Lefo LXV
Fultufdfl pVlllDI T gofortnl
y Ljubljani, i пеЗеПв, dne T\. febrturja Î937
Stw. C i Cena t- Din, z Ilustrirano prilogo 3- Din
Naročnina metečoo 29 Din, ia inozem-gtvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, m inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/Ш
SLOVENEC
ček. račun: Ljubljana it 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7963, Zagreb štv. 39.011, Praga-I)u naj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Telefoni arednlštra Ia oprave; 29-82, 29-93, 29-94, 29-95, 29-9« — Izhaja vaak daa cintra], razea ponedeljka In dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
BI
Svet v orožju
Šestnajsi povojnih let je Velika Britanija vztrajala pri razoroževalni politiki. Ko so So-vietija. Združene države sev. Amerike, Japonska, Francija., od leta do leta dvigale izdatke za oboroževanje, da so Angleži svoj vojni proračun dejansko zmanjševali, čeprav je njihov imperij obširnejši in mogočnejši, kot kateregakoli drugega naroda na svetu. Videlo se je, da Angleži niso samo z besedami, temveč tudi v de-
Ž'anjih verovali v Zvezo narodov. Prepričani so lili, da bo ženevska mednarodna ustanova ne le po svoji avtoriteti zadosten čuvar miru v svetu, ampak da je tudi Ukren izraz in dozorel sad človeškega spoznanja, ki je po tolikih grozotah svetovne morije vendar le uvidelo, da je za blagostanje in srečo človeštva treba predvsem miru in zopet le miru in da je vojno kot sredstvo medsebojnega obračunavanja enkrat za vselej treba iz mednarodne politike izločiti. Zato se je agleška politika krčevito oklepala Zveze narodov, naravnavala vjC spore preti njeno razsodišče in se z vsemi močmi trudila, da utrdi in poveča njeno veljavo in ugled v m'îdnarodni politiki Kot gospoc'.aisko mišice. narod, ki je po-tično povsem sotnriran, so Angleži čisto pravilno računali, koliko ogromno narodnega premoženja bo prihranjenega ali pa ga bo mogoče koristneje porabiti, ako ne bo potreba z orožjem v roki varovati svetovnega imperija ampak ga bo čuvala Zveza narodov s svojo mednarodno avtoriteto in splošno človeško idejo miru. Zato se Anglija, ki je hotela dati dober zgled in izpričati vero v v mirovno poslanstvo Zveze, ni oboroževala niti tedaj ne, ko je že vse okrog nje tresla oboroževalna mrzlica.
Ideja Zveze nhrodov pa je med tem propadla. Sicer ne kot pravna ustanova, ki še vedno obstoja, pač pa kot politični činiteli. Kako države malo z njo računajo, najbolj kaže dejstvo, da se tako važno mednarodno vprašanje, kakor je nadzorstvo nad Španijo, ni reševalo v njenem okviru, temveč čisto mimo Ženeve. Prvikrat je bila Zveza postavljena pred odločilno preizkušnjo v kitajsko-japonskem sporu, ko ie Japonska, dasi članica Zveze s zasedbo Mandžurije nad vse brutalno prekršila njena pravila in se
fred vsem svetom rogala duhu, ki naj bi oživ-jal vse države, združene v ženevski ustanovi. V tej usodni preizkušnji je Zveza popolnoma odpovedala, kajti krivični napadalec je kljub njenim papirnatim ugovorom obdržal svoj plen, ne da bi ga ostale države vsled tega kaj manj spoštovale. Potem se je vnela vojna v Južni Ameriki med Bolivijo in Paragvajem in trajala nad dve leti, ne da bi Zveza sploh resno poskusila končati vojno. Pomiritev ie bila končno dosežena izven Ženeve, kar je bil ponovno hud udarec za Zvezo. Končno se vsi spominjamo zadnje strahovite blamaže, ki jo je Zveza narodov doživela v italijunsko-abesinski vojni, v kateri je Italija pred nosom ženevske diplomacije šla osvojit državo, ki je pripadala »kralju vseh kraljev« in v kateri je neguš izgubil prestol in deželo zato, ker se je zanašal na pomoč Zveze narodov, katere član je bila Abe-sinija. Ko bi neguš ne stavil vsega upanja na njeno oporo, bi Italijani seveda kljub temu segli po Abesiniji, toda vojno gorje bi narodu, ki bi videl, da se sam ne more upirati velikanski premoči, bržčas bilo prihranjeno in neguš bi danes bil verjetno kak italijanski podkralj v Adis Abebi.
Zveza narodov ni bila zgrajena na materialni ali vojaški sili, temveč na moralnih oenovuh. Toda temelje so ji države članice same podko-pale, ker so nadaljevale z isto politiko materialne surove sile, ki so jo prakticirale že pred vojno in ki je tudi dovedla do vojne Radi tega se je mesto duha miroljubnosti in spoštovanja medsebojnih pravic v politiki zopet ustoličila izključno le sirova sila. V vseh sporih, ki smo
E'ih na kratko omenili, ni triumfiral tisti, ki je il v pravici, ampak oni, ki je svojo voljo pisal s konico meča. Kdor se je zanašal le na pravico in bil pri tem šibkejši, ga je krivični nasilnik, ki se je opiral le na silo svojega orožja, mirno lahko likvidiral in priključil svojemu imperiju, ne da bi se mu bilo treba bati osvete Zveze narodov. Ob tem spoznanju je velikim državam strahotno pričel rasti apetit, male države pn je pričela navdajati tesnoba, ker so uvidele, da pravica v dannšmji družbi nima nobene druge sankcije več kakor — silo Tako se je začelo strahotno oboroževanje, ki zavzema tolikšne meje, da ni preveč rečeno, ako ga mnogi označujejo za blaznost. Ko bi ta denar in materialna sredstva, ki jih narodi obračajo- za orožje, s katerim naj bi se nekega dne poklali in uničili ined seboj, porabljali za kulturne in gospodarske namene, bi svet mogel naravnost procvitati v ugodju in blagostanju. — Sedaj pa se nam
f;odi kakor onim ki so iz napuha zidali babi-onski stolp, pa jim je Bog zmešal jezike. Odkar je vodilna družba zavrgla večnostno načelo pravice, na kateri Bog hoče, da bi človeštvo raslo, odkar se je svet emancipiral od Boga in se postavil »na lastne noge«, pa se zdi, da niso svetu zmešani samo jeziki, ampak tudi pamet, ker narodi ne spoznajo več, kaj je v njihovo korist.
V blazni vrtinec oboroževanja je sedaj potegnjena tudi Anglija, in kakor so njeni vodilni politiki izrecno poudarili: prati lastni volji. To ji moremo iskreno verjeti Kajti, dokler se je zdelo, da avtoriteta Zveze narodov kaj pomeni, Angliji ni bilo treba tekmovati v orožju. Tiho je celo upala, da pride doba, ko l>odo druge države spoznale, da bi bila pot rnzoroževanja vendarle pametnejša. Bila bi tudi mogoča, ko bi se države bolj zanesle na moralna sredstva, kakor pn na silo orožja To se pa ni zgodilo. Anglija, ki je stala za avtoriteto Zveze narodov, je bila v abesinskem sporu najbolj ponižana in osramočena samo zato, ker je Italija vedela, dn Vel. Britanija trenutno ni toliko oborožena, da bi svojo voljo v skrajnem slučaju mogla podpreti tudi s težino svojega orožja. Toda sodu ie izbila dno zahteva Nemčije po kolonijah. Kdor pozna ekspanzivno silo Nemčije, ve, da Hitler takih reči ne govori tja ven dan. ako misli jako resno. Že danes silno oborožena Nemčija bi si mogla jutri vzeti kolonije na isti način, kakor je storil Mussolini z Abesinijo. Zadržati bi jo utegnila edinole tolikžna vojaSka
Ï
Uspeh atenske konference
Intrige proti Balkanski zvezi odločno zavrnjene
Zanimive možnosti glede Italije in Španije
Jugoslavija se je predstavila kot vodilna pobornica za mir v vzhodni Evropi
Poaebno poročilo »Slovencu«.
Atene, dne 18. februarja 1937.
Ravnokar so nam prebrali uradno poročilo o konferenci držav Balkanske zveze. Ves Čas zborovanja državnikov Jugoslavije, Grčije, Turčije in Romunije je ležala nad razgovori neprodirna megla, ki jo je pretrgal nekoliko samo banket, na katerem sta dr. Stojadinovič in grški ministrski predsednik Metaksas izmenjala značilne napitnice. Drugače pa ni ničesar prišlo v javnost in časnikarji, ki se jim je posrečilo spraviti čez mejo kakšna daljša poročila, so bili navezani na gola ugibanja, ki so večinoma sledila pobudam domišljije ali pa njihovim lastnim željam, da bi vse tako bilo, kot so svojim listom poročali. Tudi uradno poročilo je silno kratko, zgoščeno in samo po sebi ne razodeva mnogo o tem, kaj vse so na konferenc sklenili, odnosno, o čem so sklepali. Grčija je v svojem novem režimu vojaške diktature silno ljubosumna na obnašanje svojega javnega mnenja ter mu zato polaga na mizo le postna poročila o svetovnih dogodkih. Grčija bi rada s svojim »režimom krepke roke«, za katerega se trenutno navdušuje z istim nedolžnim veseljem, kot se je pred kratkim časom navduševala za republikanske svoboščine, napravila po svetu vtis, da se vse vrača nazaj k redu in miru in da želi grški narod biti dober z vsemi narodi na svetu, ki prihajajo k njemu na obisk kot turisti, da tukaj svoj denar puščajo, ali kot trgovci, ki kupujejo grško blago ali se poslužujejo grških pomorskih prevoznih sredstev. Zato dobiva domači tisk točno predpisane porcije zunanjepolitičnih poročil ter z veliko skrbjo na Tiskovnem uradu, kjer kraljuje bistri in žuboreči g. Papadakis, pripravljena navodila, kako je treba v domačem tisku ocenjevati grško zunanjo politiko in zunanjepolitične struje raznih evropskih držav. Tudi atenska konferenca ee je razvijala za tem pajčolanom. Morda se je o njej baš zaradi lega razneslo toliko netočnosti po svetovnem časopisju, ako časnikar ne pride do točnih obvestil, si skuša pomagati na druge načine, samo da časopisu uslreže.
Dnevni red konference
Jugoslovanski časnikarji so dobili priložnost, da se na kraju konference informirajo o vsebini in poteku na precej dobro poučenem mestu. Naj iz tega vira navedem nekaj točk, ki bodo pojasnile potrebo atenske konference, njen uspeh in njene posledice za nadaljnji razvoj evropske politike v tem predelu Evrope.
Zdi se, da so štirje državniki držav Balkanske zveze posvetili svojo pozornost štirim važnim točkam, in sicer:
1.	Vprašanju jugoslovansko-bolgarskega sporazuma;
2.	vprašanju skupnosti in vzajemnosti Balkanske zveze;
3.	vprašanju angleško-italijanskega sredozemskega sporazuma v zvezi z nedavnim sestankom med Ruždi Arasom in grofom Cianom v Milanu;
4.	vprašanje državljanske vojne v Španiji.
Naš pakt z Bolgarijo
Glede jugoslovansko-bolgarskega pakta je treba vedeti to, da so sprva nekatere države na Balkanu na ta sporazum gledale z dvomljivimi očmi, češ, kako naj bi bilo mogoče, da naša država kot članica Balkanske zveze brani svoje zaveznice proti Bolgariji, s katero je sklenila pakt o večnem prijateljstvu. Treba je tudi vedeti, da so nekatere velesile na zapadu Evrope hotele s pomočjo teh držav na Balkanu izvajati pritisk na našo državo, da bi spremenila svojo zunanjo politiko. Govorilo se je celo po svetovnem časopisju, da se hočejo Romunija, Turčija in Grčija posebej združiti v neslo-vanski balkanski blok, da tako napravijo protiutež slovanskemu balkanskemu bloku (Jugoslavija-Bolgarija), naši državi pa bi naprtili očitek, da je Balkansko zvezo razbila. V Atenah je naš ministrski predsednik kaj lahko prepričal svoje tovariše o nesmiselnosti takšnega naziranja ter dokazal, da je pri-
jateljski pakt med Jugoslavijo in Bolgarijo le okrepil mirovno fronto vseh balkanskih narodov ter odstranil še tiste napetosti, ki so obstojale. Dokazal je, da jugoslovansko-bolgarska sveža Balkanski pakt izpopolnjuje in ne ruši. Tako Romunija, kakor Turčija in Grčija so to razlago i velikim veseljem sprejele na znanje in je s tem jugoslovanska mirovna politika dosegla veliko zmagoslavje.
Vzajemnost Balkana
Druga točka dnevnega reda je Ie dosledno nadaljevanje prve. Kakor hitro so bile intrige, ki so se proti balkanski solidarnosti pletle, odločno odbite, so vsi štirje državniki pretresli še enkrat vprašanje, kaj je treha storiti, da bi Balkanska zveza prišla še holj do izraza in Evropi še holj pokazala svojo strnjenost, smotrnost in polrehnost. Tudi tukaj je bil posel kolikor toliko lahek in sta dr. Stojadinovič in Metaksas v svojih napitnicah dosti jasno izpovedala, v čem je solidarnost in strnjenost štirih držav Balkanske zveze. V uradnem poročilu je to dejstvo še enkrat podčrtano. Ce je Evropa mislila, da se Balkanska zveza razkraja ter je morda pričakovala, da bo sedaj lažje sejati razdor med balkanske narode, je dobila r Atenah zelo odločen odgovor, da temu ni tako, a tudi otipljive dokaze, da bodo balkanski narodi sami in solidarno branili svoje meje proti vsakemu, ki hi jih od zunaj ogrožal.
In kaj z Italijo
Kol tretja točka je bilo poročilo Ruždi Arasa o svojih razgovorih i Italijo v zvezi s sredozemskim sporazumom med Italijo in Anglijo. Ritidi Aras je prinesel v Atene zanimive predlogi, o katerih se bo pisalo šele pozneje. Sredo-letnski sporazum med Italijo in Anglijo je odprl možnosti za daljnosežna sodelovanja med Italijo in posameznimi balkanskimi državami, sodelovanja, ki se bodo v bodočih mesecih v podrobnostih izoblikovala predvsem nn gospodarskem polju, kajti navzlic nasprotnim glasovom, ki prihajajo vsi iz kalnih virov, je sedaj gotovo, da so tudi balkanske države dobile politično jamstvo Italije in Anglije za ne-dotakljvost svojih mej oh sredozemskih obalah ter se lahko z mirno vestjo vržejo na organizacijo svoje zunanje trgovine v Sredozemlju.
Spantta
Glede četrte točke, Španije, so države Balkanske zvezo, ki kot politična enota predstavlja
mogočno sredozemsko velesilo, ki se n« sme odreči zanimanju ia dogodke v Španiji, prišlo do zaključka, da je najboljše, da se držijo angleškega načela o nevmešavanju, ker je to stališče spričo dejanskega položaja v Španiji naj-modrejše. V Španiji danes ni več rdeče vla-d e, marveč obstojajo kar štiri rdeče, med seboj neodvisne oblasti, ki se borijo i cnolno vlado generala Franca. Zn bližnja bodočnost ho dokazala, da jo stališče Balkanske iveze v tem pravru modro, kajti nevmešavanje po vzoru Anglije bo tudi balkanskim državam prineslo motnost, da se hodn mogle živahno udeležiti obnovitvenih del, kadar bo državljanska vojna končana.
Turški ministrski predsednik Izmet Inent obišče Beigrad
Morda bi bilo dobro omeniti tudi to, da je vsled sklepov atenske konference odpadlo potovanje romunskega zunanjega ministra v Ankaro in da smemo т kratkem pričakovati v Belgradu obisk turškega ministrskega predsednika I n e n i j a, ki se ho iz Bel-grada vrnil nazaj v Istanbul ter takoj nato odpotoval na obisk v Bukarešto. S tem ho doprinešen še zunanji dokaz, da so vse intrige proti trdnosti Balkanske zveze padle končnoveljavno v vodo in da se je Jugoslavija uveljavila tako na Balkanu, kakor v vsej vzhodni Evropi kot zrlo motim sila — pobornica za mir, ki daje smernico in okrog katere se s zaupanjem zbirajo ostale balkanske države.
Kako se tudi ne bi. Ce iz Aten gledamo gori na Jugoslavijo, se nam v ponosu dvigajo prsa, kajti Grki brez izjeme z občudovanjem govorijo o njej, o njenem miru na znotraj, o njenem vplivu na zunaj, o njeni politični, vojaški in gospodarski moči in so svoje občudovanje prenesli ludi na jugoslovanske goste, od najvišjega do najnižjega, ki so v Atenah živeli pod dojmoui, da zares pripadajo veliki državi.	K.
Registraciia pakta z Bolgarijo
Ženeva, 30. febr Danes opoldne se je izvršilo v tajništvu Društva narodov registriranje jugoslovansko-bolgarskega pakta o prijateljstvu na temelju čl. 18 pakta DN. V imenu generalnega tajništva DN je ravnatelj pravnega odseka tajništva DN čestital zastopnikom Jugoslovije in Bolgarije za to veliko iu zgodovinsko mednarodno dejanje, ki pomeni velik prispevek utrditvi miru ne samo na Balkanu, temveč tudi v Evropi.
Atentat na Grazianija v Addis Abebi
Atentatorji brez sfedu izginili • Podhral( in general Liotta težko ranjena, patriarh Ciril pa smrtno
Addis Abcba, 20. februarja. Včeraj dopoldne je priredil podkralj Abesinije, maršal Graziani, zaradi radostnega dogodka v hiši italijanskega prestolonaslednika velik »Te Deum«. O tem je bilo obveščeno tudi ljudstvo ter se je proslave udeležila ogromna množica ljudi. Prisostvovali so ji tudi predstavniki abesinske koptske cerkve, ki so z vsemi dostojanstveniki, ki so izjavili evojo uda-nost, gledali parado. Po službi božji v katoliški in koptski cerkvi je maršal Graziani pričel deliti darove v znak veselega dogodka. Ko je bila razdelitev darov končana, so na glavnem trgu še vedno stale ogromne množice ljudi, domačinov, italijanskih delavcev in vojakov, ki so pričakovali odhod podkralja.
V trenutku, ko je maršal Graziani izročil zadnji dar in ko je bil obkoljen od vseh dostojanstvenikov, so naenkrat pričele po zraka frčati ročne bombe. Maršal Graziani se je skušal umakniti, vendar pa se mu to ni posrečilo, kajti bombe so
moč Francije in Anglije, da bi nemško orožje ne moglo po pameti računati na uspeh, tako, kakor je računalo leta 1914. Zato v danem slučaju angleško oboroževanje v resnici pomenja varstvo in ohranitev miru.
In Angleži so postavili oborožitven načrt, ki je presenetil vos svet in s katerim ne Nemčija ne njeni zavezniki ne bodo vzdržali tekme. V petih letih ImxIo v vojaške svrhe izdali 1900 milijonov funtov, to je 370 milijard v našem denarju 1 Zgraditi hočejo orjaško vojno brodovje, ki bo čisto moderno, po petoriti svoje zračne sile, preosnovati in pomnožiti kopno vojsko doma in onkraj morij. Ta vojni proračun je postavila Anglija sama brez dominijonov, ki bodo seveda tudi znatno pomnožili svojo vojaško moč. Roj so to številke, ki jim pravimo le še astro-nomične. Toda, ako bo s temi žrtvami, ki si jih je naložila Anglija, mogoče v resnici ohraniti in odkupiti mir njej in človeštvu, cena ni pre-visoak. Kajti največja dobrina je mir. Obžalovati moramo le, da so narodi prisiljeni, da ga varujejo s takimi sredstvi. Vendar, dokler je na svetu tako, da miru ni mogoče, ako ga vsi nočejo, potem morajo miroljubni in trezni narodi segati po tistih sredstvih, ki edina imponirajo bojaželjnim narodom.
Ker so Angleži svoj oboroževalni načrt raz-ttgn'li na pet tet, mislijo nekateri, da so v Londonu preračunali, da bo pri sedanjem stanju politčncga položaja do tega termina vojna psihoza prikipela do vrhunca. Torej nam ostane tolažba, da se nam vsaj prihodnjih pet let ni bati vojne. Upajmo pa, da se nosa razdrapann l£vropa domisli vendar le česa boljšega in to dobo petih let porabi v to, da poišče boljše rešitve za svoja nereča življenjska vprašanja, kakor pa je vojska.	drin.

OglM K r.fi.b h s Si 1615 «4 11. »L И»
bile temperirane na tako kratek čas, da so eksplodirale v trenutku, ko so padle prec'enj. Poglavar koptske cerkve Abuna Ciril, nekaj ccrkvenih dostojanstvenikov koptske cerkve in nekaj višjih italijanskih častnikov, ki so hoteli maršala zaščititi, so takoj po eksploziji bomb popadali ranjeni po tleh. Tudi mnogo italijanskih vojakov in domačinov, ki so stali blizu Grazianija, je ranjenih. Nastala je huda panika, ki so jo domačini menda nalašč povzročili, da so omogočili atentatorjem v splošni zmedi srečen beg. Atentatorjem se je posrečilo pomešati se med množice ter izginiti brez sledu. Koliko ročnih granat je bilo vrženih, še ni znano. Nekateri trdijo, da samo tri, drugi pravijo, da je bilo že v prvem trenutku vrženih pet bomb, nekateri pa pravijo, da so atentatorji vrgli celo deset ročnih granat.
Maršal Graziani, general Liotta, patriarh (abuna) Ciril in številni italijanski častniki so ranjeni in so bili prepeljani v bolnišnico, kjer so jim nudili zdravniki prvo pomoč. Govori se, da je tudi nekaj italijanskih vojakov in domačinov mrtvih in težje ranjenih, ker so bili v neposredni bližini eksplozije.
Uradno se trdi, da je atentat na Grazianija delo posameznikov, ki so se vtihotapili v Addis Abebo ter hoteli pokazati, da Abesinija ni popolnoma pomirjena. Lahko je tudi mogoče, da so atentatorji prišli iz drugih delov Abesinije, kar bo ugotovila šele preiskava. Italijanske preiskovalne oblasti bodo imele težko delo, kajti domačini so si tako podobni drug drugemu, da bo težko ugotoviti, kdo vse je bil v gneči okrog Grazianija. Še težje pa bo ugotoviti, če so bili atentatorji iz mesta ali pa to prišli iz kakega drugega abesin-skega kraja. Zaenkrat nimajo ie prav nobene sledL Maršal Graziani je komaj prišel z inšpekcijskega potovanja z daljave 1000 km, na katerem so ga spremljale le slabe italijanske straže, nikjer pa ni bilo nobene nevarnosti Povsod je našel najlepši mir in red in ljudstvo mu je prirejalo ovacije. Prvi izid preiskave je samo potrdil to, da je bilo atentatorjev več, kajti bombe to padale na Grazianija t raznih smeri. To je znak, da to se atentatorji postavili na razne kraje okrog njega v času, ko je delil darove. Sedaj preiskujejo bombe, da ugotovijo, če atentat ni morda organiziran od zunaj. Atentatorji so hoteli z enim udarcem doseči dva
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Poljska dobi diktaturo
Proračunska debata
London, 20. februarja, b. Nekateri listi poročajo iz Varšave, da pride jutri na Poljskem do spremembe režima. Laburistični »Daily Herald« trdi, da bo polkovnik Hoc )utri proglasil maršala Rydz-Smiglyja za diktatorja Poljske po primeru Mussolinija oziroma Hitlerja. Ministri bodo imeli značaj posebnih svetovalcev, ki jim bo predsedoval mariai.
Poostritev avtoritornega kurza si razlagajo
angleški listi s tem, da v zadnjem času narašča od Moskve podpihovana in plačana razdiralna propaganda.
Zaradi zarotniškega delovanja so morali v koncentracijsko taborišče v Berezu štirje židovski
književniki, med njimi znani pesnik Leon Pasternak. Ti židovski intelektualci propagirajo ▼ leposlovni obliki boljševizem.
Varšava, 20. februarja, m. Jutri bodo v te poljske radio postaje objavile, da stopi ▼ življenje nov politični pokret ter da ima ta pokret za cilj, da zajame ves poljski narod. Nadzornik pokreta je eden najintimnejših sodelavcev mariala Ridz-Smiglyja, guverner Narodne banke g. Koc.
Tudi romunska vlada odstopi?
Pariz, 20, februarja, b. Havas poroča iz Bukarešte, da bo romunska vlada ie danes odstopila po seji, Ici je sklicana.
Neugoden odmev angleškega oboroževanja — Nove žrtve
Washington, 20. febr. Ogromno oboroževanje Anglije je povzročilo v USA velike skrbi. Predsednik Roosevelt je pri sprejemu žurnalistov dejal, da bo morala ameriška država dobiti na razpolago vse jeklo, ki je potrebno za povečanje vojnega bro-dovja. Ameriškemu časopisju se zdi zlasti čudno, da Anglija povečuje svoje ladje-velikanke, katerih ima že zdaj 15. To nikakor ni upravičeno po novih brodogradnjah Francije in Nemčije. Neizogibna posledica tega bo, da bosta tudi Amerika in Japonska morali «višati svoje brodovje znatno preko nameravane mere. To bo le slabo vplivalo na odnošaje med Japonsko in USA.
Čisto enako je pisanje japonskega tiska. Toda tudi v Nemčiji je sklep angleškega parlamenta vzbudil globok odmev. Za Nemce je namreč to po-
vod, da tudi sebi prisvajajo pravico, da se oboro-žujejo dalje čisto po svoji volji. V ostalem so pa v
Nemčiji nevoljni, ker si Anglija očividno prisvaja vlogo žandaruia Evrope. Pravijo tudi, da bo ogromno angleško oboroževanje povzročilo veliko gospodarsko krizo po svetu, v katerem se že čuti pomanjkanje železa oziroma jekla, saj je ameriška admiraliteta dobila samo za eno tretjino ofert za jeklo, ki ga potrebuje za svoje novogradnje.
Razume ee, pravijo v Berlinu, da bosta morali tudi Francija in Italija povečati svoje brodovje in zopet hudo obremeniti svoj proračun. Seveda bo to morala storiti tudi Nemčija, ki ima po dogovoru г Anglijo pravico, da jo njeno brodovje enako eni tretjini anglešikega.
Francija pred novimi borbami
Blum misli na revolucionarno fronto?
Pariz, 20. febr. Notranje-politični položaj v Franiciji se čedalje bolj poo«truje. Vzrok je ta, ker se izve, da ima Blum namen, da svoje socialne rolorme ustavi samo dotlej, da bo otvorjena svetovna razstava, potem pa da jih misli pod vodstvom nespremenjene ljudske fronte nadaljevati s podvojeno silo. Baje je Blum 6am na eeji socialistične etranke izjavil, da bo potem, ko bo razstava gotova, posegel po najostrejšib sredstvih, da zaustavi industriji oziroma trgovini dviganje cen, in da bo med drugim podržavil trgovino s sladkorjem. Vse to je seveda razburilo razeD desnice tudi tako zvano radikalno 6tranko, ki tvori desno krilo ljudske fronte. Zato se je etvorila opozicija, ki hoče Bluma napasti v parlamentu in katero bo vodil prihodnji teden bivši predsednik vlade F 1 a n d i n.
Spočetka eo mislili, da bi bil Blum pripravljen
razširiti svojo vlado z zmernimi elementi tako zv. sredine, sedaj pa se zdi, da so v Blumu zmagali njegovi socialistični strankarski instinkti in da bo rajši odstopil in prevzel vodstvo revolucionarne fronte, kakor da bi svojo vlado izpopolnil z buržu-aznimi elementi. Baje zagovarja Blum eedaj idejo najtesnejšega sodelovanja s komunisti, katere hoče spet pridobiti zase, potem ko jih je e svojo zunanjo politiko napram Španiji odbil.
Delavstvo je brci dvoma po paroli ii Moskve začelo sedaj stavkati tudi pri delih za svetovno razstavo. Delavci zahtevajo 15% povišanje za vse kategorije, ki so udeležene pri gradbi razstavnih objektov, in ustavljajo delo za več ur, ko se vršijo delavski shodi. Zaradi tega je notranje-politično ozračje v Franciji zopet najx>lnjeno s klicami velikega političnega in socialnega razdora.
Deset dni bojev za Madrid
8nn Sébastian. Že 10 dni se okrog Madrida razvija bitka največjega obsega. V vseh sedmih mesecih, kar traja državljanska vojna, ni bilo tako silovitih bojev in tudi ne takšnega obsega. Napadi z obeh strani se pripravljajo z močnim artilerijskim ognjem, v boj jxwegajo tanki in letala. Ves čas se niso komunistične mednarodne brigade s toliko zagrizenostjo borile kakor sedaj južno-vzhodbo od Madrida za cesto, ki vodi proti Valenciji. General Miaja je po sodbi nevtralcev na tem, za Madrid življenjsko važnem odseku osredotočil vse razpoložljive čete, ki jih cenijo na 90.000 mož, večina inozemskih marksistov. Ti branijo z vsemi silami prodiranje nacionalističnih bataljonov proti severovzhodu.
Odkar je Franco zasedel cesto Madrid-Valen-eija pri Argandi in južno od tega važnega križišča, gredo transporti rdečih izključno le še po cestah, ki vodijo proti Alcali in Guada ajari. Ako bi se francistom posrečilo odrezati tudi to prometno žilo, potem bi branilcem Madrida ne ostalo drugega, kakor da se predajo ali do zadnjega branijo. Svojega težavnega položaja se dobro zaveda tudi general Miaja, branilec Madrida ki je po radiu sporočil svojim četam: »Ako prepustite sovražniku tudi to cesto, potem to pomenja žalosten konec v mišnici Madrida.«
Ker tudi iz severa od Siguenze in Somosierve bele čete ogrožajo Guadalajaro, ki je od Alcale, ki je cilj južnih čet, oddaljena 'e dan hoda, se položaj marksistov na vzhodni fronti vedno bolj slabša. Odtod so razumljivi njihovi obujini protinapadi, s katerimi skušajo oslabiti sile generala Varele, ki stoje ob Jaranii in na valencijski cesti. Toda beli so svoje postojanke v zadnjih dneh močno utrdili, zato branilcem Madrida kljub večdnevnim silovitim uapadom ni bilo mogoče doseči nobenih bistvenih uspehov.
Ni dvoma, da se borba za Madrid bliža od'o-titvi. Komunizem se v teh bojih prav tako dobro, kakor Franco, zaveda, da bi z Madridom izgubil tudi Španijo. Zdi se pa, da tudi hrabrost in obupni najwri marksistov ne bodo mogli več odvrniti od Madrida njegove usode.
Salamanca, 20. febr. Francoski ujetniki, ki so jih ujeli v bojih ob Jaranii, pripovedujejo, da je bil bataljon mednarodne brigade (imenovan bataljon Barbusse) v zadnjih bojih skoraj popolnoma uničen.
ЧПНВВВВПШШВННВШ1
(Nadaljevanje s t. strani.)
cilja, ker niso merili samo na Grazlanija kot predstavnika okupacijskih oblasti, temveč tudi na Abuno Cirila, ki mu očitajo, da se je prvi pokoril Italiji.
Po zadnjih vesteh Iz Addis Abebe rane generala Grazianija in generala Llotta niso tako lahke, kot se je prvotno mislilo. Oba ležita r bolnišnici In sta bila že operirana. Njuno stanje je težko. Rane Abune Cirila pa so smrtno nevarne.
Atentat je povzročil v vladnih in političnih krogih težak vtis, ker »o bili italijanski politiki prepričani, da je z ozirom na prijateljsko razpoloženje Abesincev do italijanskih okupacijskih oblasti v zadnjih šestih mesecih Abesinija povsem pomirjena. Po uničenju zadnjih abesinskih tolp, ki so se upirale Italijanom in niso hotele priznati njihove oblasti, se je pričelo v glavnem mestu nove velike italijanske kolonije normalno in mirno živ-
Čeprav se je atentat zgodil že včeraj dopoldne, se o tem dogodku v Italijanski javnosti ni ničesar vedelo, kajti domač! tisk ni «mel niče«r■poročati. Ker so pa inozemski dopisniki o dogodku takoj obvestili svoje liste, je morala oblast dovolili objavo.
Lfsbona, 20. febr. Iz Valencfje poročajo, dn je komunist Galaza, ki upravlja mesto notranjega ministra v valencijski vladi, izjavil ,da so rdeči izgubili na bojišču do 1. februarja 51.000 mrtvih in 123.000 ranjenih. Največ izgub so imeli ino-zemci in sicer Rusi ter Francozi veliko je pa tudi pad o Mehikancev. Najbolj krvavi boji so bili pri Madridu, Irunu, San Sebastianu in Malagi.
Salamanca, 20. febr. Tukajšnja radijska postaja objavlja, da so nacionalisti zavzeli mesto Alhunol, ki je 65 km zračne črte zapadno od Almerije in 35 km vzhodno od Motrila.
Tenerila, 20. febr. AA. Havas: Nacionalistična letala so včeraj zopet metala letake na mesto Alnierija in pozivala prebivalstvo, da naj se preda, ker bo mesto sicer bombardirano. Letala so ugo-tovi'a, da se Almerija hitro utrjuje
Pomorsko nadzorslvo
nad Španijo
London, 20, februarja. AA. DNB.) Današnji jutranjiki prinašajo že podrobnosti o tem, kako namerava poseben tehniški odbor odbora za ne-vmešavanje izvesti pomorsko nadzorstvo nad Španijo. »Morningpost« pravi, da so prizadete države pristale na razdelitev pasov, po katerih bi britanska in portugalska mornarica prevzeli nadzorstvo nad biskajskim zalivom, irancoska in sovjetska mornarica severnozahodno obrežje Španije, britanska, irancoska in portugalska mornarica južno obrežje, Nemčija in Italija pa vzhodno špansko obrežje.
Pariz, 20. februarja, b. »Matin« protestira proti temu, da bi se kontrola maroške obale zaupala sovjetskim ladjam ter trdi, da ie boljše-viška propaganda v severno-afriških kolonijah že itak popolnoma zrahljala mir.
Pariz, 20. februarja, b. Pariška Izdaja »Newyork Herald Tribune« poroča, da je v petek tik pred zaporo spet prekoračilo Irancosko mejo 144 prostovoljcev.
Moskva, 20. februarja, b. Uradno se poroča, da je sovjetski poslanik v Španiji Rosenberg odpoklican, ker mu je bila zaupana druga dolžnost. Na njegovo mesto je imenovan svetnik sovjetskega poslaništva v Španiji Leon Gatis (tudi žid), dosedanji sovjetski konzul v Carigradu,
Bivši angleški kralj ne dobi nič
London, 20. februarja, b. Problem apanaže vojvode windsorskega je še vedno odprt. Niti vlada niti parlament nočeta ničesar dati bivšemu kralju in vsi dosedanji poskusi, da se to vprašanje zadovoljivo spravi skozi parlament, niso uspeli. Zaradi tega je kraljevski par določil apanaio 2 in pol milijona frankov letno iz svojih finančnih sredstev. Zaradi te majhne apanaže bo bržkone prišlo do
ženitbe vojvode windsorskega z go. Simpeonovo. •
šanghaj, 20. februarja. AA. (Reuter.) Več mornarjev in častnikov italijanske vojne mornarice je vdrlo v neki kino. kjer so predvajali sovjetski film o abesiiiski vojni. Dva Rusa, ki sta vodila projekcijo, so pretepli, aparat pa uničili. Škode je svojih 20.000 kitajskih dolarjev.
Karaši, 20. februarja. AA. (Reuter.) Danes je tu pristal Undbergh z gospo.
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, do 1000 m nekaj nad ničlo, na prostem vetrovno.
Zagrebška vremenska napoved. Poslabšanje
Belgrad. 20. februarja, m. Na današnji »eji skupščine je bilo sporočeno, da so trgovci in in-dustrijci iz Slovenije vložili resolucijo, da bi se trošarina na rioo in žganj« pobirala od kmetov. Zatem se je nadaljevala proračunska debata. Opozicija je tudi danes napadala vlado, ker je dopustila, da se širši narodni sloji na Hrvatskem ln drugod lahko zbirajo in organizirajo. Vsi govorniki so poveličevali šestojanuarski režim, vlado pa napadali, čel da ne vodi take politike. Prvi je nastopil Vinko Gornjak (Narodni delovni klub), ki je govoril pred skoraj prazno dvorano in mlatil prazno slamo. Iz njegovega govora se sklepa, da je ta poslanec prespal preteklo leto, ker bi bil moral vedeti, da je sedanja vlada za delavce storila več kakor vse prejšnje vlade. Znano bi mu moralo biti mezdno gibanje. Tudi ni temu poslancu znano, da se' ravno po zaslugi sedanje vlade in obeh slovenskih ministrov Slovenija smatra za pasivno pokrajino, za kar se pod prejšnjim režimom ni smatrala, Za poslanca tudi ne veljajo nič napori slovenskih minstrov in županov naših avtonomnih mest za pospešitev likvidacije naših denarnih zavodov. Nič niso milijonska posojila, ki so bila podeljena v ta namen. Naposled je odkril še politično stran svojega srca in dejal, da je doživel s svojimi tovariši razočaranje, ker še niso bili izdani politični zakoni. V tem pogledu naj bo poslanec pomirjen, ker sedanja vlada izjavlja, da bodo politični zakoni pravočasno prišli na vrsto in bo tudi poslanec lahko občutil njihove blagodejne posledice. Glasoval bo seveda proti.
Naslednji govornik je bil Radislav Vučevič, podpredsednik skupščine, član Narodnega kmečkega kluba, ki v skupščini podpira sedanjo vlado. V »vojem kratkem govoru ie govornik obračunal z vsemi skupščinskimi opozicionalci in s petomaj-skim notranjim ministrom Veljo Popovičem, za katerega je dejal, da sploh nima pravice ne on ne njegovi sodelavci govoriti o sedanji vladi in o kakem terorju, ker so ravno ti ljudje preganjali uradnike samo zaradi tega, če se jim niso slepo pokoravali. Naposled je govornik izjavil da bo zaradi tega, ker sedanja vlada dela za kmete in za malega človeka sploh, glasoval za proračun.
Potem je prišel na vrsto Voja Lazič, za njim pa dr. Janko Baričevič, predsednik JNS kluba, ki je poveličeval unitaristično ureditev države in nastopil proti ureditvi države v federativnem smislu.
Trudil se je z jalovim dokazom, da so »Slovenci, Srbi m Hrvati en narod«.
Na pojxildanski seji je prri govoril poslanec Ljuba Juvanovič (Radikalni klub). Sledil mu je Kneževič (JRZ), nato pa JNS poslanec Ivan Mo-horič. Za časa njegovega govora je bilo v dvorani petdeset poslancev.
Za g. Mohoričem je govoril poslanec Josip Cvetič proti. Za njim bo govoril na nocojšnji seji posl. Lenarčič, nakar bo seja zaključena.
Prihodnja seja bo sklicana v torek dopoldne.
Osebne vesti
Belgrad, 20. februarja. Premeščeni so na pošto Celje Leopoldina Sotl, kontrolorka pošte Laško; na pošto Ljubljana 1 Ivan Novak, višji kontrolor pošte Ljubljana 5; na pošto Ljubljana 5 Metod Go-stinčar, kontrolor pošte Ljubljana lj na pošto Kamnik Marija Hribar, kontrolorka pošte Radovljica.
Belgrad, 20. lebruarja. m. Postavljeni so za pomožne uradnike 9. skup.: Lidija Arhar v Moste pri Ljubljani, Franc Bizjak in Katarina Tuš v Mursko Soboto, Franjo Mileč v Kočevje, Stanislav Bradian v Laško.
Belgrad, 20. februarja, m. Reaktivirani so profesorji Marija Leben, Alojzij S i vee, Anton Anžič, ki jih je prejšnji JNS režim iz čisto političnih razlogov postavil na cesto.
Zagreb, 20. februarja, b. Za 8 marca je sklicano redno zasedanje banskega sveta savske banovine radi sprejema novega proračuna.
Belgrad, 20. febr. m. V umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič je bila te dul otvorjena razstava grafikov, na kateri je razstavilo svoja dela tudi nekaj slovenskih umetnikov. Razstavo si je med drugimi ogledal ludi notranji minister g. dr. A. Korošec v spremstvu svojega osebnega tajnika g. Kranjca ter je odkupil vež del.
Belgrad, 20. febr. m. Poslanec JRZ Caslav Ni-kitovič je vložil za finančni zakon amendement, da lahko prosvetno ministrstvo izjemoma od §§ 45. in 49 uradniškega zakona iz leta 1981 uradno poviša do IV-2 stopnje člane državnih gledališč, ki imajo že urejen položaj in ki eo na visoki umetniški stopnji ter imajo že več kot 25 let službe, in to deset članov gledališča v Belgradu, deset ▼ Zagrebu in pet v Ljubljani.
=S|№Et=
Po sarajevskih dogodkih
razprava za zeleno mizo
Ljubljana 20. febr.
Kakor vse kaže, se sarajevski smučarski zlet spreminja v pravcati športni škandal. Tega smo se v Sloveniji bali že vnaprej, ker se pač bolje od Sarajevčanov zavedamo, kaj se pravi organizirati prireditev in koliko časa je treba zanjo podrobno delati, zlasti če jo obiščejo tisoči in prav posebno še tekme, kjer nastopi nad sto tekmovalcev. Tudi dejstvo, da so Sarajevčani v zadnjem trenutku poklicali na pomoč štiri ali pet tehnično izvežbanih slovenskih strokovnjakov, flas ni moglo navdati s prepričanjem, da bo prireditev izpadla tako, kakor je treba. Bilo bi namreč nepreračunljivo, če bi ee zanašali, da bo pet Slovencev — in naj so še tako i sposobni — moglo brezhibno izvesti vse ogromno delo, ko glede Sarajeva nismo imeli jamstva: 1. da bo v organizatornem oziru pripravljeno vse tako, kakor bi moralo biti; 2. da bo tehnično osebje, ki je bilo dodeljeno ljubljanskemu tehničnemu vodstvu, zanesljivo na svojih mestih in da bo to osebje svojo nalogo dobro rešilo, in 3. da končno ne bo odf>o-vedala disciplina tekmovalcev. Zdi se. da so se v Sarajevu vse te bojazni uresničile do največje možnosti: ixmianjkljivi predorganizaciji ee je pridružilo, kakor lahko posnemamo iz vseh poročil, slabo tehnično osebje in to oboje je potegnilo za seboj še nediscipliniranost tekmovalcev ter nekaterih klubskih delegatov. Bilo bi krivično, če bi epričo takih dogodkov in razmer krivdo za sarajevsko f>oloniiio pavšalno naprtili tehničnemu vodstvu peterih ljudi, ki so bili v zadnjem trenutku poklicani. Kljub temu
se pri tem ne moremo odreči opozorilu, da bi morali ravno slovenski tekmovalci ш delegati ob takih prilikah dokazati, da imamo vsaj kolikor toliko solidno športno vzgojo in da znamo prav v takih primerih, кјет prihaja športna disciplina najbolj v poštev, isto tudi pokazati...
Prejeli smo vse mogoče izjave onih. Vi so tekme opazovali; onih, ki so se jih udeležili in onih, ki so jin vodili. Vsaka ekupina razlaga vzroke za neuspeh drugače. Ni naša stvar, da ugotovimo krivce. Tudi ni naša stvar, da ugotavljamo, kako se je mogel tak zlet, zvezan s tekmovanjem za državno prvenstvo, v tako kratki dobi organizirati in prav v času, ko so bili naši najboljši tekmovalci in obenem najresnejši favoriti za državno prvenstvo, v inozemstvu. Beležimo sarajevske dogodke le kot veliko antipropagandno prireditev, ki bo sedaj predmet razprav za zeleno mizo. Zimskošportna zveza že zbira material ter bo o zadevi razpravljala najbrž že na svoji prihodnji eeji. Beležimo sarajevske dogodke tudi radi tega ker se ne moremo strinjati z izjavo predsednika Jugoslovanske zimskošj>ortne zveze g. ar. Draga Marušiča, ki je — kakor poročajo listi — na zletu izjavil, da ima Bosna vse pogoje, da postane zimskošportni center Jugoslavije. Kakor vidimo, manjka poleg oetalih glavni pogoj: sposobnih ljudi, ki bodo tuioe privabljali, ne pa s tako organizacijo odbijali, kakor so jih na stotine odbili pri zadnjem zletu. Zaenkrat bo ostalo glavno zimskosportno eredišče Jugoslavije š« vedno Slovenija ...
