnem naziranju mora biti najbogatejši birt ali magnat obenem tudi župan, kateremu se morajo vklanjati bajtarji in revni mali kmetje brez ugovora.
Prav imajo klerikalci, če trdijo, da so oni kmetska stranka, dodati bi morali le še, da so stranka bogatih, velikih kmetov, mali kmet, bajtar, revež jim je pa le molzna krava, zato ta nima v njihovih vrstah iskati ničesar in tudi ne bo iskal. To se bo pokazalo pri volitvah, zato zahtevamo, da se nemudoma razpišejo občinske volitve.
M.:
Vrednosti gozda.
Nič manj važno, kot zanimivo za vsakega posestnika in gospodarja, je gotovo vprašanje, koliko je posestvo vredno in naj si bo te ali one vrste in take ali drugačne oblike. Na podlagi te ugotovitve lahko presoja v primeri z glavnicami v denarju, kako se znaša posestvo, če se splača dosedanje obratovanje, ali če ne kaže morda spremeniti oblike ali vrste posestva. Ugotovitev vrednosti posestva pa ni baš lahka stvar, kot bi se zdelo na prvi pogled, predvsem pri gozdih. Ce se motri stvar z vseh vidikov, postane rešitev precej zapletena in je treba dokaj znanja za razumevanje. Zato.so si pa naši posestniki gozdov, predvsem kmetje, ustvarjali kaj nezdrave nazore d tej reči in so večkrat doživljali razočaranja, predvsem pri sodiščih, če se je podal prilično kak strokovnjak svoje mnenje. Čuditi se pa temu ni, saj nismo imeli v tem oziru nobe-
nih gospodarskih šol in naša lesna trgovina in gozdno gospodarstvo stopata šele sedaj v dobo, ko morda zavzemata sebi primerno važen prostor v narodnem gospodarstvu .
Pri presojanju gozdne vrednosti pa moramo ločiti zemljišče od vsega onega, kar stoji, oziroma raste na njem. To je pa predvsem drevje, les. Torej imamo najprvo vrednost zemljišča. A tudi vrednost nam je presojati z raznih vidikov in sicer je merodajen tu namen in cilj, ki ga hočemo doseči potom cenitve in pa vrednostna vrsta. Tako naprimer ena vrsta:
Nabavna vrednost zemljišča .
Zemljišče samo nima pravzaprav nobene produktivne vrednosti. Zato bi imenovali nabavno vrednost zemljišča ono, katero je posestnik porabil v pridobitev tega in njegovo ureditev, ki odgovarja se-danemu stanju. Šlo bi torej v vsakem slučaju za določitev one vrednosti, za katero bi gozdni posestnik lahko zemljišče prodal, ne da bi pri tem trpel kako neposredno škodo. Potemtakem bi bila nabavna vrednost zemljišča, svota vseh izdatkov, ki so potrebni, da si nabavimo za kulturo zmožno gozdno zemljšče. Ti izdatki sestojajo: iz glavnice za nakup ali pripravo odgovarjajočega zemljišča, iz stroškov, da se zemljišče napravi plodno in iz svote narastlih obresti. Zračunanje ni po navedenem nič težko, če se s pomočjo tabel določi prejšnje vrednosti in pa končne rentne vrednosti, ki pridejo v poštev.
Tako bi ta nabavna vrednost značila zemljiščno minimalno (to je najmanjšo) vrednost, ki bi bila prodajalcu podlaga za ceno, za katero more zemljišče še brez neposredne škode prodati. Vendar, če bi porabili zgoraj omenjeno vrednost za podlago kupčije, bi bil tepen prodajalec. Kajti, jasno je, da spe v zemlji sile, ki so zmožne nekaj roditi in če pritegnemo v račune na podlagi teh spečih zemeljskih dobrin one donose ali pridelke, ki jih imamo pričakovati, se nam pokaže vsa druga resnična vrednost.
Druga vrsta je:
Prodajna vrednost zemljišča,
ki znači ono vrednost, katero bi pripisovali zemljišču na podlagi izidov resničnih kupčij drugih sličnih gozdnih ploskovin,
| katere bi s tem primerjali. To bi bila torej običajna krajevna cena. Seveda se ta na-I čin ugotovitve more vporabljati le v slu-* čaju, da se je v kraju izvršilo zadostno število resničnih kupčij, tako da moremo iz teh poiskati povprečne cene, ki so po-vsakem kraju pa ni na razpolago teh zgledov z ozirom na ceno, ker so večkrat gozdi v rokah države, občine ali posamnih razdeljene na različne kakovosti tal. V veleposestnikov in pride le redko do kake take prodaje. In če imamo tudi dovolj primerov resnične prodaje in iz teh i izvirajočih cen, vendar ta način v splošnem za določitev resnične vrednosti ni priporočljiv. V posamnih slučajih dosežena kupna cena ni vedno ona zemljiška vrednost, ki bi odgovarjala tisti stopnji izdatnosti pridelkov, katere bi dajalo zemljišče, če bi ga porabili v proizvajanje lesa, to je, da bi gojili na njem gozd.
Ako bi naprimer prodal gozdni posestnik kos zemljišča zato, da se ga spremeni v poljedelske svrhe, ali da se ga kot stavbišče porabi, ga bo prodal za ono krajevno ceno, ki odgovarja ceni tamkajšnjih poljedelskih, oziroma stavbnih zemljišč. Lahko je, in to v mnogih slučajih, cena gozdnega zemljišča kot takega, izdatno nižja od one za polje ali stavbišče. Gotovo je tudi, da bo kupec, ki ima namen spremeniti gozdno zemljišče v kake druge namene, v ceno, kakršna obstaja v kraju za taka zemljišča, privolil, ker ima pač ravno namen, da si pridobi sveta za poljedelstvo ali stavbe. Umevno je, da odbije pri ceni oni del stroškov, ki jih ima s tozadevno preuredbo. Nasprotno bi pa gozdni posestnik slabo gospodaril, če bi si kupil kos polja, ki jo ima tam poljedelska zemlja, zato da bi gojil tam gozd. Ponavadi ima tako zemljišče višjo prodajno ceno od gozdnega in bi mu v gozdne svrhe slabo znašal. Ta cena bi bila lahko višja od one, po kateri bi se izplačevalo zemljišče, kot gozd, čeravno imamo slučaje, da je vrednost, kot gozdno zemljišče večja kakor pa je njegova običajna krajevna prodajna cena, presojena s poljedelsko gospodarskega stališča. To bi bilo tedaj, ako polje leži tako od rok, in je tako slabo, da je obdelovanje zelo otežkočeno. Preprosto bi se nekako reklo: poljski svet je ponavadi več vreden, kot pa gozdni. Zato pa, če si kupim kos poljskega sveta, da ga pogozdim, ga ne
Poravnajte ali obnovite takoj naročnino!
