Gtbanja v zainanjelrgovinski menjavi so v naii občinl lani končno prešla iz negatfvnega v pozttivnl trend razvoja, so na enl Kodnjlh sej ugotovill članl občin. skega izvršnega sveta. PrecejŠnje povefia-njo izvoza je rezultat dveh sprememb na podrofiju zunanjetrgovinske politike — večjih izvoznih premij in večjih možnostl za kreditirainje izvoza. Zato je bežigrajslco gospodarstvo lansko leto zaključilo s po-zitivno zunanjel rgovinsko bilanco, izvoz pa je bil za 21,2 odstotka vižji od uvoza. Izvozni plan, 120 milijonov amerlških dolarjev, je bil presežen za polovico, uvo-ni, 180 miiijonov, pa ni bil dosežen — in-deks 82. Tako ugodni rezultati so pred-vsem posledlca trgovine, saj njena zuna-njetrgovinska menjava predstavlja dve tretjlni bežigrajske
Pohvalno je gibanje menjave v Unite-xu, kjer so za polovico povečali izvoz in za tretjino zmanj&ali uvoz, tako da sta oba znafiaJa 27 milijonov dolarjev. Velika Izvoznika st;a Se Slavenijales tozd Polfinalni   izdelki   <51  milljcaiov  dolarjev)
Ugodna menjava
Pozitivna zunanjetrgovinska  bilanca   občine   —  Slovenijales   TOZD Polfinalni  izdelki največji  izvoznik, največji uvoznik pa Unitex
ln Lesnina z 31 milijond dolarjev. C«n-merce, A-stra in Elektrotehna tozd Elex pa imajo Se vedno zelo slabo kritje uvoza z izvozom (10, 18 oziroma 24-odstotno).
V celotnem izvozu je delež trgovnne 67-odstoten, industrije 14,4 (največjl iz-vomiki so Unis tozd Rog 2,7 miliijooa, Mladinska fcnjiga tozd Tlskarna 2,1, Be-linka 1,8, Energoinvest tozd Tovama transformatorjev 2,9, Geološkl zavod tozd Geotehnifina In nzdarska dela 9 mildjo-nov dolarjev ltd.), ostalih dejavnosti pa skoraj 14-odstoten. Pri tem amaža delež gradbeništva le 5 odstotkov, največji iz-vomikl so Unis tozd Rog 2,7 miiijona, jev, Gradbeno podjetje Obnova 1,7 in IMP
tozd  Elektromantaža   l^  milijooa dolar-jev.
Tudi regronaJna struktura izvoea kaže na uresničevanje planiranih nalog, saj se je izvoz na zahod in vzhod zmanjSal v korist držav v razvoju: 73 odstotkov iz-voza gre na zahod, 10 na vzhod, 17 pa v dežele v razvoju. Manj ugodno sliko kaže struktura izvoza po stopnji predelave, saj smo izvažall največ poiproizvcxiov, ki so za nekatere kupce v bistvu surovine konč-nih proizvodov. Približno tretjino izvoza so predstavljali končni proizvodJ, nekaj vei polproizvodd, vse veCji pa je delež storlter — 28 odstotkov. V gradbeništvu in  v  industriji  prevladujejo  tnvesticdjska
dela v Lujini, v ostalih dejavnostih pa je najpomembnejši izvozaiik Interexport tozd Inex Adria aviopromet.
Izvozne stumulacije so anažale leta 1975 6 odstotkov vrednosti izvoza, lanl pa so se povižale na 10,4 odstotka — najvišje so v trgovini, 13^ odstatka, naonižje pa v industriji, le 0,9 odstotka, kar kaže, da bo treba našo industrtjo še bolj rapodbujati k i^voau.
Tako fcot v izvozu ima tudi v uvozu največji delež trgovtoa, 67,9 odstotka, sle-de ji industrija, 16,8 odstotka in ostale dejavnosti 14^ odstotka. Delež uvoza tz držav v razvoju se je povečal le miniinal-no, zmanjšal pa se je delež uvoza z za-hoda na račun uvoza z vahocia: z zahoda uvažamo 88 odstotkov, 7^ z vzhoda in 4,8 iz dežel v razvoju.
Največji bežigrajski uvoaaik je torej Unit^( najve^jl izvoznik pa Slovenijales tozd Polfinalni izdelki, kd ima kar 30-krat-no pokritje uvoza z izvozom. Unis tozd Bog pokriva svoj uvoz 12-kratno, IMP tozd Elektrommitaža pa 20-kratno.