Skoki za kombinacijo in vojaški patrotni tek
Chamonix, 17. februarja.
Ob 7 zjutraj so zbudili naše tekmovalce naši vojaki s prošnjo, da jim namažejo smuči. Smolej, Klančnik in Knap so se radevolje odzvali ter jim odlično namazali smuči, kar se je poznalo lakoj
{>o startu, ko so morale francoske patrulje strgati ed s smuči, našim pa so finske maže funkcionirale dobro, Proga je bila dolga 25 km. Na progi je bilo treba enkrat po 3 strele izstreliti v 200 m oddaljene balončke. Prijavljenih je bilo 6 patrulj, 5 francoskih in 1 naša v postavi: vodja patrole poručnik Jovanovič Mirko, podnaredniki: Jazbec, redovi: Zaje, Podlipnik in kaplar Žerjav in rezerva Tor-kar. Naši so tekli zelo dobro, toda imeli »o smolo z Podlipnikora, katerega je prijel v nogo na progi dvakrat krč ter si je vsakokrat moral po četrt ure masirati nogo. Streljali pa so naši odlično. Vsak je zadel s prvimi tremi streli in bodo dobili zaradi dobrega streljanja odlikovanje. Po času pa so na 5. mestu, če pa ne bi bilo smole, bi bili pa sigurno prvi.
Popoldne ob 2 se je vršilo na olimpijski skakalnici skakanje za kombinacijo, nastopili so tudi norveški rekorderji specialisti Andersen, Birger Ruud, Sverenscn. Skoke je otvoril Birger Ruud, ki se je pognal s tričetrt naleta na 62 m v krasnem stilu, sledi Andersen 63 m, ter Sverensen 60 m. Nato so se pričeli skoki v konkurenci pred približno 7000 gledalicL Naravno — zopet so zmagali Norvežani. Najdaljše skoke v konkurenci ima Kar-by Ralf, 2. mesto * svojimi lepšimi skoki pa je zmagal v kombinacijskem skakanju Fosum Per (Norjveš.), daljava 54, 55.5 m, Karby pa 55, 55.5. 3. je Busterud Kaze (Norveš.) 52, 57 (najdalji skok v konkurenci). 4. čech Brouch (Poljska) 48.50, 55.50, ki se je izkazal z odličnim stilom, 5. je Roen Sigurd (Norveš.) 59.50, 55.50, 6. Valleama Aarne (Finska) 49, 53, 7. Marusarž Andrej (Poljska 51, 52.5 m, 8. Vrana (Čeh) 48, 48.5 m, 9 .Sundet (Norveška) 51.50. 53, 10. Šimunek (Čeh). 11. Berger (Švica), 12. Bernath (Švica), 13. Jule* (Švica), 14. Berauer (Čeh).
Po rezultatih skokov je zmagal v klasični kombinaciji (tek 18 km in skoki) Roen Sigurd, Norveška, in ker so letos FISine tekme obenem j tekme za svetovno prvenstvo, dobi Roen naslov •svetovni prvak v klas. komb. za leto 1937.«
Roen Sigurd je v mednarodnih Športnih krogih že poznan tekmovalec ter je opravičil svoj sloves. Tako si lastijo Norvežani že četrto zmago letoš-
njega svetovnega prvenstva. Zmagali so v štafeti 4X10 km, v specialnem teku na 18 km, v specialnih skokih ter v klasični komb Edino alpsko kombinacijo so odnesli Francozi. Drugi ▼ klas. komb. je Karby Rolf (Norveška), 3. Valkama Aarne (Finska, 4. Busterud Kare (Norveška), 5. pa prvi Sred-njeevropejec v ostri konkurenci severnjakov, Čeh Berauer Gustav, sledi Fossum Per, (Norveška), Čech Bronek (Poljska), Sundet (Norveš.), Šimunek (Čeh), 10, Berger (Švica).
Rezultati;
Tek za kombinacijo: 1. Roen (Norveška) 1.15.04. 2. Berauer (Češka) 1.18.10. 3. Kaarby (Norveška) 1.18.46, 4. Valkama (Finska) 1.20.01. 5. Berger (Švica) 1.21.11.
Skoki za kombinacijo: 1. Fossum 54.55.50. 2. Kaarby 55.55.50. 3. Busterud 52.57. 4. Czech (Poljska) 48.5, 55.5. 5. Roen 49.50, 55.5.
Izven konkurence so skočili po tekmi: Andersen (Norveš.) 64 m v svojem odličnem stilu, Soerensen (Norveš.) 62 m ter Birger Ruud, ki je zaključil skakanje z najdaljšim ter stilno krasnim skokom 68 m.
Kombinacija: 1. Roen (Norveš.) 44.1.1 točk 2. Kaarby (Norveš.) 429.2 točk. 3. Valkama (Fin.) 412.1 točk. 4. Busterud (Norveš.) 406.7. 5. Berauer (Češkoslov.) 399.2 točk.
V četrtek pa se vrši zadnji del tekmovanja, lek na 50 km. V klasični kombinaciji ni startaj za naše barve nihče, ker zaradi slabih financ Zveza ni poslala na FISine tekme naših tekmovalcev, na 50 km pa starta Smolej m mogoče še Žejnva, ki pa proge po preboleli gripi najbrž ne bo zdržal.
Cini.
Celjski Spor». Danes ob 14.30 se bo pričela na Olimiiovem igrišču v Gaberju prijateljska nogometna tekma med SK Železničarjem iz Maribora in SK Olimpom. Ob 13 bo predlekma med rezervama SK Jugoslavije in SK Olimpa.
Dvojni spored v obliki trening tekem med Mladiko B in Mostami ob 9, ter Mladiko A in Svo-bodo ob 10.30, bo danes na igrišču Mladike. Ker prlčno prvenstvene tekme že čez 14 dni, so moštva prisiljena, dn prično že tako zgodaj z medsebojnimi prijateljskimi tekmami. Prijatelji vabljeni!
•
S K Slnvija. Danes, v nedotjo, s» vrSi v restavraciji MarlnAok v Prečni ulici ob m dopoldne IV. redni letni občni zbor. Vabljeni vsi, ki mislite resno delati v nov,.m odboru, f lnni poravnajte članarino, ker «iru-Kače nimate irlasovalnc pravice. Vsi siKurno! Ce občni zbor ni oh napovedanem času skleiičon, se vrSi eno uro kmneje nov občni ibor ne gledo n» Slovito pri. šotnih gg. odbornikov ln članov, — Tajnik.
Zimska pomoč mestnega socialnega urada v Ljubljani г
300 družinskih očetov zaposlenih 1200 ljudi je prišlo do kruha
Porofali smo že o javnih, ki Jih izvršuje letoe ljubljanska mestna občina s pomočjo podpore meščanov na raznih krajih mesta. Ce greš po Tržaški cesti proti Viču, kmalu opaziš na levi, za dober lučaj od ceste, velik izkopan jarek, ob katerem so nagromadeni ob obeh bregovih veliki kupi izkopane zemlje. Ob spodnjem koncu tega jarka zagledaš množice delavcev, ki se pridno gibljejo po jarku in izkopavajo zemljo. Ker vodi izkopani jarek naravnost proti strugi Gradaščice, takoj lahko uganeš, da hočejo napraviti temu potoku ravno pot, da mu ne bo treba v velikih ovinkih zavijati med travniki in njivami in oe ob povodnji razlivati čez bregove, jn če greš še dalje in zaviješ po Cesti dveh cesarjev proti Trnovemu, vidiš zopet drugo takšno delo, kateremu je namen ravnati vijugasto strugo Malemu grabnu ln pognati potok v hitrejši tek.) Tudi tod so zaposleni delavci, ki jih je iz vrst brezposelnih poslal na delo mestni socialni urad.)
Zato je gotovo najbolj naravna in uspešna tista socialna politika, ki nudi brezposelnim možnost do dela in zaslužka. Delo človeka moralno dviga, saj mu daje zavest, da ne živi od miloščine, temveč od dela svojih rok. So pa še drugi razlogi psihološke narave, ki dajejo podpori v obliki dela prednost pred denarno podporo.
V jesenskih mesecih, ko je brezposelnost v Ljubljani vedno bolj naraščala in je bil naval na mestni socialni urad vsak dan večji, se je socialno politični odbor na iniciativo gospoda župana dr. Jure Adlešiča odločil izvesti s pomočjo podpore javnosti (ker so bila redna proračunska sredstva prepičla), javna dela, pri katerih bi mogli najti zaposlitev vsaj najpotrebnejši in to v prvi vrsti Ljubljančani.
Javnost je razume'a
Meščanstvo, ki je vedno težje občutilo neprestano prosjačenje po mestu, je ta načrt mestnega
Beafofuxdi? He, temveč negovati!
Ako si hočete dolgo časa ohro-niti perilo tedaj ne zadostuje da ga perete kot .navadno"., Perilo je treba pravilno nego» vati s Schichtovim Radionom. S tem si boste prihranili tudi mnogo težkega dela.
Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta:
L Raztopite Radion v mrzli vodi.
2.	Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut.
3.	Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snež-nobelo.
Schichtov
RADION
Večje trume delavstva pa lahko vidiš tudi v
nekaterih ulicah Zgornje Šiške in za Bežigradom, kjere kopljejo jarke za kanale in polagajo vanje betonske cevi (tako na Vodnikovi cesti proti znanemu mestnemu bajerju, kjer je sedaj kanal v glavnem že dovršen; regulirali pa bodo še jarek potočka, ki prihaja izpod hriba in se izliva v ba-jer. Dalje kopljejo sedaj kanal tudi v Hranilnični ulici.) V Slepanji vasi pa delajo gasilsko cesto do Ljuhljanice, da bodo mogli gasilci v primeru kakega požara priti do vode.
Poleg tega se čistijo še razni kanali za boljši odtok, izvršujejo se razna dela v mestni vrtnariji in druga priložnostna dela.
Nove smeri
socialno-poliiičnega odbora
Vsa ta dela se izvršujejo s pomočjo raznih socialnih skladov, zlasti še iz sklada za zimski pomoč za brezposelne, v katerega se natekajo prostovoljni prispevki meščanov (socialni davek na sobe in uslužbence, mostnina itd.), le deloma iz rednih proračunskih sredstev. Je to izvrševanje načrta socialne politike novega socialno političnega odl>ora, ki gre za tem, da odpravi doslejšnji način podpore v denarju in pomaga brezposelnim i zaposlitvijo.
Doslejšni način podpiranja brezposelnih v denarju je bil v bistvu zgrešen in tudi ni imel nobenega pravega in blagodejnega učinka. Podpora v denarju nikakor ne more biti tako izdatna, da bi brezposelnim v resnici pomagala, kajti sredstva za to so premajhna, na večje prostovoljne prispevke meščanov pa bi tudi ne bilo mogoče računati, če bi javnost ne videla uspehov te podpore. Podpore" v denarju prosjačenja po mestu niso prav nič omilile. Nezaposlenost pa človeka tudi moralno in duševno ubija, daje mu priliko za pohajkovanje, pijančevanje ter sama po sebi nehote vodi do delomržnosti, čeprav se je človek spočetka morda še upiral. Navada prehaja v kri in če brezposelni vidi, da ima kot revež usmiljenje pri ljudeh. kateri razumejo težave in stisko časa, je samo en korak do izrabljanja te prilike. Cut sramu do beračenja kmalu otopi in če tak človek vidi, da s prosjačenjem prav za prav lagodneje živi, kmalu zamrzi delo ln se udaja pohajkovanju in beračenju. Postane nasilen, surov, do zločina ni več daleč.
Posledice so težke — težje tiste, ki se izrode v duši teh brezposelnih prosjakov, kot zunanje, ki jih mora trpeti meščanstvo zaradi čezmernega nadlegovanja prosjakov. Delomržnež se čedalje bolj oddaljuje poštenemu življenju, čas in prilika mu dajeta nagibe k različnim šlabim mislim in načrtom.
socialno političnega odbora razumelo in je v izdatni meri prispevalo v sklad za zaposlitev brezposelnih. Zaupanje, ki ga uživa sedanja občinska uprava, je rodilo lepe uspehe. Mnogi premožnejši meščani so se osebno zglašali na socialnem uradu in pri županu dr. Adlešiču ter poklanjali večje prispevke za brezposelne. Tako se je posrečilo socialnemu odboru uvesti občekoristna javna dela, ki bi jih iz rednih proračunskih sredstev še dolgo ne mogli izvesti.
Tudi zunanji uspeh je bil kmalu viden. Prosjačenje po mestu se je precej zmanjšalo, delomri-nežem so postala tla vedno bolj vroča in so morali pobegniti iz mesta. Drugi so se sprijaznili z novim načinom podpore, večina brezposelnih pa, ki si je želela dela in poštenega zaslužka, pa je z veseljem prijela za delo. Zanimivo je, da danes brezposelni zvečine niti ne prosijo več za denar, temveč za delo, in če bi imel socialni urad še več sredstev na razpolago, bi mogel zaposliti morda prav vse, tako da bi ostali med prosjaki samo še resnični berači, ki so za delo nesposobni. Najbolj veseli pa so novega načina pod|x>re tisti, ki so se prej sramovali prosjačiti in so težko čakali prilike, da bi mogli najti kakšno delo.
Vodilna načelas pravičnost
Mestni socialni urad se je pri zaposlitvi brezposelnih ravnal po strogo objektivnih socialnih vidikih ter je v prvi vrsti zaposlil najbolj potrebne, to je družinske očete Ljubljančane z več otroki, nato sanice Ljubljančane, katerih starši ne morejo preživljati številne družine in se smatrajo kot redniki, nato družinske očete z večjim številom otrok, ki so vsaj že 5 let v Ljubljani, čeravno niso Ljubljančani in končno še druge. Na ta način je zaposlil socialni urad nad 300 družinskih očetov in rednikov. Če štejemo na vsakega vzdrževalca družine povprečno po 3 ljudi (kar je gotovo minimum, ker so mnogi očetje s 7, 8, 9 in še več otroki) lahko rečemo, da je po zaslugi eocialno političnega odbora in urada imelo v najhujših zimskih mesecih svoj kruh nad 1200 ljudi. K temu številu bi pa mogli prišteti še vse druge, ki so na en ali drug način našli podporo na mestnem socialnem uradu. Pri skromnih sredstvih, ki jih ima mestni socialni urad na razpolago, je to dovolj veliko delo, ki mu je treba izreči vse priznanje I
Da, če bi ljubljanska mestna občina ne bila obremenjena z dolgovi, ki so jih ji naprtile prejšnje uprave in ki skorajda ne morejo pokazati nobenega vidnega uspeha, koliko dobrega bi mogla sedanja uprava doseči na socialnem polju! Ne le znižanje davščin, mogli bi poleg tega uvesti še velika javna dela, v katerih bi mogli najti zaposlitev prav vsi brezposelni Ljubljančani in še dru-
gi. Tako pa se mora sedanja uprava c naravnost
mojstrsko iznajdljivostjo gibati v ozkih mejah, ki jih ji dovoljujejo finančna sredstva I
J » 15 *t >' Vil lî'l
Dela, kt Jih izvršuje mesto Iz socialnih skladov, so pa tudi koristna za občino samo. Kanalizacijska dela v Zgornji Šiški so bila nujno potrebna, zlasti »Pod hrilKHiic, kjer je ob vsakem deževju voda preplavljala svet. Mestni bajer ob Vodnikovi cesti je bil pravo leglo komarjev, ki so bili velika nadlega za tamkajšnje prebivalce. Z osušit-vijo tega bajerja pa bo mestna občina pridobila tudi lep kos stavbnega sveta. Tožiti o nekakšni
izgubljeni romantiki z osušitvijo tega bajerja bi bilo pač odveč!
Se večjega pomena pa bo regulacija Gradaščice in Malega grabna. Priobčena skica nazorno prikazuje pot teli potokov, ki je doslej tekla v čudovitih vijugah. Te vijuge so zavirale odtok vode, da je ob vsakem nalivu voda zastajala v strugi in se razlivala čez bregove. Oba potoka, Gradaščica in Mali graben, bosta našla zdaj ravni poti . do Ljubljence, ki jih jim pripravljajo delavci (ravna črta na skici).
Mestni župan si ogleduje delo
Označena dela si je pretekli teden ogledal mestni župan dr. Juro Adlešič v spremstvu občinskega svetnika arh. Tomažiča Franca in načelnika socialnega mestnega urada g. Heriberta Sve-tela in se o delih podrobno zanimal. Delavci so z zadovoljstvom sprejeli njegov obisk, saj se doslej še ni zgodilo, da bi se bil kak ljubljanski župan osebno potrudil na kraj javnih del ter se osebno prepričal o razmerah med delavstvom.
Ob tej priliki si je ogledal gospod župan tudi delavsko kolonijo v tako zvani »Sibiriji«. Čudil se
Oglašujte v »Slovencu«!
je, da je ta kolonija napravljena tako brez vsakega enotnega načrta, kar na slepo, brez vsakega vodstva. V resnici je zgrajena kolonija brez vsakega pravega čuta, kot bi bile hišice nekje izpod neba padle na tla. Ker so bile že zgrajene s podporo mestne občine, bi bila pač dolžnost tedanje uprave, da bi storila še en korak več in bi pomagala delavcem tudi s primernimi načrti, ki bi zadoščali higienskim in estetskim načelom vsaj za silo. Končno hi mestne občine tudi ne stalo takšne vsote, če bi bila dala nasaditi v kolonijo nekaj dreves, n. pr. sadnih, in če bi uredila tudi prostor za majhne vrtiče, njivice itd. Ta kolonija je res pravi živi vzgled, koliko ljubezni je tedanja uprava poklanjala tem slojem! Z isto vsoto denarja pač
lahko dosežeš različne uspehe, važno je le, s kakšno ljubeznijo in voljo se kake stvari lotiš! Gospod župan si je tudi to vprašanje vzel na program, ki ga bo treba izvesti v prihodnjih letih.
Delo socialnega urada v številkah
So čitatelji, ki žele zvedeti tudi številke. Svoj čas smo priobčili že vrsto številk, ki pa so «e medtem že zvišale. Od septembra, ko se je zimska pomoč pričela, pa do danes, je bilo na mestnem socialnem uradu za[>oslenih skupno 812 delavcev (stalno nad 300), ki so delali skupno 85.472 delovnih ur. Prejeli so skupno 281.206.(58 Din. Poleg tega je bilo izdanih podpor v denarju in na-turalijah (obleka, obutev, mezde priložnostnih delavcev) 53.220 Din. Skupno je torej izdal mestni socialni urad za zimsko pomoč brezposelnih (predvsem v obliki dela) 334.426.68 Din.
Regulacijska dela v strugi Gradaščice


Regulacijska dela r Malem grabna.
Drobne novice
Koledar
Nedelja, 21. februarja: (Druga postna nedelja). Feliks (Srečko), škof; Irena, devica.
Ponedeljek, 22. februarja: Sv. Petra stol v An-tiohiji; Marjeta Kort, spokornica.
Novi grobovi
+ Marija Mandeljeva roj. Horvat. Danee ob
4 popoldne bo pokopana ga. Marija Mandeljeva, eoproga Josipa Mandelja,, ravn. tob. tov. v pokoju, bivšega deželnega poslanca. Pokojnica je bila ena izmed tarejših ljubljanskih goepa, s katerimi odmira naše tradicionalno meščanstvo. Rojena na Senpetrski cesti, je ostala do emrti verna in tipična meščanka, vzorna slovenska mati, ki je svoje življenja posvetila le skrbi ta družino in vnuike. Imela ie dve hčerki, ejarejia Vlaeta je poročena e prof. Jušom Kozakom, mlajàa Jak ob in* z indu-etrialcem Josipom Lavričem.
+ V Zgornji Zadobrovi je včeraj zjutraj mirno v Gospodu zaspal gospod Janez Zaje. bivši posestnik in dolgoletni ključar podružnice sv. Tomaža. Pokojni je bil odličen katoliški mož in skrben družinski oče, ki je dobro vzgojil svojih sedem otrok. Dva sinova sta duhovnika — Janez je prefekt v Marijanišču v Verieju, p. Krizolog pa kaplan na Viču — tretji je oženjen doma, četrti pa se je priženil izven doma. Dve hčerki sta poročeni, najstarejša pa doma pomaga pri gospodinjstvu. Pogreb bo danes popoldne na pokopališču v D. M. v Polju.
+ V Ljubljani je umrla goepa Neža Mohorčič, vdova železniškega uslužbenca. Pogrerb bo danes ob 2 popoldne.
■f- V Ljubljani je mimo v Gopodu zaspala goepa Marija Fabjančič, soproga železniškega upokojenca. Pogreb bo danee ob 4 popoldne.
+ V Ljubljani je za vedno zatisnila svoje oči gospa Helena Blatnik, soproga železniškega uslužbenca v p. Pokopali jo bodo danes ob 3 popoldne.
-f- Na Glincah v Ljubljani je uimrla goepa Antonija Marinčič roj. Suhadolec, «soproga zidanskega mojstra in posestnika. Pokopali jo bodo danee ob 4 popoldne na župnem pokopališču na Viču.
•f V Brežicah je umrl gospod Viljem Vouk, šef davčne uiprave. Pokopali ga bodo y ponedeljek ob 4 popoldne na župnem pokopališču v Brežicah.
+ V Tržiču ie umrla gospodična Gabrijela Zupančič, učiteljica. Truplo bodo danee prepeljali v Krani, kjer bo pogreb ob pol 5 popoldne.
■j" V Strahinju pri Kranju je v starosti 87 let mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Strupi, po-seeUiik. Pogreb bo v Naklem v ponedeljek ob 9 dopoldne.
Naj jim «veti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Odvetniški izpit sta napravila pred apelacij-ekem sodišču v Ljubljani gosp. dr. Tone Brumen iz Ptuja in gosp. dr. Tone Cvetko iz Dolnje Len dave. Čestitamo!
ICu&eztus miîo, ■tes domačef ofovewùfio mifo!
—	Društvo slov. likovnih umetnikov je poslalo
centralnemu odboru jugosl. razstave v Parizu sledeč dopis: »Gospodu M. Kašaninu, ravnatelju muzeja kneza Pavla, v Belgradu. Društvo slovenskih likovnih umetnikov Vam vljudno sporoča, da protestira proti načinu vabila slovenskih umetnikov za pariško razstavo. Mnogo slovenskih likovnih uuielnikov priznanega slovesa je pripravilo dela za pariško razstavo, imelo stroške in na ta način ntrpi veliko moralno in materijalno škodo. Prosimo, da spoštovani gospod direktor najdete način, da slovenskim umetnikom, ki so pripravili dela. omogočite udeležbo. Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani predlaga, da centralni odbor materijal slov. umetnikov pregleda in izbere v Ljubljani. V pričakovanju cenjenega odgovora.
—	ftportno-gimnastično akademijo priredi Športni klub Planina v nedljo, dne 11. marca t. L, ob 11 uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Akademija, na katero že danes opozarjamo ljubljanske in okoliške prebivalce, bo zelo zanimiva in legata, kajti člani in članice bodo nastopili v 15 točkah, v katerih bodo pokazali svojo telesno izurjenost v raznih vajah, katero so si pridobili tekom zimske dobe v telovadnici.
Življenje je kratko in zdravje nestalno i
Ce Vam je le mogoče, pijte čim bolj pogosto našo naibohšo ^n najbolj zdravo prirodno mineralno vodo
ono z rdečimi srci na etiketi.
RADENSKO!
— lz Poznanja na Poljskem prihajajo prve vesti, kako »e vneto pripravljajo Poljaki za kongres Kristusa Kralja, ki bo letos od 25. do 29. junija v prestolnici primasa Poljske kardinala Hlon-da. Prijavljen je poseben vlak iz Belgije, zato je naša nujna narodna in katoliška dolžnost, da se odločimo čimprej, da pohitimo tudi Slovenci na ta velevažni kongres. Odpotovali bomo iz Ljubljane 24. junija z brzovlakom in se na poti ustavili en dan v Krakovu, odkoder napravimo izlet v Ve-ličko, drugi dan obiščemo največjo slovansko božjo pot Censtohovo, nazaj grede iz Poznanja pa tudi Gnjezno in Varšavo. Največji slavnostni dnevi bodo 28. in 29. junija г veličastno procesijo, katere se udeleži poljska mladina v svojih pestrih narodnih nošah. Zato tudi naše narodne noše ne smejo ostali doma, temveč s svojo navzočnostjo povzdigniti kongres Kristusa Kralja. Izletniki se vrnejo v Ljubljano 1. julija popoldne. Vsi stroški t. j. vožnja III. raz. brzovlaka od Maribora in nazaj, hrana, stanovanje, vstopnine, takse ln izleti znašajo 2500 din. Prijaviti se ie treba do 1. maja pri Prosvetni zvezi, Ljubljana. Miklošičeva c. 7, kjer se dobe vsa podrobna pojasnila.
— Najcenejše potovanje na rvetovno razstav« v Paris bo uživala ona skupina, ki odpotuje iz Ljubljane 30. maja in se vrne šele 10. junija zvečer v Ljubljano. Pot vodi v Benetke, v Lousa-no, kjer izletniki prenočijo in si ogledajo znamenito mesto ter pridejo 31. maja zvečer v Pariz. V Parizu ostanejo celih 10 dni, tako da si ga temeljito ogledajo, napravijo izlete, obiščejo večkrat razstavo. Tako si bodo 1. junija z avtobusi ogledali največje boulevarde, znamenite cerkve, trge in stavbe. Obiščejo seveda tudi parlament, mestno hišo, sodno palačo in univerzo. 2. junija si ves dan ogledujejo razstavo. 3. junija je prosti dan, katerega izletniki lahko porabijo za izlet v Li-seaux, kjer bo letos posvečena bazilika na čast Mali Tereziki. 4. junij je določen za obisk velikih trgovskih hiš in Montmartra, 5. junija si bodo izletniki zopet ogledali ves dan razstavo, 6. junija napravijo izlet v Versailles, kjer imajo tudi kosilo, popoldne si ogledajo mali Trianon in grad Malmaison. 7. junija, ponedeljek, je prost dan,
8.	junija je na razpolago izlet v Fontanebleu. isti dan zvečer zapustijo izletniki Pariz in pridejo
9.	junija v Milan ob 14.30 in zapustijo Milan oh 18.47, prenočijo ta večer v Padovi. 10. junija pridejo zvečer ob 8 v Ljubljano. Celotna oskrba, t. j. vožnja za III. raz. brzovlaka Ljubljana-Pariz, kolektivni potni list, vsi vizumi, popolna oskrba na vsem potovanju, tudi pijačo obsežena, avtobusi, podzemska železnica in vstopnice stane 2990 din, za II. raz. 3450 din. Priglasiti se je treba do 5. aprila v pisarili Prosvetne zveze, Ljubljana. Miklošičeva 7. Število omejeno na 60 oseb.
PREIZKUSITE I
CIMEAN
izdelki mi nudijo največje zadovoljstvo in jih zato stalno uporabljam !
—	Nova znanstvena brošura. V založbi Jugoslovanske knjigarne je izšlo predavanje univ. prof. dr. Riharda Zupančiča »Delerminizem in fizikalna slika sveta«, ki ga je govoril v filozofskem društvu v Ljubljani dne 16. januarja 1937. Brošura obsega 37 strani in velja 8 din. Ker je brošurica namenjena predvsem inteligenci, naklada ni velika. zato je prijaoročljivo, da si jo interesenti nabavijo čimprej. Dobiva se v vseh knjigarnah in pri založnici: Jugoslovanski knjigarni, Ljubljana.
—Vremenska napoved. Evropa: Islandska depresija je prešla na evropski kontinent. Za posledico imamo oblačno vreme, dež in sneg po vsej Evropi. Nekoliko vedro v Jugovzhodni Evropi in na skrajnem zapadu. Temperatura se je zvišala v srednji Evropi, znižala se je pa v vzhodni Evropi. Jugoslavija: Oblačno in megleno v Primorju. Temperatura se ni spremenila. Najnižja Plevlje —4, najvišja pa v Splitu +15 stopinj. Napoved za danes: Oblačno vreme, dež ali sneg, močan veter. Mraz se pričakuje v severnozapadnib krajih.
—	Raritativna iveza v Ljubljani, MariianišM, išče dečka z malo maturo pod 17. letom starosti, brez staršev, in dečka 10—12 let. Oba bi bila z vsem popolnma preskrbljena.
—	Slovenski učitelj. Vsebina št. 1—2: Vzgojitelj in samovzgoja. Fr. Ciček. — Po pedagoškem tečaju. V. Brumen. — Izdelane katelieze. 1. Kramar. — Problem tipizacije šolstva. E. Deisinger.
—	O lenobi. Jandl Fran. — Kako naučimo podeželske pevske zbore petja po notah. J. Tavželj.
—	Nekaj statistike o protialkoholnein gibanju drugod in pri nas. Alf. Kopriva. — Več narodne in domovinske vzgoje! Vojteh Cuš. — Strukturna psihologija in pedagogika. Et. Boje. — Odstavki iz psihologije. F. L. — Slomškova izdaja šolskih knjig. V. Bruinen. — Kulturno pedagoški jiomen knjige »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«. Prof. A. Klementina. — Slomšek-Pestalozzi. E. Deisinger.
—	Prof. dr. Lovro Sušnik. — t Fran Gabršek. — Espéranto. — Kronika mladinske glasbe. — Božične prireditve Slomškove družbe. — Književne vesti. — Beležke. — Razglednik.
Če se odločite,
in poskusite Jajnine — Pekatete Vas čaka veselo iznenadenje. Prvič da se kuhana ne sprijeinljejo, drugič, da se trikrat povečajo in tretjič, da dajo tri krožnike iz četrt kg paketa. Pomislite kake ugodnosti!
Vse te edinstvene prednosti dajo Jajninam-Pe-katetam nele prvovrstna moka in jajca, ampak mnogo jim da pravilna izdelava. Ta je zlasti pri testeninah nad vse merodajna za kakovost.
—	Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana. bo tudi letos prirejala družabne izlete z udobnimi, razglednimi avtobusi v najzanimivejše in izletnikom priljubljene kraje. 27. II. 1937 izlet v Trst, 105 Din.Za Veliko noč dvodnevni izlet v Crikvenico za ceno 270 Din in tridnevni izlet v Benetke za 450 Din. V ceni je všteta vožnja, potni list in vsa preskrba razen za Trst. Na svetovno razstavo v Pariz bo tudi več potovanj. Informacije pri Putniku v Gajevi ulici (2511).
—	Občinski urad Hum pri Ormožu zbira milo-dare za posestnike Puklavca, Tropa, Zadravca in Horvata, katerim je požar popolnoma uničil vse premoženje. Dobrotnike naproša, da pošiljajo darove za pogôrelce na naslov: Občinski urad, Hum pri Ormožu.
—	Celotna dela Ivana Cankarja. Letos o božiču je bila zaključena izdaja vseh pisateljskih del Ivana Cankarja. 20 obsežnih zvezkov (z uvodi in opombami Iz. Cankarja) priča o moči in veličini enega največjih izpovedovalcev slovenskega duha. »Nova založba« v Ljubljani, ki je požrtvovalno oskrbela to odlično izdajo, vabi zavedno slovensko občinstvo, da zbrane spise Iv. Cankarja čim bolj naroča.
KORN
Za Veliko noC avtobusni Izlet v Benetke-Padovo. Vue podrobne Informacije ter prijave v Iz.letnl pisarni M. O K O R N , Ljubljana, hotel »81on«, Telefon ât. Ï6-46.
— Nove knjige: Nikolaj II., zgodovinski roman — sijaj in padec zadnjega ruskega carja, spisal Essad Bey, poslovenil Pirin Pavel, vezano 84 Din, zanimiva knjiga — delo nam odgrne skrivnostne dogodke caristične Rusije, da vidimo pred seboj vzroke zakaj je propadel carizem in zmagal boljševizem. Svetovna zgodovina, spisal H. G. Wells, poslovenila Milena Mohoričeva. I. del 170 Din. Švetuvna revolucija za vojne in v vojni v letih 1914 do 1918. Spomini in razmišljanja T.
Spomladansko razstavo
blagov ta damske tn moške plašče, obleke, kostume
prirejamo, danes ob 8. uri zjutraj do 7. ure zvečer, ter Vas vljudno vabimo na poset iste
Za vsakega odraslega obiskovalca darujemo mestni občini za podpore potrebnim po Din O"50
MANUFACTURA k. d., LJubljana, Mestni trg 17
Trgovina, ki Vas želi boljše postreči
G. Masarvka. Vezano 180 Din. Naš idrijski kot, spisal Božič Lado. 10 Din. Strniša Gustav, Zvoki in žarki. Pesmi. Vezano 50 Din. Goldoni — Kuret, Zdraha na vasi, igra, 20 Din. Gril-Domansky, Tajne kozmetike, 40 Din. Karlovšek Jože, Slovenski ornainent, II. knjiga — ljudski in obrtniški izdelki, vezano 100 Din. May, Soboljar in kozak, 20. knjiga, vezano 65, 70 Din, s sliko 75 Din. Štrukelj Josip, Špargelj, navodilo kako jih gojimo, 4 Din. Jurač Jožko, Kraj umira, povest, 20 Din, vezano 40 dinarjev. Vse te knjige ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Iščem loka! za april ali maj
v prometnem kraju Tyrševe, Tavčarjeve ali Miklošičeve ceste. Površina 60—100 kvad. metrov, višina ne izpod 4И m. Ponudbe pod »Stalno« na upravo »Slovenca«.
—	Cenj. čitatelje opozarjamo na oglas Praškega velesejina.
—	Napravil bom nekolik« poskusnih škropi-tev sadnega drevja. Interesente vabim, da se zgla-se v moji pisarni. TyrSeva e. 23. Ini. Prezelj. |
—	Večno mlada dama, vsaj to ni mogoče! Vendar je res, da jih je čim dalje več, odkar upo- j rahljajo priznano hormonsko kremo za kožo ' CIMEAN!
— Pri zlati žili, bolečinah ▼ križa, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
reg 9. br. S0474/M.
— Sodobni arhitekti predvidevajo sa vse moderne stavbe izključno linolejska tla. Linolej je nad vse higijeničen, njegovo čiščenje enostavno in nezamudno. V nebotinčiku so vsa tla v stanovanjih, trgovskih lokalih, kavarni in baru položena z linolejem. Ves ta linolej je dobavila in izvršila polaganje tvrdka A. & Skaberne. Tudi sedaj ima največjo izbiro linoleja v vseh barvah in kvalitetah tvrdka A. & Skaberne, Ljubljana.
POZOR !
Hiša v Tržiču-Bistrici, v najboljšem stanju, zidana 1. 1917., na najlepši razgledni točki ob cesti Tržič-Bled, s 4 lepimi komfortnimi stanovanji, z lastnim vodovodom ter lepim vrtom, z rentabilnim donosom. je vsled smrti lastnika ugodno naprodaj. — Pojasnila daje tvrdka A. Žibert, Ljubljana, Prešernova ulica, i
—	Znameniti učenjaki vedno iznova potrjujejo izredno zdravilno moč gleichberškega Ema-vrelca pri vseh katarnih obolenjih. Zaloga J. Sarabon, Ljubljana.
—	Proti zaprtju in težavam vsled hemoroidov
veljajo že več let kot dobro sredstvo Leopilule vsled svojega točnega učinka, ki je brez bolečine in nikoli ne odpove, vsled popolne neškodljivosti in ker se tudi po trajni uporabi njihova učinkovitost ne zmanjša. Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas reg. S. br. 3236 dne 19. II. 1936.
—	Pri saprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fran»-Joeef grenčieec.
—	Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pljete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno
svežost.
Ptu\
Smrtna kosa. Dne 11. t m. smo pokopali g. Silvestra Šentjurca. Pokojnik je bil dolga leta organist minoritske župnije sv. Petra in Pavla. Med ljudstvom je bil zelo priljubljen. Njegov glas kakor tudi lepo spreinljevanje na orglah je vsakemu ugajalo. Z veseljem je deloval pri prosvetnih društvih, posebno rad pa je nastopal pri igrah, za kar je bil kakor ustvarjen. Pri pogrebu, katerega se je udeležilo veliko ljudstva, so mu prijatelji pevci prav lepo zapeli dve žaloetlnki. Naj počiva v miru I
Vincencijeva konferenca, ki ee je šele pred kratkim ustanovila, lepo deluje. Njena potreba kakor tijdi korist, posebno v sedanjih časih, je vsakemu dovolj jasna. Saj že sedaj dobivajo reveži iz Ptuja in okolice nad 200 kosil dnevno. Konferenca ima redno svoje Bestanke, na katerih ee poroča o izvršenih obiskih, o novih prosilcih in o podporah. S prizadevanjem voditelja konferenco g. Iv. Greifa, prošta, so nas obiskali in imeli predavanja lazari-eta g. Sedej, vizitator in g. Zorko, ravnatelj, ter tajnik Vincencijeve konference v Ljubljani g. Vr-tovec. Konferenca bo skušala бе posebj izslediti one siromake svojega okoliša, ki so pomoči najbolj potrebni. Razdelii so se posebni letaki »Usmiljenim srcem« s prošnjo za podporo v živilih, oblekah, denarju itd. Upeti Je, da bo konferenca res našla veliko usmiljenih samaritanov, dobrotnikov naših revežev.
Prosvetno društvo v Ptuju je priredilo prosvetni večer s predavanjem g. prof. Aliča: »Naša slovenska pot«. G. predavatelj je za svoja izvajanja in pesniško navdihnjene misli žel obilo zahvale od občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Pred predavanjem je »Cecilija« lepo zapela dve primerni pesmici, nakar so sledile tri dekla-macije o slovenski zemlji. Vsi prisotni so biti tega večera zelo veseli, za kar gre jvosebna zahvala g. prof. Cajnknrju. ki je ta večer tako lepo aranžiral. Želimo še več takih uric.
t1 boj za naše časopisje
Maribor
m Ob 100 letnici smrti Puškina, največjega slovanskega pesnika, bo jutri, v ponedeljek, zvečer v Ljudski univerzi svečan večer, na katerem bo predaval o Puškinu kot človeku in pesniku dr. Preobraženski iz Ljubljane.
m Enodnevni tečaj o trsni rezi v vinogradih se bo vršil na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru dne 1. marca t. 1. Tečaj je brez-
Slačen, teoretičen in praktičen ter bo trajal od . do 12. in od 14. do 18. ure
m Državno cesto Maribor—St. ПЈ bodo pričeli graditi Tvrdka inž. Nasimbeni je dobila iz Belgrade obvestilo, da je tudi drugi del ceste državna meja—Št. Ilj—Pesnica v ministrstvu odobren in da se bo spomladi pričelo s širokopotezno rekonstrukcijo. Izpolniti je treba še neke formalnosti in nato bo kredit otvorjen. Delavci in vozniki se že veselijo, da bod našli pri tem velikem delu zaposlitev. Opozarjamo pa podjetnike že v naprej, da zaposlijo domače delavce in voznike. Sirijo se namreč glasovi, da namerava neka tvidka kot sopod jetnik najeti voznike t tovornimi avtomobili iz Gradca. To ne bi bilo nikakor primerno in tudi ne potrebno, ker imamo v naših krajih dovolj brezj)oselnih prevoznikov.
m Preložitev cest« Maribor—Kamnica—Bre-sternica se bo tudi zač«la v letu 1937. Kakor znano, je mariborski okrnjeni čutni odbor vnesel т lanski proračun za preložitev omenjene ceste znesek pol milijona din.
m Dramatično šolo otvarja Ljudski oder ▼ Mariboru. Prijave sprejema tajništvo Prosv. zveze, Aleksandrova e. 6, kjer so na razpolago interesentom tudi vsa ostala pojasnila.
m Priložnost za obisk Dunaja nudi interesentom mariborski »Putnik«, ki priredi na dunajski pomladni velesejem izlet t avtokarom v nedeljo, dne 7. marca. Avtobus odhaja ob 6 zjutraj izpred hotela Orel, vrača pa s« v torek, 9. marca, zvečer. Vozna cena 240 din za osebo, potni list in vizum nista potrebna,
m 250 motilnfh naprav. K naii včerajšnji notici o radio motnjah smo doznali, da j« strokovnjak za odpravo teh motenj, katerega je poslala v Maribor poštna direkcija, doslej odkril pri 83 lastnikih 250 motilnih naprav ter j« lastnike po predpisih pozval, da dajo t« aparat« strokovnjažko blokirati. Iskanje motenj j« zamudna stvar in zaradi tega učinek motnjam ni takoj viden.
m Srebrno poroko sta slavila U dni ugledna mariborska zakonca gospa Mara in gospod Aadrei Oset. Naš« iskren« čestitk«!
m Preložen občni zbor Aerokluba. Mariborski Aeroklub »Naša krila« je imel v petek zvečer т Grajski kleti redni letni občni zbor, ki ga j« vodil predsednik dr. Josip Tominšek. Ker so s« pa pojavile na zborovanju nek« diferenc«, j« bil občni zbor preložen na poznejši hi,
m Ruski večer priredi Ruska Matica v Mariboru dne 6. marca v prostorih Kazine. Na sporeda je koncert ruske glasb« ter prosta sabava. Pri koncertu sodelujejo operna p«vka gospe Oljdenaip iz Ljubljane, oj>erni pevec Manolevski iz Zagreba, klavirski virtuoz dr, Klasinc iz Maribora in članica zagrebškega opernega baleta K. Kasinova. Prič«-tek ob 20.
Nasvet k itednji je eden najboljših nasvetov ki ga zamoremo dati vsakomur I
Ob rojstvu otroka začnejo starši polagati v
MESTNO HRANIINICO V MARIBORU
vsak mesec Din 100 —, Ko dopolni otrok 21. leto starosti, mu Mestna hranilnica izplača Din 44.028-98.
Varčujte in nalagajte svoje prihranke v domači mestni zavod: v Mestno hranilnico v Mariboru.
Sprejemamo vloge ž« od Din 10'— naprej.
Mizarstvo Unterlechner, Vojašniška 12, se priporoča za cenjena naročila.
m 1 milijon din odškodnine od USA. Svoje-časno smo poročali s neprijetnem potovanju, ki ga je imela neka znana mariborska dama na svojem potovanju iz Maribora v Newyork. Ameriške oblasti je niso pustile na kontinent, temveč so jo obdržale na izseljeniškem otoku Long Island in to kljub intervencijam njenega brata, ki zavzema v Združenih državah ugleden položaj, m posredovanju našega konzula. Ameriške oblasti so jo obdržale na Long Islandu 4 tedne, potem pa so jo poslale nazaj v Evropo. Gosj»a, ki si j« za svoj« potovanje morala najeti večje posojilo ter j« poleg tega imela še druge velike stroške zaradi omenjenih šikan, zahteva sedaj od USA primerno odškodnino, in sicer 1 milijon dinarjv. Podvzela j« ž« primerne korake pri naših oblasteh, da se sporoči ta odškodninska zahteva diplomatskim potom.
Za najbednejše železniške upokojence
Med najbednejiimi železniškimi wpokojenci eo tako zvani miloščinarji z družbeno provizijo in železniški invalidi.
Prvi eo sami etarčki, etari 70—80 let in čez; živ« e svojimi prejemki najbedneijš«. Njihov« pokojnine eo malenkostne z malo dxaginjsko dokla-do 2Din dnevno. Ti etarčki so služili pri železnici nekateri celo 6ez 40 let, sedaj pa žive tako bedno.
Drugi eo železniški invalidi, katerih nezgodne rente še niso prevedene. V svoji težki elužbi so ee j>onesrečili, zaradi česar eo postali za nadaljno elužbo nesposobni. Priznana jim je bila nezgodna renta za odškodnino za preživljanje, za takratne razmere v zadostni višini. Danea ti nesrečniki stradajo. Zadnji čas se jim tudi odklanja nabava in poprava protez. Na prošnje se iim odgovarja, da za to ni potrebnega kredita. Kaj naj storijo? Kam naj se obrnejo? Pravico do pomoči imajo pač tam, кјет so pustili svoje zdravje.