V interesu javnosti je, da vsi dobro misleči, podpirajo urad, ki upravlja socijalno skrb alkoholikov. V Ameriki, Angliji, Švici, Nemčii, Belgiji itd. vzdržuje zasebna človekoljubnost že več let s prav lepimi uspehi nad 400 takih uradov. Tudi pri nas bi bilo nujno potrebno, da se javnost zainteresira za naloge, ki jih ima državni protialkoholni urad, ker bo mogel edino le tedaj, doseči zaželjene uspehe, ako ga bo občinstvo v njegovem delovanju primerno podpiralo. Zato hoče podpisani urad v naslednjem opozoriti javnost na svoj delokrog, da bi vsakdo vedel, kdaj naj se o-brača nanj.
Protialkoholen oddelek nastopa predvsem kot posvetovalen in posredovalen organ, za alkoholike, člane njihovih družin, kakor tudi za prijatelje treznosti. Žene, otroci, bližnji sorodniki in prijatelji, ki bi radi pomagali revežu, vdanemu alkoholu, ter ga pripravili zopet k treznemu in rednemu življenju naj se zglase pismeno ali ustmeno pri tem uradu za svet in morebitno pomoč. Ta urad ima nalogo posredovati v sporih med alkoholikom in njegovo družino, da se poravnajo na lep način brez hrušča in trušča, brez sodnije in brez nepotrebnih stroškov. Stranke, ki se iz umljivih razlogov sramujejo izkazati v teh zadevah kje
drugje pomoči, se pri tem uradu lahko zaupno zglasijo, ker ostane njihova zadeva tajna.
V	slučaju, kjer posredovanje ne bi uspelo ter so družinski člani zlasti otroci alkoholika potrebni posebnega pravnega v a r s t v a“ jim bo Protialkoholni oddelek tako varstvo preskrbel in zasigural. To velja zlasti za mladoletne otroke, ki so v nevarnosti, da jim njihov oče, ali mati, ki sta vdana alkoholu zapravita vse premoženje tako, da za njihovo vzgojo ne bi ostalo potrebnih sredstev. Zato bo ta urad na zahtevo izposloval, da se postavi takim otrokom dober varuh, oziroma, da se oddajo na zahtevo v primerno v z g o jeva 1 i š č e. Ravnotako se bo na zahtevo preskrbelo, da se postavi alkoholik zapravljivec pod kuratelo. V interesu svojcev alkoholikov bo ta urad posredoval, da prepreči ločitev zakonskih ali na izrecno željo žene oziroma moža, isto pospešil.
Enako bo protialkoholni oddelek posredoval tudi, da se pogodbe sklenjene v pijanosti razveljavijo, kolikor je to v okviru zakonitih določb možno.
V	delokrog tega urada spada nadalje posredovanje, da se delomržne alkoholu vdane osebe, spravijo v poboljše-
valni c o oziroma po potrebi tudi v pri si In o delavnico.
Važna je tudi naloga protialkoholnega oddelka, da skrbi za zdravljenje alkoholikov. Ta točka obsega zdravljenje doma s tem, da se odpravi iz alkoholikove hiše ves alkohol, da se družinski člani alkoholika poučijo, kako, da morajo vplivati na slednjega z vzgledom ali na kak drug način, dalje s tem, da se pivcu v prostem času pomaga do primernega duševnega razvedrila ter se tako odtegne priliki za pijančevanje. Drugič pa spada tu sem oddaja alkoholikov v zdravilišče. Dokler se ne ustanovi za alkoholike posebno zdravilišče, bo treba za zdravljenje te vrste pacijentov ustanoviti vsaj pri eni izmed že obstoječih poseben oddelek.
To je na kratko delokrog na novo u-stanovljenega Protialkoholnega oddelka, kolikor se tiče neposredno alkoholikov in članov njihovih družin. Ker je alkoholizem brez dvoma naše največje narodno zlo, je gotovo dolžnost vsakega poštenega Slovenca in Jugoslovana, da po možnosti sodeluje pri delu za streznenje našega naroda. Ako pa kdo ne more ali noče pri tem sodelovati, naj vsaj ne ovira pri delu onih, ki vrše v tem oziru svojo narodno dolžnost	•	^
Protialkoholni oddelek pri poverjeništvu za socialno skrbstvo.
smem plačati po cenah poljskega, ampak i po cenah gozdnega sveta tistega kraja, sicer sem tepen.
Časih se pa tudi polje opusti v gozd, predvsem travniki. Gospodarsko utemeljeno je to le tedaj, če gozd znaša več. To pa bo takrat, če je polje samo na sebi slabo, leži zelo od rok, v bregovih, da je zemlja borna, peščena ali skalovita, tako, da obdelava požre vso vrednost pridelka.
Če smatram gozd, polje itd., kot naložen kapital, se moram vedno vprašati, ali mi nese večje obresti ta glavnica kot gozd ali polje, ali pa kot naložen denar. Potem morem presojati, kaj se bolj splača in temu primerno uredim gospodarstvo. Seveda mora biti za tako presojo urejeno gospodarstvo, kar pa pri naših kmetih skoro ni.
Resnično plačane cene gozdnih zemljišč pri prodajah so pa kaj različne. Žal imamo slabe podatke glede tega in iz mnogih krajev sploh ne. V Nemčiji je stal 1 ha gozdnega sveta od 170 do 700 mark. Povprečna cena pri nas (izvzeto vojne razmere, ki še vladajo predvsem glede cen) bi bila, če vzamemo gorenje številke v kronah, nekaj več kot polovico nižja.
■3^3 Dopisi.
Iz Vrhnike.
O originalnem poslovanju klasifikacijskih komisij za konje se je že veliko Pisalo in tiskalo, a nič pohvalnega. Tudi Vrhnika nima povoda, da bi tako komisijo, katera je 3. junija letos tukaj klasificirala in sodila im pobirala globe, hvalila njeno početje in odobravala. Vsi so mnenja, da so komisije šle na okoli brez posebnih višjih navodil, a z veliko odgovornostjo in oblastjo, zato je nespametno komisije preklinjati in zabavljati, pač pa ]e potrebno poklicati na odgovor otm člane naše pokrajinske vlade, ki niso članov primerno poučili. Komisija je ravnala sila strogo in se sploh vedla tako, kakor smo bili le sem in tje med vojno vajeni od kakih mažarskih komisarjev. Na Vrhniki je bilo poslovanje tudi znatno težje, ker je bilo vmes veliko bivšili avstrijsko-era-ričnih od Narodne vlade po licitaciji kupljenih konj, katere so lastniki potem menjavali, prodajali in kupovali, da je bilo veselje.