Primorani imo, da ponovno povzdignemo svoj glas za trpeče. Apeliramo in prosimo oba gospoda slovenska ministra, vee slovenske gospode se-I natorie in poslance, da na merodainih mestih «ku-j Sajo doseči rešitev za najbednejše.
Druitvo železniških upokojencev.
Dvojni umor v Metliki pojasnjen?
Orožniki so aretirali Stanka Brodariča iz Rosalnice, hi pa odločno taji — Dosedanja preiskava ga pa močno obremenjuje
Metlika, 19. februarja.
Ko je krnet Govednik Janez iz Curil podil neznanca ob pol 9 zjutraj v smeri proti emrekovi šumi »Borihi« in je nekdo zakričal nad Govedni-kom: »Janez beži, v Borihi jih je še šest, je Govednik bežal nazaj v vae. Neznanec; ki je bil domačin, je kmalu nato naeltel na Kopiniča Ivana in Ra-dovič in mu zabrusil v obraz: »Ce boš povedal, da si mene videl, kako so me lovili, ne boš dolgo trave tlačil. Veš zato me lovijo, ker sem nastavljal zanjke lisicam.«
Te govorice so ee hitro razširile med ljudstvom in prišle na uho tudi orožnikom, ki so sto-iili do Kopiniča, kateri pa v začetku iz strahu ni otel ničesar povedati. Sele na prigovarjanje orožnikov, da se mu ne bo ničesar hudega zgodilo, je povedal, da je pred zasledovalci bežal 25 letni fant Brodarič Stanko iz Rosainic 43. Okrog 4 popoldne eo našli orožniki Brodariča v postelji. Priznal je takoj, da je bil okrog pol 9 v Borihi. kjer je na etavljal zanjke lisicam, odločno pa je tajil, da bi bil v vasi Curile, ki je par sto metrov oddaljena od Borihe. Nikakor pa ni mogel pokazat sledu v snegu, kako je prišel v Boriho. Orožniki so nato primerjali stopinje v nanovo zapadlem snegu z njegovimi. Odtisi 60 se popolnoma ujemali celo število žebljev na podplatih se popolnoma ujema s stopinjami — odtisi v snegu.
Brodarič je ponoči pri sosed« pomagal kuhati žganje. Ob 5 zjutraj je odšel in 6e okrog pol 10 do-
l
poldne ponovno vrnil. Ne more pa dokazati, kje je bil v času od 5 do pol 10 zjutraj, to je v čaeu. ko je bil izvršen dvojni umor, ki je po dejanju zelo »ličen še nerazjasnjenemu dvojnemu umoru v Do-bravicah pri Metliki.
Hči umorjene »Amerikanke«, ki se je z večernim vlakom pripeljala iz Črnomlja v Metliko, je zločincu vrgla v obraz: »Ti si se takrat, ko je bil izvršen dvojni umor na Dobravicah pri Metliki, kjer sta bila umorjena železniški čuvaj in njegova žena, tudi potikal okrog Dobravice.« Orožniki upajo, da bo tudi ta umor sedaj kmalu jjojasnjen.
Danes zjutraj ie bila na licu mesta sodna komisija. Ob tej priliki je komisija našla med razmetanimi cunjami in posteljnino »Desetarsko knjižico« nekako »Vojničko izpravo«. glasečo se na ime »Brodalič Stanko iz Rosainic 43«. V njej pa je bilo vabilo gasilske čete iz Rosainic, glasečo se tudi na njegovo ime in datirano z dne 16. januarja 1937. On pa trdi, da je to knjižico izgubil na Štefanovo leta 1936.
V postelji med posteljnino, kjer je ležala umorjena mati »Američanke«, pa so našli v6o okrvavljeno sekiro, katere so ee držali še lasje. Oo sekiro je spoznal Brodaričev brat kot lastnino Brodaričevih iz Rosalbic 43.
Brodarič Stanko je bil evoj čas zaposlen kot progovni delavec pri železnici m bil kasneje radi nerolnosti odpuščen iz službe. Je velik cinik.
Nova moderna bolnišnica v Murski Sobot
V poročilu v poglavju o socialnem skrbstvu In zdravju banovinskega proračuna, je bil kratko omenjen tudi govor g. Bajleca o bolnišnici v Murski Soboti. Poročilo je kratko in mestoma bistveno drugače prikazuje govor, kakor je bil izrečen. Gospod Bajlec je povdaril nujno potrebo gradnje nove bolniSnice v Murski Soboti. Obrazložil je veliki porast bolnikov, zlasti izredno velik dotok na kirurgiïni odelek, ki ima pod vodstvom sedanjega nadvse sposobnega primarija dr. Vrbnjaka prav dober sloves. Radi pomanjkanja prostorov je pa zlasti ta oddelek prenatrpan. Skoda bi bilo vsakega zneska, da bi se ta paviljon razširjal ali >a sploh bolnišnica na sedanjem mestu na kakršenkoli način povečevala. Nujna potreba je, da se zgradi na drugem prostoru povsem nova bolnišnica.
Po govoru g. Bajleca mu je gospod ban izjavil sledeče:
l
»V Murski Soboti se bo gradl'.a povsem nova, razmeroma odgovarjajo.a moderna bolnišnica. Ta zadeva je odločena. V to svrho sem namenil zaenkrat znesek 7 milijonov Din. Izgradnja cele bolnišnice bo najbrže veljala nekaj več, kar se bo točno lahko določilo, ko bodo vsi tozadevni načrti pripravljeni. Upam, da bom v ta namen imel že letos na razpolago delno vsoto treh milijonov, ostanek pa tudi kmalu potem. Sedaj se bo delalo takoj na vseb predpripravah, zlasti se bo moralo čimprej preskrbeti in določiti primerno zemljišče ter izdelati načrte, da se v slučaju ugodne in skorajšnje rešitve s finančne strani lahko takoj pristopi h gradnji.«
Nova bolnišnica bo za vso Slovensko Krajino in Mursko polje izredne važnosti, zato besede gospoda bana, o katerih smo vajeni, da prav trdno držijo, najlepše pozdravljemo. Z novo bolnišnico bo pa tudi rešeno eno najbolj perečih vprašanj naših bolnišnic.
PERXANTO

nov film mnadktiljm kakovosti
tovarne
Dobi se v:
Drogeriji ADRIJA, Ljubljana
Drogeriji GREGORK dr. z o. z., Ljubljana
Drogeriji HERMES, Ljubljana
Drogeriji JANÛGAJ, Ljubljana
Drogeriji A. KANC SINOVA, Ljubljana
Drogeriji I. KANC, Ljubljana
Glavni most čez Muro pri Petanjcih
se bo že letos gradil
2e pri lanskem zasedanju banskega sveta je g. ban ob priliki govora člana ban. sveta. g. Bajleca obljubil gradnjo prepotrebnega mostu čez Mu-ru pri Petanjcih. S tem mostom dobi Prekmurje šele pravo zvezo z ostalo Slovenijo. V lanskem proračunu je g. ban določil v to svrho znesek KO.OOO Din. V letošnjem proračunu je določena za to nova vsota 700.000 Din. Načrti za glavni most čez Muro so ravnokar končani, tako da se bo z grodnjo po zatrdilu g. bana začelo takoj, čim bodo vse formalnosti o licitacijah končane. Razni stranski mostovi in propusti ter gradnja cest ob mostu pa bo prišla na vrsto prihodnje leto. Tudi ta gradnja je za Prekmurje ogromnega pomena in gre zahvala in zasluga za to veliko akcijo naši sedanji banski upravi.
Elektrifikacija Mežiške doline
Na zasedanju banskega sveta v petek je sporočil gospod ban dr. Marko Natlačen važen dogodek, ki pomenja za elektrifikacijsko akcijo Slovenije nov in gospodarsko nadvse važen korak naprej. Ta dan je namreč bila podpisana med banovinskimi elektrarnami in rudnikom v Mežici pogodba za dobavo toka, ki bo imela to prijetno posledico, da bo z izvršitvijo pogodbe mogoče elektrificirati veo Mežiško in Mislinjsko dolino. Gospod ban dr. Marko Natlačen je pogodbo potrdil, e čemer so dane vse možnosti za začetek pripravljalnih del, ki so potrebna za elektrifikacijo obeh dolin.
Dogovor med banovinskimi elektrarnami in rudnikom v Mežici obsega v glavnem obvezo rudnika, da bo odvzel od elektrarne v Velenju na leto okrog [>oldrug milijon Kw. Banovinske elektrarne pa so se obvezale, da bodo do konca meseca junija tega leta zgradile na lastne stroške 40 km dolgi daljnovod za 20.000 v. od Velenja do rudnika. Da bo mogoče gradbena dela tako hitro izvršiti, bo posodil denarna sredstva dragega daljnovoda mežiški rudnik banovinskim elektrarnam. S tega daljnovoda bo mogoče elektrificirati obe že omenjeni dolini, zlasti pa priključiti na omrežje Slovenjgradec. Radi te pogodbe bo moral rudnik v Velenju predelati I
tudi srvojo transformatorsko postajo. Banovinske elektrane opravljajo ie sedaj potrebne meritve na «vetu, ki prihaja v poštev za daljnovod ln je daljnovod že izmerjen do Prevali. Z meritvami bodo hitro nadaljevali, tako da bo že v zgodnji pomladi mogoče začeti z graditvijo daljnovoda, ki bo odprl elektriki dve važni dolini. Banovinske elektrarne bodo torej v letošnjem letu poleg elektrifikacijske akcije na Dolenjskem izvršile še nadvse važno elektrifikacijo Mežiške in Mislinjske doline.
Vprašanje jeseniške elektrarne
»Slovenec« poroča v dopisu z Jesenic, da je član banskega sveta gospod Arnež imel na zasedanju banskega sveta govor, v katerem je poudarjal nujnost zgraditve nove elektrarne za tovarno KID. Poročilo pravi nadalje, da so radi pomanjkanja električnega toka trpeli delavci, katerih j« bilo odpuščenih do 600. To poročilo prav v bistvenih stvareh ni točno, to pa radi tega, ker KID dejansko ni v stanu zgraditi novo večjo vodno centralo, ker nima na razpolago primerne vodne sile. Odpusti delavstva, ki so bili izvršeni pa nikakor ne morejo izvirati radi pomanjkanja električne energije, ker so banovinske elektrarne letos ponudile KID potrebno električno energijo iz velenjske elektrarne po zelo nizki ceni. Radi tega gotovo nima smisla, da se taki gospodarski problemi rešujejo na tako neprimeren način, pri čemer se delavstvo razburja prav po nepotrebnem z netočnimi trditvami. Edina možnost za KID ostane v tem, da se sporazumejo z banovinskimi elektrarnami, ki se bavijo z načrtom zgradbe velike vodne električne centrale v Mostah na Savi. Za to elektrarno imajo banovinske elektrarne že koncesijo in bo s to elektrano izkoriščen padec Save od Žirovnice do Javornika. Ker ni nikakih resnejših ovir, tudi ni dvoma, da bo v
Črihodnjih letih prišlo do uresničitve tega načrta, ar je poudaril tudi gospod ban dr. Marko Natlačen na zasedanju banskega sveta, ko je omenil, da bodo banovinske elektrarne v kratkem radi razvoja elektrifikacije Slovenije in vedno večje porabe električnega toka v kratkem morale misliti na to, da se ali poveča kalorična centrala v Velenju, ali pa zgradi vodna električna centrala bodisi v Mostah pri Žirovnici ali pa v Medvodah v sporazumu s prizedeto industrijo.
Skot dr. Srebrnič
oproščen
Kpr. 1004/86-1.
V imenu Njegovega Veličanstva kralja 1
Okrožno sodišče v Zagrebu je na pritožbo obdolženca Srebrniča dr Josipa proti sodbi okrajnega sodišča L v Zagrebu z dne 23. nov. 1980, br. Pps. 1817-36 izpodbijano razsodbo razveljavilo in razsodilo:
Obdolženi Srebrnič dr. Josip se oprošča po S 280 Pp. obtožbe, da je dne 8. jan. 1933 v cerkvi v Krku, torej ia-no prebral poslanico katoliškega episkopata, ki v^buje sledeče stavke:
a)	»Po tem takem se življenje samo ln delo Sokola v TyrSevem duhu vrši in teče brez Boga in brez vere; Sokol je torej po sebi popolnoma brez-versko društvo, a ker Sokol po teh načelih dela med mladino in narodom ter hoče za sebe pridobiti vse ljudstvo, zato ruši v srcih svojih članov vsako, predvsem pa katoliško vero — torej ni eamo brezversko, ampak tudi protiversko društvo.«
b)	»Sokol nadalje v čedalje večji meri širi ogabno nagoto pri vežbanju in v javnih nastopih brez vsake potrebe ter tako v mladini vzbuja duha poželenja, tako da se odteguje cerkvi in veri. Na_ ta način se ruši morala v našem m.adem na-raščaj4i in se izpodkopuje ter ubija vera. Kaj bo iz našega naroda, ako ta Tyrševa sokolska vzgoja brez vere in Boga prodre v široke sloje ljudstva.«
c)	»Ne dajmo, da nas od te vere odvrne sokol-stvo, ki noče znati za našega Odrešenika niti za naše pošteno hrvatsko ime. Amen.«
Da je torej na ta način izrekel nekaj neresničnega, kar more škoditi časti in dobremu imenu zasebnega tožitelja Sokola kraljevine Jugoslavije, s čimer da se je pregrešil proti časti po § 301, odst. 2 K.
Privatni tožilec je dolžan nositi stroške kazenskega postopka po § 311, odd. 2, br. 2 K ter tu di plačati pavšalni znesek 100 Din in končno plačati obdolžencu stroške provostopnega postopka v znesku 2.307 Din 85 par in drugostopnega postop-pa v znesku 445 Din v roku 14 dni pod pretnjo izvršbe Privatni tožilec je dolžan plačati za to drugostopno razsodbo takso 50 Din v roku 8 dni.
Okrožno sodišče v Zagrebu, dne 9. jan. 1937.
Razveseliva pridobitev za Gorenisho
da — Brniki — Cerklje — Velesovo — Šenčur Kranj, katere je pred 8 leti odkrilo širnemu svetu avtobusno jxxljetje Žužek, ki je uresničilo svojo podjetno misel s tem. da je postavilo na tej progi avtobusni promet. S kakšnim navdušenjem in hva-
ležnostjo je pozdravilo ljudstvo otvoritev proge, ko je videlo, da ee mu sedaj nudi prilika dobrih zvez bodisi v osebnem kot trgovskem f>rometul
Podje'je vzdržuje nepretrgoma do danes progo kljub težkim bremenom in krizi, ki je zajela vsa področja gospodarskega življenja. Da pa ustreže še bolj tamkajšnjemu ljudstvu in izletnikom, je napravilo novo investicijo ter bo v kratkem po teh krasnih delih Gorenjske vozil nov, moderen izredno komforten avtobus Diesel svetovno znane tovarne Krupp Essen, ki bo ustrezal v vsakem jx>gledu zahtevam potujočega občinstva.
Ker predstavlja nabava novega avtobusa velike denarne žrtve .poeebno v današnjem času, moramo tembolj pozdraviti in upoštevati to novo pridobitev, ker je splošno znano, kako težko ee borijo za svoj obstoj vsi avtobusni podjetniku
24. Dražba kož
divjadi na velesejmu 8. marca 1937.
Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »Divja koža«, Velesejem.
Kontrola vžigalnikov
Prejeli smo: »Slovenec« je poročal, da j« tudi v Ljubljani pričela finančna kontrola izvajati kontrolo nad nežigosanmi vžigalniki ter da eta dva organa v civilu zaplenila v sodnem poslopju dva nežigosana vžigalnika. Sodno poslopje «pada v rajon glavnega oddelka Ljubljana-mesto, kateremu načeljuje podpisani, ki bi o tem elučaju moral biti obveščen. Tudi drugi oddelek ni niikogax odredil za vršenje omenjene službe, niti ee ni ta vršila samolastno po organih tega ali drugega gl. oddelka. Edina možnost bi bila, da dva zunanja organa prideta po službi ali kako drugače v Ljubljano in nastopata službeno, vendar je tudi ta «lučaj kaj malo verjeten. Bolj verjetno pa utegne biti, da eta dva nepridiprava, ki sta ee izdajala za organa ifnančne kontrole, zlorabila neorijentiranost in lahkovernost ljudi in zagrešila nezakonitost na račun finančne kontrole.
Izrečno namreč pripomnim, da imajo lastniki žigosanih in nežlgosanih vžigalnikov sedaj odprt rok, da jih prijavijo za žigosanje in plačilo letne monopolne takse 100 Din. Ta rok traja do dne 29. aprila 1937 in se vžigalnika ne sme nikomur odvzeti, čeprav |e ta nežigosan. Šele po preteku tega roka, ali pa če kdo trguje z nežigoeanimi vžigalniki (kot n. pr. dalmat. krošnjarji)i ee bo postopalo kazensko proti prestopnikom. — Člen 21. »Pravilnika o umetnih vžigalnikih« določa v odstavku 4. med drugim, da ee imetniki nežigo-eanih vžigalnikov ne bodo obtoževali, niti kaznovali za mon. prestopek po dosedanjih predpisih, če v določenem roku, ki poteče 29. aprila 1937, plačajo takso 100 Din in prejmejo priznanioo.
Cenj uredništvo prosim, da bi to sporočilo čitateljem e pristavkom, da zahtevajo, če poslujoči organ ni v službeni obleki, vselej legitimiranje, da ne bodo nasedali goljufom, ki zmedo in boječnost ter lahkovernost ljudi izkoriščajo. — Starešina glavnega oddelka.
Čatež ob Savi
Preteklo nedeljo smo imeli redni občni zbor JRZ, na eaterem je bil soglasno izvoljen za predsednika tukajšnji posestnik g. Franc Zevnik. Občnega zbora se je udeležilo jako veliko tukajšnjih uglednih faranov. 0 notranjem delu vlade in stranke je
obširno poročal g. Zevnik in novi strankin tajnik Matija Kožar ml. iz Malence. Shod je zaključil g. Vinko Kmet, ki je obširno obrazložil delo vlade v
notranjem in zunanjepolitičnem položaju, smernice stranke in delo iste. Z vzklikom: Bog živi našega voditelja dr. Korošca in predsednika ter zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, so so zborvalci mirno razšli.
P'
či
Borba proti hripi
Togal-tablete so uspešno sredstvo proti hripi in obolenju vsled prehlada. Togal pomaga pri izloče-vaniu sečne kislim-. Togal-tablete, vzete v začetku obolenia, preprečijo razvijanje hripe. Nad 6000 zdravniških ocen. Poizkus bo tudi Vas prepričal. V vseh Itkarnah. Sedai samo: mala škatlja Din 2Г—, velika škatli« Din 46'—■_R4ji.tr. MSPINZ br. 1878
Čipke so velika moda
Najnovejši inozemski časopisi prinašajo novo pomladansko modo, pri kateri je odrejeno čipkam zelo častno mesto. Zlasti Nemci delajo zelo veliko propagando za rudogorske in saške čipke. Pri rudo-gorskih poudarjajo, da je treba podpreti nemške rojake na Češkem. Slike kažejo oblike čipk in razne vzorce, ki eo bolj preprosto, ali bolj enostavno izvršeni. Če primerjamo naše fine vzorce, takoj opazimo, da so tako ornamenlalno in zlasti še tehnično zelo dobro izvršeni. Naše čipke eo si v zadnjih letih priborile že mednarodni sloves in zato ni čuda, če je sedaj k temu pripomogla še moda, da so začeli naše čipke celo iskati. Avstrija. Francija in Nemčija se zanimata pred vsem za fino blago, ki ga bo pri nas lahko dobili, ker imamo šolane delavke in skrbijo državne čipkarske šole za strokoven pouk. Težave nastajajo v Nemčiji pri uvozu, ki je ves pod državno kontrolo. Vendar tudi tam izgleda, da se bo dosegel primeren kontingent za nas. V Francijo je dovoljen uvoz, vendar bo tam borba za cene vsled padca franka. Tu bi morala priskočiti država na pomoč ali z izvoznimi premijami, ali pa z oprostitvijo carine na sukanec za izvoženo blago.
Pred kratkim je govoril v finančnem odboru neki bosenski poslanec o bosenskih preprogah in priporočal podpiranje tega domačega obrta od strani vlade in prav tako je nujno potrebno, da ee ravno sedaj, ko je ugodna konjunktura za čipke, ireskrbe dovoljna sredstva za propagando naših ipk v inozemstvu. Na pomladanskem velesejmu v Lipskem razstavlja letos prvič naša država svoje izdelke v razstavi, ki jo prireja trgovinsko ministrstvo po trgovinskem muzeju, ki ga vodi g. insp. Grgaševič. Naš renomirani Drž. osrednji zavod za žen. dom. obrt iz Ljubljane bo razstavil najnovejše modne kreacije in druge bogate Čipke, da pokaže lepoto in solidnost naših ročnih del. Prav tako bo razstavil v Pragi naše čipke in narodne vezenine. Potrebna pa je še propaganda v tisku, da se napravi čim bolj uspešna propaganda za naše izdelke. Nujno je, da se takoj pristopi k tiskanju ilustriranega prospekta, za kar je potrebnih le nekaj tisoč dinarjev.
Domače obrtnike in modne atelijeje pa tudi opozarjamo, naj segajo po domačih čipkah za najnovejšo modo in prepričani smo, da bodo naše toalete z našimi krasnimi, a vendar cenenimi Čipkami res elegantne in bodo tudi letošnjim gostom pokazale, da imajo cenen vir nakupa ravno pri nas.
„Avtomobil gospoda predsednika občine"
»Jutro« je v svoji četrtkovi številki (18. II. 1937) pod gornjim naslovom in na zelo vidnem mestu prineslo notico, v kateri neki »davkoplačevalec« pravi, da si je šel ogledat razgrnjeni novi proračun ljubljanske občine na mestnem poglavarstvu ter pravi, da je našel v njem zelo zanimive stvari. Najbolj »zanimiva« pa se mu zdi postavka, ki predvideva plačo gospodu predsedniku in vzdrževalne stroške za predsednikov avtomobil. Toda nam se zdi še zanimivejši dotični »davkoplačevalec« in pa notica sama, kajti po njej bi mogli sklepati na zanimivost, da si je dotični »davkoplačevalec« letos prvič ogledal občinski proračun in da so ga šele letos zaskrbele občinske finance (prejšnja leta namreč ni bilo vzroka za toi). Seveda mu tega nikdo verjel ne bo. In ker si je dotični »davkoplačevalec«, ki bržkone ne prebiva daleč od »Jutrove« dežele, prav gotovo ogledal tudi proračune prejšnjih let, je zato tem zani-miveje ugotoviti, da je zagledal postavko o plači predsedniku mestne občine šele letos v občinskem proračunu, dočim je prejšnja leta, ko je bila ta postavka precej višja (120.000 Din), ni opazili Pri tem je zanimivo ugotoviti tudi to, da so porabili nekdanji predsedniki dnevno le nekaj ur za občinske posle, dočim jih sedanji predsednik mnogokdaj celo po 10 ur in še več. To je pač zanimiva razlika, ki pa »Jutrovega« »davkoplačevalca« najbrž ne zanima.
Zanimivo je dalje, da se »Jutrovemu« »davkoplačevalcu« šole letos zdi zanimiva postavka, ki govori o vzdrževanju predsednikovega avtomobila. Kakor da je predsednikov avtomobil od letos in ne že od leta 1929, oziroma še od preji Zanimivo je tudi, da ga ni zanimala zanimiva razlika med postavkami prejšnjih let glede vzdrževanja tega avtomobila in med postavko v letošnjem proračunskem osnutku. Leta 1929. n. pr. je znašala ta postavka 95.532 Din, leta 1930. in 1931 okrog 63.000, v naslednjih letih po nad 50.000, v letošnjem proračunu pa je predvidena v znesku 44.648 Din. Pa to »Jutrovega« »davkoplačevalca« bržkone ne zanima, morda tudi to ne, da je bila postavka za bencin v preteklem letu izčrpana le za dve tretjini, dočim so jo druga leta redno prekoračevali. (Predsednikov avtomobil pa se letos ne uporablja le za vožnje gospoda predsednika, temveč tudi za odlične goste in pa za večje komisije 1)
Zanimivo bi bilo tudi ugotoviti, za kaj vse se Je predsednikov avtomobil uporabljal pod bivšimi upravami (ko so člani nekih komisij n. pr. zaračunavali — na občinske stroške seveda — vožnjo v I. železniškem razredu, vozili pa so se z mestnim avtom, itd.), pa to »Jutrovega« »davkoplačevalca« najbrž ne bo zanimalo, morda bi mu bilo ugotavljanje takih zanimivosti celo nerodno!
Zanimivo je dalje, da se zdi »Jutrovemu« dopisniku topla obleka za šoferja najbrž nepotrebna. Zato bi mu svetovali, naj se obrne po svet na šoferje, ki jih ima na Aleksandrovi cesti dovolj in prav blizu na razpolago! In ti mu bodo gotovo radi povedali, kakšno obleko potrebuje šofer v zimskih in poletnih dneh, zlasti, če naj vozi repre-zentanta prestolnega mesta in razne tuje odlične goste. Sicer pa je predvidena službena obleka šoferja po pravilniku, ki ga ni sestavila današnja uprava.
Končno je zanimivo, da takšne smeSne dopise prinaša kot kamen spotike list, ki se smatra za resnega in ugotavlja stvari, o katerih nobeno mesto na svetu ne debatira. Sicer pa je s tem le samega sebe osmešil — kar je na vse zadnje še najbolj zanimivo!
Šmartno pod Sma,no goro
Poštna «prava v ftt Vidn nad LjubljAno je menjala selskega pismonošo, ki je že več let z vso vestnostjo in v splošno zadovoljstvo izvrševal svojo trudajiolno službo. Želimo, da nam starega pismonošo vrne, sedanjega pa namesti kjerkoli. Pričakujemo, da uprava pošte naši prošnji ugodi.
Otvoritev hidroteh. laboratorija
Društvo za zgradbo hidrotehnlčnega laboratorija je včeraj ob 11. dopoldne otvorilo novozgrajeni provizorični laboratorji, ki ee nahaja v garažnem poslopju opekarne Stavbne družbe na Viču. Otvoritvi so prisostvovali najuglednejši strokovnjaki in predstavniki Javne oblasti. Banovino je zastopa, podban dr. Majcen, mestno načelatvo ing. Hrovat. univerzo rektor dr. Samec, dekan tehnične fakultete dr. Gosar in vseuč. profesor ing. M. Osana, inž. Zbornico ing. Parkmajer, Stavbeno družbo pa ing. I.unaček. Otvoritveni govor je imel gen. insp. dr. Sbrizaj, predsednik društva za zgradbo hitrotehničnega laboratorija, ki je navajal vse težkoče, ki so bile vzrok, da se je otvoritev mogla vršiti šele danes in se zahvalil pod-banu dr. Majcenu za podi>oro, ki jo je naklonil g. ban in ki je omogočila, da se je začeto delo uspešno zaključilo. V imenu Akademske akcije je spregovoril cand. ing. Muha, |x>zdravljajoč zasebno iniciativo, vztrajno delo iu optimizem, kateremu se imamo zahvalili, da je bil provizorični laborato-
Pogled v laboratorij in njegove naprave.
LfuMfana
V nedeljo, dne 21. februarja.
Gledališče
Drama: Nedelja, 21. februarja ob 15.: »Koraj-žn velja!« Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Ol» '.K).: »Simfonija 1937.« Izven. Cene od U0 Din navzdol. — Ponedeljek, 22. februarja: Zaprto.
Opera: Nedelja, 21. februarja ob 15.: »Pod to goro zeleno.c Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20.: »Manon.« Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ponedeljek, 22. lebruarja: Zaprto.
Predavanja
Frančiškanska dvorana. V frančiškanski pro-sveti bo v torek, 23. t. m. ob 20 nadaljeval p. Odilo Hajnšek O. F M. predavanje »Križem Amerike«.
Sadjarska in vrtnarska podružnica Siška-Ljub-ljana priredi dne 23. t. m. ob pol 20 predavanje v šoli Š'ški. Predaval bo predsednik g. M. Humek o zaliraniu sadnih škodljivcev po novejših vidikih.
Ženski odsek Setpctcrske prosvete vabi vse člane in članice Prosvete, na skioptično predavanje, ki ga bo imel v ponedeljek, 22. t. in. ob 8 zvečer v društveni dvorani gospod profesor Janko Mlakar.
Dvorana delavske zbornice: Prirodoslovno društvo priredi v torek, 23. febr. ob 8 zvečer predavanje dr. Ivana Matka, o pomenu vitaminov za človeški organizem. Vstopnina 4 in 2 Din.
.Skioptično predavanje v Križankah ima v nedeljo. dne 28. februarja ondotna moška in mlade-iiiska Marijina družba. Predaval bo iz |>osebne prijaznosti č. g. p. Jožef Šavora o življenju naših bratov na jugu države.
Katoliško prosvetno društvo v Šiški, samostanska dvorana. V ponedeljek, 22. t. m. ob 20 predava gdč. Anica Lebarjeva: O kolodvorskih misijonih.
Strokovno predavanje o železniško-prometnfh vprašanjih r zvezi z narodnim gospodarstvom bo jutri ob 18.30 v glasbeni dvorani -/Sloge* Jbiv;a restavracija Ljubljanski dvor, vhod iz 1'ražakove ulice). Predavatelj: inž. Stanislav Roglič, svetnik direkcije drž. železnic. Vstop prost, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki za kritje režijskih stroškov. Vabljeni vsi.
Sestanki
Krščanska šola za stolno župnijo ima v nedeljo, 28. februarja popoldne ob petih redni občni zbor v Jugoslov. tiskarni, na kar p. n. člane in članice že danes opozarjamo.
Podružnica »Bran-i-bora« ▼ Ljubljani bo imela 4. macca ob 20 občni zbor v sejni dvorani ljubljanskega mestnega sveta.
Društvo za zgraditev dnevnega otroškega zavetišča z javno kapelo v Zeleni jami, Ljubljana ima danes popoldne ob 3 svoj ustanovni občni zbor III. drž. meščanske šole v Mostah, Zelena jama, Bazoviška ulica. Vabljeni eo vsi člani društva in prijatelji.
Občni zhor Društva brezposelnih profesorskih kandidatov se bo vršil 25. t. m. ob 3. uri popoldne na III. drž. real. gimnaziij. Vsi diplomirani filozofi vabljeni! Odbor DBPK.
Cerkveni vestnik
Duhovne vaje v Domu Dev. Mogočne hodo za dekleta od 27. februarja do S. marca; za žene od 13. do 17. marca. — Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. — Oskrbnina znaša 100 Din. — Pri javite ee na Predstojništvo Lichtenthur-novega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8.
Kino
Kino Kodeljevo: ob 3. matineja »Peteri (Frančiška Gaal), ob 5. in 8. in Jutri »Peteri in »Vse zaradi muzike«.
Kino Vič predvaja danes ob 4, 6 m 8 zvečer film »Skrjanček poje, žvrgoli...« (Marta Eggerth).
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijn trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31; v ponedeljek: mr. Levstek, Rcsljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Koinotar, Vič.
1 Društvo Sedejeve družine v Ljubljani prav vljudno vabi vse svoje člane, emigrantska društva, ljubljanska prosvetna, obrambna, pevska društva itd., da se vsaj po svojih zastopnikih udeleže maše zadušnice, ki se bo darovala v frančiškanski cerkvi, dne 23. t. m. ob 7 zjutraj za nepozabnim Lojzetom Bratužem, ki je bil 16. t. m. odtrgan iz srede svoje mlade družine, ne pa iz src goriških Slovencev. Blagi Lojze Bratuž, ki je So tako mlad moral nasilno odložiti svojo taktirko in ki se je za nas daroval, je zaslužil, da se mu oddolžimo po svojih močeh. Ljubezen za ljubezen!
I Duhovna obnova za gospodične — dekleta šentpeterske župnije bo v župni cerkvi sv. Petra od 9.2. feherunrja do 1. marca 1037. Govori bodo vsak večer ob pol 8. Pred govorom litanlje z bla-
Slika nazorno kuie, da je laboratorij le proviioričen, ker je prostor pač le skromno odmerjen.
rij zgrajen in da je našel svoj dom. Zastopal je stališče, da ta laboratorij ne sme biti krona požrtvovalnega tlela, da mora tudi država prispevali svojo obolus, da bi se vprašanje končno rešilo in bi dobili samostojen in pojiolen hidrotehnični in strojni laboratorij.
Prof. ing. Znideršič je v kratkih besedah orisal naprave v laboratoriju in razložil njihove funkcije. Poudarjal je tri važne točke, na katere je treba paziti, da laboratorij ustreza svojemu namenu. Treba je posnemati gibanje vode v naravi in natančno regulirati tok vode, za kar so seveda potrebne precizne merilne naprave. Pri gradbi sc je vse to upoštevalo, tako da bo laboratorij inž. kandidatom nudil vse možnosti, da s praktičnim opazovanjem izpopolnijo svoje znanje.
Sledil je preizkus, ki je prikaza, delovanje vseh naprav in pokazal, da iaboratorij, ki je sicer provizoričen, svojemu namenu v vsem odgovarja, ►v
goslovom. Duhovno obnovo bo vodil šentpeterski župnik g. Alojzij K o š m e r 1 j. Gospodične, dekleta šentpeterske fare iskreno vabljene.
I Brezposelni šentjakobskega okraja (od Pod Tranče do Dolenjskega mostu) naj se zglase (kateri se še(niso), danes dopoldne od 10—12 na Privozu 4, dvorišče (kegljišče), v svrho statistike omenjenega okraja.
I Jugoslovansko češkoslovaška liga v Ljubljani
opozarja udeležence češkega tečaja za širšo javnost, da se vrši nadaljni pouk češčine v dosedanjih prostorih Imke v Selenburgovi ulici 7/11. ob četrtkih od 18.30 dalje. — Odbor.
I Darilo Mestnemu muzeju. Gospod Mihael Omahen star., posestnik v Višnji gori, tast bla-gopokojnega prof Evgena Jarca, je podaril Mestnemu muzeju in knjižnici v Ljubljani 3 stare srebrnike (beneški, saksonski, avstrijski), 22 slarih Prutik iz leta 1798—1830 in 8 knjig Japlovega prevoda sv. pisma. — Plemenitemu darovalcu se Mestno poglavarstvo ljubljansko najlepše zahvaljuje z iskreno željo, da bi se našlo še mnogo lakih mecenov!
1 Pripravljalni tečaj za srednješolce se vrši na II. drž. real. gimnaziji. Vpisovanje vsako popoldne istolam od 3. do 4. uro. Odbor DBPK.
I Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v ponedeljek 8. marca 1937 ob 20. uri v restavraciji »Slamičt s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odboro-vih funkcionarjev. 3. Volitve novega odliora. 4. Razprava prijavljenih samostojnih predlogov; (predloge je trebit vsaj 11 dni pred zborovanjem pismeno prijaviti odboru) 5. Slučajnosti. (2704)
1 Vlom pri Čcšnovarju nepojasnjen. V petek popoldne se ie pred malim kazenskim senatom nadaljevala razprava proli sedem obtožencem, ki jih je državni tožilec obtožil zaradi raznih vlomov in tatvin. Glavni obtoženec, neki starejši maloletnik Albin z Rudnika, je prvotno izpovedal, da so bili poelg njega še trije drugi soobtoženci januarja 1035 udeleženi pri velikem vloinu v stanovanje trgovca Karla Cešnovarja na Dolenjski cesti. Odnesli so mu ročno blagajno s 65.000 Din gotovine. Glavni obtožencc je na petkovi popoldanski razpravi vse preklical. Priznal je !e nekatere vlome, nasprotno mu je obtožnica naprtila 16 vlomov za vrednost okoli 110.000 Din Zaradi vloma pri če-šnovarju so bili vsi opioščeni. Maloletnik Albin pa je bil zaradi drugih tatvin obsojen na 1 leto 3 mesece strogega zapora. Njegov pajdaš. Jože na 2 meseca zaradi treh tatvin. Tretji pa le zaradi delo-mržnosti na en mesec zapora. Ostali obtoženci so bili popolnoma oproščeni.
I Statistika tiska v Ljubljani. Državno tožilstvo v Ljubljani je za svoje področje sestavilo statistiko tiska v preteklem letu Izhaja'o je pel dnevnikov, od katerih je eden prenehal (»Glas naroda«). Bilo je lani 24 tednikov, 9 štirinajstdnevnikov in 00 mesečnikov. Državno tožilstvo je lani odredilo 35 zaplemb v smislu § 19 točka 7 tiskovnega zakona.
1 Izterljivost stroškov kazenskega postopanja. Po podatkih državnega tožilstva v Ljubljani je bilo preteklo leto izterjanih 20.088 Din za stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni, v kar so bili od sodišča obsojeni posamezni obtoženci. Znesek 22604 Din za stroške omenjenega postopanja in izvršitve kazni pa je bil odpisan kot neizterljiv.
1 Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani ima svoj 62. redni občni zbor v ponedeljek 22. februarja t. 1. ob pol 20. uri v sejni dvorani ljubljanskega mestnega načelstva Zborovalni red je objavljen v listu »Naš glas« z dne 1. februarja t. 1.
"» Srednješolci* Pomoč, v vseli predmetih se vam nudi v privatnem učnem tečaju na Zrinjskega cesti 8.
I Registrirne blagajne in knjigovodstvene stroje Vam strokovno popravi Siniandl, Kolodvorska ul. 11, tel. 24-37.
1 Trgovina s čisto svilo. Tyrševa C. 50 sporoča, da so dospeli najnovejši vzorci. Izbira velika. Cene nizke.
Gor, Sv. Kungota
Kaj nam je to potrebno? Ko stavim to vprašanje, mi pride na misel znano poreklo: »Hosle ne moreni videti, ker mi je drevje na poti.« Samo nekatere kričeče potrebe: V vsej vasi ni tu kozarca dobre pitne vode. V »uši pa sploh nI vode. Šola iina tako vodo. da eo nekateri skrbni starši prepovedali svojim otrokom vodo piti iz šolskega studenca. Vodovodna zadruga Je tu že ustanovljena in tudi načrte je preskrbela banska uprava. Upamo, da so pri reSetovnnju javnih del pri banski upravi tudi naš vodovod sprejeli v minimalni program, šolsko poslopje je prava spnka v etavbinskem oziru. Pa še ta spakn Ima premalo prostora. Otrok je za pet razredov, pa sta samo dva učna prostora, tako da morata dva razreda Imeti šolo dopoldan, dva pa popoldan. Če bi ee šolsko poslopje povišalo za eno nadstropje, pa dnhlmo pet nčnih soh. Sodnj imamo Miri razrede pa samo tri učni moči.
Za pet tihih minut
(Nedeljsk berilo: t Tes 4. 1—7.)
>Milosti boije nepridoma ne prejemajtet< je opomin, ki ga je s Pavlovimi besedami dolu Cerkev prvo postno nedeljo. Milost božja je dar, je pa prau tako naloga. Milost božja je moč, ki daje sposobnost za bogoljubno življenje; moč in sposobnost pa ni sama sebi namen, marveč nje namen in t/popolniten je dejanje. Kaj koristi v naravnem redu še tako velik talent, ie tako bister um. ie tako prožna volja, ako jih človek ne porablja za rust v spoznavanju, za krepko delovanje? Prav tako milost o nadnaravnem redu. Ho/( jo podeljuje, da naravno spoznanje in hotenje iz po volni, vzdigne, mu da sposobnost za zveličavna dela. Človekova naloga je, da božji dar milosti porablja, da z milostjo deluje, da s talenti, ki mu jih je Gospod po svoji modrosti in previdnosti odmeril in zaupal, modro gospodari. Krisljanovo življenje ni in ne sme bili leni vo mirovanje (kveti/.ern), prepuščajoče se božji previdnosti, naj ona vse poskrbi; kritijanovo življenje je in mora biti živahna delavnost (aktivizem), izvirajoča iz zavesti, da je božja modrost in previdnost v svoje načrte postavila poleg svojih darov tudi človekovo sodelovanje, in iz zavesti, da so božji darovi tim bogatejši, čim zveste jše je človekovo delo z njimi.
V tem duhu daje Cerkev drugo postno nedeljo z besedami so. Pavla nov opomin, ki izpod-hudo prve postne nedelje izpopolnjuje: iBratjc, prosimo in opominjamo vas v Gospodu Jezusu, da č i m d a l j e bolj napredujete... To je namreč volja božja, da se p o so e -t i t e.t Napredovanju in posvetitvi so namenjene zapovedi, ki jih je Bog zapisal v človeško srce in jili slovesno razglasil na Sina jski gori, ki jh je Gospod znova naglasil in očistil črkaskth razlag in utesnitev farizejskih pismoukov. Izmed zapovedi je sv. Pavel kristjanom, živečim v izprijeni poganski okolici velikega trgovskega mesta Tesalonike— Soluna, zabičal zlasti tri: *da te zdržite nečistosti; da vsuk izmed vas umeva svojo ženo imeti v svetosti in časti, ne v poželjivi strasti kakor pogani, ki Boga ne poznajo; da nihče pravic ne prestopa in svojega brata v dejanju ne ukani.t Ai niso to, čistost, svetost zakona, pravičnost in poštenje, tri reči, ki naj bi se ne oznanjevale samo po cerkvah s prižnic, marveč bi bilo prav v naših dneh potrebno, da bi jih radio dan za dnem razglašal na ves glas na vse štiri strani sveta? iT o je namreč volja božja, da se posvetite. Bog nas namreč ni poklical k nečistosti, marveč k svetostih
Mariborski telefonski kabel pomanjkljiv
Maribor, 20. februarja.
Kakor napreduje Maribor in raste, ravno tako tudi raste potreba po razširitvi telefonskega omrež-ja v Mariboru. Pred leti ee je posrečilo, da smo dobili v Mariboru avtomatično telefonsko centralo, ki jo je postavilo ministrstvo za pošto. Vsa mariborska in okoliška javnost, posebno gospodarski in trgovki krogi so pozdravili ustanovitev avtomatske telefonske centrale v Mariboru. Zalibog se je ob ustanovitvi te centrale jjozabilo na razširitev telefonskega kabla. Poštna uprava ima samo iz mesta Maribora nad 150 prošenj za nove telefonske številke, približno isto število bo iz okoliških občin in okoli 200 pa jih čaka. da bi viožili prošnje, da se kabel razširi. Poštna uprava pa ne more niti eni prošnji ugoditi, ker jc ves Kabel popolnoma okupiran in ne prenese niti ene nove zveze več. Radi teh nedostatkov ima poštni erar, še več pa naše narodno gospodarstvo, naša domača industrija in trgovina škodo, ker se ne more razširiti telefonsko omreZje. Radi tega je vsa mariborska javnost razburjena in gospodarski krogi se obračajo s prošnjami na poštno direkcijo, na poštno upravo in ministrstvo, ali o razširjenju kabla še do danes ni prišla nobena rešitev, ker je to izredno važna zadeva, ki tangira ne samo mesto Maribor, ampak tudi širšo okolico, apeliramo na ministrstvo pošte in poeebno na poslance, da pri ministrstvu pošte izdejstvujejo dovolj kredita za razširjenje telefonskega kabla v Mariboru in okolici. Ta zadeva je tako nujua, da jo je treba obravnavati še pred končno redakcijo državnega proračuna ln se mora v svrho razširitve telefonskega kabla v Mariboru najti primeren znesek. Kakor slišimo, so v tem oziru po-lali na ministrstvo pošte posebne vloge mestna občina mariborska, Trgovski gremij, Zveza industrijcev in tudi okoliške občine, kar znači, da je predmetna zadeva silno važna in še bolj nujna.
Nekaj podatkov iz kriminalitete
LJubljana, 20. februarja.
Državno tožilstvo v Ljubljani je sestavilo na videz suhoparno statistiko o svojem poslovanju, ki meče jasno luč na kriminaliteto v njega območju. Nn koncu preteklega lela, vštevši ovadbe od lela 1932. naprej, je bilo celotno 4241 oseb ovajenih, proti katerim je bilo uvedeno kazensko postopanje. Iz raznih razlogov je bil v 2996 slučajih ustavljen nadaljni kazenski progon, do obtožbe pa je prišlo v 1245 zadevah. Proti mnogim ovajencem je bil odrejen prniskovalni zapor, ki je pri 85 osebah trajal nad 2 meseca, število (472) zapornikov je bilo zato veliko, ker so se pomnožili delikti zoper imovioo, osobito tatvine, kar je znak današnjih gospodarskih in socljalnih stisk. Za razsodbo pa je bilo naposled pravomočnih 270 obtožnic prod sodnikom poedincem in 614 pred zbornim sodiščem (malim odnosno velikim senatom). Največ obtožnic je bilo vloženih zaradi deliktov proti imovini, do 75%. Od obtoženih je bilo lani obsojenih zaradi raznih zločinstev 54 oseb, zaradi prestopkov pa 611. Popolnoma oproščenih je bilo 219 obtožencev. Pogojno je bilo dalje lani obsojenih 185 obtožencev. Značilno je dejstvo, da ni bilo lani v območju ljubljanskega državnega tožilstva nobenih smrtnih obsodb.
Pošta Novo mesto
S 1. februarjem je ta pošta ukinila vsako dostavljanje pošte v širše postno območje. Okrog 40 vasi Je brez vsake zveze e kulturnim svetom, ker ne dobiva nobenega časopisa, ne pisma, če ne gre na pošto v Novo mesto. Nastavite zadosti pismonoš! Pomožne pošte na Malem Slatniku ministrstvo niti zastonj ne dovoli; v Smihel bi morali dostavljati vsak dan, lako je zapisano na poŠti in pri direkciji, v resnici ta mesec še ni bilo tam piemonoše. dočim raznašajo po Novem mestu po dvakrat dnevno hidi v one hiše, ki eo bolj oddaljene od pošte kot pa Smihel. Zahtevamo redno dostavljanje, saj so naša pisma in vse pošiljke ravnotako taksirane kot novomeške. Napravite red!
Rdeči kril. V nedeljo, dne 28. t. m. bo ob pol 11 v mestni posvetovalnici v Novem mestu redna letna skupščina društva Rdečega krl2a.
V Pariz na svetovno razstavo!
Priprave za naSo študijsko ekskurzijo v Pariz
itd. potekajo popolnoma v redu in točno po določenem načrtu. Zanimanje za to naše potovanje je zelo živahno in to od strani prav vseh slojev in stanov, zlasti pa se ja izlet, ceneno ekskurzijo zanima inteligenca
in r tej ivezl za gornjo razstavo.
Spccielno za velemesto Pariz bo izdelan posebni Vodnik žepnega formata, katerega pošljemo ca. dva meseca pred odhodom vsakemu posamezniku, da se že v naprej nekoliko orientira, event. tudi sam napravi program za gotove stvari, kar bo posameznike še prav posebno zanimalo.
Vsebina Vodnika, ki bo obsegala precej čez 100 strani, bo sledeča:
1.	Francija: kratek, sploêen geografski in zgodovinski pregled.
2.	Pariz:
a)	historično-topografski popis mesta;
b)	historične in arhitektonske znamenitosti —< cerkve, javne zgradbe, spomeniki, parki itd.;
c)	kulturne in znanstvene ustanove — gledališča, muzeji, biblioteke, galerije, šole in univerze;
d)	gosjiodarske in socialne ustanove — vele-sejem, borze, tržnice, trgovske hiše, bolnišnice itd.;
e)	šporlne naprave — stadioni, kopališča in igrišča;
f)	komunikacije in orientacijski pripomočki;
g)	življenje v Parizu.
3.	Praktični vodnik po Parizu: Izleti po Parizu in okolici — Versailles, SL Germain itd.; — izleti v važnejša mesta, oziroma kraje Francije — Lourdes, Marseilles, Verdun, Strassbourg, Le Havre, Bordeaux itd. — s kratkim opisom.
4.	Spored in pregled razstave. Točen kažipot po vseh razstavah, razstavnih prireditvah in program vseh kulturnih in zabavnih prireditev za časa razstave — koncerti, gledališča, zabavišča, šport itd.
б. Seznam vseh informacijskih in uradnih ustanov, ki bodo služile eventuednim potrebam obiskovalcev. Razne informacije.
6.	Več slik in dve karti, in sicer: a) dvobarvni plan Pariza, v katerem bodo vse važnejše zgradbe in spomeniki predstavljeni s fotografskimi posnetki, kar bo omogočalo hitro in lahko orientacijo; b)podroben načrt vseh razstavnih prostorov.
7.	Indeks, v katerem bodo po alfabetu navedeni vsi v Vodniku opisani kraji in znamenitosti, tudi vsak naš udeleženec posebno knjižico z imeni vseh udeležencev, podrobnimi navodili itd.
Prijave sprejema in daje prospekte Jože Hvale, Ljubljana, Miklošičeva cesta 10. Prijavite se! Vodstvo.
Jubileji naših prijateljev
80 letnico rojstva obhaja danes v Jozefišču v Ljubljani (Poljanska cesta) gdčna Marija Vrtovec.
Rodila se je 21. februarja 1857 v Št, Vidu pri Vipavi, službovala pri poštah na več krajih, 15 let pa je vodila pošto v Št. Rupertu na Dolenjskem, kjer je I. 1917 stopila v pokoj. Starejši Dolenjci se blage gospodične gotovo še spomnijo. Želimo jubilantinji, ki še čvrsta in zdrava krepko nosi svojih oeem ltrižev, da ji Bog podaljša leta do skrajne možne meje.
60 letnico življenja praznuje danes v krogu številne družine gospod Gregor Koželj, trgovec in posestnik v Mokronogu. Skrbnemu očetu, uglednemu možu in poštenjaku daj Bog zdravja, sreče in mnogo veselih dni!
Z Abrahamom se jc srečal te dni g. Jožko Beranič, trgovec in bivši gostilničar v Litiji. Želimo mu, da bi v svoji podjetnosti delil z nami še mnogo prijetnih let.
Celje
c Po d r u ž n i c a »Slovenca« *e bo z jutrišnjim dnem preselila iz dosedanjih prostorov v Cankarjevi ulici v svoj novi lokal v Gubčevi ulici (poleg podružnice Jagodica) v prizidku hiše gosp. Koniga.
c Predavatelj dr. Andrej Snoj nam bo v ponedeljek kazal nekdanjo in sedanjo Palestino v besedi in izbranih novih novih skioptičnih slikah. Naj redni obiskovalci naših večerov opozorijo na to izredno priliko tudi tiste, ki se zanimajo za vse, kar je v zvezi s svetopisemskimi dogodki, pa jih sicer pri drugih predavanjih ne vidimo. Začetek točno ob pol 9.
c Narodno igro »Deseti brat« bo vprizorila Gledališka družina v Celju danes na odru Mestnega gledališča ob spremljavi salonskega odkeetra. Začetek ob 4 popoldne.
c t Ga* Krajnc Roza. Včeraj je umrla na svojem stanovanju Polule št. 28 gospa Kranjc Roza-lija, 63 letna soproga gostilničarja in hišna posestnica. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 4 popoldne iz hiše žaloeti na okoliško pokopališče. Po-kojnici naj eveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje.
c Don Boskov dan v Celju priredijo salezijan-ski bogoelovci in gojenci iz Ljubljane v nedeljo, dne 7. marca. Ob 10 bo v župni cerkvi slovesna sv. maša. Zbor gojencev in bogoslovcev izvaja krasno Griesbacherjevo mašo »Stella marie« ob spremljavi orkestra. Popoldne nastopi v Narodnem gledališču zbor 80 mladih pevcev-igralcev z mično opereto tri-dejanko »Knezevič iz Trebizonde«, ki je v Ljubljani žela mnogo priznanja.
c Trgovsko društvo т Celju priredi v obliki diskusijskega večera v četrtek, dne 25. februarja t. 1. ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Obrtnega doma zanimivo predavanje o »Prodajni umetnosti v praksi.
c Nad taščo se je spravila. Nad Čebular Jero, 76 letno posestnico iz Tekačeva pri Rogaški Slatini se je spravila sinaha; v prepiru jo je vrgla ob tla, pri čemer ei je Čebularjeva zlomila levo nogo.
c Kurji tatovi obsojeni. V petek dopoldne ee je vršila pred malim senatom okrožnega sodišča razprava proti dvema tatovoma perutnine. Jager Alojz, delavec iz St. Jurija ob j. ž., je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora in 2 letno izgubo častnih pravic, Ratej Amalija iz Sp. Hudinje zaradi prikrivanja tatvine na 2 meseca strogega za-ora, Ratej Ludvik pa 1 mesec strogega zapora. — krjanc Malts je ukradel dve kolesi v skupni vrednosti 2500 Din, razen tega pa še 38 kokoši na raznih krajih Celja. Za te tatvine je prejel 8 mesecev strogega zapora.
c Perzijske in bosanske preproge je razstavila Državna tkalnica iz Sarajeva v Celju v hotelu Evropa od 20—26. t. m. Prodajajo ee na 24 mesečnih obrokov.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15. 18.15, 20.30 »Žetev« (Julija) e Pavlo Wessely v glavni vlogi. Ob 10.15 in 14 matineja »General Garcia«. Jutri ob 16.15, 18.15 »Žetev«. Predstava ob 2030 odpade.
Rdeči pekel v Malagi
O življenja v Malagi od začeliia vslaje do konca
Zaradi maše ustreljeni
,Z Bogom" prepovedan pozdrav

.v

iitieera Ц
Ш) j




(l\ien(:fk i' '-ki,').

IW*


5


Črtkano ozemlje zasedeno od belih čet

Časnikarski poročevalec M. Retlow poroča iz Malage, kamor je priletel z letalom iz Seville:
Kraj, kjer sedaj delam, Je ves poln beguncev, ki se bodo jutri vračali v evoje vasi. Zunaj se mimo vrste kolone tistih, ki hite domov in ki jih je brezkončna vrsta.
Popoldne smo prišli v mesto. V avtu smo se pripeljali zadnji košček poti mimo padlih borilcev ter tistih mrličev, katere so rdeči pred umikom postrelili. Ležali so kar na cesti, zaradi česar je naš avto moral počasi voziti. Prvi mostički, ki jih je tukaj polno, so na cesti še kazali svoje poškodbe. Rdeči so še imeli čas, da so pripravili vse, da bi niostičke vrgli v zrak. Blizu mesta pa je bilo vse nepoškodovano, niti ceste niso bile razdrte. Povsod leže razni proč vrženi predmeti, vojaške bluze, jopice, odeje, celo čevlji na cesti pričajo, kako divji je bil beg rdečih. Dva manjša topova francoskega izvora so naglo skušali uničiti. Rdeči lepaki na zi- i dovju so kričali o »nezlomljivem odporu zmagovite i ljudske fronte«.
Mesto samo pa je prav tako, kakor so vsa bojišča. Nad zakajenimi luknjami, kjer so nekoč bila okna, in nad nekdanjimi strehami pogorelih hiš na glavni cesti Larioe se boči večno sinje mala^ko nebo. Tu skozi je šla pot uničenja tja do zadnjih vil angleške kolonije, ki so vse razdejane ter oplenje- i ne do zadnjega stola.
Grozote feinišhe ladie
Tam doli v luki je zasidrana jetniška ladja »Marques de Chavarri«, velika, a izpraznjena stara škatlja, v kateri je bilo sedem mesecev zaprtih mnogo sto jetnikov. Kmalu nato, ko so bele čete i pridrle v Malago, so prijeli poveljnika te ladje, nekega Gallarda, kateri se je strahotno pregrešil zoper življenje svojih političnih jetnikov. Več tednov zapored je takole delal: V9ak teden, zlasti pa vsakikrat, kadar eo beli bombniki napadli Malago, je nekaj svojih jetnikov izročil poulični druhali, katera jih je potem med straho'nimi mukami umorila. Spočetka je njegovih jetnikov bilo okoli tisoč. Toda v nekaj tednih je dal okoli 700 teh nesrečnikov umreti tako strahotne smrti. Samo zaradi tega, ker so bele čete tako naglo vdrle v mesto, se je posrečilo preprečiti, da bi bili rdeči z ladjo vred zažgali zadnjih 300 jetnikov. Ladja sama je bila že do polovice polita s petrolejem. Ne da bi črhnil besedico, je ta rdeči povel jnik izročil, ko so ga prijeli, svoje orožje. Bil je eden redkih rdečih straho-valcev, kateri ni prosil za svoje življenja
Zločinci na delu
Najhujši zločinec med rdečimi diktatorji v Malagi je bil Santana Calera, vodja mladinske organizacije »Juventud Libertaria« — Svobodna mladina. Ta je ušel v avtu iz mesta malo prej, preden so ga mogli prijeti. Ko so ga nazadnje le zalotili, so našli pri njem in pri njegovih dveh stražnikih 3 milijone pezet, katere je Calera »zaslužil« po svoji metodi. Zapiral je sinove, hčere in žene najbogatejših prebivalcev v Malagi. Nato je po svojih posredovalcih dal družini vedeti, da bi prijete sorodnike lahko izpustil, ko bi mu plačali 60 do 100 tisoč pezet. Te so mu seveda plačali, če so jih imeli. Čez nekaj dni je bil v isti družini prijet kdo drugi, za katerega so morali zopet plačati tako odkupnino. Ko je bil Calera prepričan, da je iz ljudi iztisnil zadnjo pezeto, je po noči s svojimi oboro-ženci sam vdrl v hišo, prijel vse stanovalce, jih dal v avtu prepeljati pred mesto ter jih tam postrelili. Skoro vsaki mesec je Calera, ki ni znal ne pisati ne brati, iztrebil 3 do 4 malške družine. Ko so ga prijeli in peljali skozi mesto, je najprvo začel jokati, nato pa je kričal: »Naj živi Španija!« Ko je šel mimo zastave belih, je dvignil roko v pozdrav.
Drugi voditelj rdečih Ramon Acosta, ravnatelj vseh bolnišnic v Malagi, ki je bil tudi poslanec španskega republikanskega parlamenta, je žal srečno ušel, preden ga je mogla zgrabiti tajna policija, ki je stopila takoj v akcijo. Z njim je izginilo 7 milijonov pezet, katere je mesto v teku časa plačalo za vdrževanje bolnišnic. Del ranjencev v bolnišnicah že dva dni ni dobil nobene hrane, čeprav je bilo v knjigah še zadnji dan zapisano, da je pi- j sarna kupila živež.
Kako se je začelo
Kakor v Madridu tako se je ob pričetim vojaške vstaje tudi v Malagi pridružilo vstaji vojaštvo, del civilne garde in organizirana falanga. Toda neodločno vojaško vodstvo ni pustilo takoj svojih sil nastopiti na cesti, temveč jih je držalo v vojašnicah. To je potem anarhistom in rdečim organizacijam dalo časa in poguma, da so se zbrali in potem z velikansko premočjo napadli vojašnice. Vse, kar ni bilo tam poklano. so potem vlekli v ječo in od tam pozneje na jetniško ladjo »Marques de Chavarri«.
Nato so rdeče tolpe najprvo naskočile hiše, kjer so prebivali španski falangisti. V Alameni so vrgli iz prvega in drugega nastropja neke hiše prve falangiste. Čeprav so še živeli, so jih vseeno polili z bencinom ter jih zažgali. Bencin so pobrali iz obcestnih bencinskih napajališč. Prve dni so večkrat tako sežigali svoje nasprotnike. Kmalu pa je bilo to početje prepovedano, ker so ves bencin po-
ža. V mostu Hugotown so morali že dve cerkvi spremeniti v zasilno bolnišnico, ker je vkljub vsem ukrepom bolnikov vedno več. Ceste so popolnoma prazne, vsa kupčija počiva. Večkrat se dogodi, da celo izkušeni šoferji zaidejo v znanih jim ulirah, kor vidijo zaradi gostega prahu komaj nekaj korakov pred se. Na ozemlju, ki meri več tisoč kvadratnih kilometrov, je taka tema tudi po dnevu, da je vse izumrlo. Sicer na ulicah noč In dan gore svetilke, toda vse skupaj nič ne pomaga. Zanimivo je, da celo kokoši ne pridejo čez dan iz svojih kur-nic, ker mislijo, da je še vedno noč. Velika nevarnost za zdravje ljudi je tudi to, da morejo zaradi tako teme pogrebe pogrebe umrlih odlašati, vsled česar je nevarno, da bi se začele še kake kužne bolezni.
ZA OSLABELE rN JETIČNE.
Zollca.
Dve telečji nogi. У, kg govedine brez kosti pristaviš v mrzli vodi in kuhaš tako dolgo, dokler ni meso mehko, a potem juho precediš. Nato vza-lrieš % kg sesekljane govedine, 1 beljak, približno 1 mrzle vode; to daš v kožico in doliješ pripravljeno juho, počasi mešaš in naj trikrat zavre, nakar odstaviš In pokriješ, da se včuhne. Potem razprostreš moker prtič čez narobe postavljen stol in v podloženo skledo tolikokrat precedil iolleo skozi servi jeto, dokler ni popolnoma čista. Nato jo daš v stekleno posodo in pustiš, da se strdt. (Lahko kaneš tudi malo belega vina vanjo.)
Prebivalci Malage, ki so morali bežati, se sedaj vr ačajo na svoje domove, kjer pa marsikdo najde
samo še razvaline.
V Ameriki je, kakor lansko leto, tudi letos nastopila nova nesreča, peščeni viharji, ki delajo ogromno škodo. Komaj so se odtekle vodo jx> velikanski povodnji, ki je zadela 12 do 13 držav, že poročajo o peščenih viharjih, ki so zadeli 5 držav. Te so Kansas, Colorado, Oklahoma, Teksas in Nova Mehika. Obširno smo že [>oročali, da so ti peščeni viharji posledica preveč Izrabljajočega obdelovanja zemlje. Sedaj se maščuje nad Severno Ameriko, da je uničila toliko svojih prekrasnih gozdov ter eo na mestu gozdov začeli gojiti tam poljedelstvo. Zaradi tega je Roosevelt sklenil, da bo dal [KigozdiU zopet velike dele ameriške zemlje, da se preprečijo te nesreče. Preden pa bodo novi gozdovi zrastli, bodo peščeni viharji še večkrat prizadejali ameriškega kmeta in tudi meščana.
Letošnji viharji, o katerih 18. t. m. poročajo iz mesta Hugotown v državi Kansas, so mnogo hujši, kakor so bili leta 1935 in 1936. Pač pa so nesreče prejšnjih let ljudi izučile, kako se morajo varovati, da jim peščeni viharji preveč ne škodujejo na i zdravju. Prejšnja leta je zaradi silnega drobnega ! prahu obolelo na tisoče ljudi, ki so morali vdihavati ; prah, ki so ga vetrovi prinesli kdo ve od kod. Letos ' jo zdravstvena oblast ukazala, da mora vsak prebi valeč ogroežnih krajev nositi masko zoper prah. kadarkoli stopi na cesto. Brez take maske nihče ne sme na costo. Vsa okna in vrata morajo ljudje zamašiti in zadelati z mokrimi cunjami. Vendar še
I vkljub temu ne morejo preprečiti, da ne bi prah vdirn) v stanovanja.
Krajevne oblasti «»daj ne morejo vsemu kaj. Zato so naprosile pomoč od osrednjega Rdečega kri-
Iz Salamance poročajo z dne 17. tega meseca: Španski boljševiki že ne vedo, kako bi Čim bolj kruto nastopali proti vsemu, kar je verskega in cerkvenega. Ko so beli zavzeli Saragoso, so zvedeli za nova, vprav satansko iznajdljiva trpinčenja rdečega terorja. V tem mestu so več desetin meščanov usmrtili zgolj zato, ker so bili pri sv. maši!
Dalje sporoča »Morning Post« iz Londona (17. t. m.) več vesti svojega posebnega dopisnika iz Barcelone. Pravi, da je Barcelona v čudni zmedi mešana vlada, ki sestoji iz socijalistov, komunistov in anarhistov.
V boljševiškem delu Španije, piše isti poročevalec, so komunisti konfinirali vso zasebno lastnino inozemcev. Vsak dan zapirajo in morijo ljudi brez vsakršne sodbe. Vse cerkve v Kataloniji eo porušene in izropane. Od julija dalje niso nikjer več obhajali niti enega verskega obreda. Celo praznovanje najsvetejših krščanskih praznikov — božiča in velike noči — je rdeči teror Katalonije stro-eo prepovedal. Celo tako daleč seže ta brezbožniška gonja, da je po vsej Kataloniji najstrožje prepovedano, da bi kdo komu rekel: »Zbogom!«, ker da je to klic Boga!
pa je živil sploh zmanjkalo. Med begunci so prvi začeli padati od lakote stari ljudje. Med tem pa eo v glavnem stanu anarhistov še vedno imeli po tri Jedi pri vsakem obedu. Razpoloženje med miličniki, zlasti pa med tistimi, ki so prihajali e fronte, je vsak dan bolj vrelo. Cela vrsta rdečih diktatorjev Je od[x>tovala v Valencijo, drugi pa so se obdali z močno telesno stražo. Po nekaterih delih mesta so potrgali z zidov rdeče propagandne lepake. Demonstracijo, ki je kričala na odpor, so iz hiš obstreljevali anarhisti, na kar se je vse razbožalo. Stranke so se med aeboj vedno bolj obstreljevale. Skoro vsi ljudje so ždeli v svojih hišah.
Usmrtitve vsak dan
Konec
En dan pred padcem pa je nastal upor. Na hišah so začeli razobešati bele zastave. Druhal je naskočila trgovine, med tem, ko je na tisoče rdečih, ker jih Je gnala slaba vest začelo bežati iz mesta. Rdeče oblasti so začele ljudi streljati kar v množicah, kar pa ni moglo preprečiti zmede. Malaga je bila zreia za predajo.
Okoli šestih zjutraj so prve bele Čete prikorakale v mesto. Malo, preden so beli mesto docela oklenili, so na drugi strani odkorakale iz mesta zadnje čet rdečih miličnikov ter zapuščale Malago, držeč v eni roki ročne grante, pripravljene za met, v drugi pa nabite puške.
»In čemu imamo ušesa?« je vprašala v šoli učiteljica.
»Da lahko vidimo!« se je odrezal najmlajši v
razredu.
»Ne govori neumnosti I Z ušesi ne moremo gledati l<
»Ko bi ušes ne imeli, bi nam Čepica ušla čez oči, goejiodična!«
Nase' misliti, je pravično; misliti samo nase, je krivično.
Usmrtitve 9 streljanjem so postale na dnevnem redu. Včasih jih je bilo na dan samo 3 do 5, včasih pa kar'po 200 na dan. Cele tedne so mrliči ležali na polju pred predmestji, včasih niso bili niti do smrti ustreljeni ter so se potem morali še dolgo mučiti. Malaški falangisti, ki so vkljub smrtni nevarnosti skrivaj fotografirali lake prizore, imajo slike, katerih etrahot ni mogoče popisati. Nekega duhovnika malaške katedrale eo za noge privezali na vejo, da je visel z drevesa z glavo navzdol, in to v najhujši solnčni vročini. Potem pa so mu velik srebrn križ tako dolgo tlačili v usta, dokler ee nI zadušil. Nekaterim drugim nesrečnežem eo majhne
Ranjence, katere so dobili na zaplenjenem rdečem parniku, beli prevažajo v bolnišnice Ker so v Malagi vse bolnišnice prenajiolnjene, so hotel Miraniar spremnih v bolnišnico.
Noč po dnevu
Peščeni viharji v Ameriki
Naša slika o Španiji, povzeta po angleških listih, nam kaže. koliko Imajo zasedenega ozemlja beli, koliko pa rdeči. Po jwdatkih bele vlade je vsega skupaj 65% vsega španskega ozemlja v rokah belih. Na tem ozemlju prebiva 13 milijonov ljudi. Rdeči imajo še 35% španskega ozemlja, na katerem prebiva 9 milijonov ljudi. Kakor kaže naša slika, bo to razmerje pravilno.
trebovali za vojaške namene. Prve dni so ludi kar tja v en dan razdejali zasebne hiše. To pa je bilo kmalu prepovedano, ker so potrebovali strehe za begunce, ki so vreli od vseh strani ter jih je kmalu bilo na tisoče.
Rdeči vod'telii med sebof
Rdeča oblast se je začela urejati. Takole so se uredili. Voditelji anarhistov, komunistov in socijalistov, vsega skupaj kakih 500 mož. ki pa eo imeli za seboj kakih 45.000 mož oboroženih pristašev ter veliko strankarskih somišljenikov, so zaso zaplenili celo vrsto vil, si izbrali telesno stražo ter so si izmed zaplenjenih avtomobilov izbrali zase najbolj moderne. Vsaka teh skupin pa je delovala na svojo roko. Vsak izmed teh fioveijnikov je na svojo roko zajwvedoval ter na svojo pest aretiral ljudi. Skupni jKisvet je določal, kateri deli skupnih somišljenikov naj odidejo na fronto. Nekako 30% vseh teh voditeljev pa ni znala ne brati ne pisati.
Kmalu pa je Federaclon anarchiste iberica — Zveza iberskih anarhistov imela v svojih rokah večji del moči, ker je pač najbolj brezobzirno na-stoj>ala. Socialistične in komunistične voditelje, ki so si upali zoper posamezne ukrepe anarhistov pritoževati. so kar kratkomalo postrelili. Začeli so se jioulični boji med posameznimi skupinami, ki f>o-tem niso jxmehali, dokler niso beli zavzeli mesta. Člani anarhistične zveze so vdrli v katedralo ter za kurivo prodali dragocene rezbarije Petra de Meno, ki so vredne milijone. Dela Canosa so docela uničili, cerkvene dragocenosti in jxisode so si delili v dar ter jih potem deloma prelili. Del toh voditeljev je po načrtu organiziral pravo razbojništvo zoper vse meščane, ki so sloveli za bogate. Teh roparskih pohodov se je zlasti udeleževal del rdeče mornarice. Ti rdeči mornarji so si vzeli dopust, kadarkoli so hoteli. Oblečeni v civilno obleko so z dvema revolverjima v rokah drveli jx> celem mestu ter potem svoj plen nosili na varno na svoje ladje. Mornarji so bili tudi tisti, kateri «o ženske rodovine Asintos Cantero Lopez Cosa, domače hčere' in druge sorodnice v starosti 19 do 32 let, pobrali kar od večerje, jih vlekli na cesto, jih tam posilili in potem postrelili.
Marijine svetinjice stiskali v očesne dupline, da so jih oslepili. Velik del umorjenih so bile ženske, med tem, ko so otroke večji del oddali komunističnim in anarhističnim zavodom.
Ko ljudstvo strada,
se diktatorji mnste
Rdeča propaganda je razširjala take laži o gro-zovitosti belili čet. da se ji je jxwrečilo do decembra spraviti v Malago skoro 10.000 beguncev, ki so bežali pred belimi. Toda kmalu pred božičem je začelo zmanjkovati živeža. Kdor je mogel si je pač za nekaj stotin pezet nakupil zalog. Velik del nakopičenega blaga pa so zase in za svoje straže zaplenili rdeči diktatorji. Iz trgovine je izginila moka, riž, In nazadnje še sladkor. Lo včasih je kaj malega spet prišlo v trgovino. Krompirja sploh ni bilo več. Krtih pa so pekli iz sena in ovsa. V začetku januarja je na vsako družino vsakih 5 do 8 dni prišel en hleb kruha. En teden, preden je Malaga jiadla,
Konec zasedanja banskega sveta
Ljubljana, 21. februarja.
Včeraj popoldne se je nadaljevala debata o proračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Dodatno navajamo še konec govora dr. A. Goiie.
K debati o socialni politiki
Dr. Adolf Golja (tajnik Zveze industrijcev, mesto Ljubljana) izraža pomisleke proti starostnemu zavarovanju delavstva, za katero bi bili potrebni najprej gospodarski pogoji. Za starostno zavarovanje bi bili otrebni uporabiti v prvi vrsti
Prihranke bolniškega in nezgodnega zavarovanja, vedla naj bi se tudi karenčna doba za starostno zavarovanje. Razsodišče dobrih ljudi, ki ga v Slovenji še ne poznamo, je prav dobra ustanova in pomisleki proti njemu niso utemeljeni, ker »lično obrtno razsodišče v Ljubljani prav dobro funkcionira. Kritizira uredbo o minimalnih mezdah, ki tma nekaj pomanjkljivosti, naglaša pa, da je Jugoslavija med tistimi redkimi državami, kjer »o se tudi delodajalci zavzeli za uvedbo zakona o minimalnih mezdah. Je pa proti načelni odpravi akordnega dela in prosi g. bana, uaj te svoje pravice ne izrabi.
Nadaljevanje debate o trgovskem oddelku
Po govoru g. dr. Golia je g. ban prebral zahvalo, ki je medtem prišla z maršalta dvora, v kateri ee minister dvora banskemu svetu zahvaljuje za izraze vdanosti, ki jih je poslal Nj. Vel. kralju, Nj. Vel. kraljici, kraljevemu namestniku Nj. Vel. knezu Pavlu in vsemu kraljevskemu domu. Banski evet je zahvalo dvora z veseljem in ponosom »prejel na znanje.
Nato je govoril g. ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je s ргогабипот tega oddelka govoril o tem, koliko narodnega premoženja je še neizrabljenega v nadarjenosti in pridnosti naših ljudi. Domače obrti, kt pri nas komaj životarijo kot posebnost kakih vasi, so drugod razvita do celih industrij, ki se od prave industrije ločijo samo po tem, da imajo delavnice po hišah in ljudje doma ostanejo, in jim ni treba siliti niti v mesta niti se izseljevati v inozemstvo. Treba bi bilo le proučiti vse možnosti in skromne začetke, ki se med ljudstvom drže že cela stoletja, z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo dvigniti na mednarodno višino. Lončarstvo, tkanine, čepki, razni ročni izdelki, pisa-nice, božjepotni predmeti — po veem tem tudi tujec rad seže, ako se mu ponudi v dovršeni obliki. In pri nas je zato veliko smisla in dobre volje, samo na trgu to se ne zadostuje. Te stroke je treba začeti namenoma gojiti in jih podpirati. Ne bomo prvi, ako se vržemo tudi na to polje. Tujcu, ki pride k nam, večinoma ne moremo drugega pokazati kot trge in nekaj palač, in Se čipkarske izdelke, zakaj mu ne bi pokozali tudi del, ki so jih izvršile preproste roke našega ljudstva v svojem duhu?! V ta namen bi bil nujno potreben obrtno-trgovinski ma sej, kakršnega imajo na pr. v Splitu in ki sijajno uspeva in s katerim tamošnje ljudstvo zasluži lepe milijone, ne da bi se mu bilo treba seliti izpod domačega krova.
Obrtno šolstvo
Prodreti moramo ludi prepričanje, da moramo sami doprinašati žrtve za naš boljši obrtni naraščaj, da vseh bremen občine in banovina ne zmorejo. Na te se vse obrača, naj vzdržujejo vse šole in vse ustanove, obenem pa se zahteva, naj zniža davke in doklade. Tako n. pr. za obrtno nadaljevalno šolstvo je dala banovina 140.000 Din, ljubljanska mestna občina 172.000 Din, Zbornica za trgovino obrt in industrijo pa leta 1933 nič. leta 1934 tudi še nič, zadnje leto, ko je imela komisarja, pa šele 20.000 Din. In to zbornica, ki je nalašč zato ustanovljena da pospešuje obrt. Brez izobraženih obrtnikov pa ni uspešne obrti, zato 1» morala ta Zbornica že več pozornosti posvečati svojemu otroku. Sk.enjeno je bilo, da morajo tudi obrtniki prispevati za izobrazbo svojih vajencev,
Ej 10 Din na leto za enega vajenca. Vse obrti v jubljani so nabrale 870 Din! Ob taki požrtvovalnosti seveda ni mogoče pričakovati bogve kakšnega napredka, nujna posledica te miselnosti je, da vse breme leži le na javnih ustanovah, občinah in banovini.
Dr. Sahothy iz Kranja je govoril o čimdalje večji industrializaciji našega podeželja, od koder čisti kmet leto za letom bolj izginja, da bosta industrija in obrt kmalu naši edini produktivni panogi. Zato je potrebno, da se temu pojavu posveča vsa skrb in da se ž njim računa. Podrobneje se je pečal s tekstilno šoio v Kranju, ki nam bo kmalu dajala domače tekstilne mojstre, da se nobeno podjetje ne bo moglo več izgovarjati, češ da domačih strokovnjakov ni. Obžalovati je le, da uživa ta šola tako malo državne podpore, ko n. pr. taka šola v Leskovcu, ki ima 10—12 učencev, država vzdržuje v celoti.
I)r. Vidie govori o pomenu tujskega prometa za Slovenijo in posebej za Kamnik, ki po novi razdelitvi turističnih krajev ni prišel med tiste, ki bi uvižali ugodnost, da ima goet pravico do brezplačne povratne vožnje, ako je v njem prebil določeno število dni (10, ker so se taki kraji določali po nadmorski višini. Tako mora gost imeti potrdilo o bivanju iloločenih dni s Krvavca ali s Sv. Primoža, kjer pa ni hotelov, ampak samo planinske koče, v katerih se po pravilih planinskega društva ni dovoljeno zadrževati dalj kot 3 dni. Tako Kamnik, ki je že desetletja priznano letovišče, od te letoviške ugodnosti nima nič. — Prosil Je tudi, naj se avtobusni promet nekoliko razbremeni velikih javnih dajatev, pod katerimi tudi najbolj obljudene proge niso donosne, zlasti, ker se na naših jamastih cestah vsak voz veliko hitreje obrabi kakor kjerkoli drugje. Ob izvoznih dovoljenjih, ki jih je treba dobiti pred izvozom, je obsodil nesmiselno zahtevo, da je prošnji treba priložiti potrdilo o plačanih davkih. Izvoznik zato trguje in izvaža, da bi lažje davke plačal, še preden pa kaj izvozi, mora dokazati, da jih je že plačal.
Dr. Visenjak je govoril proti nenadzorovani trgovini in prekupčiji, v kateri večkrat brezvestni ljudje ubijajo v ljudstvu zaupanje do poštene trgovine.
Zavzemal se je tudi za to, da bi se med vmi-čarji.ki pozimi navadno nimajo ne dela ne zaslužka, uvedlo kvačkanje, od česar bi lahko imeli vsaj majhne zaslužke. Naj bi torej banska uprava taka stremljenja podpirala. Prosil je tudi banski svet, naj se upošteva prošnja združenja ptujskih trgovcev, s katero si želijo drugačne ureditve nedeljskega počitka v trgovinah kakor pa je to urejeno v nedavni uredbi.
G. dekan Anžlč je v imenu malih zidarskih in tesarskih mojstrov po deželi izrazil željo, naj bi se jim zopet omogočile koncesije za nizke stavbe, A« kmet ne bi bil prisiljen za svojo nizko hišico ali pa hlev iskati celega stavbenika, ko mu domači mojster to prav tako lahko in solidno izvrši. Ure-
I dil naj bi se tudi" nedeljski počitek za nekatere obrti po deželi (mesarji, peki, brivci), ki ravno nedeljo smatrajo za najboljši dan, celo tako, da svojih pomočnikov in vajencev niti k službi božji ne puste.
G. Rozman je s splošnega vidika govoril o pomenu in tudi slabih posledicah industrializacije in vsa svoja zvajanja povzel v klic: Industrja naj služi narodu, ne narod industriji — in tako postavil načelo o javni blaginji za edino merilo v vprašanjih, kaj je treba podpirati, ali kmeta, ali delavca, ali industrijo. Podrobneje je zahteval večjo delavnost s strani inšpekcije dela, ki bi morala biti finančno bolj podprta in bi morala razpolagati tudi z več ljudmi. Sedaj pa ima za vso državo 16 ljudi, za dravsko banovino samo 21
G. Majeršič ie govoril o tujskem prometu Tržiča in prosil viss banski »vet in bansko upravo, naj tujskemu prometu v Karavankah posveča vso pozornost, ker tu so še »ilno velike možnosti, da se ta panoga našega gospodarstva, ki ni najslabša, še razvije. Danes jo v Tržiču ovira le to, da so vse take ustanove v dolgovih in da »e z njimi ni vedno postopalo samo pod vidikom tujskega prometa.
G. Arnež iz Jesenic je opozoril na žebljarsko obrt v Kropi in Kamni gorici, Id je pred propadom, ker nima naročil. Za te kraje bo treba vpeljati kako novo obrt, da se bodo preživljali z delom, sicer bodo padli z vsem prebivalstvom vred javnim ustanovam v breme, od polja ne morejo živeti, ker ga ni. Omenil je še kraj Sv. Križ nad Jesenicami, ki ima vse pogoje na tujski promet, saj pri zdravniškem pregledu ni bilo nobenega je-tičnika v vsem kraju, ki pa nima vode in tudi drugih udobnosti, ki jih zahteva tujski promet. Letos obrtniki na Jesenicah pripravljajo obrtno razstavo, za katero prosi, da bi ji bila banska uprava kar moč naklonjena.
V petek popoldne ee je bo 5 nadaljevalo zasedanje banovinskega sveta ter je bila na vrsti obravnava o trgovinskem oddelku.
G. Serbinek (Maribor levi breg) j« predlagal, naj bi g. ban posredoval pri vladi, da se dovoli carine prost uvoz onih kmetijskih stroiev, ki se v državi ne izdelujejo, ali pa, katerim domači izdelki ne odgovarjajo. Davek za male obrtnike na deželi, ki delajo le sezonsko, je prevelik. Davek je sedaj pavšaliran in znaša toliko, kakor da bi delali vse leto. Ta davek naj se skuša vsaj omiliti. Uredi naj se avtobusni promet iz Svečtne v Maribor. Banovinska cesta št. Jurij—Plač maj se spremeni v carinsko cesto, da se olajša tujcem vstop v našo državo.
G. Janžekovič (okraj (Ptuj) ugotavlja, da so industrijski izdelki v primeri s kmetskimi pridelki pretirano predragi. Te visoke cene otežujejo tudi banovino pri izvajanju javnih del in pri podpiran/ju kmetijstva. Predragi so cement, arborin, umetni gnoj itd. Profi g. bana, naj podrejena organi pri pregledu in odobritvi obrtnih lokalov ne izvajajo preveč striktno vseh trdot predpisov. Dovolijo naj se obrti z omejeno zidansko koncesijo. Sezjonsflki obrtnild so preobdavčemi. V Ptuju na.j se ne uvede nedeljski počitek v trgovinah.
G. Jan (okraj Radovljica) naglaša, da je vsa Slovenija primerna za tujski promet. Najbolj primeren pa je radovljiški okraj, posebno pa blejska občina. Občine tega okraja mnogo žrtvujejo za tujski promet. Trudijo se tudi mnoga društva, ki pa pridejo večkrat v težak položaj, ker jim primanjkuj« denarja. Prosi g. bana, naj po možnosti potrebne občine gmotno podpre.
G. Tratnik (okraj Brežice) prosi g. ban«, naj podpre zasebno inicijativo pri gradnji turističnih koč. Opozarja na veliko število delavcev, ki ee vsak dan vračajo iz tujine brez vsakih sredstev ter so domačim občinam v breme. Na drugi stranii pa je tudi veliko število delavcev, ki eo zaradi demontaže industrije izgubili delo. Samo v petih občinah brežiškega okraja je 3255 brezposelnih. Brezposelnost vedno bolj narašča. Temu je kriv v prvi vrsti sedanji liberalni kapitalistični družabni red. Edini način, da se odpomore brezposelnosti, je izprememha sedanjega družabnega reda po načelu krščanske ljubezni in pravičnosti. Predlaga: V brežiškem okraju naj se v polni meri izvrše predlagana javna dela. Vsaka občina potrebuje letos za svoje siromake vsaj en vagon koruze in sicer brezplačno. Okrajno glavarstvo naj dobi vsaj 30 spremnic za brezplačen prevoz hrane iz tujih krajev. G. glavar naj razdeli te spremnice med občine. Prošnje siromakov, Ici prihajajo iz tega okraja na bansko upravo, naj se kolikor mogoče ugodno rešijo.
Blago za smučarske drese, zimske suknje itd. v bogati izberi nudi
Drago Schwab
Ljubljana, Aleksandrova 7
VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE
G. Stermecki (mesto Celje) navaja vzroke, zakaj sta trgovina in obrt v krizi Sorazmerni del pobranih davkov naj ostane v Sloveniji. Ob hmelj-ski sezoni naj dobe denarni zavodi primernio gotovino, da morejo dati kmetu posojilo, da kmetu ne bo treba prodajati hmelja pod ceno. Pri dodelitvi deviz, odnosno uvoznih dovoljenj naj ee postopa pravično in naj se Slovenija ne zapostavlja. Potrebujemo še več industrije, da se poveča konkurenca. Uredi naj se razmerje med cenami poljedelskih pridelkov tn industrijskih Izdelkov. Zaradi tujskega prometa naj se tovarnam, ki stoje ob Savinji, prepove onesnaženje vode Pri minimalnih mezdah naj se izvede diferenciacija. Leisna industrija z ozirom na inozemsko konkurenco ne bi prenesla previsokih mezd. Podružnica banovinske hranilnice v Celju naj se osamosvoji.
G. Steblovnik (okraj Gornji grad) prosi gosp. bana, naj upošteva prošnje, ki bodo predložene iz gomjegrajskega okraja v interesu povzdige tujskega prometa.
G. Planina (okraj Škofja Loka) se zahvaljuje g. banu, da j« prevzel pokroviteljstvo obrtniške razstave v škofji Loki in pa za podeljeno podporo. Pozdravlja postavko v proračunu za ekskurzijo obrtnikov. Tudi podpore иа obrtne tečaje so umestne. Banovinska podpora za obrtno nadaljevalno šolstvo je potrebna, ker so obrtniki obubožani in zanje ne morejo prispevati. Nnto navaja več številk, kako propada naša obrt, zlasti krojaška in čevljarska obrt, kateri škodujeta zlasti ■ Bata«, »Tivar« in druga slična podjetja. Obrtniki zelo trpijo zaradi šušmarjev in prosijo, naj bi banska uprava proti šušmarjem strožje postopala. Uspehi obrtno nadaljevalnih šol so dobri m zato naj se honorarji učiteljev na teh šolah ne znižajo. Pasijonska igra v Skofji Loki naj bi se filmala, ker bi tak fi'm zelo poživil tujski promet
Dr. Àdo'li Golia (mesto Ljubljana) odgovarja in korigira izvajanja nekaterih članov banskega
sveta. Predlog g. Rozmana, ker je najbrž neposredno naperjen proti eventuelnim odločitvam g. bana pri mezdnem sporu. Glede razlike med cenami industrijskih izdelkov in poljedelskih pridelkov pa navaja, da je to po vseh državah in da je to pač znak našega časa. G. Tratniku odgovarja na njegove misli o potrebi novega družabnega reda. Je sicer popolnoma njegovega mnenja, vendar
pa ne smemo podirati hiše, dokler si nismo zgradili boljše. Zahvalil »e je g. banu za njegovo posredovanje v Belgradu glede poskusa razveljavlje-nja koncesij vodosilnih naprav. Zveza industrijcev je že dobila obvestilo, da je posredovanje g. bana uspelo.
S tem je bila obravnava o trgovinskem oddelku zaključena, nakar so sledila še druga krajša proračunska poročila, zlasti o proračunskem rezervnem kreditu. Ob tričetrt na 7 je g. ban zaključil sejo.
Dohodki in bednostni sklad
Ljubljana, 21. febr.
Pri razpravi o tem poglavju je najprej govoril ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je opozoril na ono stran drž. finančne politike ie nekaj let, ki se izvaja z vso neizprosnostjo, da namreč 9taIno vali bremena na banovino, sredstva pa čimdalje bolj osredotočuje v svojih rokah in jih potem razdeljuje po popoLnoma drugem ključu kakor pa jih je zbrala. Tako naša banovina plačuje davke domala 100%, in bd po tem takem imela tudi pravico do 100% vzdrževanja s strani države, v resnici ne dobimo toliko, kolikor ji dajemo. Tako smo na pr. v davku na poslovni promet plačali mi v državno blagajno 21%, prejeli pa smo samo 2 in pol %. Po odredbi z dne 1. aprila 1935 bo sedaj tudi ban. trošarine razdeljevala osrednja oblast in vsaki banovini po številu njenega prebivalstva. Očividno je, da bomo pri tej razdelitvi zopet mi prikrajšani. Edina rešitev iz te zamotanoeti je: samonprava! Nato je govoril o >kuluku< v zvezi z javnimi nameščenci, ki ga samo pri nas in v savski banovini še plačujejo pod dvojnim naslovom, in o bednost-nem skladu, v katerega javnost še najrajši prispeva, ker ve, kako se ta denar uporablja.