V času umika avstrijske armade skozi Vrhniko je bilo konj od sile velik e brih in še več slabih, kar po polju in gozdu se jih je dobilo. Bog ne prizadeni in še v cerkvi je bilo prepovedano samo-lastno si vzeti kakega konja, zato se ljudstvo videč, da na dražbi zdraže bolj še konje »boljši« Vrhničani in okoličani, ni potegovalo in navijalo cen, ker se te govorilo, da bo konj zastonj dovolj. In fes vsled tega obotavljanja so izmučene >n izstradane živali številno poginjale in konjač je imel obilo posla. Končno so ostanek podili v Ljubljano, da so imeli niui tam kaj »mrhe«. Nesreča je bila, da so bili prvi na vrsti oni lastniki konj, ki so konje kupili in rabili zase, ponajveč za kmetijska dela. Konjski vojni dobičkarji so pa baje intervenirali v Ljubljani, nakar je bilo poslovanje telegrafično ustavljenb in preloženo na nevesekdaj, interesentje so si pa oddahnili in zopet lahko meli svoje gladke roke. Iz teh »zapletenih« dogodkov se zrcali vsa mizerija naše uprave, katera je prišla na ta način ob vsak ugled že pri preprostem človeku. Kdo je tisti, kateri bo odredil povrnitev glob in škode posameznikom, kateri ne morejo tega s potrpljenjem prenesti in imajo svoje zahteve, katere niso brez podlage. V takih razmerah res ni obstati pri vladi, čast jim, kateri so prvi In brez madeža odskočili. Naše mnenje je, da tiči vse, zlo konjskih sporov na malo-poteznem in ozkosrčnem ravnanju v času, ko je bilo na posameznih krajih toliko
konj preveč. Ako rabi kdo kopja za ob- j delovanje kmetije ali druge svoje vožnje, , naj bi obdržal konja in naj bi se ga ne ši- ; kaniralo, nimamo pa proti temu popolnoma nič in prav bi bilo, ako bi vlada nastopila in ukazala komisijam da kažejo svojo moč in oblast nasproti onim, kateri so z vojnimi dobički prodajali za visoke cene in spravili denar, namesto, da pade pred njimi — ne sicer na kolena, — ampak na —’ trebuh.
Iz Velenja.
Čujemo, da namerava dati naša fi-.,ačna oblast trafiko znanemu vojnemu dobičkarju Detičku, proti čemur mi odločno protestiramo. Tega možakarja imamo še v predobrem spominu iz slavnih avstrijskih časov in vemo, kako nas je drl tedaj. Trafike onim, ki so res potrebni, to so zlasti invaldi in vdove, ne pa vojnim uobičkarjem. Najmanj je pa zato sposoben Detiček, ki že sedaj »pod roko« trguje s tobakom, a seveda za nezaslišane cene, česar financa seveda ne vidi.
Iz Velenja.
Ker nas »Naša moč« vedno napada in blati, da smo socialistični rudarji sami roparji, povemo tem obrekovalcem, da nam tega ne more očitati nobeden. Obratno nam je ležeče na tem, da se delavstvo izobrazi, ne pa ropa in ubija, kakor trdi »Naša moč«. Ce se pa nahaja kdo v zaporu in je slučajno plačal enkrat tudi mesečni prispevek pri nas, pa še ni rečeno, da je ta soc. demokrat. Večinoma so sami taki v zaporu, ki so hoteli iz klerikalnega tabora prijadrati v naše vrste. Vprašamo »Našo moč«, če se nahaja v zaporu edea tak, ki je bil včlanjen pri nas eno leto. Ce bi bil kdo eno leto član naših organizacij, bi se gotovo toliko izobrazil, da bi postal pošten delavec. Sicer so pa klerikalci sami krivi, da je toliko ropanja in pobojev v naših krajih. MeJ. vso vojno so kričali po prižnicah, in da bo bolj odlikovan oni, ki jih več ubije. Pet let so torej učili moriti in ropati, sedaj bi pa radi zvrgli vso krivdo na soc. demokrate, delavstvo pa ve, kdo je kriv, zato vam ne verjame. Se nekaj o strokovni zvezi klerikalcev v Skalah. Ko so pred vojno ustanovili to zvezo, so imeli polna usta obljub, ko so pa dotični člani potrebovali podpore, so jim to enostavno odklonili, dobili so pa na to pri nas. Mi smo jim pomagali kolikor je bilo mogoče. Nismo jim očitali, zakaj so pristopili k tej zvezi, ker smo vedeli, da so bili prevarani Ce jih sedaj vse zapušča, naj se ne jeze na nas. Sicer pa željno pričakujemo volitev in videli boste koliko glasov bodete še dobili.
Iz Semiča.
Tukaj so tatvine na dnevnem redu, skoro vsako noč vlomijo v kako klet, ter odnesejo vino; edini dohodek tukajšnjih kmetov s čemur si nabavljajo hrano, obleko in druge potrebščine. Pa tudi druge stvari, kakor živila, obleka in denar pride tem tatovom prav. Nedavno so vlomili v eni noči na štirih krajih, ter odnesli približno 6 hi vina, 30 kg masti in 100 K denarja. Ljudstvo je preplašeno, ter s stra-hom vstaja vsako jutro, ker se boji, da se ni na njegovem imetju izvršila tavina. Sumi se, da obstoji dotična tatinska družba družba iz domačinov, toda do sedaj se ni posrečilo še nobenega izslediti. Seve-de žandarji preganjajo socaliste in nimajo časa paziti na tatove.
Iz Stražišča pri Kranju.
Zadnja klerikalna cunja, ki sliši na ime »Naša moč« je prinesla dopis, da ho-Vjo socalisti odpraviti osemurni delavnik v večji obrti. Seveda je to grda laž, obratno agitirajo ravno nekateri klerikalni podrepniki na vse kriplje, da bi se obrtnika vpreglo zopet v 12 urno delo na dan.
Najbrže prede klerikalni organizaciji precej trda, zato taka nervoznost, pri kateri opletajo okrog sebe z najgršimi lažmi.
Iz Savinjske doline.
Že večkrat sem Vam hotel sporočiti tudi kaj iz naše lepe in bogate savinjske doline in končno se vendar odločam zato, ker vidim, da se nihče drugi ne oglaša. Naša dolina bi bila lahko po svojem razvoju, napredku in bogastvu prva na Slovenskem, ko bi ne ječala pod težkim duhovniškem jarmom. Kdor tega ne veruje, naj si ogleda samo solčavskega fajmo-štra Miha Šmita, ki poleg svojega velikega posestva pobira od ubogih kmetov naravnost ogromno in nesramno biro. Od vsakega grunta zahteva ta duhovni gospod en sir, kozlička, teleta, gnjat, 3 kg volne l q slame in 1 q sena. Kdor ne da iz lepa mu grozi s tožbo in kmet se seveda zboji sodišča in pekla ter udano odraj-tuje, kar zahteva nenasitna župnikova malha. Počasi pa prihaja tudi naše ljudstvo k pameti in upamo, da se kmalu reši takih svojih »osrečevlcev«. Največji križ je za nas to, da smo popolnoma odrezani 'od vsega sveta, zato bi bil skrajni čas, da začno zidati železnico od \Pake v Kamnik o kateri govore že tako dolgo. Kmalu zopet kaj več.
ssss Po svetu, esss
Mirovna konferenca
je končno skuhala mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo, na katero mora Avstrija odgovoriti v desetih dneh. Tako bo morda že v prtfi polovici avgusta konečno podpisan mir tudi z Nemško Avstrijo, ki bo le še žalosten in beraški ostanek nekdaj tako nadute avstro-ogrske monarhije, v kateri se je paslo na račun ljudskih žuljev cel bataljon zanikrnih članov „presvetle14 habsburške vladarske hiše. Tudi ta mir je zelo podoben onemu, ki so ga vsilili Nemčiji in pomenja popolno uničenje te državice. Najpreje določa pogodba
meje,
ki so zelo pristrižene. Proti Češki so izgubili Nemci na stotisoče svojih rojakov, dobili so pa zato mal kos nekdaj ogrskega ozemlja, kjer prebivajo Nemci. Med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo je potegnjena meja pravično le na Štajerskem, ki se krije z današnjo demarkacijsko črto. Na Koroškem so se odločili ententni mogotci za ljudsko glasovanje. Prav bi bilo, če bi to načelo prodrlo povsod, a največja nesramnost teh tatov je, da nam odreko pravico Ijdskega glasovanja na Primorskem, odredijo ga pa na Koroškem, kjer smo bili izročeni stoletja naj-divjejšemu nasilju nemškega šovinizma. Korotan je slovenski in le s silo nemško pobarvan, a celo sedaj nam ga hočejo ti nesramni „zaščitniki malih narodov44 v Parizu iztrgati. Glasovanje se bo izvršilo 3 mesece po podpisu mirovne pogodbe. — Nadalje govori pogodba o
nemški armadi,
ki ne sme presegati 30.000 mož s častniki vred. Armada sme sestojati le iz prostovoljcev. Častniki smejo biti le aktivni, tako da Nemška Avstrija v bodoče ne bo mogla misliti na nobeno vojno več. To bi bilo popolnoma pravilno, če bi se enako izvršilo razoroženje tudi v vseh drugih državah. — Avstrija mora dalje
plačati vso škodo,
ki so jo njene armade naredile po raznih bojiščih v Srbiji, Italiji in drugod. Škodo bo cenila posebna komisija, v kateri bo sedel po en Amerikance, Anglež, Francoz in Lah, poleg tega bo pa še en zastop-nih držav, ki so nastale iz bivše Avstrije. Do 1. maja 1920. se mora ugotoviti vsota, ki jo bo morala plačati Avstrija. Na novo
nastale države, to je Češka, Rumunija, Poljska, Jugoslavija in Ogrska morajo prevzeti sorazmerni del predvojnih avstrijskih državnih dolgov. — To so naj-glavnejše točke poleg cele vrste drugih malih, vse pa nam kažejo, da je vojna napravila iz nekdaj tako mogočne monarhije navadno beraško državico. Kdor potegne meč, bo z mečem pogubljen.
Tudi Bolgarska
mirovna pogodba je baje do malega končana in so že poklicali bolgarske delegate v Pariz, da jim jo izroče. Kakor je videti, vlada na Bolgarskem silno sovraštvo proti ententi in ni dolgo tega, kar so pobili v Sofiji tudi nekaj francoskih vojakov. Sicer pa le malo izvemo iz te nesrečne dežele, ki jo je pripeljal njihov, iz Nemčije privandrani kralj v popolen prepad. Mi se le čudimo, da še niso obračunali z njim in poslali vse te kronane familije nazaj v Nemčijo.
Rumuni
še vedno nimajo dovolj vojne. Enkrat se pretepajo z mažarskimi boljševiki, drugič napovedujejo vojno Rusom in tudi z Jugoslovani bi se menda radi udarili zaradi Banata. Ti ljudje so prav močno podobni kričavim Lahom, ki niso v vojni dosegli ničesar, sedaj bi pa radi požrli kar pol sveta. Povsod „rešujejo11 svoje brate, doma pa vlada gniloba in revščina brez primere. Radi bi pobasali kar ves Banat, čeprav v njegovem zapadnem delu ni najti nobenega Rumuna. Ubogo ljudstvo, kjer imajo edino besedo kapitalisti.
V Julijski Benečiji .
tako zovejo Lahi naše Primorje, so uvedli namesto vojaške civilno upravo. Dvomimo pa, da bi ta lepše postopala z našim ljudstvom. Ah, za te ljudi bo prišel dan plačila, saj narodi niso več živina, s katerim bi trgovali kapitalisti. Splošni štrajk, ki ga je proglasila naša stranka dne 20. in 21. junija tudi v Trstu, je jasno pokazal, da celo Italijani ne marajo za kapitalistično Italijo.
Kralj brez krone
je sedaj Nikita, nekdanji samodržec črnogorski, ki je prav po notah izsesaval svojo zaostalo državico in nalagal po vseh bankah sveta svoje pokradene miljene. Črnogorci ga več ne marajo in se hočejo združit z Jugoslavijo, on pa napenja v Parizu vse sile, da bi ga zopet posadili na prestol Pa se mu ne bo posrečilo.
Zamorci
so uprizorili v Ameriki velik upor, ki je bil kmalu zadušen s krvjo.
Konec Turčije?
Kakor poroča »Corriere della Serra« iz Pariza, so ententne države v turškem vprašanju sklenile, da se Turčija popolnoma razpusti. Tako izginjajo države, ki niso zmožne življenja.
S Iz naše države. S
V Belgradu se kregajo. V centralni vladi v Belgradu se neprestano prepirajo ministri med seboj in vsak trenutek je pričakovati, da se podere in odstopi sedanje ministrstvo. Pravijo, da bodo novo vlado tvorili staroradikalci, takozvani hrvaški »Narodni klub« in slovenski klerikalci. No, drju. Korošcu, ki si je med vojno pridobil na Slovenskem res veliko zaupanja, ta družba ne bo v čast in vidi se, da hoče mož zagaziti zopet v tisto mlako, v kakršni je bredel pred vojno.
Parlament spi. Narodno predstavništvo v Belgradu se je menda razšlo, ali kaj, ker ni ničesar več čuti o njem. Delalo itak ni nikoli kaj prida in »poslani« menda sami niso vedeli, zakaj vlečejo po 150 K na dan.
Oslovska trobenta, ali kakor se sam zove »Domoljub«, zopet trobi svojim za-rukanim backom vse mogoče laži o socialistih in o »Ljudskem glasu«. Kakor je videti, jim delamo prav velike preglavice, ker ne pašujejo več tako neomejeno med našim ubogim kmetskim ljudstvom in nas to od srca veseli. Svetujemo oslovski trobenti, naj zatrobi tudi kaj o svojih klerikalnih županih, ki jih zapirajo po deželi zaradi tatvin, goljufij in sleparij. So pa konečno liberalci le še bolj prebrisani, ki o našem »Ljudskem glasu« molče kakor grob in ga doslej še niso niti omenili v nobenem svojem listu. Se vsaj ne blamirajo.