Dr. Golia je govoril o 35% dokladi na račun vzdrževanja ljudskih šol, češ da bi dosegla sVoj učinek tudi če bi bila nižja. O taksah na lovske karte je dejal, da bi imele večji finančni učinek, če bi bile nižje, ker bi več interesentov seglo po njih.
Dr. S a b o t h y je opozoril na dejstvo, da je pri nas 95% banovinskih doklad na neposredne davke, t. j. da banovina zahteva skoraj toliko kakor država. Dokazoval j* tudi, da večji del tega bremena odpade na obrt, industrijo in trgovino. Zavzemal se je tudi za povišanje trošarine na alkohol in za ostrejše nadzorstvo nad prodajo alkoholnih pijač. Odkar ee je v zakonu iz leta 1932 dovolila prodaja na malo, ee v tem oziru dogajajo velike zlorabe, ki na eni strani pospešujejo alkoholizem z vsemi kvarnimi posledicami, po drugi strani pa prizadevajo občutno škodo gostilničarske-mu stanu. Zato bi bilo zopet treba kotle postaviti pod pečat in nadzirati kuho žganja. Zlasti pa bi bilo treba prepovedati uvoz fig in rozin za žganje-kuho.
Dr. Vidie iz Kamnika je obširneje govoril o taksah za prevoz nepremičnin, zlasti pa o taksah na bencin. Vozila, ki vozijo brez bencina, plačujejo še višje takse, kot pa vozila na benetneki pogon, čeprav je to pogonsko sredstvo večinoma lesni plin, Ici ga izdelujemo doma in iz domačih surovin, bencin pa uvažamo. Naj bi se ta postavka popravila, da bi ne podprla industrija domačega pogonskega sredstva.
G. ban mu je takoj pojasnil, da eo taka bencinska vozila večinoma silno težki tovorni avtomobili in veliki avtobusi, ki najbolj obdelujejo ceste. Sicer je pa ta trošarina taJco urejena, da se o njej nikakor ne more reči, da bi kaj ovirala industrijo domačih pogonskih sredstev.
G. Steblovnik je govoril o taksah na lovske karte, češ da tako visoka odmera daje povod za divji lov. Navedel je zgled iz neke občine, kjer sta samo dva plačala lovsko karto, isto leto pa je žandarmerija ovadila 16 ljudi zaradi neupravičenega lova. Taksa za prenos nepremičnin v prodaji, naj bi ee zvišala od 2% na 3%, zato pa naj bi se črtala taksa pri dednem prenoeu kmečkih posestev.
G. dekan Tratnik je dokazoval nujno potrebo smotrenejše ureditve glede taksiranja in ocenjevanja nadarbinske imovine.
G. Janžekovič je proti nekaterim govornikom dokazoval, da je tudi prispevek kmeta za banovinske dohodke bridko velik, razlika je le ta, da vsi drugi stanovi svoje dajatve že računajo s svinčnikom v rokah, kmet pa tega še ni vajen. Ako hi kmet vse činitelje, s katerimi ima opraviti pri svoji proizvodnji( gnoj, delo živine, lastna hrana, obraba orodja, posli...) tako zaračunaval, kakor jih zaračunavajo drugi stanovi, bi bil vsak kmečki pridelek, ko pride v mesto, prebito drag. Glede žganja pa je dejal, da nesreča ni v tem, da ga kmet sam svobodno kuha, ampak v tem, da ga ne more dobro vnovčiti. Tudi temu kmečkemu pridelku bi bilo treba poiskati trg, obenem pa kmeta še naučiti, kako se more sadje vsestransko izrabiti, ne samo v žganjekuhi.
Dr. Leskovar je govoril o gospodarski zaostalosti bivše Štajerske in prosil, naj se vprav zaradi tega vsote iz bednostnega sklada uporabljajo v čim večji meri za dela na tem ozemlju.
G. J a n se je podrobneje zadržal pri vprašanju o vnovčevanju sadja in žganjekuhi. Dejal je, da tieti pečati na kotlih, ki jih nekateri toliko hvalijo,
od blizu niso bili tako posrečeni, ker je bil postopek za žganjekuho tako zapleten, da se je kmet ravnal po njem le v evojo lastno veliko škodo. Šolskim dokladam eo ee glavni davkoplačevalci, to so mestni sloji, spretno izmuznili. Treba bi bilo vpoštevati, da meščani žive od zaledja ln da so torej dolžni prevzeti tudi nekaj bremen. Tudi ni povsem pravilno, da se doklade odmerjajo le na neposredne davke. Strokovnjaki naj bi proučili, kako bi bilo mogoče k tem dajatvam pritegniti tudi tiste sloje, ki ne plačujejo neposrednih davkov. Tudi naj bi iz banovinekega proračuna za šole izpadle stanarine in drva za učitelje. To breme naj zopet prevzamejo občine, ki bodo vsaka po svojih osebnih razmerah to vprašanje gotovo bolj posrečeno rešile. V banovinskem proračunu za ljudske šole naj ostanejo le kateheteke nagrade. Močno se je zavzel tudi za to, da se podaljšanje policijske ure ob nobeni priliki ne bi dovolilo preko 1 ure ponoči, tudi za silvestrovanja ne.
G. Klekl je govoril o potrebi regulacije Mure, ki vsako leto preplavi veliko rodovitnega eveta. Prosil je tudi g. bana, naj varuje pravice eerkve v Slovenski Krajini.
G. P1 a n i na je zopot govoril o prosti žganjekuhi s stališča kmeta in je dejal, naj bi še nadalje ostala prosta. Pač pa naj se strogo preganja žganje-kuha iz fig in rozin. Obenem naj se na vso moč podpira vsako stremljenje podeželskih prosvetnih in gospodarskih delavcev, da bi se kolikor mogoče razvila drugačno obdelovanje eadja (prodaja svežega sadja, sušenje, izdelki iz sadja), da ne bi kmet vsega odvisnega sadja silil v žganje. Na ta način bi javna oblast najbolj vračala kmetijstvu to, kar kmetijstvo za javna bremena prispeva.
Dr. S a j o v i e je govoril o nezaslišani protislovnosti, da je dravska banovina uvrščena med aktivne banovine in se ji tako tudi odmerjajo prispevki « »tram državne blagajne, dočim eo nekatere druge banovine, kl eo bogatejše in imajo več možnosti za gospodarski razmah, uvrščene med pasivne banovine. Glede žganjekube in sploh prometa z alkoholnimi pijačami je dejal, da je tu treba iti neko pametno erednjo pot, ker skoraj 100.000 Slovencev živi od vinogradništva. Ako te pridelke imamo, ee je treba pač boriti eamo proti izrastkom. Tu morajo poseči vmes cerkev, šola, pa tudi oblast. Zlasti je priporočal pospeševanje predelave eadja v razne proizvode (mezga ali marmelada), ki ee še vedno «elo dobro vnovéujojo.
Davki
G. B a j I e e Je i odkrito besedo opisal naš položaj, ii katerega moremo razbrati samo to, da smo veliki reveži. Vsa naša pravica je v tem, da g. banu povemo naše težave in nadloge, ln zahtevamo to in ono, g. ban pa ima pravico, da nas posluša. Naše želje, ki smo iih izrekli v imenu našega ljudstva, bodo šle v Belgrad, kjer pa se bo kdo zamislil nad njimi ali pa nobeden. Zato bi bilo zelo dobro, da bi se teh zasedanj udeleževal tudi kak zaatopuik tistih krogov iz Belgrada, ki nas imajo za tako bogate. Danes kljub vsej naši potrpežljivosti in zvestobi, pod javnimi bremeni že dejansko omahujemo. Pa je kljub temu v naših ljudeh še tako globok čut do skupnosti in do državne celote, da se še vedno ematra za sramoto in največjo nesrečo, ako kdo ne more toliko zbrati skupaj, da bi plačal davke. Ta čut dolžnosti nesejo naši ljudje še v inozemstvo, kamor gredo ■ trebuhom za kruhom. Še od tam pošiljajo svojcem težko prisluženi denar, da bodo mogli plačati davke.
Z govorom g. Bajleca, ki ga je zaključil z zahtevo po gospodarski in finančni samoupravi, in je v tem smislu predlagal tudi resolucijo, je bila razprava zaključena. G. ban je nato takoj prešel k resolucijam, ki so jih tekom vsega zasedanja stavili posamezni svetniki. V poročilih o zasedanju smo jih sproti omenjali in jih prinašali v celoti ali vsaj v izvlečkih. Pri glasovanju so bile vse, 19 po številu, soglasno in * velikim odobravanjem sprejete, razen tiste resolucije, ki jo je stavil g. banski svetnik Jan in ki zahteva, naj se v Kmetijski družbi, katero je nekaj zasebnikov izpremenilo v zadrugo, napravi red, da se ta ustanova zopet vrne kmečkemu staDu kot celoti. Resolucije se tičejo naših najbolj perečih vprašanj, ki nas v prosvetnem, političnem in v gospodarskem oziru najbolj žulijo. V njih je obseženo vse, kar i* ljubezni do lastnega obstanka in ii ljubezni do države in miru v njej, moremo in moramo zahtevati. V njih je v krajši Obliki strnjeno vse, kar se je tekom enotedenskega zasedanja pred banskim svetom v podrobnostih razmotrivalo. — Po glasovanju je g. ban ob 1 popoldne zasedanje zaključil in napovedal zaključno zasedanje za popoldne ob 5.
Poročila se nadaljujejo na 15. strani.
Izpremembe pri ban. davščinah
V pravilniku za izvrševanje proračuna dravske banovine so nanovo izpopolnjena določila o plačilu banovinske davščine na lovišča, lovske karte im ribolov. Tako je dodan čl. 60. nov odstavek, ki pravi, da se odmeri zakupniku sorazmerni del letne davščine, če zakup lova prestane ali se prične med letom.
Čl. 61. je dodan nov odstavek: Za priključene osredke in polsredke ter za priarondirane površine plačujejo lastniki izločenih lastnih lovišč davščino 10% letne zakupnine m 20 par od vsakega ha.
Nadalje je novo določilo glede banorinsk« trošarine na električni tok, katere poslej ne bo treba več plačevati za tok, ki se uporabi za razsvetljavo električnih central.
•
Odlok plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici na Prihovi za 6 let od 31. decembra dalje za stare vloge pred 16. decembrom 1936 obrestna mera je 2%, nadalje je dovoljen odlog plačil Kmetski posojilnici vrhniške okolice na Vrhniki, r. z. z o. z. za 6 let od 8. februarja dalje, za vloge do 27. okt. 1936, obrestna mera 2%.
Trgovinska pogodba « Argentino. Kakor poroča agencija Jugoslovanski kurir, bo naš poslanik v Buenos-Airesu dr. Izidor Cankar dobil od naše vade v kratkem pooblastilo, da začne trgovinska pogajanja z Argentino. Težkoče so bile doslej radi
neenakosti trgovinske statistike, ker je Argentina trdila, da je v prometu z nami pasivna, pa se je izkazalo, da je aktivna. Na novi pogodbi z Argentino je posebno zainteresirana lesna industrija, kl bi lahko tja izvažala bukovino. Kot znano pa ko-njuktura v lesni stroki ni obsegla bukovijie. Poleg tega nas pa pobija z uspehom v Argentini tudi Češkoslovaška, ki ima že dalj časa pogodbo z Argentino.
Povišanje glavniee. Banska uprava je dovolila delniški družbi Salus izpremembo pravil v zvezi s povišanjem glavnice od 1.25 na 2.25 milij. din z izdajo novih delnic po 100 din.
Celuloza iz bnkovine. Iz Prage poročajo: Češkoslovaška ima 750.000 ha bukovih gozdov z letno produkcijo 2.5 milj. kub. metrov. Ker pa so ti gozdovi na nerodnih in oddaljenih terenih, se skoraj 80% tega porabi za kurjavo. V karpatski Rusiji so sicer tri tovarne za kemično predelavo lesa, vendar pa te tovarne odvzemajo le majhen del produkcije. Sedaj je na državno iniciativo bilo preiskano vprašanje, kako naj bi se povečala industrijska izraba bukovine in sicer na ta način, da se iz nje izdeluje celuloza. To bi bila dobr» podlaga za nadaljni razvoj papirne industrije tur industrije lesovine. Zaradi tega se sedaj namerava ustanoviti v karpatski Rusiji velika tovarna za celulozo iz manjvredne bukovine. pri čemer se Čehi sklicujejo na to, da so take tovarne zgradile tudi žc druge države, ki so boli revne na bukovini (Nemčija, Italija m Poljska).
K U £ T U R A
Matija Tome o
Tomca smo prav za prav zmotili pri delu, ko je tgral na klavir in ni opazil nobenega trkanja na vrata. Malo presenečenje ob nepričakovanem obisku je takoj uplahnilo pred živo in naglo besedo, navezano na predmet povpraševanja.
Nekaj besed o cerkveni glasbi, njenem bistvu,
namneu in pomenu
O tem se je pri nas in drugod že toliko pisalo, da Vam o tem v resnici ne morem kaj novega povedati. Vendar so pa danes morda bolj kot kdaj poprej pojmi o tem precej nejasni, ker živimo v dobi splošnega vrenja v vseh vrstah umetnosti. Morda bomo bistvo cerkvene glasbe najbolj jasno in točno označili, če pogledamo, kaj pravi o njej in kako jo označuje okrožnica papeža Pija X. (Motu proprio), ki daje splošno veljavne smernice za gojitev cerkvene glasbe in določa v v glavnih obrisih meje, v katerih naj se giblje, da bo mogla uspešno služiti svojemu namenu. Kot bistven del liturgične slovesnosti, tako pravi okrožnica, ima cerkvena glasba sti namen kakor liturgija sploh, čast božjo in spodbudo ljudstva. Zato mora imeti v najvišji meri one lastnosti, ki splošno odlikujejo liturgijo, namreč: svetost, lepoto zunanje oblike in splošnost. Glasba mora biti torej sveta, to se pravi, varovati se mora vsega posvetnega, ne le v načinu kompozicije, ampak tudi v izvajanju. Biti mora prava umetnost, sicer ne more zbuditi onih svetih čuvstev, zaradi katerih je Cerkev sprejela glasbeno umetnost v svojo liturgijo. Biti pa mora (morda bi lahko rekli samo: biti more) splošna to je, v cerkvenih kompozicijah se smejo sicer izražati one posebnosti, ki so posameznim narodom lastne, vendar pa se morajo v toliko pokoriti splošnemu znaku cerkvene glasbe, da na tujega poslušalca ne napravijo neugodnega vtisa.
Medsebojni odnosi cerkvene poezije in glasbe
Ko govorimo o cerkveni glasbi, si jo vsaj v naših razmerah mislimo skoraj redno v zvezi s tekstom. V kakšnih medsebojnih odnosih sta pri nas cerkveno pesništvo in glasba? Ali ima stanje cerkvene poezije kak vpliv, dober ali slab, na stanje cerkvene glasbe? Po mojem mnenju ima celo zelo velik vpliv. Če bomo hoteli relormirati cerkveno glasbo, v kolikor je relorme potrebna, bomo morali v prvi vrsti relormirati cerkveno pesništvo. Bolje rečeno, priti bo moral cerkven pesnik, ki bo znal govoriti v svoji umetnosti tako. kot bi rada danes govorila glasba v svoji. Osebno pri komponiranju cerkvenih skladb najbolj pogre šam krepkih, na liturgijo naslonjenih tekstov. Imam celo skladovnico besedil, že cela leta ini ležijo na pisalni mizi, ponovno jih ogledujem, to da ničesar mi ne povedo. Saj so sami po sebi lahko dobri, a kaj naj počne skladatelj, ki bi se rad naslonil na koral ali srednjeveške polifonike, s teksti, ki pojejo o žaru lilij, o soncu, ki potresa svoje žarke, o modrini neba. o vročem hrepenenju duše, o bolnih dušah, o biserih, o brezzvezdnih nočeb in podobno, da večjih nesmislov in zablod ne omenjam. In če je položaj že pri drobnih tekstih tako brezupen, kako naj najdemo pesnika, ki bi napravil dober libreto recimo za oratorij? Na nov slovenski oratorij bomo najbrž še dolgo čakali, a ne po krivdi skladateljev. Ko je Pevska zveza pred nekaj leti hotela izvajati pevsko, v oratorijskem smislu pisano delo, sem moral kom-ponirati dosloven svetopisemski tekst, ker ni bilo na razpolago primernega drugega besedila. Kako bi se dalo odpomoči temu? Brez primernega študija tudi tukaj ne gre Liturgični in svetopisemski teksti, stari cerkveni himni, psalmi, študiji dobrih oratorijskih tekstov (že Hrvati so glede tega na boljšem) : vse to nudi obilo gradiva. Kdo se ga bo lotil? — Ta tožba pa ni nova. Pri roki imam dr. Pečjakovo knjižico: O cerkveni pesmi (1.1915), kjer berem podobne misli in skoraj iste nasvete
Muzikalne osnove cerkvene glasbe
Mislim, da je cerkvena skladba toliko bolj cerkvena, kolikor bolj se naslanja na koral in na stare cerkvene skladatelje 15. in 16. stol. To je mnenje in naročilo papeške okrožnice, v tem so si edini tudi vsi pisatelji o tem predmetu. Možna je seveda gotova prostost in svoboda, kar ikrož-niča izrečno omenja. Vendar se mi zdi, da smo se Slovenci bolj kot kak drug narod okoristili s to svobodo, najsibo pri skladanju ali pri izvajanju Koral že še gojimo, kolikor je v danih razmerah mogoče. Kje pa slišite izvajati Palestrino, Gallu sa, Orlanda Lassa? Vsa ogromna literatura te do be nam je skoraj neznana, n vendar je v njej toliko lepote in obenem toliko cerkvenosti. Koliko imamo skladateljev v zgodovini domače cerkvene glasbe, ki bi skušali vsaj troho polifonije zanesti v svoje skladbe. Kdo bi jih pa tudi izvajal? — Zadnji čas so nekateri kritiki izrazili podobno mnenje o sedanjem stanju naše cerkvene glasbe. Kolikor mi je znano, bo Cerkveni Glasbenik, ki je že desetletja merodajen činitelj v nasetn eci-kveno-glasbenem ustvarjanju, razpisal o tem vjira šanju posebno anketo, ki bo gotovo razbistrila pojme in prinesla jasnost v ta vprašanja. Ne ma ram prejudicirati končnim ugotovitvam, vendar je toliko gotovo, da bodo vsi odgovori, naj pridejo od te ali one strani, najbrž izzveneli v gornjem smislu.
Bežen pregled naše cerkvene glasbe od prvih
početkov pa do zadnjega časa
Več kot bežen res ne more biti. Kako naj z eno samo nesedo označim Gallusa, ki je bil in še bo predmet dolgotrajnih študij in raziskavanj, pa si glede njegove osebe še danes nismo na jasnem? Njegova umetnost je tako visoka, da bi rajši postavil na začetek reformatorje Trubarja in Bolio riča. Njihovi spevi so sicer od sile preprosti, v pravem pomenu besede ljudski, vendar zelo zanimivi. Naslanjajo se na stare latinske antifone. himne, v sorodu so s prastarimi koralnimi ••lelo-dijatni. Prav zadnji čas sem imel opraviti z njimi. ko sem jih prirejal za letošnji koncert aka demskega zbora. Zdi se mi. da po duhu velike bolj odgovarjajo načelom cerkvene glasbe kot ka ka druga poznejša smer. Med protireformatorii je posebno znan škof Tomaž Hren, ki je začel sestav ljati slovensko cerkveno pesmarico, delal no njej 15 let, vendar končno ni izšla. Splošna oznaka protirelormacijske dobe bi bila. da so začeli bolj intenzivno gojiti umetno pesem, kar brez dvoma šc danes vpliva na našo cerkveno glasbo. Cerkvena pesem je pa v teku časa postajala vedno bolj posvetna Če preskočimo dobo dobrih sto let. ki je ~ bila za cerkveno glasbo precej neplodna, dobimo pri cerkvenih pesmih precej posvet, opor,t be, kakor n. pr. ono znano pri Repežu, da so naj

cerkveni glasbi
neka pesem poje >na vižo koker en star laški marš«. Važnejši in aktualnejši, vsaj kar se tiče dejanskega izvajanja, nam je Gregor Rihar iz prve polovice prejšnjega stoletja. Radi mu očitajo, da so bile njegove pesmi posvetnega, okroglega značaja. Res so nastale pod vplivom takratne dobe. Vendar nam mnoge od njih, ki jih še dan»s z veseljem pojemo, dokazujejo, da je znal biti Rihar globok in resen. Le škoda, da ni večje število njegovih skladb na novo izdanih. Kot Rihar-jevega sodobnika lahko omenimo tudi Blaža Potočnika, ki je bil skoraj ljudski skladatelj. Kmalu za njima nastopi Anton Foerster, čigar delovanje je segalo prav v našo dobo. Poleg obilice cerkvenih kompozicij, v izčiščenem, klasičnem cecilijan-skem slogu pisanih, se imemo Foersterju zahvaliti za naše Cecilijino društvo, za orglarsko šolo, za Cerkveni Glasbenik, zraven pa še za celo vrsto dobrih organistov, ki še danes delujejo širom naše zemlje Nekako iz te dobe imamo lepo število cerkvenih skladateljev, ki pa niso tako odločilno posegali v razvoj naše cerkvene glasbe. To so: Vavken, Fajgelj, Aljaž, p. Angelik Hribar. Zelo delaven in ploden je bil g. Hugolin Sattner. ki pa ni vtisnil tolikega pečata naši cerkveni glasbi kot Stanko Premrl, dasi nam je dal večja dela. Od umrlih skladateljev bi omenil še Hladnika, od živečih po predvsem Kiinovca, Hochreiterja, Vodo-pivca. V splošnem lahko rečemo, da se od novejših skladateljev skoraj nobeden ni mogel jdtegniti vplivu Stanka Premrla.
Položaj cerkvene glasbe danes
Naslednje vprašanje je torej, kakšen je današnji položaj cerkvene glasbe, ozir. katera vprašanja bi bila danes posebno aktualna. Na splošno lahko •ečemo, da je zašla cerkvena glasba trenutno v zagato, v slepo ulico. Danes vsaj še ni mogoče
reči, v katero smer se bo razvila, dasi bi bilo že leti, da bi se obrnila v gori označeno smer: moč nejši naslon na koral in na duhovno glasbo 16. stoletja. V manjšem obsegu velja za našo cerkveno glasbo isto pravilo kot za vsako drugo umetniško slrujo: ko jo privede kak genij do viška, preko katerega skoraj ni več mogoče iti, morajo iskati drugi veliki talenti novih poti, če nočejo ostati samo posnemalci. Za Bachom nastopi tako zvani »galantni stik, v primeri z Bachom obupno reven, ki je pa položil prve kali poznejši klasični smeri. Za Beethovnom se dolgo noben simfonik ni mogel prav uveljaviti, za Wagnerjem so začeli skladati komične opere. Kar se tiče naše cerkvene glasbe, jo je pripeljal do skrajnih možnih mej v neki smeri Stanko Premrl, deloma nekateri njegovi učenci. Kako bi to smer imenoval, ne vem točno. Njen glavni znak je pretežno nomofon izraz, močna subjektivna zmes, v zadnji fazi prenasičenost s kromatiko: in to v toliki meri, da spravlja v nevarnost izvedljivost in čisto intonacijo. S tem je izčrpala izrazna sredstva te vrste do skrajnih možnosti, dalje ni mogoče iti. Torej kaj sedaj? Prerokovati ni mogoče, vendar kažejo gotovi zna-
Dirigent našega akademskega pevskega zbora in vodja Folklornega instituta pri Glasbeni Matici je posebno v teh dneh zelo zaposlen s pevskimi vajami in književnim delom, toda vprašanja o slovenski narodni pesmi je imel prav za prav že obdelana. ker je pripravil predavanje o tej stvari, ki ga bo imel v učiteljskih krogih.
Zbrana snov.
Zbiranje narodnega blaga pri nas lahko časovno delimo v dve dobi. v katerih se zbirateljsko delovanje razlikuje po načelnem umevanju in vodilnih smernicah ljudi, ki so k njemu pristopali. Značilno za dobo do svetovne vojne je predvsem ono prizadevanje, ko narodoslovci niso prav vedeli, kaj bi počeli z zbranim gradivom. Prvi začetki takšnega opazovanja in zapisovanja segajo do Trubarja in ga vršijo posamezniki do prvih desetletij prejšnjega stoletja. Šele po tem času se je pričelo bolj sistematično zbiranje in zapisovanje narodnega blaga ter so različni dnevniki in časopisi priobčevali odnosna poročila, posamezniki pa so poskrbeli tudi za posebna izdanja od Vraza do današnjih dni. Mnogo danes zelo razširjenih na-pevov so priredili Bajuk. Dev in Zirovnik. Najbolj znani nabiralci narodne pesmi pa so pokojna Janez Kokušar in Rudolf Vrabl 1er Fran Kramer. Večina tega gradiva se nahaja v rokopisni zbirki ljubljanskega narodopisnega muzeja, mnogo ga ima tudi Folklorni institut Glasbene Matice v Ljubljani, ostalo gradivo pa je povečini shranjeno v ljubljanskem banovinskeiu muzeju.
ki, da se bo po toliki dosedanji natrpanosti cerkvena glasba najprej otresla nepotrebnega balasta in segla po preprostojših sredstvih. O naslonu na koral in starejše polifonike pri veliki večini sedanjih cerkvenih skladateljev sedaj še ni mogoče govoriti. Ne smete namreč misliti, da se zadnjih deset let (pred tem časom nekako je dosegla zgoraj omenjena smer višek) sploh ne producira kaj prida na polju cerkvene glasbe. Ravno nasprotno: morda cerkveni skladatelji še nikoli niso bili tako delavni kot danes. Če pogledamo zadnje letnike Cerkvenega Glasbenika, moremo ugotoviti iz raznih ocen, da izide vsako leto vsaj 20 do 30 cer-kveno-glasbenih zbirk. Skladb, ki so drugod raztresene, niti ne omenjam, tudi ne tistih, ki niso poslane v oceno, ali se celo izvajajo brez škofijskega odobernja. Moram pa seveda brez pretiravanja takoj ugotoviti, da je velika večina teh izdaj manjvredna. Slabe so po zamisli in šibke po izpeljavi. Včasih pregledani celo vrsto teh izdaj, jia se ne morem odločiti niti za eno samo pesein, da bi jo s svojim zborom naštudiral. V tem oziru so mi ljubše skladbe naših starejših skladateljev, celo iz prejšnjega stoletja, ker vidim v njih gotovo mero znanja in resnost v celotni zasnovi. Današnje izdaje kažejo le preveč pečat površnosti in tudi neznanja. Slabemu ljudskemu okusu skušajo ustrezati, ne ga vzgajati. V svojih izraznih sredstvih so res preproste, lahko bi rekel borne, včasih celo banalne. Da to ni tisto stanje, ki si ga vsi želimo, je jasno. Če so svetni glasbeniki že poprej nekako postrani gledal cerkveno glasbo in jo smatrali za interiomo, imajo za to toliko več razloga sedaj, ko v resnici pogled nanjo ni razveseljiv. Upajmo, da bomo to krizo kmalu preboleli.
Par besed o pevskih organizacijah pri nas.
In o pevski kulturi
Posebno o drugem vprašanju bi se dalo obširneje govoriti, a ni tukaj mesta za to. Odgovor na prvo vprašanje je bolj kratek. Kolikor mi je
znano, imamo pri nas dve pevski organizaciji-Pevsko zvezo in Ilubadovo župo. V prvi so včlanjeni naši podeželski zbori, njih števila ne vem, pač pa vem, da Pevska zveza ob posebnih prilikah spravi na oder do 3000 pevcev. Njena moč je zlasti v masnih nastopih, ima pa v svojih vrstah tudi precej visoko stoječih zborov. V Hubadovi žu-pi so — mislim — včlanjeni v prvi vrsti mestni in trški zbori. Med njimi dobimo tudi največje in najbolj znane ljubljanske zbore. Splošno pa moramo ugotoviti, da gre zadnji čas razvojna črta našega zborovega petja nekoliko navzdol. Mislim, da je čas kriv temu. Danes se pevci bojijo dolgotrajnih vaj, vse mora biti narejeno na hitro, kar nujno vodi v površnost; razen Akademskega zbora ima komaj še kateri zbor napravljen sistematičen načrt za svoje delo; brez tega pa ni pravih uspehov Imam vtis, da se je tudi publika nekoliko naveličala vednega zborovega petja, ki smo ga pri nas v prvi vrsti gojili. Ali boije rečeno: naveličala se je koncertov, ki so prikrojeni vedno po istem načinu. Dejstvo je, da je resno pripravljen koncert z izbranim sporedom še vedno privlačen.
narodno pesem
Današnje gledanje narodoslovcev.
Ohranjena snov zadobi svoj pomen šele takrat, kadar jo opazujemo in raziskujemo po nekih stalnih vidikih. Nove smernice eo dale naravoslovju šele socialna gibanja, ki so se pojavila po vojni. Mogočen razmah narodopisju so omogočili narodnostni podvigi Rusov, Nemcev, Poljakov in Čehov. Osnovni pogoj narodoslovnega raziskovanja leži v tem, da neprestano opazujemo narodovo življenje in zbiramo narodno blago. Delati moramo sistematsko. Če bi se hoteli kritično dotakniti delovanja. izsledkov in realnih uspehov slovenskega narodoslovja, bi najprej lahko ugotovili bridko resnico, da si Slovenci v svoji nezrelosti in kleče-plazki ponižnosti vse do današnjih dni osvobojenja niso znali in upali postaviti pristnega in svojskega kulturno-političnega programa. Izolirani pojavi boljših posameznikov eo zamrli v malenkostih našega medsebojnega političnega mrcvarstva. Med pebogljence, ki hirajo v takšnih okolnostih in brez "pravesa razumevanja, spada tudi naše narodo-slovje. Od Stanka Vraza do Stanka Vurnika se slovensko narodoslovno stremljenje ni bistveno nikamor premaknilo in vendar leži med prvim in drugim časovna razdalja sto let. Občudovanja pa je vredno delovanje, ki so ga na tem področju razvili v povojnih desetleljih zlaeti Rusi in Cehi, zadnje desetletje pa posebno Bolgari in Poljaki, Nemci seveda vodijo. Slovensko narodoslovje pa je med tetn časom zamudilo mednarodno konjukturo ter se po napornem prizadevanju posameznikov nahaja šele v povojih. Pri nas pa je tudi še mnogo povprečnih izobražencev, ki niso voljni ugoditi
prošnjam za zbiranje narodnega gradiva in so odurno nainu/.nejo, ce jim ponudiš skromni izvod našega skoro nepoznanega Folklornega instituta Glasbene Matice. Kaj da je treba takšnega epako-vanja, saj naše narodne pesmi itak ni — mislijo ljudje te vrste.
Tod naletimo na važna konkretna vpra*anja, ki se tičejo nas Slovencev. Pomislimo samo na naš Korotan in na lo, kako se zanj brigajo avstrijski Nemci, spomnimo se Reicha in njegove miselnosti, ki se nanaša na naše Kočevarje! Kdo med nami |K)zna in ima pregled čez številne propagandne, 6ploSno znanstvene in posebej narodoslovne brošure, esejistične spise in znanstvena dela, ki so jih [X) svetovni vojni izdali naši sosedje o tako zvanih narodnih manjšinah? Kaj smo z naše strani storili, da bi zavrniii krivične sodbe, potvorjeno prikaze, da ne rečeni žalitve in sramotenja načega človeka pred svetom. Sodobno narodoslovje mora pač vršiti odgovorno službo kulturno-i>olitičiie policije, ki neprestano opazuje, ugotavlja in v jio-trebnem primeru kritično zavrne narodoslovje tujih in domaČih strokovnjakov.
Folklorni institut Glasbene Matico
aZdnja organizirana zbiralna akcija narod'iega blaga med Slovenci se je leta 1900 spočela na j>o-budo avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje. Zbrano gradivo je do leta 1920 urejeval odbor za zbiranje slovensiie narodne pesmi pod vodstvom K. Štreklja in M. Murka. Zbirka, ki obsega okoli 15.000 napevov, je j>o vojni prešla v last Etnografskega muzeja v Ljubljani. Folklorni institut urejuje zdaj to gradivo in pripravlja izdajo Slovensko narodne pesmi z napevi. Gradivo, ki ne gre v ta okvir, bom obdelal v slovenskih narodoslovnili študijah. Doslej sta izšla dva zvezka. Prvi zvezek bsega tri obredja iz Zilje (Štehvanje, rej pod lipo, ziljska ohcet), drugi zvezek pa tri obredja iz Bele Krajine (Zeleni Jurij, Metliško kolo z obrednimi igrami most, rešelca, robčeci, kurji boj. turu; črnomaljsko kolo most z mitološko študijo iii. Orla). Ta Čas se je narodno blago zbiralo najmanj po tistih slovenskih pokrajinah, ki so po vojni |iri-padle drugim državam, kjer je narodnopisno delo danes močno oležkočeno, oziroma sploh nemogoče. Pa tudi drugod po Sloveniji se je zbiralo preveč
I poredko, le j>° gotovih krajih in v različnih časih. To delovanjo je zanemarilo ali docela prezrlo navade in običaje preprostega ljudstva, zlasti plese, otroške igre, prizore in obrede. Tako še danes ni-
mamo niti približne slike naših sval«kih obredov in običajev po dialektičnih okrožjih Slovenije, neznano nam je kresovanje, jnistne navade, o naših cehovskih običajih ne vemo skoraj nič, celo o znamenitih kranjskih furmanih ali o ribniških reše-tarjih in lončarjih ne poznamo dosti več kakor poimenovanje. Pri vsem tem je žalostno, da Slovenci ob vsej nadprodtikciji inteligenčnega naraščaja nimamo nobenega specializiranega strokovnjaka za mitologijo, antropologijo, narodno biografijo, eociologijo in drugo, dasi so izsledki teh znanosti modernemu narodoslovcu neobhodno potrebni za raziskovanje.
Jeseni leta 1981 je ustanovila Glasbena Matica v Ljubljani institut za raziskavanje slovenske glasbene folklore in mi poverila njegovo vodstvo. Doslej smo vsako lelo izdali po eno narodoslovno študijo, priredili letno po en uspel prikaz obrednih prizorov 1er dajemo primerna obvestila našim nie-rodajniin činiteljem in slovenski javnosti s spomenicami, predavanji doma in po radiu. Toda vsa ojiozorila o kulturnopolitični nujnosti našega prizadevanja niso našla odziva, merodajne oblasti nam doslej niso nakazale niti pare podpore, naše časopisje pa je to prizadevanje komaj omenilo ali pa sploh prezrlo.
Slovenska značilnost
Ali so rej, štehvanje, jurjevanje, kresovanje, naši svntski običaji itd. pristni slovenski izražaji? Za željo [X> pristnosti našepa narodnega blaga se namreč skriva nevšečna. toda resnična ugotovitev: tudi sosednji sorodni in tuji narodi imajo sorodne in podobne preproste oblike, ali da rečem na splošno: enako ekupnostno oblikovanje in enake oziroma jxidoline prilike ustvarjajo enake in podobne izrazne oblikf.. Narodnega blaga ne bomo presojali toliko po njegovem nastanku in izvoru, temveč po tem, kako je preprosti narod kakršnekoli dobrine sprejemal, jih svojsko preoblikoval, kakšen j>omen jim je prisodil ter kako jih je uporabil in ohranij v svojih navadah in običajih.
Naš narod ki je bil v svoji domovini od nekdaj navezan na raznoliko, razkosano prirodo zemlje, ni bil nikoli polilično zedinjen: njegov geopolitični položaj je v močni meri pospe!eval momente razkosavanja in našega razdruževanja. Poleg dnigih važnih okolnosti je ravno fizična struktura naše zemlje mogočno vplivala na politični, gospodarski, socialni in kulturni razvoj Slovencev. Ne bili bi se sicer na tako ozkem ozemlju izoblikovali s časom tako tipično različni rojaki istega naroda, da moramo razlikovati v našem narodoslovju prav jx>sc-bej med izražaji preprostega Štajerca, Korošca, Primorca Gorenjca, Dolenjca, Belokrnjinca. Zdi se, da predstavlja prav Slovenija oni prehodni most, preko katerega neprestano poljejo valovi zapadnjaškega življenja na jugovzhod. Z druee strani pa se je po poli kralja Matjaža preseljevalo gibanje narodov iz Panonije- v Sredozemlje in kot mogočna reakcija obratno od morja proti Karpatom križalo in preplavi in jo naše ozemlje. Razumljivo je, da pri narodu, ki se je izoblikoval ob takšnih okoliščinah, ni nioeoče govoriti o enolnost-neni tipu. Mogoče je za Slovenca značilnejši moment izražanja nego izražaja samega.
Akademski pevski zbor
France Marolt o delu za slov.
MLADI SLOVENEC
Nasa mu ca
Takšne muce, kol je naša, na vsem svetu ni nikjer: noč in dan sedi na peči. skrbno prede venomer.
Pridna je na stara leta, blagega srca lako, da celo poredna miška blažen mir ima pred njo.
Kadar muca bo umrla, grob ji izkopala bom, 'ara pod staro hruško v vrtu bo njen zadnji tihi doni.
Smola
Ob Robanovi ograji ie zorela mlada hruška — seveda na Robanovi strani — in vabljivo 60 se 6iuejale debele, rumene hruške raz vej. Vinko jih je vsak dan hodil gledat in kar z očmi jih je požiral. Ko bi vsaj ena hruška padla z vejel
Nekega dne je res padla v mehko travo debela, rumena hruška Seveda na Robanovo stran Kar mravljinci so zagomazeli Vinku po telesu. Zdaj je prilika! Brž je splezal na ograjo — glej, prav ob ograji leži na tleh. In kako debela jel Previdno se je ozrl po vrtu. Gospodarja ni bilo videti nikjer in tudi psa ne Uren skok — hopl in hruška je že tičala v hlačnem žepu še hitreje kot prej se je zavihtel nazaj in za ograjo ves srečen segel v žen, da bi v miru pohrustal s takšnim strahom pridobljeni sad.
»Hej, kai pa ti tukaj delaš!« ga je prestrašil tuj, neznan glas. Pred njim je stal deček — nikoli ga še ni videl. Bil je približno dve leti starejši od njega in tudi močnejši.
»Samo pobral sem jo,« se je boječe opravičeval Vinko in kot vkovan strmel vanj.
»Hruške zelo rad jem,« je rekel tuji deček in segel po sadu, ki ga je Vinko še držal pred seboj, šele potem, ko ie bila hruška v dečkovi roki, se je Vinko zavedel, kaj se godi.
»Daj mi jo nazaj!« je za vpil Vinko in oči so mu zalile solze.
»Saj nisem neumen!« se je zarežal deček.
»Tat! Tat!« je na ves glas zakričal Vinko.
»Ukradel si jo ti, ne jaz!« se je zasmejal deček.
»A ti si jo vzel meni!« je vzrojil Vinko.
»Jezik za zobe. frkolin, drugače te nabijem!«
Vinko je zajokal, deček pa se mu je rogal v obraz. Ko je Vinko nazadnje sprevidel, da proti močnejšemu ne bi ničesar opravil, sam pa tudi ni imel do hruške nobene pravice, da bi se pritožil pri starejših, je predlagal, da bi si jo razdelila.
»Dobro,« je rekel deček »Pa jo razdeliva. Jaz bom pojedel meso, tebi pa dam ogrizek in pečke! Ce boš pečke vsadil, ti bo zraslo mnogo dreves in potem boš lahko hrustal hruške do mue volje.«
»Nesramnež!« je zakričal Vinko in planil s pestjo proti njemu. Močno sta -e spoprijela in da je bilo pri tem tudi precej vpitja in celo joka, si lahko mislite. Dečka 3ta bila tako zaverovana v svoj prepir, da nista videla, kako je priplezal čez ograjo mož Roban in se kot strah prikazal pred njima. Vinko je hitro vzel podplate pod pazduho in se spustil v tek, njegov tekmec pa ni več utegnil. Že ga je trda Robanova pest zgrabila za ovratnik.
»Ana, paglavec, vendarle sem te zasačil! Čakaj, čakaj!« Ta hip je že zažvižgala palica po zraku in tako nemilo pobožala nesrečnega fania, da je kar zatulil.
»Zakaj me tepete? Kaj sem vam storil?« je zakričal.
»Še vprašuješ,« je zarohnel Roban. »He, kaj imaš pa tu v roki?«
»Hruško,« je odgovoril fant, kakor da bi imel vso pravico do nje.
»Hruško?! Bolj natančno moraš povedati: ukradeno hruško! Še pred petimi minutami je visela na mojem drevesu.«
»Ne... ne...« je zajecljal deček, ko je spoznal, v kakšnem položaju se nahaja. »Jaz je že nisem.
»Še lagal me boš, falot! Saj sem te videl, ko si plezal čez ograjo.«
»Ne, to je bil drugi deček ... ki mi je hruško potem podaril,« je zajecljal
»Drugi deček? Kateri deček pa?«
»Ga — ga ne poznam .. Neki tuji deček.«
»Tuji deček? Neki tuji deček je prišel tod mimo in ti |e podari! hruško! Res, radodaren deček!«
Udarci so začeli padati po ubogem lantu, da bi se kamnu zasmili!
»Ali boš še kdaj kradel moje hruške, a?« je kričal Roban ter znova zavihtel palico nad fantom.
»Nikoli več!« je obljubil deček.
»Tudi jaz mislim da ne!« Še enkrat je zamahnil i Roban, potem pa ga je izpustil.
Deček je vrgel hruško na tla in zbežal čez drn 1
Štirideset prijateljev
na en sam strel
(Resnična zgodba iz današnje Nemčije.)
Peter se je s starši preselil iz gorate Švice v Berlin. Prvo, kar je v tem velikem mestu zagledal, ie bilo velikansko zabavišče ali, kakor inu Ljubljančani pravijo »tingltangl«. Pa še prav tik za njihovo hišo je bilo Peter sicer še ni po/nal pomena skrivnostne besede »tingltangl«, (oda zanj je ta prostor pomenil toliko kot mesio Berli.1 samo.
Njegovi starši niso imeli bogve kaj časa, da bi se zanimali zanj in mu razkazali mesto Uredili so si majhno trgovino in v njej imeli dovolj posla od jutra do večera. Zato je bil Peter prepuščen затети sebi, da sc je znašel v svoji novi domovini, kakor je vedel in znal.