Visličarji, to ime bi bilo edino primerno za našo liberalno stranko, ki v zadnjih tednih kakor obsedena rjove po vislicah, ječah, krogljah in verigah, s katerimi bi morala slavna kraljevina SHS. osrečiti vso ono ubogo in osleparjeno slovensko ljudstvo, ki ni brezpogojno vdano; stranki vojnih dobičkarjev, oderuhov, dohtarjev in verižnikov. Torej na vislicah zaključi svoje takozvano osvobo-jevanje, ti naše ljudstvo, saj po liberalni sodbi nisi še dovolj pretrpelo med vojno.
Finančni minister Ninčič pride baje v Ljubljano. Radovedni smo, če mu bodo merodajni faktorji ob tej priliki povedali, kam pelje njegova znorela politika našo državo, namreč na — boben. Da, da, sijajne ministre imamo danes v Jugoslaviji, žal, da plačuje naše ljudstvo njihovo zločinsko politiko s — krvjo.
V Mariboru in Varaždinu so se uprli vojaki, pa so jih kmalu ukrotili.
Prepir zaradi škofa? Papež je imenoval brez vednosti vlade za djakovske-ga škofa na Hrvatskem nekega Aksamo-viča, za kar je ves liberalni tabor v ognju. No, tudi mi mislimo, da imej pri takih imenovanjih nekaj besede država, dokler ga država tudi plačuje.
Obnova ribištva. Mnistrstvo za prehrano in obnovo zemlje pripravlja odredbe za obnovo ribištva, ki je v zadnjih letih močno zaostalo. Ribiči v Primorju so ostali brez mrež in potrebnega orodja. Ribiškim organizacijam se bo dovolil poseben kredit. V zvezi s tem se vrše v ministrstvu za prehrano priprave, da se organizira dovoz konserviranih in svežih rib. Računa se, da bo skoro mogoče odpraviti vse težkoče v prometu.
Ogrodje naše armade. Naši polki bodo imeli odslej svoje številke. V pehoti bo obstojalo 23 polkov, v topništvu sedem in v konjenici osem, razen drugih enot, kakor so peki, pijonirji itd.
Protič in Pašič. Potrjujejo se vesti, da je došlo do ostrih konfliktov med pristaši Protiča in Pašiča. Ministrski predsednik Stojan Protič se nagiblje Demokratski zajednici pod pogojem, da se mu zagotove koncesije v vprašanju izvedbe agrarne reforme. Tako barantajo med seboj gospodje na račun ljudstva.
Proti zakotni in verižni trgovini je izdala bosanska vlada ostre naredbe. In pri nas?
Pomnožitev orožništva. Ministrski svet je odločil, da se število orožništva poviša na 20.0U0 mož. Vojaške oblasti so že dobile navodila glede sprejema novih orožnikov. Le tako naprej!
Konkordat. Na poziv vlade so došli v Belgrad zastopniki visoke katoliške duhovščine iz vseh delov našega kraljestva, 'da se prouči vprašanje konkordata, ki se ima skleniti z Vatikanom.
Invalidski davek. Izšla je ministrska naredba o invalidskem davku po določenih stopnjah.
Francoski tanki. Za nekoliko dni pridejo v Zagreb francoski tanki, ki jih sedaj razkazujejo v Beogradu. Po posetu v Zagrebu jih pripeljejo v Ljubljano. —
I Vrnejo nam najraje naše Primorje.
Volitve. Kakor poročajo iz Belgrada, se bodo vršle nove volitve v državni zbor šele meseca marca. To je demokratizem !!
Cvetlični dan v Ljubljani je prinesel v prid invalidom 21.395 K 52 vin.
Poprava cest v Ljubljani bo stala 5 milijonov kron. Tako je povedal ljubljanski podžupan dr. Triller v seji občinskega sveta.
Rekvizicij ne bo. V ministrstvu za prehrano so se vršile te dni konference, v katerih se je ugotovilo, da bo letošnja letina srednje kakovosti. Konferenca se je soglasno izrekla proti rekviziciji in maksimalnim cenam, pač pa se bodo izdale neke naredbe, ki bodo omejile prosto trgovino in zlasti kupičenje živil, da bo s tem prehrana tudi tam preskrbljena, kjer preti pomanjkanje.
Delavski nadzorovalni uradi se ustanove po vseh večjih mestih naše kraljevine, med temi tudi v Ljubljani in Mariboru. Novi uradi bodo nadzorovali industrijska in trgovinska podjetja.
Celovško ozemlje se začasno izprazni. Vrhovni svet petorice v Parizu je sklenil, naprositi Srbijo, da izprazni začasno celovško ozemlje, da se more popolno svobodno izvršiti ljudsko glasovanje.
Kakšno redilno vrednost imajo posamezna krmila I
Vsakdo ve, da imajo različna krmila različno redilno vrednost. Naprimer en kilogram krompirja več zaleže kakor en kilogram repe, seno je redilnejše nego slama itd.
Kakšno je medsebojno redilno razmerje raznih krmil, to je vprašanje, ki si ga je stavil že vsak umen živinorejec.
Prvi so se začeli praktično zanimati za to vprašanje Danci, ki so za svoja kontrolna (prigledna) društva pri govedoreji potrebovali zanesljivih podatkov. Redilno vrednost raznih krmil so dognali z mnogoštevilnimi krmskimi poskusi pri kravah. Te poskuse so začeli leta 1887. in so k njim pritegnili čez tritisoč krav; vršili so se na večjih posestvih v raznih delih dežele pod natančnim nadzorstvom.
Za ocenjevanje posameznih krmil je bilo v prvi vrsti potrebno najti primerno merilo. Danci so se zedinili za takozvano „krmsko enoto". Pod krmsko enoto razumejo Danci 1 kg mešanega krmila, obstoječega iz enega dela zdrobljenega žita, enega dela pšeničnih otrobov in enega dela oljnatih pogač ali pa tako množino kakega drugega krmila, kolikor je je potrebno, da nadomesti krmilno vrednost enega kilograma tega mešanega močnega krmila v pokladnem odmerku.
Z omenjenimi krmskimi poskusi se je dognalo, da odpadejo na 1 krmsko enoto sledeče množine krmil:
1 kg mešanega zrnja, 1 kg dobrih otrobov, 1 kg oljnatih tropin, 2 kg posušene detelje, 2V6 kg travniškega sena, 10 kg krmske pese, 12 kg repe, 4 kg slame. 10 kg zelene krme, 8 do 10 kg korenja, 4 kg krompirja, 2 kg polnega mleka, 6 kg posnetega mleka. En pašni dan pa šteje po kakovosti paše za 8 do 14 krmskih enot.
Potemtakem torej zaleže na pr. v krmskih mešanicah 4 kg krompirja toliko, kakor 12 kg repe, 2% kg sena toliko, kakor 4 kg slame itd.
Te številke veljajo seveda le kot povprečna merila. Gotovo nima seno enake vrednosti. Isto velja še bolj o otrobih in oljnatih tropinah. Na to se je treba seveda ozirati.