V berlinski šoli mu niti malo ni bilo všeč. Sošolci so ee poemehovali njegovemu švicarskemu narečju »Hiitli-I iitlil« so ga klicali in zmerjali, kajti vedeli so, da Švicar skoro vsaki besedi dodaja na koncu zlog »li«. Peter se je trudil, da bi včasih kakšno besedo zavil jx> berlinsko, toda v njegovih ustih se je slišalo lako smešno, da sp je ves razred zagrohotal. Peter 6e je čutil osamljenega. Ni se družil in govoril z nikomur več
Zunaj šole pa mu je bil Berlin neznansko všeč, kajpak Berlin-zabavališče. Ljubljanskim srajcam ni treba da bi razlagal, kakšno je takšno zabavališče, saj poznajo tingltangl* prav dobro z velesejma. Berlinski »tingltangl« tli dosti drugačen, samo da je večji, mnogo večji. Prav гл prav je zabavišče en sam hrup. hrušč in trušč, v katerem se komaj razločujejo |>osamezni šotori, vrtiljaki, tobogani, avtodromi, deklice s kačjim repom, železnice strahov. požiralci nožev, ljudje brez glav, zveriniaki in še mnogo tega. Vrne? na nebeško lepo tulijo in zavijajo stare, polomljene lajne, kričači zdravih
Stričkov kotiček
Dragi Kotičkov striček! — Tako željno smo te zadnjič pričakovali. Mama je dvakrat več krofov s pekla kot po navadi. Le kako moreš biti tako po-zabljiv, da pustiš jerbas doma?! Drugo leto kar
Erineei dva peharja s seboj. Ampak veš, jaz se ojim, da boš do tistega dneva že pozabil, kje je moj dom. Se enkrat Ti povem, da je moj doni v Znanovcah. Zelo senti bila žalostna, ker Te ni bilo,
Zdaj Ti inoram na še nekaj povedati, kar sem zadnjič pozabila. Ves, mi smo tisti lepi Slomškov izrek: »ŽELIM KOT HVALEŽNI SIN SVOJE LJUBE MATERE, DA, KAKOR JE MOJA PRVA BESEDA SLOVENSKA BILA, TAKO NAJ TUDI MOJA POSLEDNJA BESEDA SLOVENSKA BO!« — delali in še delamo skupaj z našo gospodično razrednico. Tudi jaz sem pri tistih deklicah. In skupaj z našo gospodično učiteljico smo ga že dvakrat pritrdili na steno v našem razredu. Brez njenega dovoljenja si ne upamo ničesar. To bi moral tuai 1 i vedeti. Ampak veš, vsi nimajo tako radi slovenske besede, kot jo je imel Slomšek in kot jo ima naša gospodična, zato je izrek že dvakrat izginil.
Vse to Ti povem zato. ker ima naša gospodična slovensko zemljo rada kakor Ti. In če jo boš kdaj v Ljubljani erečal, le glej, da se ne boš zmotil in io grdo pogledal! Radi imamo našo gospodično, vedno nas uči ljubiti slovensko zemljo. Tudi v mojem srcu so te besede zapisane: BITI SLOVENSKE KRVI, BODI SLOVENCEM PONOS!
Prav lef>o Te j>ozdravlja — Jožica Grame, učenka 111. razreda v Sv. Križu pri Kostanjevici.
Draga Jožica! — Vidiš, takole je. če človek kakšno važno stvar v pismu premalo natančno in jasno opiše. Vsak, ki je Tvoje pismo prejšnjo nedeljo bral. ga je moral razumeti tako. kot sem ga razumel jaz. Napisala si, da ste Slomškov izrek že dvakrat uarisali na steno in da je bil obakrat odstranjen. Jas sem si to reč razlagal tako, da ste Slomškov izrek brez vednosti vaše razrednice, kar tako za šalo ali iz kljuboval-nosti, narisali na steno. Saj veš, kakšno nelepo navado imajo nekateri otroci! Ne morejo in ne morejo nobene stene pusiiti pri miru. Vsako priložnost izkoristijo, da jo pomažejo s svojimi čačkami. Ni dolgo tega. kar sem zalotil v samotni ljubljanski ulici nekega paglavca, ki je popackal zid z velikimi črkami: »Ti si osel!« Neopaženo sem se niu pri-
kradel za hrbet in bral na glas: »Ti si osel!» Paglavec se je prestrašeno ozrl in zatrepetal kot šiba na vodi. Jaz pa sem mirno nadaljeval: »Lej ga, ali mora ves svet vedeti, da si oeel?«
»Saj nisem mislil sebe!« je boječe odgovoril.
»Kako da ne?< sem ga zavrnil. »Sam si napisal tako. Kar poglej, črno na belem stoji na steni: Ti si osel! In to veš: kjer osel leži, svojo dlako pusti!«
Osramočeno je povesil glavo in je stal tam kot solnat steber še potem, ko sera bil jaz že daleč...
Če bi mi bila v pismu povedala, da ste Slomškov izrek o slovenski besedi delali skupaj z gospodično učiteljico in ga z njenim dovoljenjem pritrdili na steno, bi bil moj odgovor čisto drugačen. Potlej bi kakopak vso jezico stresel nad tistim, ki so ga nedolžni Slomškovi izreki tako razburili, da jih je odstranil. Kdorkoli je že u vrli človek, rad bi ga poznal! Cisto vljudno in prijateljsko bi ga povprašal, zakaj ga besede »slovenski narod, slovenski jezik, slovenska mati« itd. tako strašno bodejo v oči. In še to me močno zanima, v kakšnem jeziku bi mi odgovoril Ali v jeziku njegovih staršev in njegovih prednikov ter znamenitih slovenskih mož — Slomška, Prešerna, Levstika, Cankarja, Župančiča itd. itd. — ali pa nemara v takoimenovani jugoslovenščini? Kakšen je ta jezik, me silno zanima. Dozdaj namreč še nisem imel časti slišati lega jezika, pač pa sem v naši prelepi kraljevini Jugoslaviji že marsikaj bral in slišal v srbščini, hrvaščini in slovenščini. Če je kdo rojen Srb. Hrvat ali Slovenec, pa hoče svojo narodnost zatajiti, je prav tako smešno, kakor če bi se kakšen esperantist ali volapiikar (to sta dva umetna mednarodna jezika če še ne veš) širokoustil, da je tudi po narodnosti esperantist ali volapiikar, čeprav se njegovi materi o kakšnem esperantu ali volaptlku še niti sanjalo ni...
Tako. Dosti je tega. Žalostno je, da mora človek takele enostavne in za vsakega otroka razumljive stvari venomer ponavljati. Pa nič ne pomaga. Gluhim ušesom je težko kaj dopovedati!
Gospodični razrednici. ki vas vzgaja tako, kot je dolžnost vsakega zavednega slovenskega vzgojitelja, izroči koš mojih najlepših pozdravov, nekaj pa si jih kakopak pridži zase! — Kotičkov striček.
Katera kača je požrla zajčka?
V divjih afriških pragozdovih in tudi drugod živijo krvoločne kače, ki so več metrov dolge in eo strah in trepet ljudi in živali. Tudi na sliki vidite pet takšnih grozanskib kač. Ena izmed teh petih kač ima na sredi veliko bunko. Gotovo ste radovedni, kal ta banka pomeni. Ta bunka pomeni, da je kača požrla živega zajčka. Ubogi zajček! Mrtev, čisto mrtev liči zdaj v telesu brezsrčne, požrešne kače ..,
Pa nikarte misliti, da smo to sliko objavili zato, da bi zdajle pretakali bridke solze' nad nesrečnim zajčkom. Ne I Sliko smo ob javili zato, da si boste nad njo belili glavo. Vaša naloga je namreč, da i/tuhtate, katera kača je požrla zajčka: ali prva ali druga ali tretja ali četrta ali peta od leve strani.
Pet pravilnih rešitev bomo izžrebali za nagrade. Rešitve pošljite najkasneje do Četrtka, dne 25. t. m., na naslov: Kotičkov striček. uredništvo »S!ovenca< v Ljubljani.
in strn. Roban se je sklonil, pobral hruško, jo obrisal in ugriznil vanjo, da se je sok kar pocedil iz nje. »Bom že pokazal paglavcem tatinskim!« je zamomljal s polnimi usti in z veliko slastjo pojedel hruško.
Nepoboljšljiv
Oče (jezno): »Ce me pri priči ne prenehaš nadlegovati s svojimi večnimi vprašanji, ti bom eno primazal!«
Janezek: »Kam pa, očka?«
JU L A D A NJIVA
nimtiMuuiiniH,
Večer v Ljubljani
Ob eončnem zahodu se križi bleščč šenklavški zvonovi pojo iz daljave. Poljane se zlate, od sonca žare, a ботгак večerni že sili v nižave.
Od «'sepovsod avemarijo zvon'; s Senklavža, Šenpetra in drugih cerkva; še zarja ognjeno za hribom rdi. ko zvon iz Senklavža besedo ima.
Zvonite, zvonovi šenklavški, zvonite, v STce nam nalivajte novih moči, vse mesto veselo na delo budite da noč in tesnoba ga ne pojrubi
S va run, dijak v Ljubljani.
Pl. gospod Gumb
Po ulici nekega mesta ee je peljal s triciklom, v katerem je ležal velik zavoj, tovarniški sluga. Ustavil se je pred modno trgovino in odnesel zavoj vanjo.
»Dober dan! Tole eem pripeljal iz tovarne. Gumbi so,« je povedal trgovcu in mu pomolil račun.
Trgovec je odprl pokrov zavoja. Zabliščali so se krasni gumbi za ženske obleke. Prodajalec jih je razstavil po mizi.
Ni minilo četrt ure, ko je prišla v trgovino neka gospa. Gospodje Gumbi so se spogledali. Vsak si je na tihem zaželel, da bi kupila njega. Gospa pa je šla mimo njih. Ni prišla kupovat gumbov, ampak blago. Komaj je odšla, že je prišla druga še imenitnejša gospa. Začela je izbirati gumbe, ki so bili tako lepi. Gospodje Gumbi so 6e razveselili. Med niimi je bil tudi od sile lep gumb. ki se je pisal pl. gospod Gumb Rdeček. Bil je zelo ponosen ua svoje plemenitaško ime. Gospe je bil tako všeč, da ga je takoj kupila. Stal je lepe denarce. Zavetega v papir je odnesla domov.
V	krasni vili, kjer je stanovala tista imenitna gospa, je zabrnel šivalni etroj. Domača šivilja je delala gospe obleko. Ko je bila obleka narejena, je prišila nanjo še gospoda pl Gumba. Ves ie žarel od sreče, ko je jjomislil, kako ga bodo ljudje občudovali, ko bo gospa hodila po cesti.
Več mesecev se je pi. Gumb napihoval na obleki. Nazadnje pa je bilo njegovega napuha konec. Nekega dne. ko se je spet šopiril na obleki, se je odtrgal in padel v cestni prah Prav malo je manjkalo, da ni padel v obcestni jarek. Hudo se je prestrašil. Ko bi le mogel hoditi! Tako pa mu ne pre-ostajalo drugega, kakor da se je udal v svojo usodo in čakal, kaj bo.
Na bližnjem travniku je hodil in iskal po travi raznih žuželk lep petelin. Prikoracal je do jarka, ga preskočil in 6topil na cesto. Tedaj je zagledal v prahu gospoda Gumba. Mislil je, da ie hrošč, pa ga je požrl. Oospodu Gumbu ee v petelinjem mlinu ni godilo prav nič bolje kot na cesti, kjer je bilo vsaj svetlo.
Gospodinja, katere last je bil petelin, je imela tistega dne evoj god. Povabila je znance in sosede. Spomnila se je petelina in ga zaklala. V njegovem mlinčku je dobila našega pl. gospoda Gumba. Jezno ga je vrgla ven na dvorišče. Gospod Gumb je bil sicer vesel da je zopet na svetlem, pa se je kljub temu kremžil in jezil na šiviljo, ki ga je tako slabo prišila. Tedaj je prišel mimo neki pastir. Pobral ga je in vtaknil v žen. Tam se je naš pl. goepod Gumb seznanil z grdim robcem in gospodičnami Bucikami. Ko na je paetir pasel krave ob nekem potoku, mn ie pl. ç os pod Gumb padel v vodo. Tam je utoni!. Takšna je bila žalostna usoda pl. gospo-ga Gumba.
*
V	a I e H n Albin, dijak ki. gimn. v Ljubljani.
Dragi Valentin! — Kar pošlji mi igrico, ki io omenjaš Ce je količkaj dobra, jo bom uporabil. Pozdrav! —• Kotičkov striček.
Listnica Kotičkovega stričha
O. K., dijakinja v L: Tvoje pesmi »Centu tožite . .« ne morem objaviti. — Samo prvi verz: »Pred(!) duhom vidim nizko, temno sobo...« sem prebral, pa sem kar koj vedel, koliko je ura odbila. Ubogi Gregorčič! Vsaj zdaj, ko v grobu spi, ga pustite pri miru! In Prešerna prav tako. Poskusi vsaj eno pesem zložiti čisto iz sebe, brez vpliva od koderkoli in kogarkoli, pa se bo takoj izkazalo, ali je v Tebi kaj pesniškega daru ali nič. Pesem moraš doživeti, če hočeš, da bo dobra, posebno pa še sonet, kar naj bi bila tudi poslana pesem. Dokler boš s praznim srcem in prazno dušo segala po motivih, pesniških izrazih iii celih verzih drugam, toliko časa n e b o š pesnica, toliko Ti povem jaz, stari in izkušeni — Kotičkov striček.
Najmanjši deček na svetu
V	mestu Čikagu v Ameriki živi 13 letni deček Pavao del Rio, za Katerega so prepričani, da je najmanjši deček v teh letih na svetu, čeprav je že 13 le star, je komaj 45 centimetrov visok. Je torej pravi pritlikavec.
pljuč pa vabijo s hripavim glasom slavno gospodo, naj bo tako ljubezniva in si blagohotno ogleda njihove šc nikoli videne zanimivosti.
Tudi naš Peter se je kmalu udomačil v tem dirindaju. Sjîrva je begal od stojnice do stojnice, dokler ga ni privabila »Streljarnica«. Kako bi ga tudi ne. saj jc bil Švicar od nog do glave. Švicarji so znani kot dobri strelci. V Švici ni moža, ki ne bi pripadal temu ali onemu strelskemu društvu, l am vse strelja, mlado in staro. Zunaj vasi in mest imajo ob gozdovih svoja strelišča in vsako nedeljo odmevajo gore od neprestanih strelov. Otroci še dobro pisati in brati ne znajo, pa že hočejo puško v roko, kajpak |>ravo in resnično. In čez nekaj let-se jim želja izpolni. Očetje jih poučijo v streljanju in sinovi ponosno korakajo ob strani staršev na strelišče.
V Berlinu oče ni imel časa za svojo najljubšo zabavo. Tem srečnejši je bil Peter, ko je v bližini svojega doma odkril pravo pravcato strelišče.
tn sam groš je ime! v žepu. Trije streh pa eo stali petdeset pfenigov (nemške pare). Dolgo je oprezoval okoli stojnice in prosil, naj mu dovolijo en sam strel za groš. Ni ga bilo mogoče odgnati. Vedno znova je molel svoj groš debelušni ženski, kamere last je bila stojnica, in prosjačil: »Samo en strel, gospa, in nič več. Prav gotovo bom zadel pajacov rdeči nos.«	.
»Glej ga no, glej, junaka! Pa še rdeči pajacev nos? Najtežji strel! Še dobri strelci ga ne zadenejo, pa bi ga ti. Le nikar tako visoko ne letaj, ljubček!« ga je porogljive zavrnila trebušnata gospa in se pomenljivo potrkala s prstom po čelu.
Pogovor ie poslušala maihna deklica, ki je bila hčerka debelušne gospe. Tako tenka je bila, kakor je bila njena mati. Radovedno je opazovala Petra in jjocukala mater za krilo:
»Maina. pusti ga, no! Nemara bo pa zadel!« In je šc modro pristavila! »Paj ie groš ludi denar!« »No, pa naj bo!« sc je udala njena mati.
Ponudila je Petru najlažjo puško. Ta pa si je že izbra! najboljšo. Malo začudeno ga je pogledala, dala mu jo je pa le. Peter je pomeril in prav nič ee mu ni roka tresla. Potegnil je za ročaj in — bum! — rdeči pajacov nos je padel Sprožil se je ves mehanizem in lutke so plesale, pajac pa se je postavil na glavo, psiček je ekakaj skozi obroč in medved je plesal. Lajna pa je venomer godla listo prelepo melodijo »O moj ljubi Avguštini«. Tedaj je nekaj zahre^čalo in spet je vse mirovalo.
Debela gospa je zijala z odprtimi ustmi in kar ni mogla verjeti svojim očem
»Poglejte si, no, tega pedenj-človeka! Z enim samim grošem ti zadene glavni dobitek: škatlo cigar. Kaj takega! Le kje si se navadil tako streljati?«
Ni tega rekla v jezi, kaj še! Še ponosna je bila, da ima takega mojstra za svojega gosta.
Odtlej je bil Peter v svojem prostem času kuhan in pečen pred »Streljarnico«. Odpovedal se je glavnemu dobitku, da je smel streljati, kadar in kolikor je hotel. In je s evojo puško podiral nihajoče jajčne lupine in plešoče steklene krogle. Kadar je on streljal, se je venomer trlo vse polno gledalcev pred stojnico. Mnogim je vlil poguma v plašno srce, da so tudi oni f>oskušali. Tako je za lastnico stojnice postal Peter prava zlata jama Privabljal je zmerom nove ljudi. V komedijantskem vozu za stojnico je zato dobil popoldne kavo s slaščicami. Hčerka Pavla pa je postala njegova najboljša prijateljica. Skupaj sta se učila in skupaj pomagala pri nalogah
Vse bi bilo lepo. če bi se le Peter tako osamljenega ne počutil v šoli. Sošolci se kar niso mogli spoprijazniti z njim. Prej so se norčevali iz njega zaradi njegovega švicarskega narečja, zdaj pa jim je bil pretili in preveč plašen. Peter je bil žaloeten, (oda ni vedel, kako bi se jim prikupi!
Tiste dni je na-topil v «tingltanglu« svetovni umetnik v streljanju, Frigetto. Peler je bil ves
v ognju. Še nikoli ni videl umetnega strelca. Na odru je nastopil droben možic. V vsaki roki je drža! puško. Z velikanskimi koraki je parkrat premeril oder in streljal kar tako v zrak. Potem je pritrdil igralno karto na steno, skočil v sredo med gledalce in meni nič in tebi nič ustrelil vanjo. Naravnost v srčni as jo je zadel. Občinstvo je navdušeno ploskalo.
Frigetto je spet skočil na oder in se občinstvu v zahvalo globoko priklonil. Snel je s etene preluknjano igralno karto in pomahal z njo po zraku.
»Gospoda moja,« je kričal, da je prevpil ves hrup »tingltangla«. »kdo izmed vas si upa kaj takega? Izvolite na oder! Kar naprej, gospoda moja!«
Izzivalno se je ozrl po občinstvu. Nihče ni vstal.
»Jaz si upam!« se je tedaj oglasil Peter. Ljudje so se zasmejali. Peter je zardel, toda ni se dal motili. Korajžno je stopil na oder in prosil Italijana, naj mu da jjuško, Frigelto se je tudi smejal toda dečko inu je prišel ravno prav, da je imelo občinstvo zabavo. S poklonom mu je ponudil puško in brž pritrdil novo igralno karto na steno.
Peter je stekel s puško v roki nazaj v sredo občinstva. Meril je dve, tri. štiri sekunde in sprožil. Strel je zadel. V sredo srčnega asa! Ljudje so ploskali, cepetali z nogami in vpili: »Živijo!« Tudi Frigetto mu je tovariško stisnil roko.
Po predstavi ga je zunaj ustavil neki fant:
»Dober večer. Peter! Ti pa res znaš streljati!«
In je krepko stisnil Petru roko. Bil je njegov sošolec.
Drugo jutro se je Petru zdelo v šoli, da sanja. Na tabli je bilo z velikimi črkami zapisano:
»Živel umetni strelec Peter!«
»Živel Peter! Živel Peter!« je odmevalo z vseh strani. Peter je kar žarel od rados»! Kako ludi ne bi, ko si je z enim 6amiin strelom pridobil štirideset prijateljev...
U V Z. I N A
Zakaj so nam otroci in živali všeč?
Kdor imaš зат olroke, veš, kako morejo otroci človeka spremeniti. kako postanejo trdosrčneži mehki, skopuhi radodarni, molčeči zgovorni, odvratni prijazni. Resne može. ki so sicer le poslovni ljudje, otroci kar očarajo in dekleta, ki so vsa prežeta z modnimi muhami, м naravne materinske, če imajo otroka pred seboj, športniki, ki so dosegli že veliko nagrad, se s|>remenijo v nežne strice in viteške zaščitnike, čim imajo v oskrbi
Veselijo se svojega življenja, ne lažejo se vee odkritosrčno povedo. Taki so majhni otroci, dokler ne gredo v šolo. Ko pridejo v šolo, so tudi že v Človeški družbi in tedaj se začno polagoma oddaljevati od prirode in narave, nekateri bolj, drugi manj, kakršni so pač |x> krvi.
Zlasti v mestih je človek potreben otroka in živali, da more kdaj videti nedolžnost. Otroci in živali so še v zvezi s Stvarnikom vseh stvari: ta

i ->ч«у\ r ST
Г--С V У '
i': i i i
kakega otroka. Večkrat je slišati in videti, da so mladi očetje z vso šegavostjo in brez skrbi za svojo moško čast, namesto matere z otroki in se igrajo i njiini in jih negujejo.
Prav takšna je naša sprememba v|>ričo živali. Če greš s svojim psičkom na sprehod, si tudi že prijatelj veeh ljudi na cesti, ves svet je iznenada prijazen, pozoren in nežen, da komaj rešiš svojega psička pred njih božkanjem in sladkanjem. Ce ptiček uide iz kletke, ti vsi sosedje pomagajo iskati ga in letala so že večkrat pripeljala lastovke s seboj, da jih ni umoril prezgodnji sneg. Resnično: io etoletje je zares doba otroka in živali.
Ali smo že kdaj pomislili, zakaj vse to? Ali je to le tisto, da bežimo pred večjimi težkočami, ki jih imamo v občevanju ? odraslimi ljudmi? Sani o 1 j u b j e majhnih bitij ni tako nevarno in ga tudi lahko obvladamo Morejo nas celo tiranizi-rati, nc da bi se človek sebi zazdel manj vreden. In ta mala bitja nikogar ne osleparijo in ne razočarajo, ker eo preprosti, naravni, zvesti in hvaležni.
zveza iim dalje nedolžno zunanjost, jim daje oni čar, naivnost, kar tudi tukaj in neposredno občutimo.
Priroda, stvarstvo nam kaže zrcalo. Taki naj bi bili, taki bi bili radi —• kakor živali — pravijo nekateri — drugi: kakor otroci, tako verni, res ničnostni kakor je Kristus povedal svojim učencem. S temi nedolžnimi bitji bi se radi razvili navzgor, više! Saj jih ne ljubimo zato, da bi nam koristili, tnarveï zato, ker so bitja, to se pravi: ker so še otroci božji in še niso izgubili zveze z Očetom vsega stvarstva. Vprav v mestu, kjer emo kolikor toliko odrezani od prirode, od |>iavira vsega, odkoder izhaja vse žitljpnje čisto in popolno, vprav tu se je najmočneje razvila potreba po bitju, ki ça hočemo iineti pri sebi. Sožitje s takim bitjem vpliva na nas, da'smo bolj radostni, bolj prijazni, čistejši in nas veže z izvorom življenja. Nekaj, kar je iz paradiža, nam postane vidno Zato imamo radi olroke in živali.
Nehaj modnih domislekov
Črne obleke, ki jih itak leto in dan kaj radi oblečemo, so potrebne kakih okraskov. — Na levi zgoraj in na desni spodaj je dvoje okraskov iz pi-
keja, ki ju je lahko narediti. Zgornji 6esfoji iz več penlelj. k jih fiotegneš skozi trakec. Te pentlje so tudi primerne za ka kovratnik. Lahko so manjše, kot je na sliki razpioznati in isto velja tudi o spodnjem okrasku.
Videti je mnogo oblek, ki imajo našitke iz mušlina. Črni kvadrati na naši sliki so iz mušlina (središče kvadrata je blago obleke). Tak okras je jako lep, zaeno tih in prijeten. — Na obleki desno zgoraj so šivi pokriti s pisano ali belo vezenino. Obleka se zapenja zadaj z majhnimi gumbi.
Moški in nakit
Ni res, da bi smele samo ženske nositi nakit. Vendar je bolje, če ga moški — nimajo! — Vprašanje je, ali spada žepna ura že k nakitu, saj je ura le predmet za merjenje časa. A moderne ure so take, da iili smemo вкогај že prištevati k nakitu. Isto velja seveda o uri-zapestnici, ki so nekatere kar razkošno opremljene.
Mimo žepne ure je za m-oškega tudi verižica pri uri nakit. Zlasti je to ona kratka, tako zvana »oficirska verižica« ali »chatelaiue« (šatleti). Tudi ta verižica mora biti lejw in ne spada k vsakršni obleki. Vsakdanja verižica se mora pač razlikovali od verižice za k Iraku ali športni obleki!
Poglavje o prstanu pa vsebuje samo dva prstana, ki ju sine! — kak moški nositi: to je zakonski prstan in še tako zvani solitér za na mezinec. Vista moda, ko so nosili piečatni prstan na kazalcu, je že mimo. — Ce omenimo še igle in zaponke za na kravato in srajco pri fraku ali smokingu in nianšetne gumbe, na je konec nakita za moške. Zakaj, vse drugo, ko razne zapestnice, tenke verižice krog vratu in slično, ne spada k moškemu in je zoprno. Tudi manšetni gumbi se naj — kakor verižica za k uri — prilegajo različnim prilikam. Tudi tu poznamo razliko, ali imamo manšetne gumbe za k fraku ali športni obleki. — Najvažnejše merilo za nakit moškega je okusna izdelava, nc pa dragocenost!
Malo — pa celih ljudi ie treba
Bog potrebuje le malo, a celih ljudi, da more teh malo ljudi takorekoč zgrabiti in z njimi držati ves svet. Nikar se ne zametujte in ne mislite, da je trebi velikih množic za obstoj kraljestva božjega na zemlji! Veliko bolje je. če smo v majhnih dru-čah. Eden, dva, trije, deset, ki so eno, so močnejši ko sto tisoči! Saj si mogoče pri tem kar majhen b^daček. A največja budalost je, če misliš, da moramo biti vsi največji junaki! Bog deluje vedno z majhnimi s slabotnimi ljudmi, a ti so najmočnejši, ker more v njih najbolje učinkovati upanje v moč duha.
Kako ie bito prej
Ljubljanska najdenišnica je imela med leti 1828 in 1832 vsako leto povprečno jx> 771 otrok na deželi v izreji. Ob koncu leta 1830 je bilo vseh naj-denčkov v oskrbi 834. Na Štajerskem so jih I. 1844 oskrbovali 4022. — Porodnišnice in najdenišnice so imele ob ustanovitvi brez cVvoma blag in človekoljuben namen: da obvarujejo dekle jired sramoto in da se preprečijo detotnofi. — Tedanji vladni j>oro-čevalec pa je bil mnenja, »da je izkušnja pokazala, da teh dveh namenov niso dosegli. Povečini je tam pribežališče za dekline, ki ne poznajo časti in ne eramti in ki vedno zopet in zopet prihajajo brez zardevanja tja. Redniki otrok izrabljajo potem državo in rejeuce, ki so končno prepuščeni le žalostni beraški usodi.« Radi tega in pa radi občutnih bremen, ki so jih imeli z najdenišnicami, je graški gubernij svetoval, da bi se kolikor mogoče omejile,
Nehaj besed o perilu
Le polagoma se je naše perilo izpopolnilo tako, kakršno je zdaj. Srajce, kot jo nosimo dandanes, n. pr. v 17. stoletju še niso poznali. Kakor pišejo kronike, ie bila srajca v starem veku nekakšna jopica. V zgodnjem sredntem veku tudi te niso več poznali in so jo šele Kasneje uveuli iz orienta. Tedanje čase je nošnja sraice jxmienilo samo mehkužnost. Platnenih srajc sploli dolgo časa ni nihče imel. Do 18. stoletja ie bila snaga sploh uboga pastorka in srajco so si le jx> enkrat na mr-see preoblekli. Ponočns srajce so se šele konec 15. stoletja pojavile in sicer v Italiji. Tudi spcdnjih hlač niso do 16. stoletja poznali. In tedaj so biie tako dolge, da so bile namesto nogavic. Nogavice so do 15. stoletja sestavljali iz kosov blaga, ki so jih sešili v primerno obliko. Robce smo dobili iz orienta in Italije in so se spočetka imenovali faco-neteljčki. ki so bili bolj radi lepšega ko za ujx> rabo, saj »e v tiete zlate in srebrne vezenine brez dvoma ni dalo vsekniti. Predhodnica prtičev (ser-vijetov) je bila «ruta za usta«, ki so jo poznali /e v davnem Rimu, kjer je imel vsak gost svojo ser-vijeto. Namizne prte iz damasta in platnene rjuhe so začeli Šele v 14. stoletju izdelovati. Ker so v siednjein veku kar z golimi rokami lovili jed po skledah, so tedaj uporabljali pri jedi posodo z vodo in brisačo.
Najstarejši kos perila je brisača. V prejšnjih časih so izdelovali »frotirke« tako, da so tolkli tkanino, dokler nieo nastali kosmiči na blagu.
Modrost in pol z vzhoda
Dobra beseda je ko vo! pred plugom.
I'udi najhitrejša ura ima samo šesdeset minut!
Revežu še kruli pade iz ust.
Kdor zna, ima še v vodi eulie noge.
Pod mizo skopuha je še kamen lačen
»Strašno! Lani je bilo tukaj sankališče — pa ne smučarska skakalnica!«
Svetujem ti
Jako in najbolj moderna novost so pcslr;, pisane! kričeče barve okrasia, tako: rože, zelenje, zaponke pisanih kamnov ilu.
Suhe lase
je težko lepo počesati in tudi lomijo se Nedoslaje |im maèëobe in zato so premalo mehki. Neka preizkušena gospodinja svetuje: Pripravi si redko mešanico rumenjaka. Polovico tega pomešaj z olivnim oljem in z isto količino glicerina in soka četrt limone. S to mešanico si s konci prstov dobro gneti kožo (5 minut) in jo pusti nekaj časa na koži. Nato splakni glavo e čisto vodo; to ponovi večkrat na teden.
Pripraven predpasnik za pletenje, ki ga imaš kihko v žepu, ki je zaeno predpasnik.
Storjene obleke
Tako pravilno pravimo narejenim oblekom v trgovini ali konfekcijskim oblekam.
Storjene obleke Ixilj kupujejo moški kot ženske, vendar so se tudi že ženske zače'e zatekati k storjenim oblekam, posebno plaščem, ki pa so navzlic nizkim cenam vendarle še enkrat dražje kot obleke, ki si jih sešijemo doma. Mitno tega so storjene obleke stroja kar nekam »brez duše*. Vprav to »dušo« moremo dati obleki edinole doma.
Storjene obleke so uporabljali žc konec 17. stoletja, vendar so bile take obleke tedaj tako redke, da jih ni vredno omenjati. Pač je mogla ta ali ona bogata goepa naročiti, naj ji ponaredijo ta ali oni pariški model, a plačala ie za tako obleko brez dvoma desetkrat toliko, kolikor stanejo zdaj storjene obleke.
Da so storjene obleke, ponarejene po modelih, že v prejšnjih stoletjih večkrat naročale kraljevske in druge modne dame, je znano iz zgodovinskih knjig. Iz tistih časov poznamo zabavno zgodbico o španski kraljici Mariji Luiizi, soprogi Karola IV. Kraljica je imela dvorno damo vojvodinjo Al-bo, ki jo je španski slikar znameniti Qoya, tako rad slikal. Kraljica se ie peljala p>o m.idrid:ki gla\-ni cesti Puerta del Sol. ki je dandanašnji še porušena, v svoji najnovejši obleki iz Pariza. Vsa je bila blažena in ponosna, češ, ona edina ima tako imenitno obleko! A kaj jc morala videti? Sest — reci in piši: šest — drugih dam sc je prav tedr.j sprehajalo po isti cesti, v prav takih oblekah, kakršno je imela kraljica na sebi, misleč, da jo ima samo ona!
To so bile komornice voivodinie Albe, ki si je že mogla privoščiti tako hudobno šalo, da bi razjezila kraljico.
Tti vidimo najlepši primer /a oropani model in začetek storjenih oblek na debelo. In tudi to spoznamo, da so ženske glede na obleke ostale vedno iste.
Kaj bomo kuhali
Korenja juha
Umite, iztrebljenc korenčke narežeš na rezancc iu jih z zelenim peteršiljCkoni vred dušiš v presnem maslu. Nato vse oprašiš z moko, malo oprari.š iu naliješ vode. Korenčke kuhaš še 45 minut, nato jih malo posladkaš in kaneš še malo limonovega soka v juno.
Sirova jed
Lončeno posodo, ki se na ognju nc razpoči, dobro namaži s presnim maslom in nareži rezine bele štruce kruha. S temi rezinami obložiš posodo in daš nanje kose bohinjskega sira in na vse to ubij nekaj jajc. Pečica naj bo zelo razbeljena, ko daš vanjo z vsem tem najjolnjeno posodo; jajca sc morajo strditi. Jed postaviš v isti lončeni |>osodi, zavili v servijeto, na mizo. Zraven daš solato.
Pikantna vinska omaka
V razbeljenem inaslu zanimeniš nekaj kock sladkorja. V to daš prgišče droblin. Na vse to jx>-liješ zelenjadno juho. Kuhaš, da se debelo zgosti in mešaš, med mešanjem pa prilivaš pol kozarca vina. Vino pa prej zavreš s cimctom in limonovi-
mi lupinami.
Kithinjsha posoda za na mizo in še kaj
Pletenine imamo vseli vrst: paeovi so pleteni, a tudi blazine, kakršno ti pokaže ta skica!
Nova kuhinjska posoda iz stekla ali lončevinc je lepa in uporabljiva. Obe vrsti sta taki, da moremo dati posode tudi na mijo z jedjo vred, s če mer vsaka jed veliko pridobi. Navadno uporabljamo to posodje le za peko v pečici, vendar ga moremo dati tudi na ogenj, če damo pod njo asbestno ploščo. lako posodje kupiš v raznih oblikah in velikostih. Seveda ne smeš teh posod dajati iz hude vročine koj v mrzlo, marveč ovij posodo, ko jo vzameš iz pečice, z mokro krpo. Vse drugo vidiš na pričujoči sliki 1
Prav preprosto obleko polepšaš z modernim telovnikom. kakor vidiš na sliki. Telovnik je iz mehke volne seiit, okrašen s tenkimi črtami, ki tvorijo štirikotnike. Globoko zajedene gube se tesno oklenejo života. Na barvo je treba paziti, tako n. pr. imej meglenomoder telovnik za k črni obleki.
Imaš sto dinarjev. Koliko ima« pa potem, če nieni iiosodiš |>etdcset dinarjev?«
»Nič sc ne bojte — sc zmeraj sto dinarjev!«
Naš domači zdravnik
P. P. - J. Kaši jan je in hropenje, krati priletnemu možu notni počitek, jc pogostna bolezen tudi mlajših delovnih ljudi. Dvomim, da bi bila ta bolezen v zvezi z lansko in srečno uspelo operacijo želodca, pač pa ji je morda vzrok ali hripa ali zanemarjen prehlad ali kakšna škodljivost pri delu ali v stanovanju. Iz dopisa vse to ni razvidno, domnevam, da dobiva mož dušične (astmatične) napade. Razgovorite se s katerim zdravnikom, ki more bolnika pregledati.
L. G. - Š. Ploski nogi pri dveletnem otroku spravljate v vzročno zvezo s preobilno težo v dobi, ko je otrok shodil. Morda je imel otrok zmehčane kosti radi angleške bolezni, ki je največkrat vzrok takšnim nakazam. Če nima otrok beder skriv-ljenih (na X) ,se vtegne nožna nakaza sama popraviti, zlasti če privadite otroka (bolj za igro) hoditi po zunanjem robu noge. Če pa so nakažena tudi bedra, spravite otroka k zdravniku za telesne po-habe.
K. S. - P. Močenje postelje pri večji deklici je vendar tolikšna sitnost, da se izplača vsaj enkraten zdravniški pregled bolnice in njenega seča, ker je v nekih primerih te vrste potrebno prav posebno zdravljenje. Tudi če je nos zamašen (po nosni drgal-ki ali drugih izrastkih), se mora strebiti. Če je drobje in hrbtni mozeg v redu, če je torej nadloga živčne narave, potem ravnajte takole: Od kosila naprej ne sme otrok užiti nobene tekočine, tudi redke jedi ne, za žejo sme dobiti jabolko ali drug sadež. Za večerjo je primeren slanik ali košček osoljenega sira ali presnega masla s solato in kruhom. Predno leže, naj se otrok dobro iztrebi, čez poldrugo ali dve uri ga zbudite, da opravi svojo potrebo. Otrok naj leži na strani; da ne bo mogel obležati na hrbtu, všijte mu v spalno srajco sredi hrbta droben kamen ali oreh. Olrok naj spi brez zglavja na trdi žimnici ali slamnici (pernica je škodljiva!), noge naj ima dobro odete, truplo manj. Zvišajte posteljnak pri vznožju, da bo otrok ležal malce pošev proti glavi. — V toplem letnem času koristijo zvečer polivi na ledje in križ z mrzlo vodo in sploh utrjevanje. V hujših zastarelih primerih so časih umestna tudi zdravila (domačih za ta namen ne poznam) in druga pomagala (z elektriko in dr.), navadno zadošča, kar sem opisal. Pripominjam še, da je vsakršno kaznovanje ali strahovanje takšnega nebogljenca nesmotrno in kvarno, koristi pa prigovarjanje, naj zaspi z mislijo oz. trdnim sklepom, da se prav gotovo sam zbudi, če bi ga tiščalo na sečenje.
T. G. - Lj. Želodčni čir imate, kar je bržkone zdravnik ugotovil. Čudno se mi zdi, da sprašujete mene, ali naj polegate ali se sprehajate, kakšno hrano vživajte in drugo. Vse te zadeve se ravnajo po stanju bolezni, izprva treba ravnati drugače ko kasneje, ko se je bolezen izboljšala ali pa je zastarela. Različne »rože«, ki jih naštevate, da jih uživate v obliki čajev, so večinoma neprimerne za želodčni čir. Zdravljenje z vbrizgavanjem zdravil je časih zelo uspešno. Držite se er.ega zdravnika in ne menite se za opombe nevednih vseznalcev.
F. L. - K. Prhljaj na glavi in izpadanje las se zdravi s smotrno in nepretirano nego lasišča, ki je bila že nekajkrat opisana v teh predelih. V novejši dobi so zares odkrili posebno dopolnilo (vitamin H), ki da ima poseben vpliv na kožo in mu je njegov izsleditelj vzdel ime kožni v i t a m i n. Tega dopolnila ni treba kupovati posebič, saj ga je dovolj v domačih hranivih, jetrih, obistih, krompirju, mladih vrtnicah in kravjem mleku, dosti ga je v krušnem kvasu. Pripominjam, da že 30 let priporočam neke vrste kožnim bolnikom kvas in sicer za oreh veliko kepico, zamešano z mlačnim mlekom, zjutraj na tešče in sicer 4—6 tednov po vrsti, potem pa naj sledi tolikšen presledek.
J. K. - Lj. Stopala vas bole, od zdravnika naročenih toplih kopeli ne prenašate zavoljo slabega srca (?), masaža vam ne koristi. Kaj napravite? Ko se vam dela še neka vzboklina, je vsekakor potreben ponovni zdravniški pregled, ki ga ne odlašajte več!
Ista. Majave zobe utrjevati je zelo težavna in nehvaležna naloga celo zobnim zdravnikom, ki imajo razne pripomočke pri rokah. Med domačimi zdravili je v tem pogledu na glasu žličnica (bot. cochle-aria officinalis) in sicer kot čaj za uživanje ali v obliki cveta (izvleček iz rastline) kot dodatek za ustno vodo (spiranje in krtačenje dlesni).
M. S. - L. Pešanje srca spravljate v zvezo s premočno čiščo. Ta vaša domneva utegne biti pravilna. Ker pa poročate, da si zdravite golšo z nekim jodovim zdravilom in da vam srce še bolj slabi ob tem, se mi vsil:uje misel, da je prav golš a vos t središčnji vzrok vse vaše bolezni (srca, čišče, raz-
burljivosti in splošne slabotnosti). Opustite vsako samozdravljenje, napotite se k zdravniku, ki vas more opazovati ali pa v bolnišnico, da se ugotovi vaše dejansko stanje in smotrni način vspešnega zdravljenja, ki je bilo, kakor pišete, doslej zavoženo.
B. M. - Lj. Srbeče pegice na vratu, ki se ponavljajo navzlic mazanju z zdravniškimi mažami, so morda v zvezi z ovratnikom, ki kakorkoli draži kožo. Mehurčasti opahki med prsti so zelo različnega izvora in se ne dajo zdraviti lahko, tudi če se vidijo od blizu. Kaj naj počnem jaz od daleč?
Ista. O belem toku je bil odgovor v zadnji posvetovalnici.
S. Š. - Lj. Kapljanje seča in razni občutki okoli sečnih naprav so zadeve, ki zahtevajo točno ugotovitev stanja v tem drobju in živčevju, kar zmore samo strokovnjak za te vrste bolezni. Razen žleze predstojnice je še dosti drugih stvari, ki prihajajo v poštev.
S. J. - Š. Zelenkasto rumeno mastilo je povsem naravni izloček žlez lojnic na tistem mestu. Vsako zdravljenje je odveč, zadošča navadno in ne prepo-gostno snaženje.
S. F. - Lj. O plodnih in neplodnih časih je izšlo mnogo »koledarjev«, ki so samo nekakšni povprečni obrisi ali splošni očrti dogajanj, tako različnih pri raznih osebah in spremenljivih tudi pri isti osebi, da se da dognati neka verjetna zanesljivost s pomočjo veščaka-zdravnika po večmesečnem točnem
opazovanju. Zadeva je dosti bolj zamotana, kakor jo predočajo tiskovine neznanih in navadno nepoučenih prepisovateljev, ki se neupravičeno sklicujejo na objave resnih poznavalcev kočljivega vprašanja ali iz lahkomiselne vneme za stvar ali iz preračunjene dobičkaželjnosti.
I. K. - Pekoči stopali vas motita celo v nočnem počitku navzlic večletni negi nog, kopanju nog malone vsak dan, hoji po snegu in rosi. Ko mi pišete, da sta se vam v mladosti nogi močno potili in da sta vam nogi v tirolskih gorali med vojno nekoliko prezebli, mi prihaja na misel vinski kis. Napravite si zvečer, ko ležete ovitke s pravim vinskim kisom na vsako stopalo. Poročajte o uspehu čez dva ali tri mesece, sklicujoč se na ta odgovor.
M. D. - L. Nočno potenje po prestali hripi vas vznemirja? Vsako noč si morate izmenjati srajco tri- do petkrat, ker v mokri srajci ne morete počivati. Sitna zadeva! Pijte po malem hladen kaduljev (žajbljev) čaj, pol čaše pred večerjo, drugo polovico predno ležete. Zvečer in zjutraj si odrgnite ves truplo in ude z razredčenim kisom ali še bolje z razredčenim formolovim cvetom. Letošnja hripa pa je navzlic mili zimi precej nadležna prav zaradi motenj v uravnavi telesne topline. Dasi vas rado in hitro zebe, hodite vsak dan na prosto, če je vaša telesna toplina pravšna že nekaj dni. Ko pride stalno toplo vreme, v pozni pomladi, pričnite z utrjevanjem po načrtu, da se uravnoteži vaše telo v toplotnem gospodarstvu.
Jana in drugi — brez izkazila ali opravičila —
nič.
Pravni nasveti
Kdaj je obljubljena dota iztožljiva? J. P. Lj.
Poročili ste se pred štirimi leti. Se pred poroko vam je oče vaše neveste obljubil, da bo dal večjo doto v roku enega leta. Tretjino obljubljene vsote je izplačal, več pa oče noče dati, niti noče priznati, da je obljubil doto sploh. Radi prihranitve na stroških niste napravili ženitne pogodbe. Vprašate, če lahko obljubljeno doto iztožite. — Samo ustna obljuba nevestinih staršev, ki jo dajo ženinu svoje hčere glede dote, je neiztožljiva. Da postane taka obljuba iztožljiva, mora biti napravljena v obliki pismene ženitbene pogodbe pred notarjem. Za učinkovitost hčerki dane obljube pa ni potreben notarski zapis, če ji starši obljubijo doto, ki ne presega višine dote, katero so ji po svojem premoženju dolžni dati.kar pa 6tarši obljubijo preko tega, mora biti za učinkovitost take darilne obljube napravljeno v obliki notarskega zapisa. — Vi torej ne morete tožiti, morda pa žen.% če ni prejela primerne dote, ki ji je bila obljubljena.