Naravno je torej, da taka razvrstitev ni in ne more biti znanstveno popolnoma natančna. Izkazala se je pa praktična, kar dokazuje veliki napredek v dobičkonosnosti živinoreje na Danskem. Točnejše podatke o redilnosti dobimo, če računimo po novem načinu s „škrobnimi vredno-
I tami“.
S Iz naše stranke, s
Enotna JSDS za vso Jugoslavijo se pripravlja, in sicer so se že izrekle zanjo slovenska, del kvatske in vojvodska socialistična stranka. Upamo, da bo kmalu prišlo do enotne socialistične stranke v vsej državi SHS, ker le taka bo mogla krepko zastopati pravice in koristi revnega in delavnega jugoslovanskega ljudstva. Ujedinjenje se bo izvršilo na erfurtskem, t. j. zmernem programu, ki se močno loči od boljševiškega.
Gospodarske vesti.
Dobava soli. Uprava monopola je prepovedala uvoz soli posameznikov, da se onemogoči špekulacija s soljo posameznim veletrgovcem.
Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične zopet redni pouk z novembrom 1.1. Sola obstoja iz celoletne sadjarske in vinarske šole in iz dveh poljedelskih zimskih tečajev. Prošnje za sprejem, katerim je predložiti krstni list ali domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško in nrvstveno spričevalo ter izjavo starišev oz. varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja, je vložiti do 1. oktobra pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnje so ko-leka proste. Natančneje podatke se na zahtevo pošlje vsakemu.
Urad za pospeševanje obrti namerava nabaviti večjo množino ffurnirja. Mizarji, ki reflektirajo nanj, naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 3. avgusta 1.1. na navedeni urad, Ljubljana, Dunajska cesta.
Prepoved sadenja tobaka. Finančni minister je izdal podrejenim organom naredbo, s katero se prepoveduje sadenje tobaka brez izrecnega dovoljenja {finančnega ministrstva.
Promet na Donavi in Savi. Radi nakopičenja robe na postajah je sklenjeno, da se na Donavi in Savi poveča promet s tovornimi ladjami.
Stroji za Jugoslavijo. Nekoliko članov naše finančne deputacije v Parizu je odpotovalo s predsednikom Stjepanovičem v London, da nabavi razne industrijske in poljedelske stroje za Srbijo in novoosvo-bojene kraje.
Nove tovarne sladkorja. Naše poljedelsko ministrstvo si prizadeva, da bi se letos pridelalo kolikor mogoče obilo pese, ker vlada namerava otvoriti več tovarn sladkorja.
Gozdne uprave. V ministrstvu za šumo in rudarstvo je izdelan zakonski načrt o organizaciji gozdnih uprav za vse kraljestvo SHS, na podlagi katerega bodo v bodoče izvrševale svoje dolžnosti okrajne in okrožne gozdarske uprave.
Zavarovalnica za govejo živino zač-ne Poslovati v Sloveniji z novim letom, uri AKrarna reforma. Nedavno je bila H regenm Aleksandru večja deputacija
ie i7iaviiZHra^ akrarne refonne. Regent LriJ aJ’ .	16 dal svoi° kraljevstvo be-
’\Wrf,e tgrarna reforma pravično reši. Njegova beseda velja in se ne da pri tem mč tzpremeniti.
Krava ukradena. Posestniku Simonu Mihcu v Podpeči je bila dne 21 t m ukradena s pašnika najlepša krava vredna 3400 K. Storilca še niso izsledili’
Agrarna reforma na Poljskem.
V poljskem parlamentu se bije hud boj za agrarno reformo. Socialisti in mali kmetje imajo težko delo napram združeni »šlehti« in cerkvi. Šlehta (plemstvo) brani svoje posestvo z natančnimi zgodovinskimi podatki, cerkev pa z raznimi cerkvenimi privilegiji. V eni poslednjih
iS.SL e..pos L . ^esn>ca varšavskega par-Idfnenta v boj proti agrarni reformi nad-
škofa Teodorowicza. Ta je v svojem govoru rekel med drugim: »Cerkveno last jasno branijo predpisi o kanoničnem in cerkvenem pravu in vsakega vernega katoličana je^ dolžnost, te predpise priznati, če noče zaiti v protislovje s svojim lastnim prepričanjem. Ta reforma je nasilje in tatvina cerkvene lasti. Cerkev je zato že protestirala proti taki kršitvi pravic in ne smatra je za navaden, ampak za svet rop, in to zapada cerkvenim kaznim. Proti tej krivični kršitvi zasebne lasti moramo glasno in energično protestirati in če to ne bo pomagalo, začnemo s cerkveno vojsko.«
O tem govoru menijo socialistični listi, da je to nezaslišan teror cerkve proti ljudstvu. To bo privedlo do depo-pulariziranja duhovščine v očeh ljudstva in klerus si koplje sam grob. Drugače je pa na Poljskem slabo. Vojska v Galiciji, na Litvi, prepiri v Šleziji, Poznanjskem in drugod pripravljajo poljsko ljudstvo v revščino. Premoga primanjkuje in malo-poljska industrija stoji slabo.
Elektriziranje žitnega semena.
Da se pridobi kolikor mogoče velik pridelek žita, so fannarji v severni Angliji poskusili z elektriziciranjem žita, predno ga sejejo. Po nekaterih poizkusih so dobili zelo dober uspeh. Posebno lepe uspehe so dobili na farmah v goratih krajih Anglije, kjer je klima mrzla in mokra. Z elektriziranjem semena se pospeši hitrejša rast, seme hitrejše vzklije in bolje obrodi.
Elektriziranje semena bi se tudi dobro izkazalo v Združenih državah, posebno v vseh sevvernih krajih Združenih držav kakor tudi goratih, kot so n. pr. v Coloradu.
O tem procesu je prinesel angleški farmarski list sledeči članek.
2e dalje časa je premišljeval električar H. E. Fry, ali bi se ne izplačalo za farmarje v njegovem okraju, da bi spravili električni tok v direktno dotiko s semenom, predno ga posejejo. Delal je razne poizkuse in slednjič se mu je vendar le posrečilo, da je imel dober uspeh.
Napravil je veliko posodo, katero je napolnil z vodo, v kateri je prej raztopil nekoliko soli, v to je nasul žita. Nato je spustil ne premočan električni tok, 7i/4 HP ter ga pustil krožiti nekaj ur.
Po tem procesu je pustil to elektrl-zirano žito sušiti po istem načinu, kot se dela malt, namreč pri temperaturi od 60 do 90 stopinj gorkote. Ko je žito popolnoma suho, je najbolje, da se ga takoj poseje, ker s časoma izgubi vso elektriko, proračunjeni na 75 za vsak bušelj.
Da bi videl, kak vspeh se doseže s tem, je še napravil praktičen poizkus. Preoral je nek star pašnik ter ga polovico posejal z žitom, katero je bilo elek-triziranoi n polovico z navadnim semenom. Opazoval je potem vsaki dan, ali bo kaj razlike v rasti.
Seme, katero je elektriziral, je veliko hitreje vzklilo, barva je bila bolj temno zelena in je tudi hitrejše rastlo. Biljke so bile močnejše in tudi daljše in ko je dozorelo,'je bilo zrno debelejše in klasje bolj bogato Žito, katero je zrastlo iz elektriziranega semena je bilo za eno če-trtinko časa hitrejše zrelo, kot pa žito, katero je zrastlo iz navadnega semena.
Torej imel je najboljši uspeh. Radi tega je ta proces takoj patentiral. Ustanovila se je korporacija ter napravila veliko poslopje, v katerih izvajajo elektriziranje žitnega semena.
Zgradili so veliko elektrarno v kateri se elektrzira semenje, je dosti velika za 264 galonov vode, v kateri je raztopljeno potrebno množino soli in v kateri se lahko elektrizira 24 vreč žita na dan.
Oves mora biti v raztoplini najmanj 4 urei n pol, dočim mora biti ječmen sedem ur.
Ker so se ti poizkusi dobro obnesli v Angliji, so se tudi farmarske organizacije z Združenih državah začele zani-mait za ta proces.
gasssa Za ženske. SZBS
Pecivo poceni. Krompir, ki je ostal, zriblji, posoli in gneti z moko, dokler se ne prijema več sklede; potem razvaljaj na prst debelo, zreži s kupico okroglice in ji ocvri na sirovem maslu ali na masti, ki je ostala od pečenke. Se prav poda k zelenjavi.
Pokušanje jedi je sicer časi potrebno, nepotrebno in naravnost nesnažno pa je, če pokuša gospodinja s kuhalnico, s katero meša jed. Naj bo kuharica še tako lepa in mlada, jed ne bo bolj okusna, če oblizuje žlico in jo vtakne zopet v jed. Nekatera ženska stoji pri ognjišču, pokusi, obliže žlico, pomeša, pokusi in oblizne zopet in si domišljuje, kako je snažna. Za pokušanje je treba imeti vedno drugo žlico, ki se vtakne samo enkrat v jed in dene poteni k umazani posodi ali takoj umije. Sploh pa tudi ni potreba toliko pokušanja; kdor kuha redno, ve iz skušnje koliko soli ali drugega je potreba pri tej ali oni jedi. Nesnažno in nehigijenično je tudi vsako nepotrebno otipavanje in prijemanje jedi s prsti, kakor se to vidi tudi na trgu, kjer vtikajo prste v slanino, v smetano, v mleko, in v pekarni, kjer prijemljejo in mastijo kruh. Čedna kuharica se kolikor mogoče malo dotika s prsti jedi, in če kaj prime, si umije vedno roke poprej, ne šele pozneje.
Orehovo pohištvo teri s stolčenhni orehovimi jedrci, bo hnelo lep lesk. Jedrca stolci v možnarju in zaveži v culico tako, da jo lahko držiš in pritiskaš na les. Potem les še krepko izbriši s fianelo.
Les, ki ni poliran, maži s kunerolom; vzemi prav malo masti na volneno krpo in izbriši s fianelo.
££%£» Drobiž.
Prisilno posojilo v Nemčiji. Kakor poroča »Kolnische Zeitung«, namerava ' vlada zopet razpisati 200 milijard mark z nizko obrestno mero in obenem odložiti še odajo premoženja.
Cesarska vila v Išlu — zavetišče otrok. Državni tajnik za socialno skrbstvo Ferdinand Hahuš, je izjavil zastopniku nekega časopisa: Po prizadevanju državnega tajništva za socialno skrbstvo je bilo v nekdaj cesarski vili v Išlu, katera je bila kakor vse drugo, zasebno premoženje cesarske rodbine, razlaščena, sprejetih 400 otrok. Ponianjkanje stanovanj je občutno na Dunaju, posebno zaradi priseljencev, katerih je okoli 30 tisoč. Po sklepu miru je upati, da se velik del teh izseli, posebno v nove nastale države.
— Izdajanje potnih listov. Ministrski svet je sklenil, da se mora v bodoče pri izdajanju potnih listov postopati najstrožje, da se ne bodo dogajali neprijetni dogodki s tem, da se dajejo tudi ljudem, ki so kompromitirani.
Pretep na okrajnem sodišču. Ljubljansko okrajno sodišče gotovo kaj tace-ga še ni doživelo, kakor v petek, dne 25. t. m. Petki so dnevi, ko sodijo sodniki okrajne sodnije v Ljubljani male grešnike: Ljubljančanke in^ Ljubljančane, ki se to-žarijo zaradi razžalenja časti. Strasti se v malenkosti pojavljajo, sodnik mora večkrat miriti razburjene ljudi, toda pretepov razne razpravne dvorane ljubljanskega okajnega sodišča še niso doživele. Šlo je pravzaprav za malenkostno rodbinsko zadevo. Gospa Šibenikova je tožila brata
svojega moža gospoda Janko Šibenika. Gospod svetnik Potrato je preložil razpravo o razžaljenju časti Jožefa Janežiča proti Rudolfu Kalanu iz Zelene jame. Ši-benikovi so med tem na hodniku pred razpravno dvorano 28 nadaljevali svojo pravdo:	šundcr se je čul v razpravno
dvorano, na kar ni nihče posebno pazil, ker so tam šundra navajeni. Na hodniku sta se brata udarila: gospod Ivan Šibenik je udaril g. Filipa Šibenika, ki je zbežal v razpravno dvorano; brat in gospa Šibe-nikova sta ga pa zasledovala v razpravno dvorano. In pričel se je boj: brata sta se pretepala, gospa je tudi s svojim lepim dežnikom posegla v boj in ga popolnoma raztrgala, prekucnili so črnilo; brata sta bila vsa krvava; gospodje odvetniki so hiteli iskat kritja med klopmi, zapisnikar je šel iskat paznike, gospod svetnik Potrato je miril. Gospoda je končno pobegnila z dvorane in iz Novega Žabjeka. Prihitel je, da vzdržuje red, gospod ravnatelj Arko s šestimi pazniki, toda gospode že ni bilo več v dvorani. Gospod svetnik Potrato je razglasil nad vsemi tremi disciplinarni zapor treh dni. »Star sodnik sem, toda kaj takega nisem doživel. Ne razburjam se, a danes sem se razburil,« je rekel g. svetnik Potrato. Po končanem boju si je ogledal »poprišče« neki detektiv, ki je podal o celi zadevi to-le strokovnjaško mnenje: »Sodnike bodo še pobili, če bo šlo tako naprej. Aretiral sem tatu, ki je ukradel blaga za 26.000 kron in me ugriznil, pa so ga oprostili in bi ga bili kmalu še pohvalili, mene pa okregali, ker sem ga aretiral. Čudni časi!«
Kaj se sliši v zrakoplovu? Posamezni glasovi, šum in ropot se slišijo v zrakoplovu razmeroma zelo visoko. Strokovnjaki so s poskusi dognali, da sliši zrako-
plovec žvižg železniškega stroja do 3000 metrov višine, ropot vlaka do 2500 metrov. Lajež psov in strel puške do 1800 metrov. Vpitje množice se sliši 1600 metrov visoko, ravno tako petje petelinov in zvonenje. V višavi od 1400 metrov se dobro razloči bobnanje in igranje orkestra. Ropotanje voza po tlaku se sliši 1200 metrov visoko. V višini 100 metrov se še razloči človeški klic, regljanje žab in čvr-čanje murnov pa se zazna še v višini 200 metrov. Od zgoraj dol se glasovi ne slišijo tako dobro.