Dedovanje po ločeni ženi. E. G. Zakonca, brez otrok, živita brez sodne ložitve dejansko ločena. Zena ima lastno premoženje. Vprašate, kdo bo dedič njenega premoženja. — Ce bo umrla brez oporoke, bo pripadla vsa zapuščina možu, če ne žive več starši žene, oziroma njih potomci. Ce ça ima žena žive nečake ali nečakinje od svojih že pokojnih bratov in sester bodo ti sorodniki dobili polovico, drugo polovico pa mož. Ce pa napravi zena oporoko, lahko razpolaga, kakor hoče. Mož nima pravice do dolžnega deleža po ženi, pač pa ima pravico do primernega in dostojnega preživljanja iz zapuščine, če je sam potreben in sicer Ie toliko časa, dokler se v drugič ne poroči. Ce bi bil pa zakon sodno ločen vsled krivde moža, potem zgubi preživeli mož zakonito dedno pravico kakor tudi zahtevek do dostojnega preživljanja iz ženine zapuščine.
Žalostna posledica prepira radi meje. T. F. Sv. V. Na svojem svetu lahko soeed ogradi kakor hoče, tudi bodečo žico lahko napne po kolih. Ce je sosed pri mejnem prepiru zagrozil vaši ženi, da jo bo s kolom ubil ter je tudi res s kolom tekel za njo, vendar mu je ušla ter je vsled tega napada žena živčno zbolela tako. da je morala v bolnišnico in nato v umobolnico, kjer je končno po preteku dobrega pol leta po napadu umrla, potein odgovarja sosed za vso škodo, ki jo je z boleznijo in smrtjo vaše žene povzročil vam in vašim otrokom. Taka tožba zastara v treh letih. Predno se odločite za tožbo, vprašajte zdravnike, ki so zdravili vašo ženo, če je res sosedova grožnja s kolom bila vzrok živčne bolezni vaše žene. Pravdo boste dobili le v tem primeru, če bodo sodni izvedenci-zdravniki potrdili, da je sosedov napad s kolom povzročil bolezen in smrt vaše žene.
Po naročilu napravljena obleka. J. A. P. Šivilja je po naročilu napravila obleko, ki jo je naročnica prevzela dne 1. maja brez graje. Ko pa je
Kmetijski nasveti
Olje za namazanje linoleja. S kakšnim oljem naj namažem nov linolej, da bo bolj prožen in ne tako trd? K. F. — R. S.
Linolej bo mehak in prožen, če ga boste od časa do časa obdrgnite s krpo, namočeno v laneno olje ali surovo mleko. Tudi ga lahko tanko nama-žete z mažo za parkete. Ko se namaz posuši, ga obdrgnite z mehko volneno krpo.
Cisti ali mešani nasadi trt. I. R. V. — Zrigolali ste star zapuščen vinograd, ki ga nameravale zasaditi z raznimi domačimi sortami trt. Nekateri pa vam priporočajo tuie; ki jih tani okrog vas tudi že sade. Kaj je pravilneje? — Ce zasajate nov vinograd, zasadite ga tako, da boste od njega imeli tudi primeren dohodek, ne pa samo pijačo. V današnji vinski trgovini se vedno bol] opaža, da dobre vrste vina najdejo hitro kupca in dobrega plačnika, medtem ko za slabe nikdo ne mara. Ze to vam mora odpreti oči, da boste uvideli, da se lahko proda samo dober pridelek; in to tak, ki ga drugi smatrajo za dobrega, ne pa vi. Torej sadite samo žlahtne trte. Banska uprava je izdala knjižico: »Trsni izbor za dravsko banovino«, v kateri so izkušeni vinogradniki vsakega okraja določili tiste trte, tudi domače, ki tam dobro uspevajo in dajo dobro kapljico. Nabavite ei to knjižico pri svojem srezkem kmetijskem referentu ter na podlagi iste in po zaslišanju mnenja najboljših vinogradnikov vašega okoliša izberite tiste sorle trt, ki obetajo v vašem vinogradu najboljši uspeh. Pri tem pa zadostujejo tri, kvečjemu štiri vrste, rajši manj kot več, ker 60 sortna vina bolj iskana in dražje plačana kot pa mešanina. Ce imate manj sort, jih tudi lažje obrežete. obdelate in gojite, ker imajo razne glede tega različne zahteve. Tudi trgatev je lažja, če imate le dve. tri sorle, ki so vse istočasno zrel. In naposled tudi kupci najdejo
iiiiiMiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiim OD H EZITE iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
:tt
#!fii!fif тжшМЖ
I odgovarja samo na vprašanja, ka- § 1 terim je priložen tale odrezek. |
I ,Slovenec', 21. februarja 1937 |
.........................IIIIIIIIIIHIIH...............................................................I......Illllllllffi
v take kleti, kjer imajo sortna vina, prej po! in se raje ustavijo, kakor v zidanicah z mešanimi vini. Torej zasadite po možnosti čisti nasad!
Zatiranje fižolarja v skladišču. F. D. S. — Ker
ste v »Slovencu« čitali že o graliorju (Bruchtis pisi), želeli bi kaj zvedeti tudi o fižolarju (Bru-chus rufimanus), ki se vam je močno razširil po skladišču. Cez zimo sicer miruje, toda spomladi se prebudi. Moteli bi tega škodljivca v svojem skla-innoži. ampak prinesli te ga vanj s fižolom, ki je je od njega nagrizen. — Ob tej priliki bi radi tudi vedeli, če fižolar napada tudi riž, oziroma rižar (Colondra oryzae) tudi fižol in je-li eden ali sta oba hroščeka nevarna tudi testeninam. — Vi se motite, če mislite, da hroščeki grahar, fižolar in rižar razgrizejo zrnja graha, fižola in riža, ampak to store samo njih ličinke in to že prej, nego je prišlo zrnje v skladišče. Fižolar v skladišču sam na sebi ne napravi mnogo škode, tudi se tam ne množi, ampak prinesli te ga vanj s fižilom, ki je bil že na njivi napaden od tega hroščka, ki je že na zelen strok, oziroma v zeleno fižolovo zrno iz-legel jajčece. Iz tega je prišla na dan ličinka, ki se je zavila v zrno. ga izgrizla in v njem rasla, dokler se ni zabubila in spremenila v hrošča. Ta počiva mirno v zrnju do spomladi, oziroma dokler ne začuti primerne toplote, potem razgrize kožico zrna in prileze na dan. Na skladišču hrošč ne škoduje, ker zrnja ne grize. Ko pa iz njega izleti ven Ija na polje ali v vrt, kjer raste fižol, se tam pari in eamica zleže jajčeca v mlado stročje fižola. Ce je fižolar že v zrnju, proti njemu ni pomoči. Lahko pa ga umorite v zrelem zrnju, če to grejele v peči ali sušilnici pri 50 stopinj Celzija 24 ur, da ne škodujele kaljivosti. Lahko ga tudi prisilite, da zapust zrnje na ta način, da postavite to na topel prostor od 20 do 25 stopinj C za 4 do 6 dni Ko zleze ven, ga presejete nad vodo ali petrolejem, j da pogine. Fižol, v katerem so mrtvi hrošči, seveda J ni primeren za hrano, niti živina ga ne tnara, ker ima naprijeien duh. Zrnje, napadeno od fižolarja izčistiti od zdravega, je zelo težko, ker ni razlike v teži. Da bi fižolar napadel tudi riž. je po navedenem opisu malo verjetno, kakor tudi ne nasprotno: rižar fižol. Pač pa napade rižar koruzo, s katero je bil k nam zanašen iz prekomorskih dežel. Pa tudi to le v manjši meri. Da bi pa oba ta škodljivca napadala še testenine, je iz navedenega jasno, da to ni mogoče.
šivilja 1. decembra poslala račun, je »dama« ugovarjala, da računa ne plača, češ da je krilo preozko in da se mora vsa obleka prenarediti. Vprašate, če je šivilja dolžna brezplačno prenarediti obleko. — Šivilja jamči, da odgovarja izdelek naročilu. Ce je bila »dama« pri večkratnem pomerjanju zadovoljna z nastajajočo obleko in je obleko prevzela in tudi nosila, potem je to pač dokaz, da je bila »dama« takrat zadovoljna. Ce pa ne bi bila zadovoljna, bi morala hibe obleke takoj grajati, ker šivilja po preteku 6 mesecev ne jamči več za svoj izdelek. Svetujemo vam, da tako damo tožite na plačilo zaslužka, ko pač nimate interesa, da bi tako damo, ki ne plača in ki vas skuša izrabljati, šteli nide svoje odjetnalke
Obrtnik sme zadržati izdelek, dokler ne prejme plačila. J. A. P. Neka dama je naročila pri šivilji svileno obleko in plašč. Oboje je šivilja napravila. Po preteku pol leta je poslala račun. Takrat se je dama zglasila, prinesla svileno obleko, ki je bila videti precej nošena in zahtevala od šivilje, da ji prenaredi svileno obleko, čaš da ni bila prav narejena, potem pa, da bo šele račun plačala. Šivilja se je vdala in jx>polnoina prenaredila obleko. Vprašate, če je šivilja upravičena zadržati predelano obleko, dokler ne dobi plačan prvoten račun. — Račun ima dve postavki: za izdelavo obleke in za izdelavo plašča, šivilja je upravičena zadržati svileno obleko, dokler dama ne plača računa za izdelavo te obleke. Ne morete pa zadržati svilene obleke, čeprav ne bi dama plačala računa za izdelavo plašča, ki ste ga že izročili. V bodoče pač nobenemu ne izročite jw>prej napravljene obleke itd., dokler vam ne plača računa za izdatke, ki ste jih imeli z izdelavo obleke. Ce pa je obleka že izročena, a računa nočejo naročniki plačati, potem morate tekom treh let tožiti, sicer take računske terjatve zastarajo.
Predvojne hranilne vloge v Avstriji. Fr. Žl. Obrnite se pismeno naravnost na dotične hranilnice v Avstriji s prošnjo, da vam povedo stanje vlog v sedanji vel|avi in pogoje, pod katerimi bi vam te vloge mogli nakazati.
Posledice prekasne odpovedi. K. A. Lj. Ce je najemnik prekasno odpovedal, ni dolžan gospodar, da vzame tako odjx>ved na znanje. Najemnik pa je dolžan, da plača najemnino še dalje, čeprav se izseli, dokler ne poteče rok pravilne odpovedi. Dokler ima najemnik še svoje stvari v stanovanju, lahko zadrži gosfiodar pri nameravani izselitvi na-, jemnika njegovo pohištvo itd. v vrednosti do višine dolžne najemnine, vendar pa mora tekom treh dni zahtevati pri sodišču zastavni popis zadržanega pohištva. Zadržati se ne smejo najj>otrebnejši predmeti, ki so sploh izvzeti od izvršbe.
Uspeh tožbe radi večje uporabe pota? A. F. Ce je vaš prednik kupil od soseda pravico poti do hiše in vrta, potem pač ne smete brez privoljenja soseda uporabljati to pot tudi za dovoz na novo, šele sedaj dokupljeno parcelo. To bi pomenilo razširjenje služnostne pravice. Vsled tega je verjetno, da bo sosed s tožbo uspel.
Neznačajen brat. I. Al. V letih 1925 do 1927 ste očetu posodili na posestvo denar. Ko je oče izročil posestvo sinu — vašemu bratu — je rekel, da bo ta dolg vrnil brat in ravno tako je zatrjeval brat. V izročilni pogodbi pa ta dolg ni bil omenjen. Sedaj pravi brat, da vam nič ne bo vrnil, ker nimate nobenega dokaza, da ste kaj posodili. — Svetujemo vam, da sami, lahko pa tudi po poobla ščecu, predlagate pri domačem okrajnem sodišču, da povabijo brata in potem z bratom napravite sodno poravnavo glede prevzetega dolga. Ce se brat vabilu ne bi odzval, ali pa če bi tajil dolg. potem predlagajte pri sodišču, da se v zavarovanje dokazov jx>d prisego zasliši vaš oče, ki bo potrdi! dolg. To očetovo pričevanje vam bo prav prišlo, če boste le morali brata tožiti. Morda se bo med tem spametoval in priznal dolg ter si s tem prihranil pravdne stroške.
Notarski račnn. L. L. Ne moremo se izjaviti o računu, ki ste ga prejeli od notarja in ki se vam zdi previsok, ker ne vemo, kakšna dela je opravil nolar za vas. Ce ne prietanete na zahtevano na grado. smete zahtevati vi ali notar, da naj odmeri nagrado okrajno sodišče na sedežu notarja. Zoper tako odločbo imata notar in stranka pravico do rekurza na pristojno sodišče druge stopnje, ki odloči končnoveljavno.
Naprava novih hodnikov in stroški. S. K. Občina je napravila hodnik ob vaši parceli, na kateri še ne stoji nobeno poslopje. Sedaj zahteva povračilo stroškov. Ali je njena zahteva upravičena. — Po § 123 gradbenega zakona morajo lastniki posestev povrniti občini dejanske stroške za napravo hodnika ob svojih posestvih v ulicah, določenih z regulacijskim načrtom. Upravno sodišče v Celju je v nekem konkretnem primeru razsodilo. da pravica občine oziroma dolžnost hišnih lastnikov do povračila stroškov za hodnik ni omejena na napravo hodnika ob novi gradbi poslopij, temveč se more izvajali, kadarkoli se ob regulaciji cest in ulic pokaže potreba naprave hodnika, torej tudi ob posestvih, kjer vobče še ni zgradb. Predjwgoj teh pravic in dolžnosti je veljaven regulacijski načrt, ki je bil pravilno sklenjen in odobren.
Brezplačen odstop sveta za prometne namene.
I. M. Zaprosili ste za pogodbeno dovoljenje za zgradbo gospodarskega poslopja. Občina zahteva, da ji brezplačno odstopite nekaj zemljišča za gradnjo bodoče ceste, ki je zarisana v regulacijskem načrtu, ki pa je šele v delu. Zahteva, da podpišete izjavo o odslopu evela, drugače vam r>a ne izda gradbenega dovoljenja. Vprašate, če je postopanje
N&nedncL S4OJUXXL
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
Hl.rt|.t.i>AM4/tUllU

občine pravilno. Kakšne bi bilt posledice, če bi gradili brez gradbenega dovoljenja, ker na noben način ne mislite brezplačno odstopiti sveta — Po gradbenem zakonu morajo lastniki, ki parcelirajo svoje zemljišče, odstopiti občini brezplačno in neobremenjeno zemljišče, določeno z načrtom, ki je potrebno za javne prometne namene. Ako ste mnenja, da občina, ki zahteva odstop sveta, čeprav regulacijski načrt še ni izdelan, ne postopa pravilno, se proti odloku občine pritožite, da se 6jx>r reši pred pristojnim oblastvom. Ce bo drugo stopno oblastvo potrdilo odlok občine, boste lahko vložili tožbo na upravno sodišče. Mi o tem vprašanju ne maramo izrekati mnenja, ker ne poznamo dejanskega položaja in vseh konkretnih okolnosti, ki bodo prišle v f>oštev pri reševanju spora. — Brez gradbenega dovoljenja ne smete graditi. Oblast bi vam v tem primeru ustavila graditev in bi vas lahko kaznovala z občutno denarno kaznijo.
Sodnijsko društvo. F. V. Nikakor ni pametno, da zemljišče, ki ga je kupilo društvo in na njen zgradilo poslopje, ostane v zemljiški knjigi vpisano na ime zasebne osebe V primeru zadolžitve ali prodaje posestva bi lahko nastala za društvo velika škoda.
»Hudoben človek«. V. Vprašanje je presplošno. Povejte točno kaj in kako se je zgodilo, pa vam bomo odgovorili.
Obdavčenje obrtne podružnice. M. Z. Odpreti nameravate podružnico v večjem kraju izven vašega središča obrti. Radi bi vedeli, če bo podružnica posebej obdavčena ali skupaj s centralo. Koliko bodo znašali davki? — Pri podjetjj, ki ima razen centrale tudi še podružnice in prodajalnice, se smatra vsak obrat za jwseben davčni predmet in se samostojno obdavči. Samo pri industrijskih in onih obrtnih podjetjih, o katerih ugotovi finančna direkcija, da so večejga obsega, ee smatrajo vsi odcepki podjetja za en davčni predmet. — Višina davka bo odvisna od višine dohodkov.
Pobotanje dolga v s hranilno knjižico. S. B in R. I. Po uredbi o zaščiti denarnih zavodov sme zavodski dolžnik popolnoma pobotati evoj dolg, ki pohaja iz časa, preden se je zavod začel koristiti z zaščitnimi odredbami, z lastno terjatvijo proti zavodu iz vloge ali iz tekočega računa. S tujo vlogo pa sme dolžnik pobotati svoj dolg do največ 50% pri vsakem izplačilu ali odplačilu svojega dolga, ostanek pa mora istočasno položiti v gotovini.
Advokatski stroški iz leta 1936. I. A B. Leta 1930 ste prevzeli posestvo po starših. Leta 1936 so vas bratje in sestre tožili radi izplačila deležev. Vzeli «te advokata, ki sedaj hoče jjoravnavo svojega računa. Vprašate, če ste dolžni advokatu takoj plačati, ali kot zaščiten kmet v obrokih. — Takoj morate plačati, ker dolgovi, ki so nastali po 20. aprilu 1932, ne spadajo pod zaščito.
Kako bi se okoristil z zaščito. C. M. P. Sami pišete, da nimate fiogojev za zaščito, ker vam ni kmetijstvo glavni poklic in ker ne izvirajo vaši obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva. Zato je povsem neumestna vaša želja, da naj vam svetujemo, kako bi se okorietili z uredbo o likvidaciji kmetijskih dolgov.
»Privatni dolgovi«. K. M. Z dolžniki ete se dogovorili tako, da enemu odpustite eno četrtino dolga, drugemu pa polovico. Obrokov ne nameravate izterjavati in boste čakali, da vam dolžnika vse skupaj plačata. Vprašate, če bo vse to držalo in če ne boste kaj oškodovani ter, če mora občina potrditi lak dogovor. — Predpisi uredbe o likvidaciji kmetijskih dolgov se ne morejo s pogodbo izpreminjati v dolžnikovo škodo. Ce ste torej odpustili dolžniku eno četrtino dolga, čeprav je zaščiten kmet. bo dolžnik lahko takšnemu dogovoru vsak čas oporekal. Lahko se pa upnik in dolžnik glede rokov, obresti in glede ostalega dogovorita za dolžnika ugodnejše pogoje, kakor eo predpisani z uredbo. Sodelovanje občine pri tem ni potrebno, razen v kolikor je predpisano po pravilniku o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami.
»Obveznost iz dedovanja«. J T. Otroci so po dedovali posestvo, ki ga je do njihove polnoletnost upravljala mati. Nato je po dogovoru prevzel po sestvo eden, ki se je zavezal izplačati ostalim de leže kot kupnino za njihove jjodedovane dele pc sestva. Sedaj ee namerava okorist:ti z zaščito i predlagati zmanjšanje dolga. Vprašate, če se b smatra ta dolg za »obveznost iz dedovanja«. — P našem mnenju je ta dolg »obveznost, ki izvira i dedovanja«. Sicer bo pa odločilo sodišče.
Ako upnik ne napravi obračuna in obveznice B. Vprašate, kakšne posledice bi vas zadele, ak< bi ne izstavili dolžniku obračuna in obveznice jk uredbi o zaščiti kmetov. Do kedaj je treba izdati obračun in obveznico. Trdite, da vlada v teh vprašanjih velika nejasnost in da ei tudi pri občini ne vedo jîomagati. — Pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami ne predpisuje nobenega roka, do katerega bi moral upnik izstaviti dolžniku obračun in obveznico. Po našem mnenju dolžnik ni dolžan prej plačati, dokler mu upnik ne pošlje obveznice in obračuna. Preberite uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov in na njo se nanašajoče pravilnike, pa boste kolikor toliko na jasnem.
Dimnikarjev račun. D. M Spore rešuje okrajno načelstvo in se tja obrnite. Tarifa je bila objavljena v »Službenem listu«, koe 91 z dne 16. novembra 1932.
»Kaj pa <a cilinder pred strojem?« »Za ženo bom klobuk zinodeliral!«
Krahajoča cvetlica
Veliki mraz j« popustil in gosta megla se je
spuščala na ceste, zamrzle v zimski tišini, ko sva ob dneh po polnoči po napetem delu stopila ekozi vrata. Komaj pred letom sva ustanovila ta modni list in eedai sva moj prijatelj in jaz, ki 3va bila listu urednika, sodelavca, risarja, reporterja in izdajatelja, hotela eestaviti kako imenitno praznično številko.
Dopoldne sva tekala za gradivom, popoldne sva pisala članke, zvečer pa sva se trudila s sestavljanjem strani in s tiskom. Zjutraj do dveh, treh.
Jaz nisem bil nikdar nič. Životaril sem v odvetniških pisarnah in majhnih uredništvih v Budi, v Podonavju in Pešti. Napisal sem igro; niso igrali in uspeti niti mogla ni. Napisal sem zvezek f>esmi, iih izdal in prav radi tega niso uspele. Nekoč mi je neki dnevnik objavil kratek roman..., skratka,
kega parka jagnjedi z vranjimi gnezdi na vrhu, s tenu čudnimi vzgojiteljskimi klobuki.
—	Da, tu, kjer je vse skrbnost, bogastvo, zveza, podpora, varovanje, bramba, tu sem spoznal, da je mogoče mene v moji osamljenosti, propaloeti in revščini — zavidatil
—	Navadno sem si tu kratil čas s tem, da sem opazujoč otroke, mislil na očeta, ki vodi za oblazinjenimi vrati milijardne kupčije, kadi pettisoč-kronske emotke... na ženo, ki mu iz Gerblanda telefonira, da bosta šla skujiaj h kosilu, naj pride ponjo z avtom... kajti očeta in matere tukaj ni lahko videti, kjer vršita oskrbo staršev dojilja ln sluga... čuvaj je pravi ortoški vrtnar... in otroci s oresnične cvetlice, lepo gojene in — premišljeno rečeno — nihče se ne bavi z njimi... Z njihovimi telesi? O, s tistimi že... toda kdo skrbi za dušo cvetlic?
v-	_
mmm
iWm~
il^- I	i—!
^Ptiîiïffn-iM i	1
' 'pil
vedel sem sam in vedeli so drugi, da sem izgubljen
človek.
Nasprotno pa je moj prijatelj doslej nekaj bil. Pisatelj uvodnikov velikega dnevnika, famulus odličnega politika, za katerega je prav tako pisal uvodnike. V revoluciji je nenadoma postal apostol in končno je tudi on ostal tam, poteptan med žrtvami. Tako sva se znašla pri tem modnem listu, na tej deski, razbiti ladji, dva ubežnika na viharnem morju.
Meni je še lahko: samec sem. Davni stano-vavec mesečnih sob, ki se v mrzli zimi odeva z zimsko suknjo. Toda moj prijatelj je živel hrupno in udobno v štirisobnem stanovanju z ženo in otroki. In kakor ob taki priliki že pride, je razdejanje revolucije razbilo tudi to imenitno življenje. Moj prijatelj je sedel v temnici: res, da so ga potem osvobodili. Toda medtem so ženo z otrokom odvedli starši domov, vložili so tožbo za ločitev in ko je prijatelj prišel iz temnice, ni imel ne stanovanja ne zaslužka, ne družine ne stanovanja in med prijatelji se je pridružil tudi meni, ki eem taka cunja, da moram smatrati za počeščenje, če se on poniža k meni.
Tudi sedaj, ko eva izstopila, je stopil prvi skozi vrata. Zunaj je obstal; v širokem loku mu je šinil pogled v meglo... bilo je nenavadno in tudi to je bilo izredno, da mu je glas zvenel, ko me je nagovoril.
»Stopite v kavarno?«
Prikimal sem.
Vstopila sva in molče sedla in molče pila — kakor je navada padlih ljudi — belo kavo. Zjutraj ob tren.
Okoli naju so ee sukale smeti delopusta ob petih: ženske, ki vise na meji med služkinjami in pocestnicami, eprte radi mestnega zbrozganega alkohola in umazanih poljubov, po ovcah dišeči meščani, zadnji milijon prihranjenega denarja trošeči mali uradniki, skrivnostni, redni in zastavni meščanski gospodje, ki seveda še ne vedo, kje so, toda sedijo radi alkohola, zaužitega v krčmicah, pokoncu kakor koli in brez prestanka junaško pijejo dalje, samotno in nemo.
In ko si je prijatelj prižgal cigareto, se je nenadoma oglasil:
— Vidim, da vam je nerodno med temi... seve, vi ste bili vedno star samec, vajeni ste in niti ne veste, da je največja stiska, biti sam. Jaz bi rajši stanoval tu med temi kakor sam, četudi v kraljevem gradu ... Dobro, saj dan nekako mine od trenotka. ko smo si nadeli jarem, toda iz starih dobrih časov sem navajen, da se zjutraj, potem ko vstanem, nekoliko sprehodim... O, tedaj pade name vsa moja nesreča, znova začutim, da hrumi vihar nad mojo glavo in znova začutim tišino pred viharjem, bliskanje, radost, mir, delo, zasramova-nje... vse, kar so mi odvzeli... in s strašno grozo doživljam svojo osamljenost in mislim, da sem naisiromašnejši, najbolj preganjeni pes na tem trianonskem svetu... V takih trenotkih mahnepi I» cestah; ven, ven iz hiš, ven iz brlogov zlobnih ljudi, tja med drevesa, ki se zde oddaleč, kakor bi bila s sladkorjem potresena pravljična sladkost, v bližini pa so jjod belim in mrzlim dihom otrpli, črni in mrzli mrliči Tam hodim med njimi... poznam vsak kotiček bolehnega gozda, ki jih je pozabil iz Jôkaijevih romanov drevesa izsekava-joči mestni red., proti Štefanovi cesti ležeči del je tak kakor vzhodnoafriška pustinja... na tej strani smrekov gozdič... kakor bi sem pribežala ta redka drevesa, da bi v družbi iskala zavetja pred naglim naraščanjem listavcev in hiš... Zadaj angleški park s stebri in sadovnjaki s tratami... pol vrha hromega jagnjeda ... štor topola ... m . kos francoskega vrta.. Drevored, kjer vozi deseti tramvaj, pelje prav proti njemu.
V vsem parku sije pozimi sonce samo tukaj... Ce m> pa kaplja na čevlje, na ponošeno zimsko suknjo, na potlačeni klobuk, pogledam nase obrabljenega in ]x>tlačenega in mislim; boleti me prične množica zdravih in gojenih grmov, šopkov in otrok. Bogati gosjx>dje iz bližine dajo na bogatih vozovih prepeljati sem svoje bogate otročičke. sem dajo voditi večje in okoli majhnih, tihih gosposkih bitij stoje vzgojiteljice tako, kakor okoli francos-
Davi sem videl pretresljiv primer, ki je okrepil moje zaničevanje do ljudi in mi vrnil vero vase in me naučil verovati v revščini, potrtosti, osamljenosti in ... neutolžaljivoet je okrepil v tolažbo!
Ste hodili že poleti v tisto smer? Ozračje je polno sijajnega drhtenja in krakanja vran in kričanja otrok. Poznam vse male bogatine, vem, kdaj dobi kateri zob, kdaj je imel težave 6 svojim trebuščkom, kako se razvija in koliko joče ponoči, kdaj prične govoriti in kdaj ?tori prvi korak: samotna opazovanja samotnega človeka, ki ure dolgo poseda tam na klopeh in blodi med gredami in otroškimi vozički.
—	Tam je zelo srčkan paglavec. Napihnjen in rdeč mu je obraz. Sedaj ima krasno čepico iz ko-žuhovine in kolesa vozička se belo bleste. Toda njegova dojilja je molčeča, 6tara ženščina, ki mrmraje rine pred sabo voziček, kakor da ne bi ležal v njem up bodočnosti, marveč kazen minulosti in križ eedanjosti.
—	Mali je jeseni pričel govoriti, ozrl se je v zrak, spremljal s pogledom letečo vrano in odprl usteca: Kva-kvâ! Tedaj sem se mu nasmehnil, tudi stara ženska se je nasmehnila. — Zna že govoriti ? —- sem vprašal. — To mu je bila prva beseda! — je rekla starikava vzgojiteljica. — Tiha mora biti hiša! — sem hotel nadaljevali, toda: — Zbogom, — je rekla odgojiteljica in odpeljala voziček.
Tega ofroka sem videl davi... To veste, kajne, toda kako bi vedeli, da so vrane od tedaj odšle. Ne vem, kaj se je zgodilo z njimi. Mogoče, da so jim razbili gnezda, mogoče, da so se umaknile pred mrzlo zimo v kak toplejši kraj, mogoče hodijo po polju, saj sneg še ni zapadel, ne vem...
—	Da, danes sem spet videl malčka... Veselo je ležal v vozičku, glavo je obračal sem in tja in z neizmerno radostjo — krakal. Pogledal je v nebo in dejal: — Kvâr-kvàrl — Zagledal je drevo in ga je pozdravil: — Kvôr kvâr! — Ko sem se mu nasmel mil, se mu je oko hudomušno smehljalo in dejal je: — Kvâr-kvâr! — Nato je pogledal staro vzgojiteljico in kot bi ji hote! povedati, da se mu je mož nasmehnil, je zašepetal kakor skrivnost: — kviir-kvârl
—	Stara Erinija, ki je peljala voziček, je imela najbolj resen obraz na svetu, moje srce pa je stisnil neprijeten, težak občutek.
—	Videl sem družino... Oče in mati sta še mlada. Ljubezenski zakon, ki se je končal v nepremagljivi zoprnosti... Mladost jé vse in tisti čas, ko pametnejši fantje in dekleta izbirajo in iščejo, sta onadva neprestano jedla sladek, s čokolado potresen mlečni riž, sedaj se pa mučita z bolnim želodcem ob vsakdanji brani... Mož ni nikoli doma in žena tudi ne... Drug drugega varata in drug pred drugim se sramujeta... Otrok pa rase, dorašča ob pusti dojilji, ki v svoji neplodni samoti sovraži žensko, ki o njej sanjari toliko mož, sovraži moža, ki pripada tistemu spolu, kateri je preziral njene čare in sovraži otroka, ki sprejema tuje poljube... In mala nedolžnost rase, dorašča, papa mu kupuje imenitne igrače, mama mu preskrbuje fino perilo, medtem ko tričetrti svoje materinske ljubezni preživi v posebnih trgovinah za otroško obleko, vzgojiteljica ga umiva, snaži, drži v naročju, kakor kak koristen hišni predmet... toda govori z njim nihče ne...
—	Mislite si tiho stanovanje, ko se večer pogreza v črno noč... Vzgojiteljica leno sanjaje bere ljubezenski roman ali krpa svilene nogavice blago-rodnega gosjxida, e hrepenenjem in z zoprnostjo; milostiva se drsa, pleše ali igra zakonolomko; mi-lostivi gospod kvarta, toda ne v prijateljs-ki družini, marveč v glasovitem klubu, mogoče gleda v zabavišču krčevito zvijanje berlinske zamorite, rojene iz ljubezni severnonemškega moža in mulatke, ter posluša melanholično hroj»enje jazz-banda ...
—	... V otroški sobi pa leži deček in kolne nezavedno prekletstvo nedolžnosti v svoji strahotni zapuščeno6ti in največji revščini: — Kvâr-kvàr-kvàrl
—	Sin ravnatelja, s katerim nihče ne govori, s katerim se nihče ne bavi, ki se je kot prvo človeško besedo naučil vranjega krakanja — ali ni ta bolj pomilovanja vreden paria v svoji nezavesti kakor jaz, ki vem, vidim in cenim, da sem zdrknil navzdol, da se mi je razcefral sloves, potem obleka, sedaj srce in razcefralo se mi bo še poštenje...«
Tako je govoril prijatelj in naročij grog. Oba sva se vpijanïla. Toda plačal je on.
(Laczkô Géza: Iz madjarščine Vilko Novak.)
Sîevilka sreče
Obilni gospod z neznansko širokim slamnikom se ie bil vkrcal v Curaçao in čez dve uri je že vsakdo na ladji vedel zanj. Ukazoval je osebju iu dajal navodila, poklical je godce in si naročil prav posebno veselo godbo pri mizi. Potem nas je vse povabil v ladijsko točilnico in je plačal za pivo in žganje pomorščakom na krovu in kurjačem v strojnem oddelku ladje. Svoj živ dan nisem bil kdajkoli videl človeka, ki bi ee bil mogel pri taki obilnosti tako urno kretati. Tekal je po stopnicah navzdol in navzgof, skratka — bil je povsod, j>o-zdravil je uradništvo in se smehljaje razgovarjal s potniki. Tako domač in prikupljiv je bil, da ni bil nikomer nadležen. Spadal je k oni vrsti ljudi, ki morajo vsakomur pokazati svojo dobro voljo in ki ne morejo kakega veselja obdržati zase. še isti večer smo vsi vedeli, da ie bil gospod Haller lastnik sladkornih in kavovin nasadov na Trinidadu,
da je potoval zdaj domov in mu je v Curaçao uspela izborna kupčija, ki je povzročila njegovo veselost. Po njegovi zunanjosti sodeč, sem bil mi-
vico do zabave. »Nobenih olrok nimam,« je rekel Haller, »in moji ženi ne bo nikoli hudo. Ali naj svoj denar pustim tu, da bodo tuji ljudje dobili v roke moje lepe plantaže? In zato razdajam denar in ee veselim in drugi se veselijo z menoj...« Zamislil se je. »Ali mi morete verjeti, da se moram za ves svoj uspeh v življenju zahvaliti eni sami številki?« je mahoma dejal in me vprašujoče pogledal, »številki?« — »Res, številki, kar se vam zdi čudno, a razumeli me boste, ko vam bom vse povedal. S svojimi angleškimi tovariši nikoli ne govorim o tem, ker bi se mi smejali. A ljudje iz Evrope imajo več razumevanja za take stvari. Vse, karkoli sem dosegel v življenju, mi je dala številka 19, moja številka sreče!«
»Ali ste svoj denar z ruleto priigrali?«
»Nikakor; ne mislite, da sem tako lahkoveren.« je dejal smehljaje se. »Potem bi bil pa povedal, da sem imel srečo v igri, a z mojim, za življenje tako važnim pomenom številke 19 bi ne bilo to nič v zvezi. Ne! Dejal sem vam že, da sem že v rani mladosti prišel v Južno Ameriko. Tedaj v Evropi niso biii taki hudi časi ko zdaj. A v Južni Ameriki si moral presneto trdo zgrabiti, če nisi hotel propasti sredi barvastega toka ljudi. Bog vé, kaj sem počenjal in kako je bilo vse brez haska! Vem le, da sem nekega večera ves razcapan, ekoraj nor od lakote tekel skozi neki park v Buenos Airesu in nenadoma obstal pred velikim, sijajno razsvetljenim poslopjem, ki je imelo številko 19 in velikanski napis »Variete«. Bržčas sem se bil one-sveščen zgrudil na tla, zakaj, ko sem se zbudil, sein ležal na nekem divanu in nekaj našemljenih žensk in moških, plesalk in artistov, je stalo krog mene. Moral sem jim povedati svojo zgodbo in ravnatelj je na prigovarjanje artistov sklenil, da me sprejme v službo. Imel sem nalogo, da sem urejal oblačila igralskega osebja in med prestavami
Osemnajst dni sem bil že v službi. Devetnajstega dne je nastal hud požar, ki se ga v Južni Ameriki še zdaj sfiominjajo Zapazil sem bil izbruh požara, a ni6em ga mogel preprečiti. V nekaj minutah je bilo vse v ognju, oder in dvorana. Reševal sem ljudi, kolikor sem jih mogel Brodil sem med platneni, tekal med množico, ki je kričala in besnela od groze. Prihodnjega dne, ko sem ležal s hudimi opeklinami v bolnišnici, je bilo v vseh časopisih, da sem devetnajstim ljudem rešil življenje. Prejel sem javno nagrado in sem s tem denarjem otvoril majhno trgovnico v Buenos Airesu. Bilo je nekega 19. junija, ko mi je bil notar sporočil, da sem podedoval 100.000 dolarjev. Neki priletni gospod, ki sem mu bil tedaj rešil življenje, mi je zapustil to vsoto. Vse drugo se je bolj preprosto razvijalo: prodal eein bil tieto trgovinico in se preselil v Rio de Janiero, kjer sem si z borznimi špekulacijami svoje premoženje podvojil. Naročil sein bil nakup akcij zemljišč pri Lunitu: kmalu nato so se te akcije dvignile za še enkrat toliko. V tistem kraju so bili mahoma odkrili zlato v zemlji.
Polagoma sem postal pozoren na številko 19 in na vpliv, ki ga je imela na moje življenje, še bolj pa potem, ko sem spoznal neko mladenko na njen 19. rojstni dan in ki je potem postala moja žena. Sel sem na konjeke dirke in stavil na konja s številko 19: konj je zmagal. Ali se boste še čudili, da me je prevzelo praznoverje m da vse važne zadeve izvršujem 19. dne v mesecu in ob 19. uri? Tudi svojo poslednjo kupčijo v Curaçao sem sklenil 19. in ta je sijajno uspela.«
»Kdaj ste rojeni?« sem ga kar tako vprašal.
»Dne 19. marca 1891,« je smehljaje se odgovoril, ko je vide! moj začudeni obraz. »Resnično, dragi moj, nekaj je pač s to mojo številko! In če kdaj pridete na moje posestvo, boste zagledali nad vrati nekak grb z veliko številko 19. Vsi moji uslužbenci imajo 19. v mesecu prosto in so jx>goščeni.«
O
•In ti hočeš nekoč po meni prevzeti podjetje, ki ima 150 ljudi?!«
slil, da je bil Nizozemec, zlasti še, ker je bil v j sem stal za odrom v gasilski čeladi in s cevjo v Curaçao prišel na ladio. A kasneje mi j« povedal,	Za to delo sem prejemal hrano in prenočišče,
da je rodom sicer Avstrijec, a da je že dolgo angleški državljan. Gospod Haller je brez dvoma velik del svojih sladkornih in kavovih dohodkov spremenil na poti od Curaçao v Trinidad — v alkohol. Točilnica je eličila bojišču, kjer so se venomer bojevali. Haller in njegovi tovariši so slikovito sedevali in polegati po stolih in kloj>eh in v tistih treh dneh, ki jih je parnik potreboval za pot od Curacao do -!--'J- -	1
polne roke dela. Slednjič .
da ga je moral nekdo drugi nadomeščati, medtem ko je bil gospod Haller še zadnjega dne svoje vožnje prav tako vesel in dovtipen kakor prvega dne. Kar na urno roko je bil še priredil maške-radni ples, ki je pod njegovim spretnim vodstvom jako lepo uspel in preden se je bil izkrcal, je razdal take bogate napitnine, da so njegov odhod odkritosrčno obžalovali vsi na krovu, njegovi pivski bratci in vse osebje ladje.
Jaz eem v teh tren dneh le redkokdaj govorit z njim. Zaradi alkohola je bil venomer v »višjih 6ferah« in nemogoče je bilo le troje pametnih besed spraviti iz njega Tem bolj sem se začudil, ko sem ga čez dva dni nato dobil v točilnici hotela Queen-Parka, kjer je bil molčeč, prijazen in ves drugačen. Pri sebi je imel dva mlada človeka, bržčas svoja tajnika, ki jima je narekoval pisma in brzojavke. Ko je bil opravil svoje posle, je prišel k moji mizi, češ, ali eme prisesti, ker mora šc uro jMjčakati, preden bo dobil odgovor na svoje brzojavke? Seveda sem ga povabil, naj prisede, saj je bil Haller človek, ki mu nisi mogel radi njegove ljudomiiosti, prijaznosti in prisrčne ve-drosti ničesar odreči. Sicer ni bil tega popoldneva tako živahen ko na ladji, ker je, kakor mi je povedal, čakal na važne trgovske odločitve in je bil malce nemiren. Mogoče je bilo to vzrok, da mi je začel pripovedovati zgodbo svojega življenja. dasi ga nisem niti vprašal po tem
Ko je bil še prav mlad, se je bil iz Evrope preselil v Južno Ameriko in je ime! ondi prav dosti in hudih bojev za obstanek. Ni kar čez noč obogatel in postal lastnik nasadovl In če si je zdai marsikaj privoščil, se je zavedal, da ima pra-
Vstal je. se ozrl na vrata, kjer je stal eden izmed onih dveh tajnikov. V roki je imel brzojavko in videti je bi! jako zadovoljen. Haller je odhitel k njemu, prebral je brzojavko in se je veselo oddahnil. »Berite,« mi je rekel in mi izročil list. »Sprejme mvašo ponudbo z vašimi pogoji in 19. pošljite blago.« Haller se je zasmejal, pokazal s prstom na uro: pravkar je odbilo sedemkrat: 19. ura...
Kar je sledilo, me je sjximinjalo prvega srečanja z njim.
Po končanem delu naj se človek razvedri, si je dejal Haller in je poelal oba tajnika v mesto, odkoder sta privedla štiri častitljive gospode in začelo se je rajanje in veseljačenje. Hotel sem se neopaženo odstraniti, a Haller me ni izpustil iz rok. »To pot mi pa ne boste kar tako ušli,« se je zasmejal, »Sc za uro se bomo pozabavali, nato se skupno odjie-Ijetno iz mesta.«
Iz te ene ure so nastale štiri in prazne steklenice žganja in šampanjca so se kopičile na mizi. Bilo je že polnoči, ko smo se sprav,Ii v dva avtomobila. Haller, ki je sam vodil avto, se je peljal z nekim prijateljem v svojem vozu. Mene so posadili v drugi voz skupno z dvema jako alkoholiziranima gosjjodoina. Drevili smo za Halleriem po črno-temni cesti mimo g06jKJskih vil jn ubožnih zamorskih kočic. Iznenada je naš šofer ustavil avto, tako da smo butnili naprej. Pred seboj smo v temi zagledali prevrnjene razvaline nekega avta.
Ta pogled je zadoščal, da smo bili vsi takoj trezni. Haller je ležal kraj ceste v mlaki krvi. Vrglo ga je bilo iz avta in z glavo je treščil na kameniti tlak. Njegov prijatelj, ki ni bil niti ranjen, kar čudežno je ostal nedotaknjen, je že klečal poleg Hal-lerja. »Mrtev,« je dejal; »brez dvoma je bilo koj po njem. Ni se mučil.«
»Kako se je to zgodilo?« je nekdo ves prevzet vprašal.
»Jako slabo je šofiral, vrtelo se mu je pač. Tu na ovinku pa je jxipolnoma izgubil oblast nad vozom, zadel je ob obcestni kamen, avto se je prekucnil . .*
Kraj avta je stal tisti usodni kamen in rezki prameni svetilke drugega avta so ga žirko razsvetljevali. In tedaj bi bil skoraj, skoraj na glas zakričal: na kamnu, kjer so bili naznačeni kilometri, je bila vprav številka 191	(J. Wechsberg.)
Precej globoko v Pusti je bil Ferenz Batjanij . _ , zapustil svoji mladi vdovi precejšnje veleposestvo, ki Jih te parnik potreboval kj bi ga bi(Q še nekaj ,e, potrebovalo. Prezgodaj
1? ,lmel1 "P1 je bil umrl in njegova žena je morala precej svoje jič je bil že tako utrujen. Jprirojene odločnosti izrabiti, da je to dedšč.no ta-
и n H л »», n n л n *, m лл 4 n „1	J	i	, (	. a -	.	• • _ y ,
ko izpopolnila, kakor si je bil njen rajni moz to zamislil
Uspelo ji je proti vsemu pričakovanju sosedov, ki niso posestva rajnega nikoli toliko cenili, da bi bilo vredno vsega tistega truda. Vsi so bili mnenja, naj si mlada vdova pozlati svoje življenje s kako primerno možitvijo. Aranka Batjanij pa za zdaj še ni mislila na to, da bi (»iskala naslednika svojemu ljubljenemu možu in je začela s svojo jako epretno roko sama upravljati posestvo.
Že čez nekaj let svojega vdovstva je mogla s ponosom pogledati na uspeh svoje marljivosti in svoje močne volje, šest in dvajset let ji je bilo, njeno posestvo so smatrali za eno najbolje ureje-vanih in svojo služinčad si je privzgojila, da ji je bila vdana in zvesta.
Arankini dohodki so bili torej, da je mogla kdaj na kako zabavo. Samoto tiste pokrajine, kjer si ee moral po ure dolgo peljati, če si hotel obiskati svoje sosede, je premagala s svojim vozom s poniji v spremstvu svojega čikoša, ki ji je bil tako vdan, da bi bil v ogenj skočil zanjo.