Wilson obolel. Iz Washingtona poročajo, da je predsednik Wilson obolel na griži.
Miši-podgane stenice-Starki
In vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6'—, za podgane in miši K 6'—; osobito ostra pasta za podgane K 6’ —; za ščurke K 6’—; posebno močna tinktura za stenice K 6’—; uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 8'—; prašek proti mrčesom 5 K; proti ušem pri ljudeh 8 K; mazilo za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) in mravljam K S1—.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb 45., Petrinjska uliea 3.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■O■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!
■ ■■■■■■■■■■■■■■■II
vpisana zadruga z omejeno zavezo.
Društvo je ustanovljeno leta 1908 ter ima sedaj 3330 članov.
Iz računskega zaključka za leto 1917/1918 je razvidno, da znaša:
rezervni sklad.......................... K 30.893*—
dispozicijski sklad............................ 20.000*—
bolniški sklad..................................  21.000*—
pogrebni sklad................................. 10.000*—
deležni sklad
100.901*14
Zaostali po umrlih članih dobč posmrtno podporo. Člani, ki ao bolni dobe bolniško podporo.
Društvene prodajalne so v Ljubljani in okolici, na Jesenicah, Savi, Koroški Beli in Tržiču.
Kot član pristopi lahko vsakdo. Pristopnina znaša K 1, delež K 50.
Pisarna in centrala:
Ljubljana-Spodnja Šiška, Kolodvorska ulica štev. 56.
■■■■■■■■■■■■■■■■!
m
KBLLER
DON CORREA. ^
Tam je visel v neki lini zvonec, čegar vrv je visela zunaj zidu na dvorišče, kjer so zvonili. Don Correa sam je bil preskrbel novo vrv, ki sicer ni bila debela, vendar pa dovolj močna za kako pogumno podjetje, če seje le zgornji del, zveza z zvončkom, dovolj zavaroval. Zato je previdno lezel kvišku, z lučjo v roki, ki je seveda v valovih dima in vročine, ki so prihajali iz globočine, skoro ugasnila. Na najvišji stopnici v stolpu je odrezal vrv, ki je tam služila za oporo, in je ž njo pritrdil vrv ob zvončku, tako da se je lahko drznil na pot. Pri tem mu je služil stari zvezdnati plašč, s katerim si je ovil obe roki, ko se je spustil po vrvi z visokega stolpa. Na dvorišču je že moral skakati skozi razne ognje in med njimi, dokler ni našel prostora za izhod, na katerega so požigalci pozabili.
Ko je prišel do čolna in sedel vanj, je u-kazal takoj odriniti in ko je bil dovolj daleč od obali, je videl grad v krvavem žaru, dočim so z ladij gmeli topovi in svetile neštevilne luči. Nikdar še ni bil med dvema ognjema v bolj čudnem položaju in z bridkim smehom je užival vso ironijo in nauk, da pri zakonu človek tudi z dobrim namenom ne sme igrati nobenih komedij, ampak da je boljše, če prepusti, da se vse giblje po čisto naravni poti.
Čustvo, da je rešen neznane, sramotne bodočnosti in neposredne življenske nevarnosti, Pa je njegovo slabo voljo vendar tako popravilo, da je dal na admiralaki ladji vso družbo povabiti k mizi, kjer ji je mirno povedal par besed. Da je mislil, da bo gospodi predstavil pošteno ženo in družico na poti, toda skrivnostna volja usode je uravnala tako, da se je zažgal ogenj nesreče in pogina in da je postala potrebna sodba, ki bo vsem prijateljem razrešila to žalostno uganko.
Res je dal po končani pojedini še pred dnevom sestaviti preki sod, ki je izrekel zasledovanje in obsodbo provzročiteljev požara. Dej-
stvo, da se je zločin zgodil v navzočnosti bojnega brodovja in da bi kmalu sam poveljnik bil njegova žrtev, je bilo dovolj povoda, da je spadala stvar pod sodstvo vojne zastave. Neposredno za tem je dal Correa pripeljati dvajset jezdecev in štirideset pešcev na suho in jim velel marširati proti Čerealu po dveh potih, ko jim jih je označil; po pravici je namreč sklepal, da bodo zločinci krenili tje. Res so še vsi trdno spali v hiši gospe Fenize, ko so ob solnčnem vzhodu prišli vojaki tje; prestrašili so se ne malo, ko so jih zbudili, zvezali in peljali na pogorišče primorju; tudi par prič so vzeli s seboj. Izkušen preiskovalni sodnik se je že udeležil ekspedicije, ki je na licu mesta izvršil prve poizvedbe in zaslišal posamezne krivce. Nato so prepeljali jetnike na admiralovo ladjo, kjer je zborovalo pod posebnim šotorom sodišče, poleg katerega je stal admiral s pasom poveljnika in redom zlatega runa. Pred njim je stala sedaj gospa Feniza, obdana od svoje družbe, popolnoma zmedena in plaho se ozirajoča sedaj nanj, zdaj na sodnike, zdaj na častnike in vojščake, ki so stali v bližini.
Kako zvesto je ta čedna družba prej držala skupaj in kakor zelo je bila služinčad udana gospej, tako je bilo zdaj vse popolnoma razbito. Drug je pričal zoper drugega, eden zoper vse in vsi zoper enega. Izvedelo se je, da je komor-nica na željo gospe njenega prvega možsi v spanju zadušila, potem ko se je gospa tiho odstranila iz postelje. Potem je komornica, od katere je postala gospa popolnoma odvisna, privlekla od nekod svojega brata, ravno moža z razbito ramo, ki je bil včasih vojščak, včasih potepuh. Gospa se je tega človeka oklenila, dokler je ni, baš predno se^ je pojavil Don Correa, postal sit, vzel precejšnjega denarja in šel v svet, da bi si, kakor je trdil, v teh vojnih časih priboril kako vojaško čast. Ko je bil Correa z doma, se je zopet pojavil, gospa pa ga je v svojem neumljivem nravnem in duševnem stanju zopet sprejela in mislila samo na to, kako bi ž njegovo pomočjo pregnala ali uničila gospoda Correa.	(Daljo prih.)
: registrovana zadruga z omejeno zavezo:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. d* 5. uro popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih S0/..

Liim FiiiHii ni. 6.
registrirna zadruga z omejeno avzezo.
Tiskovine za Tole, Županstva in orade, najmodernejše plakate in vabila za sbode in ::	veselite. ::
najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjio.broSnr itd.
I«