Nekega večera se je mlada žena vrnila z obiska na nekem sosednjem vekposestvu. Izborno se je bila zabavala ondi in se je precej zakasnila. Utrujena in zaspana je vrgla vajeti svojih iskrih ponijev čikošu v roke. ko so zapirali velika vhodna vrata dvorišča za njima. Urno je stopala v spremstvu služabnice in grajskega nadzornika v družinsko sobo, ki je bi!» zraven njene snalnlre. Stari nadzornik ji je povedal nekaj sporočil, ona mu ie dala nekaj navodil za prihodnji dan, nato je oba odslovila.
C (
Slišala je še, kako je nadzornik zunaj lastnoročno zapiral težke oknice in jih zaklenil, še enkrat je obšel hišo in dvorišče, da se prepriča, ali je vse v redu. Ko je bilo povsod vse tiho m mirno, ni bila več zaspana. V mislih se je vrnila k sosedovim, ki je bila ta dan pri njih. Nasmehnila se je ob misli, kako so skrbeli zanjo in ji še vedno svetovali, naj se vnovič omoži. Da je zdaj bolj kot kdaj prej nevarno živeti osamljeni ženski v taki samotni pokrajini Da se potika okoli zloglasni ropar Hatvan Janoš. Gospa Aranka je bila s smehom zavrnila vse nasvete svojih sosedov, saj je vedela, da je tako varna v zavetju evoje zveste eltižinčadi; ker je imela vedno tudi samokres pri sebi, je bila prepričana, da ji ne more nihče do živega.
Zdaj je stala pred svojim velikim zrcalom, ki ga je mogla obračati sem m tja in v njem videti vse, karkoli je bilo v spalnici, in si je urejevala lase. V kotu spalnice je stala podoba njenega rajnega moža v naravni velikosti m slika je segala prav do tal. Vdova se je rada pogovarjala s podobo kakor z živim možem in če je bila takole pred zrcalom, se je dozdevalo vse še bolj resnič-nostno.
Aranka Batjanij je bila lepa gospa črnih las, plamtečih oči in krasnega života. Njene lakti so bile dovršeno popolne in ko jih je zdaj dvignila nad glavo, eo ji zdrknili ohlapni rokavi do njenih krasnih ramen:
»Torej vidiS, kaj praviš? Na vsak način m« hočejo omožiti,« se je norčavo zasmejala skozi ogledalo v kot, kjer je bila podoba. »Pravijo, da sem preveč sama in tieti Hatvan Janoš, ropar jim povzroča skrbi iame. — No, veš, saj je prav prijeten ta fant, — ne. kaj kvasim! — ne ropar, — ampak ta mali, ljubki huzar — m ekoraj si mislim, da bi se mogla kdaj zaljubiti vanj. Kaj praviš, alt
Frtaučhu Gustl ma beseda
»Serbus Oustl!« Tlcula je zadenč den zaupou za nama, ke je pršou n ud »Daj Dam«, est sem pa pu Vleksandru cest tam .nem gor pa dol prumentru. »Glih prou, de sem te du-bu. Dejno ti men puvedat, kuku je prozaprou tu za za-stopt, de je eden, če kašna lumparija našpila, ubsojen pu-gojna, drug pa kar Brezpugojno?«
»Kua pa spet tu tebe briga? A s ga kej na-Êpilu, de t zdej take reči jx> glau rujeja? Le merki, Ee s ga ti kej pulomu, boš prou ovišen ubsojen kar brezpugojno.«
»Kua ga bom jest pulomu? Tlela not sem se tou mal pugret. pa sem slišu. ke ea se puguvarjal ud ene civilizirane dame, de je bla tibsojena na sedem dni zapora zatu, ke je ene carinike neki zmerjala. Ampak sam pugojno. Viš, zdej b pa jest rad zvedu, kuku se enga pugojno zamehur. Kene, če je eden zamehurjen, je holt zamehurjen, nej bo tku al pa tku. Men tu kar na gre iz glave.«
»Aja. Ti prou gvišen misleš na tista civilizirana dama. ke je tam nek рт Marpurge ene carinike neki uzmerjala. Sevede. cariniki sa ja šli pa tožet, ke se jim je fržmagal, de b jih ena bana kumandirala. No. pol je bla pa holt ubsojena kar sam pugojno. Zares vnder na morja ene civilizirane dame zavle enga bozga carinika zaprt. Tu b ja na blu prou. Amjjak. prjatu, tu je že doug ud tega. Jest sem na tu že čist puzabu.«
»Sevede more bit že doug. Ampak, jest sem šele zdejla zvedu tlela not ud tisteh. ke se hodja usak juter 6emla gret. ke sa brezposeln koker jest.«
»Tu je ja čist ajnfoh. Sej tu b lohka že sam sprevidu, de se iz ena civilizirana gespoda na more tku ukul jit, ket s kašenmu navadnem falotam. Kua b pa rekla gespoda? Kene, zakon je pa le zakon za enga kot za druzga. Ubsodet morja usacga, nej bo že civiliziran al j>a čist navaden člouk, če ga kej pulom. Zdej s pa tku pumagaja iz zadrege, de navadne Idi ubsodja brezpugojno, civilizirane pa pugojno.«
Sah
Turnir za prvenstvo Belgrada.
Po sedmem kolu je sledeče stanje: Tomovič 6, dr. Tritunovič 5 in pol, Kônig in Matvejev 3 in pol (1), Jurišič 3, Savič 2 in pol (3). Vukovič in Petrovič 2 (1) Paternoster 1 in pol, Izvekov pol (2) Kindij 0 (1).
V nedeljo 14. 1 m. se je vršila semifinalna tekma med karlovačkim in ljubljanskim šahovskim klubom. Zmagal je ljubljanski v razmerju 5 in pol : 2 in j>ol. S to zmago 6e ie priboril do finala z belgrajskim šahovskim klubom. Tekma se bo vršila predvidoma začetkom marca v Ljubljani.
Za to borbo se ljubljanski šahovski klub pridno pripravlja. Sedaj je v teku glavni turnir katerega se udeležuje 16 igralcev. Po drugem kolu vo dita Preinfalk in Majcenovič z 2 točkama. Igralni večeri so vsak f»nedeljek in četrtek ob pol 8 v kavarni »Zvezda«.
Danes prinašamo partijo, ki je bila igrana na belgijskem mojstrskem turnirju. Nagrajena je bila z ler-tno nagrado.
Colejev sistem: O. Koltanovski : Defosse
1. d2-d4 Sg8-f6 2. Sgl—f3 e7-e6 3. e2-e3 d7—d5 4. Lfl-d3 c7—c5 5. c2—c3 Sb8—c6 6. Sbl —d2 Lf8—e7 7. O-O 0—0 8. d4Xc5 Le7Xc5 9. e3 —e4 10. Ddl—e2 Lc5-d6 11. Tfl—el Sf6-g4 12. h2—<h3 Sg4-e5 13. Sf3Xe5 Sc6Xe5 14. e4Xd5 e6Xd5 15. Sd2—f3 (Običajno se tu igra Lc2.) Se5Xf3 16. De2Xf3 Lc8-e6 (ne Td8?) 17 DXd5! Lh2+ 18 Khi TXD 19. Te8 17. Lcl-еЗ Ta8—d8? 18. Ld3-c2 b7—b5 19. Le3—d4 Ld6—c5 (oba lovca že nevarno merita na kraljevo krilo) 20. Tal — dl! (pripravlja dvojno žrtev lovcev) ... b5—b4 21. Ld4-e5! Lc5—d6 (izsiljeno) 22. Lc2Xh7+ Kg8 Xh7 23. Df3-h5+ Kh 8-g8 24. Le5Xg7!l Kg8 Xg7 25. Dh5—g5+ Kg7-h7 26 Tdl-d4 Ld6-h2X (žrtev dame in lovca za stolpa nudi še naj-Lh2Xh4 29. Gg5Xf4 Tf8—g8 30. Tel-e5 in črni se vda.
»Ja, ja. Tku kunšten sem tud jest. Tu jest sam dober vem Ampak jest b rad vedu, kuku zame-hurja tiste, ke sa ubsojen pugojno, in kuku tiste, ke sa brezpugojno?«
»Ti e en bimbo Tiste, ke sa ubsojen pugojno, sploh nč ne zamehurja. Tiste, ke sa ubsojen brezpugojno pa zamehurja holt u tiete lukne, ke jih maja na razpulagajne, brez useh ceremoni.«
»Tu se pa men na zdi prou, prjatu. Jest mi-slem, de b se mogu usak zamehurt, ker se pregreši proti zakone. Nej se pregreši bus, al pa u lakasteh ceuleh.«
»Oh kuku s ti čuden. Sej ueacga zamehurja. Sevede ta bulš Idi sam na pupiri, ta navadne pa zares. Pu ta noum je ja use tku. A na veš kulk reči sma mi Sluvenci že dubl? Holt sam na pupiri. Kene, če b nam u resnic use tu dal, kar sa nam zapisal, b preveč kuštal. Z gnarjem se pa na sme delat kar ke u en dan, ke je tku tešku pridet du nega. Gnar je treba šparat. Sœr se pa gnar tku na dela za Sluvence. koker lohka videš na bankuceh, če kerkat kerga u roka dubiš De pa Suvenci na pridema glih pr usak reč prekratk, sa nam pa prepusti »pare«. Pare pa ustaneja u useh jezikeh holt pare. Asten, se tud nam Sluvencem ni treba bat, de borna, keder borna uči zatisnel, ležal kar u kasnem grabne, ampak ležal borna vorng na prarah. Sam sveče s borna mogel sami kupet. de na borna u teme ležal.«
»A misleš, de borna Sluvenci kej hmal uči zatisnel?«
»Jest rnislem. de tu na bo še tku hmal. Sluvenci sma kerlci. Sej veš. kulk sa s soje čase nem-škutari przadjal, de b nas spraul izpud nog. Pa jim ni ratai. Se čezdali bi sma bli ževi.«
»Tu je že res. Ampak jugosluvenari, ke sa zdej pr nas namest nemškutarju nastupil, tud nisa
ud muh Desetkrat bi su kurajžen, ket sa bli nem-škutari Pugleil Ki b se nas nemškutari upal kar teb nč men nc predat kokei se predajaja purmani na plač? Se prašal na« nisa, pu čim nej nas predajaja Kar pučez sa zglihal za nas Pa sma bli kar naenkrat dialekat namest narod, koker sma bli prejšne čase Ce jih ker praša. kulk sa dubl za nas, mu pa še udgovora na daja. Sam mal se mu na-muzaja. koker ee namuzaja list, ke sa s kašna kepćija zaduvolen. Pa je use upravlen.«
»Pejdnopejd! Ti lud rad mal več pu veš. koker je u resnic. Za kua b nam biu pa pol »Sluvensk narod«, ke ga še zmeri vn dajeja, če b Sluvenci na bli več narod? Tu ]e use skp larifari, kar ti gu-bezdaš. Sej veš. de b mogel pol »Sluvenek dialekat« vn dajat. No. a ni res?«
»Sevede je res. Ampak, če b začel zdej kar naručnike na nou ukul luvit »Sluvensk narud« jih naručnikn na nou ukul luvit. »Sluvensk narud« jih pa že ma ket listja in trave Tku naumen pa spet niea. Sej veja, de je bi pameten, če ena reč že držiš, koker pa, de b ja šele ukul luviu. Veš jugosluvenari sa navihan, pa s misija: Sluvenci sa ja zaduvolen, de ea le na pupiri.«
»Pol sma pa mende tud Sluvenci sam pogojen. Ampak, koker sem vidu na tisteh ia noveh petstu-takeh, ke sa jih zdej vn dal. tud na pupiri ni več videt Sluvencu. udkar sma ujedinen. Sluvenci se sploh več na spuznama, kua zaen folk sina mi prouzaprou. Viš, tiste table ke ve6eja nad držau-nem uradem, tud tku vn vidja. koker u »Slovence« tisle »nagradne križanice«. Pa na teh »križanicah« je saj zapisan, kuku moreš brat, če ja češ pugrun-tat. Kene neki moreš brat vodoravno, neki pa navpično Pol dubiš pâ še nagrada, če je pugruntaš. Tiste table nad državnem uradem pa ber navpično ali pa vodoravno, pugruntu jih na boš. če s prou ceu dan z nim glava beleš Pa sej se jih na splača štederat, ke na dubiš nč nagrade.«	F. G.
Kaj pravi tehnika
Zračni kabel
Žice za telefonske vode morajo biti napeljane po mestih v velikih množinah. Po velikih mestih napeljujejo zato namesto žic f>o strehah tn po drogovih kable, ki vsebujejo jx> več med seboj izoliranih žic. Ti kabli morajo biti zakopani v zemljo, kar povzroča, da je polaganje zamudno in drago posebno po mestih, kjer so ulice tlakovane. Zato so inženirji prišli na misel, da bi se kabli te vrste napeljali po drogovih, kakor so se do sedaj najje-ljavale teletonske žice Namesto fiosameznih sku-
fin telefonskih žic bi bil napeljan en sam kabel, e vrste nabijava je tudi zato izvrstna, da moremo tak telefonski kabel obesiti na drogove električne napeljave, da celo na daljnovode, ne da bi ee nam bilo treba bati, da bo telefonski vod prišel
v stik z električno napeljavo. Slika 3 nam kaže kako je kabel pritrjen na drogove daljnovoda. Od začetka so v Nemčiji začeli napeljavati na ta način navadne s svinčenim oklepom. Kabel je noeila jeklena žica, na katero je bil privezan. Praksa pa je pokazala, da te vrste napeljava ni bila niti posebno trajna, niti ni nudila potrebne sigurnosti v obratu. Iz prvih posameznih jjoskusov 6e je počasi razvil nov tip kabla, »zračni kabel«, (slika 1.).
Zračni kabel je znotraj zgrajen kakor telefonski kabli, ki se polagajo v zemljo, a) so šopi posameznih, med eeboj izoliranih žic telefonske napeljave. Prostori med žicami so najjolnjeni z izolacijsko maso. V6e skupaj je vloženo v svinčen
bi že smela f>ose6tvu dati gospodarja, ki ima dosti dobre volje, a nič denarja? Kaj meniš, kako praviš ti?«
Pri tem vprašanju je gospa Aranka porinila zrcalo bolj v luč, da bi mogla bolje pogledati j>o-dobi v obraz. Rezko je padel odsev stekla nanj in — mladi ženi je vzelo sapo. V očeh jx>dobe se je iznenada zabliskalo. Nekaj trenutkov je občutila Aranka smrtno grozo in že je hotela s klici na pomoč zbežati iz spalnice. Zdavnaj 60 bili že minili tisti časi, da bi bila verjela v strahove in vendar je najprej jx>mislila na to, da se je zgodila nekaj nadnaravnega. A njena prisebnost je koj za-elutila pozemsko nevarnost. In da bi mogla to nevarnost presoditi, je položila roko na čelo in si s prsti jx>krila oči. Skozi ozke špranjice med prsti pa je gledala v zrcalo, da bi si mogla natančneje in bolj mirno ogledati jrrikazen
»Ah, tako sem utrujena, dragi moj«, je spregovorila z glasom, ki ni izdal nobene razburjenosti. Nato je iztegnila roke, zazdehala, si mirno spletala lase in je pri tem prav natančno videla v ogledalu oči, ki so 10 etrastno in divje gledale in bile grozne za pogleda
Gospa Aranka ee je trudila, da bi se, kolikor je le mogla, preprœto vedla iu se je, ne da bi zrcalu obrnila hrbet, bližala stolu, kjer je ležal njen plašč. Čeprav je bila pogumna, pa le ni mogla preprečiti tega. da bi se ji ne bile tresle roke in ne Di občutila udarcev srca prav v sencih, ko je prijela za samokres v žepu plašča in ga skrila očem, ki so jo tako neskončno okrutno motrile. Zavedala se je, da bo izgubljena če ji pade orožje na tla, zakaj, kar je stalo za jxxlobo, je fx>meniIo smrt zanjo.
Mladi ženi je bilo ko ptiču, ki ga pogled kače prisili, da se ji bliža, ludi ona se je bližala fx>-dobi in srepo zrla v čudež tistih strašnih oči. A njena roka je imela toliko moči, da je tik pred jjodobo dvignila 6amokres. Mereč na čelo Batia-nija, je hrabra žena tiho a krepko spregovorila:
»Dragi, kakor mi ie hudo. a ti veš, da ved.no zadenem —, ustrelila bom prav v sredo tvojega čela. če mi ne izročiš tistega, kar je za tvojo sliko.«
Zgodil ee je drugi čudež: strahotne žive oči so izginile in dve mrtvi votlini sta namesto njih bol ščali v mlado ženo iz podobe.
Počasi, s samokresom тетес na sliko, se je Aranka korak za korakom s hrbtom bližala vra-
tom, ki so vodila na hodnik. Z levico je za hrbtom pritisnila kljuko in se je spretno izmuznila skozi vrata in jih zaklenila. Nihče ni mogel uiti iz zaklenjene spalnice!
Sklicala je služinčad, ki je prihitela, oborožena z vsem, kar je bilo brž pri rokah, z gospodarico v spalnico. Hlapci so imeli vile in cepce, oskrbnik lovsko puško, čikoš samokres, celo ženske so imele kaj v rokah, ta vedro vroče vode. ona dolgo vrv za sušenje perila.
Ko je bila vsa četa v spalnici gosjxxlarice, je ta zapovedala hla|3Cem, naj sname;o sliko rajnega gosjxîda e stene. S sunki in udarci so nato izvlekli iz kota divjega, srepo zročega moškega. Gospo Aranko je pretreslo do kosti, ko ga je zagledala in je zaslišala vzklik čikoša:
»Gospa, to je pa Hatvan Janoš! Saj ga jto-znaml Izvrsten pleni Orožnitšvo plača nagrado zanj!«
Skrtaje z zobmi od divjega srda je zločinec priznai, da je on tisti ziogiasni ropar in takoj so ga zaprli.	(Winter M.)
plašč, kakor pri doeedanjih kablih. Da bi se kabel zaščitil pred zunanjimi kemičnimi vplivi, je jxivrh evinčenega plašča ovit s papirjem, prejjojenim s ka tranom (c), nato pridejo v dolgih špiralih navite jeklene žice. ki prevzamejo nase natezne eile. ki se pojavijo zaradi teže kabla samega. Vse skupaj je povito še z jeklenim trakom d. Na ta način izdelani kabli izkazujejo tolikšno trdnost, da morejo biti podprti samo na vsakih 500 m. Poleg tega odpadejo vsi izolatorji. Način pritrditve kaže slika 2. Namesto izolatorjev, ki so prej nosili žice, imamo sedaj škripcc. Dokler ni kabel dokončno pritrjen, se mora kolo vrteti okoli svoje osi, pozneje pa se z vijaki a (slika 2) kabel pritisne na obod kolesa, da se ne more več premikati. Ta pritisk sme biti tolikšen, da more kabel zavrteti kolo in zdrsniti nazaj v elučaju. če se na kakem mestu pretrga, zato da se drog razbremeni. Posamezni škrif>ci, s katerimi je kabel obešen, s členki (c. d) so pritrjeni, da se morejo z ozirom na fiksni drog v vseh smereh premikati, da se na ta način ublažijo sunki, ki nastajajo radi vetra.
Črkovni demoni
a	sorlasnik
a a a	drag» tekočina
a a a a a	užiten sad
b c c d d g i sniučardu kraj nn Gorenjskem i i i i i k k k I slovenski precovor 1 1 1 n n o o poljska cvi tiica o p p r r denarna kazen s v v	vrsta neemi
v	sam oglasnik
V srednji navpični in srednji vodoravni vrsti dobiš slovenski pregovor.
Razvezano snopje
Bled v našem leposlovju
' Zanimiv je slovenski literarni zemljevid. Id kaže, koliko so posamezne pokrajine opevane in prikazane. Bled velja za najlepši kot slovenske zemlje, saj se mu je poklonil sam France Prešeren v Krstu pri Savici, kjer je vpletel »osredek Bieskiga jezera«, prelepi razgled, ki ве odpira z blejskega gradu otok »v današnjih dnevih božjo pol Marije«, zaključil pa jKidobo z verzi: »Dežela krajn-ska nima lepš'ga kraja, — ko je z okôljàno ta podoba râja.« — Za Prešernom sta opevala Bled Karel Dežman in Kajetan Hueber. katerega »Bleš-ko jezero (Novice 1848) je rešil nap»v. — Hči Prešernovega prijatelja dr. Chrobata, Lujiza Pesjakova, je Prešernovo proslavitev po svoje ponovila »pesmi »Bled«: »Na jezeru Bleškem tako je lepo... — Kraljestvo krasote je tu na ogled: — Zares domovina veselja je Bled«. — Josip Stritar je privedel svojega obupanega »Zorina« na Bled, kjer stori samomor v jezeru. Znan je Jantza Mencingerja Mlekojed iz Moje hoje na Triglav, ki se pelje mimo Bleda v Liubljano Rado Murnik je svojo idilično novelo lokaliziral »Na Bledu« (1917). Ivan Cankar je. jx>dobno kot Stritar, zaključil »Milana in Mileno« na Bledu, kjer so »jeseni, koncem septembra in začetkom oktobra ... najlepše noči« in kjer sta zaključila junaka svoje življenje. — Silvin Sardenko v »Slomšku« op>eva »dražestni Bled«. Tu, podobno Prešernu, je zapel »Na Bledu« svojo odo Oton Zupančič, kjer slika slovenske romarje, prinašajoče Mariji svoje tegobe, zaključuje {за s prošnjo, naj bi bil tudi fiesnik zbirališče naroda, njegova pesem pa glasnica naroone usode. To bi bili najvažnejši spisi, ki omenjajo Bled.

»Žan, svetujte mi, katero kravato naj si izberem?«
Z'ogotm'ca
Iz «lt.gov: ba. bi, bo, caj cor, če ček, člo. do. ea sa, go. go. hri. ja. ko, klo la. la, let, li. lja. ma. meij. ne nik, nost. o, pec. po po. pod. pri, prt reč. ri, so. stres, siru, ve vpc. vik, vpre. ze sestavi 15 i esed nas'ednjega pomeia:
1 fara v Sloveniji, 2 potovalna potrebščina, 3 zabit človek, 4 življenska doba. 5 bolgarska reka. 6 zamašek, 7 vrsta opice, 8 onesnaženje, 9 krai na Švedskem. 10 goreč človek, 11 stražn k 1L vozniški izraz 13 majhen človek, 14 šjjansko mesto 15 do-muča žival
Ce dobiš pravilne besede, ti četrta, peta in šesta <4ka iz vsake besede brane od zgoraj navzdol povedo vremenski pregovor za februar.
Nagradna križanica
1	2	1	4 5	6	7 i 8		9	10	i'2		13	14
15			1					1				
18 22	23	IL	9 4 1 25	2o	l 20 "F			28 J	j 29 J 30			31
32		\ ^			r				1"			
36 39	-	"T	J 37 U 42		H	1 44	45	1 -1	ТЛ	r	48	
49			1					1				
52 56	57		8~| 59	60	1	L 6i		r I *		L 64	f	65
66		1	7		1				165			
70			1					11				
Zadnji čas dobimo od naših čitateliev vedno več križan,c in ugank, ki iih sami sestavljajo z zel/o, da bi iih „Slovenec- obiavil. V tem vidimo razvesel/iv znak živahnega zanimanja za našo ugankarsko rubriko Toda dokler imamo stalnega urednika za ugankarski kotiček, prosimo cenjene sotrudmke, naj nam do preklica svoiih tovrstnih sestavkov ne pošiljajo.	'
Besede ee začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1 električni izraz. 4 del vojskovanja 8 snop slame, 12 doba. 15 aneleška trdnjava v srednjem veku. 16 nepriljubljen človek. 17 košček lesa. 18 ptica. 19 majbtn del 20 sveto-pisem-ka oeeha. 21 žensko ime, 22 slonov zob 25 seznam imen. 29 iznajdba. 32 prometno sredstvo. 33 grški bajeslovni letake 3t oseba iz troanskih boiev. 35 oče. 36 domitča žival 37 razlelcsovalec. 38 ud izumrlegn nnnda, J9 prepro to oroîje 41 ud izumrlega naroda 44 končno stanje. 47 del slrma 49 ovitek. 50 prazgodovinska doba, 51 evetopist m-ka oseba, 52 kaznivo dejan e. 53 drag kamen, 54 slovenski cerkveni pravnik 55 žensko ime 56 moško ime. 59 opornik. 63azijs'<a država. 66 nevaren človek, 67 moderno ime za Perzijo, 68 geometrijska
oblika, 69 vrtna hišica. 70 plevel, 71 matematični izraz. 72 arabska državica.
Navpično: 1 krai srbskega nprra 2 del glavo. 3 kraj pri Moravčah, 4 'Uuoslovanska reka, 5 poljsko orodje, 6 moško ime. 7 fotugralska priprava. 8 pesem 9 iialijansko mesto (o = u) 10 odmev. 11 drevo. 12 evelopisemska oseba 13 utrdba, zabavišče 14 predplačilo. 23 krai v Srbiji. 24 cvetlica. 26 mesto nn Filipinih 27 gorivo. 28znan-tvena veda, 30 del voza, 31 žensko ime. 39 Jesenu posoda, 40 kmečko orodje, 42 indijsko mesto 41 tuja beseda 'a spretnost. 45 zidanje. 46 dar 4 glasbeni izraz, 57 naselbina 58šiva'na potrebščina. 60 grški gozdni bog. 61 držaj, 62 pijača. 64 pijača. 65 tatarski poglavar.
Zadnja seja ban. sveta
Glej poročilo na 8. strani.
Ljubljana, 20. f»br. 1937.
Ob četrt na 6 ee je zasedanje banskega cveta nadaljevalo. Prisotni eo bili poleg bana dr. Natlačena in pomočnika bana dr. Majcena tudi visi načelniki, ki eo pri sasedanju sodelovali, in vsi člani banskega sveta.
Na dnevnem redu$« bila najprej dopolnitev
uredb* o občinskih ueluibencih. Poročal je g. dr. Sohaubach iz Maribora, ki j« naglašal, da mora biti uredba disciplinskem postopku ▼ demokratskem duhu, to je, da smejo tudi občinski uslužbenci v disciplinski senat prve etopnje imenovati svojega zastopnika. Sprejeta je bila soglasno in brez debate sprememba, da mora občinski odbor ali občinski uslužbenec imenovati prisednika v 14 dnevih mesto dosedanjih 8 dni.
Obvezno zavarovanje posetev proti toči se ne uvedel
O uredbi o obveznem zavarovanju posevkov in plodov zoper točo je poročal dr. Miler iz Maribora. V Sloveniji je 336.000 ha obdelane zemlje in znaša letna škoda po toči okoli 15 milj. Din. Zakon predpisuje uvedbo zavarovanja e pavšalnimi prispevki. Do sedaj je uvedla tako zavarovanje med vsemi banovinami le savska banovina, toda še tam je ostalo zavarovanje eomo na papirju. Uetanovila naj bi se po predlogu za uredbo kmetijska zavarovalnica dravske banovine. Prva eredstva za prva tri leta naj bi banovina dobila s primernim posojilom, potem pa naj bi g. ban podpisal doklado k zemljarini, tako da bi vrgla 5 milj. Din letno. PokazaJe pa eo se težave, zakaj dejanska vrednost letine, ki jo uniči toča, znaša v Sloveniji povprečne 14 milij. Din. Zato pa bi bilo treba uvesti 100% doklado k zemljarini. Gospodarsko tega naš kmet ni zmogel. Za potrebnih 5 milij. Din pa bi bilo treba uvesti 36% doklado, vendar pa bi kmet dobil le delež tistega, kar mu uniči škoda. Odsek za proučevanje te uredbe je soglasno sklenil resolucijo, v kateri načelno pozdravlja tako uredbo,, vendar pa je zaenkrat ni mogoče izvesti ter jo zato odlaga iz navedenih razlogov. Različnosti kultur in pa klimatične razmere v Sloveniji ne dopuščajo, da bi se tako zavarovanje brez temeljite proučitve izvedla
G. Janžekovič (okraj Ptuj) pripominja, da uredba določa odškodnino samo zaradi toče, ki je pa ne sme spremljati vihar. Slovenija pa ne !>ozna toče brez viharja. Tako uredbo je treba enkrat za vselej odkloniti.
O. Avsenek (mesto LJubljana) pripominja v daljšem in izčrpnem govoru, da se resolucija ne sme sklicevati na specifikacijo kultur, ker je taka specifikacija izredno nevarna. Vsako tako zavarovanje je že čez nekaj let propadlo. Dokladno kritje zavarovanja ni v posebni ceni, ker ima več nevarnosti, kakor kapitalno kritje. Dokladno kritje se vsako leto menja, cena pridelkom je vsako leto drugačna in zelo različni so psihični pogoji pri ocenjevanju. Zato imamo skušnje tudi pri bolniškem zavarovanju, kjer ima psihično razpoloženje pri ocenjevanju bolnikov veliko vlogo. Dokladno kritje predstavlja zato veliko večji riziko kakor kapitalno kritje. Riziko zavarovanja je tem večji, čim manjši je predmet zavarovanja. Zato tudi javna uprava ne trpi malih zavarovalnic. Ozemlje dravske banovine je neprimerno majhno, mali so posestniki in majhno je njihovo skupno število. Potrebnih 15 milij. din je zelo malo in zato ne smemo nositi velikega rizika. Naša banovina ima troje različnih atmosfer in več kompleksov, kjer eo vremenske nezgode povsem drugačne. Popolnoma različne so tudi kulture in riziki so zelo različni. Ena sama panoga ne sme nositi vsoga rizika, temveč mora nositi to le celota. Belgrajska iniciativa pa temelji le na tamošnjih razmerah,
kjer je monopolna kultura in enotno ozemlje in takšen eksperiment je možen le tam. Absolutno pa ne gre zavarovanja parcelirati po posameznih kmetijskih branžah. Predlaga prestilizaeijo resolucije dr. Milerja.
Ožji odbor dr. Milerja, g. Avseneka in g. Mi-helčiča je nato prestiliziral resolucijo, katera Je bila soglasno sprejeta in s katero banski svet odlaga uredbo o obveznem zavarovanju zoper točo.
Zadnja točka dnevnega reda je bila volitev v komisijo druge stopnje za prenos nepremičnin. Do sedaj sta bila člana te komisije v imenu banovine ban. svetnik dr. A mon Schrey, njegov namestnik pa ban. tajnik g. Vladimr Suša, ki sta na predlog dr. Leskovarja i>onovno izvoljena oba т to komisijo.
Zahvala bonskega sveta g. banu
Dr. Leskovar (Maribor) je nato izjavil:
Gospod ban! Rad vršim častno nalogo, da se Vam, g. ban, sedaj po končanem zasedanju v imenu članov banskega sveta najbolj prisrčno zahvalim za vse, kar ste nam v teku zasedanja nudili, ko ste nam razgrnili delo naše banske uprave pod vami. Pa tudi za vse vaše delo, ki ste ga vršili in ki se zrcali v vaših poročilih in v poročilih vaših gg. referentov. S tem, da vam, g. ban, izrekam zahvalo, pa nikakor ne morem izjaviti in nočem, da bi se ta zahvala morda smatrala tako, kakor da bi bil banski svet zadovoljen in da bi odobraval pravno etanje, v katerem je sedaj banovina do centralnih oblasti, ali pa pravno etanje, v katerem se nahaja banski svet do g. bana. Že iz resolucij, ki so se sprejele, sledi, da je banski svet «oglasnega prepričanja, da je delo uspešno le tedaj, če dobi naša banovina samoupravo, tako da bo svoje gospodarstvo vodila neodvisno od centrale in da se ji da tudi potrebna davčna samostojnost. Ravno tako stojimo tudi na stališču, da se naj banski svet čim prej umakne izvoljenemu zastopstvu ljudstva, ki bo deležno gospodarskega sodelovanja pri uredbodaji in pri upravi. Če torej izrekam g. banu našo zahvalo, storim to zaradi tega, ker smo v teku obravnave, pa tudi sicer prepričani, da zasluži g. ban naše polno zaupanje. Diskvalificirana uprava se je popravila tako, da je dobila zopet ugled. Banska uprava je prenehala biti zgolj policijska uprava, temveč je posvetila evojo skrb gospodarski upravi. Ko vam izrekam zahvalo, g. ban, vem, dn ne morete vi vsega, temveč da dajete smernice drugim. Zato izrekam zahvalo tudi gosp. pomočniku bana dr. Majenu, vsem načelnikom ter vsem referentom in uredništvu. Upam, da se bomo prihodnje leto videli v drugih, boljših okoliščinah.
Sklepni govor g• bana
G. ban dr. Natlačen Je nato odgovoril:
Dnevni red, ki je bil postavljen VIII. zasedanju banskega sveta draveke banovine, je izčrpan; nalogo, ki vam je bila naložena, ste torej
izvršili.
Za nami je Sost dni resnega in intenzivnega dela. V teh dneh srno temeljite pregledali gospodarske, kulturne in socialne razmere na ozemlju naše banovine. Podrobno ste razkrivali potrebe svojih okrajev, izredne težave, v katerih šivi danes naš človok, hibe, ki bi jih bilo na polju javne uprave odstraniti. Ogromno je število predlogov, ki j ste jih te dni sprožili. Sami boste uvideli, da nti na žalost ne bo mogočo uvaževati vseh važnih predlogov, izpolniti vseh vaših želja in ugoditi vsem vašim prošnjam, kajti sami ste se v teh dneh prepričali, kako neizmerne so potrebe nase banovine in kako tesno so odmerjena sredstva, ki mi jih dajo na razpolago пал proračun. Dobro se zavedam, da je med predlogi, ki eo bili sproženi, silno mnogo takih, ki so res dobri, koristni in utemeljeni, in ki bi jih bilo v nujnem interesu posameznih krajev, ali tudi širše skupnosti čim prej in brez odlaganja ugoditi. Zavedam se, da bo temu in onemu izjned vas težko pri srcu, ko se povrne v svoj domači okraj, pa ne bo mogel poročati o uspehih, ki jih ljudje od banovine več ali manj upravičeno pričakujejo. Od srca rad bi ustregel vsem vašim upravičenim željam, toda na žalost denarna sredstva, ki moram z njimi razpolagati, niso tako obsežna in obilna, kakor je obilna moja dobra volja.
V tem pogledu vas pač prosim gospodje člani banskega sveta, da ste prepričani, da bom pri izvajanju proračuna postopal z največjo vestnostjo; skrbel bom zlasti, da se izberejo pri določevanju dnevnega programa tista dela, ki so najnujnejša in ki bodo prinesla čim več koristi čim širšemu krogu prebivalstva, a pri tem bom tndi gledal, da bodo deležni dobrot banovinskega proračuna sorazmerno vsi deli naše banovine Ako boste sami imeli pred očmi tudi potrebe in koristi banovin kot celote, potem me boste gotovo pri mojem stremljenju, da pomagam v čim bolj izdatni meri predvsem tam, kjer je pomoč v prvi vrsti potrebna, gotovo z razumevanjem in odobravanjem podpirali.
Ko zaključujem VIII. zasedanje banskega sveta, ne morem mimo tega, da ne bi ugotovil, da se bile vse razprave v tem zasedanju v vsakem ozirn na vzorni višini. Ugotavljam predvsem, da »te, gospodje člani banskega sveta, svojo nalogo resno pojmovali. Vaši govori so bili prežeti umevanja in skrbi za gospodarske, kulturne in socialne potrebe našega "judstva. Iz predlogov, ki ste jih v teku razprave sprožili, odseva po eni strani veliko umevanje ljudskih potreb, po drugi strani pa toplo prizadevanje in resno stremljenje za tem, da se ljudstvu pomaga, kjer mu je pomoč potrebna, da na ta način lajšamo bedo, dvignemo materijalno blagostanje in' pospešujemo kulturo svojega naroda. V dolžnost si zato štejem, da sem vam za tako odlično vaše sodelovanje iz tega mesta kar najlepše zahvalim. Ne da bi se vam hotel laskati, nag.ašam, da mi je bilo naravnost prijetno In v »eselje voditi te dni razpravo ,ko sem videl, s koliko resnostjo, s kolikim razumevanjem in s koliko skrbnostjo ln ljubeznijo ste pri tej razpravi sodelovali.
Optimizem je potreben
V teh dneh je bilo ponovno povdarjeno, da je gospodarsko življenje v naši banovini prej ko slej nepovoljno, а to zlasti t ozirom na lansko izredno neugodno letino. Toda upajmo, da nam da Bog po slabi dobro letino. In ker so v ostalem vendarle kolikor toliko zanesljiva znamenja zboljšanja gospodarskega položaja, smemo vendarle zreti v bodočnost vedrega obraza in z optimizmm in upati, da bo ob obravnavanju proračuna v prihodnjem letu morda vendar odpadla marsikakšna težka skrb, ki nas danes navdaja še z malodušnostjo. Ponesimo torej med narod optimizem, vero v boljšo bodočnost.
Čitali in slišali ste poročila posameznih oddelkov. Ta poročila so bila, kakor ste tudi posamezni člani banskega sveta sami izredno povdar-jali, sestavljena z izredno natančnostjo in res: če čitamo ta poročila, občutimo, s koliko natanč-nostojo, s koliko vestnostjo in s koliko ljubeznijo do dela so bila sestav.jena. Zato pa mislim, da izpolnim samo svojo dolžnost, če ii tega mesta izrečem zahvalo tudi našemu nradništva, ki je r veliki meri pripomoglo s svojim delom, da je poteklo naše sicer kratko zasedanje tako lepo in tako uspešno. Naj porabim to priliko, da dam izraza svoji iskreni želji, naj bi se čim prej ustvarili pogoji, da bo uradnik, ki pošteno dela, za svoje delo tndi pošteno plačan, da se bo, prost težke skrbi za materijalne življenjske potrebe, lahko z vso vnemo posvetil svoji službi v korist naroda in države.
Ker je s tem dnevni red VIII. rednega zasedanja banskega sveta izčrpan, proglašam, da je zasedanje zaključeno.
Banski svet je govor g. bana sprejel z navdušenim aplavzom. G. ban je povabil nato člane banskega sveta ter vse načelnike na prijateljski sestanek v reprezentančne prostore.
Živina
Mesečni živinski sejem v Novem mesto. Cene na živinskem sejmu v Novem mestu so bile sledeče: voli I. vrste 5.75 din, II. vrste 5 din, III. vrste 4.25 din za 1 kg žive teže; krave I. vrste 4 din, II. vrste 3 din, III. vrste 2.25 din za 1 kg žive teže; telice I. vrste 4.25 din, II. vrste 3.75 din za 1 kg žive teže; teleta I. vrste 6 din, II. vrste 5 din za 1 žive teže; prešiči pitani 7.25 din, prešiči pršutarji 6 din za 1 kg žive teže. Pujske v starosti od 6—8 tednov so plačeva'i 100—200—250 din par; izjemoma »o dosegli tudi ceno 300 din. Cene konj so bile 3000 dinarjev za 1 komad. Perutnina: Kokoši 12—15 din komad, pure 30 din komad. Dogon živine je znašal: 64 volov, 64 krav, 47 telic, 12 telet, 16 pitanih pre-šičev, 56 pršutarjev, 320 komadov malih prešičev in 7 komadov konj.
Mariborski svinjski sejem. Na današnji svinjski sejem 19. febr. je bilo pripeljanih 151 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prešiči 5—6 tednov 70—110, 7—9 tednov 120—135, 4—8 mesece 160 do 200. 8—10 mesecev 360—5H0, 1 leto 800—950, 1 kg žive teže 5.50—7.26, mrtve teže 8—10.60 din. Prodanih p« je bilo samo 28 komadov.
Alf so pljuine bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vpra<an|e zanima naravno vse, lil boleha|o na aatinl, katarje na pllatlh, zaatarelem kaSIJn. laslazenja, dolgotrajni hrlpavoatl in hrlul, pa doalel nlto našli zdravila Val taki bolniki dob* od naa
popolnoma brezplaino knjigo i slikami,
izpod peresa qoip. dr. med. Gnttnianna, bivšega Set-zdrevniki v zavoda ia tlnzenkuro, o temi .Л11 so pl)ufni bolezni ozdravliiveP*. Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, dn spozna vrsto svo|e bolezni, «mo se odloČili v Interesu »ploSnega hlagra odposlali to knjigo na zahtevo popolnoma taalon| in poštnine proato. Napisati |e tamo dopisnico (frankirano z Din 2'—) in |o odposlali na
PUHIMANN a Со„ BERLIN eiS MQ«g«lstrass« Nr. ll-lla.
Odobreno od ministratva socialne politike, sunitetiko odelenl* S. Br. 2416 od 12. XII. 1933
Banovina gradi
V	naslednjem podajamo izvleček iz poročila načelnika tehničnega oddelka g. inž. Skaberneta, ki ga je podal banskemu svetu o delih, ki jih vrši banovina.
S prič et kom zgradb* Cundrovega mostu in preložitve pri Dolgih mostovih ee po načrtu nadaljuje preureditev provizornih mostov na Jezerski banovineki 'ceeti in prilagoditev naraščajočemu težkemu avtobusnemu in ostalemu prometu. Z zgradbo Mecesnovskega mostu v prihodnji gradbeni sezoni bo to važno vprašanje uspešno zaključeno in banska uprava bo lahko prešla k obnovitvi najpotrebnejših mostov čez Selško in Poljansko Sono, za katere eo načrti že v izdelavi.
Druga važna tujsko-prometna žila, ki imperativno zahteva permanizacijo mostov, j« banovinska cesta L red* št. 2 po Bohinjski dolini. V zgradbi je most čez Savo pri erarični žagi r Soteski, t kratkem ee bo pričelo z gradnjo mostu čez Bistrico v Bohinjski Bistrici in pa še z drugim mostom čez Savo v Soteski v Mokrem Logu. Tako bodo tudi na tej cestni progi vsi mostovi ustrezali vsem današnjim zahtevam.
V	stadij izvršitve je stopila tudi obnovitev banovinskega mostu čez Savo pri Javorniku. Tako bo po dolgih letih končno zopet epolajena ta občutna vrzel v prometnem omrežju.
Uresničena bo tudi dolgoletna vroča želja Prekmurja — most Cez Muro pri Petanjcih. Pred-dela eo zaključena z vodopravno odločbo in preizkusom (sondažo) terena, krediti za prvo etapo odobreni, načrti v dogotovitvi, tako da ee bo z gradnjo prvega mostu moglo pričeti še v tej gradbeni eezoni.
Z zadnje imenovanima objektoma je Dravska banovina pristopila k važni — a za budžet zelo občutni nalogi, obnoviti ali nanovo graditi mostove preko velikih plovnih rek.
Razen teh ee v tekoči gradbeni eezoni gradijo odnosno ee bodo v najkrajšem času pričeli graditi še mostovi čez Nevljico v Vrhpolju, na banovinski cesti I. reda št. 9 v Livoldu, čez Bre-gančico v Bregani, na dovozni cesti v Jelovcti, čez Kamniško Bistrico т Beričevem, čez Ljubljanico v Podpeči, banovinski cesti II. reda št. 329 v Veržeju, čez Račevo v Zireh, čez Lendavo v Murski Soboti, čez Raduljo v Zalogu, čez Temenico v Ivanji vasi, čez Mežo pri Dravogradu (Kolterjev most) in mosl čez Radovno v Krnici.
Tudi vprašanjem, ki eo v zvezi • tujskim prometom, posveča banska uprava pažnjo, eeveda v okviru finančnih možnosti. Pohorj* je upoštevano z nadaljevanji cestnih gradb Reka-—Sv. Areh (pod-p-ohorska transverzalka), Slovenska Bistrica— Oplotaica (podpohonska cesta), preložitev Čezla-škega klanca, RuJe—Sv. Areh, Bistrica n./P.— Senjorjev dom. Za nadaljnji program pa ima ban-eka uprava v načrtu cesto Vitanje—Pesek.
Bledu in bohinjskemu kotu neposredno aH pa posredno so v korist dela pri temeljiti preureditvi ceste po eelški dolini, pri preložitvi ovinkov in razširitvi cestišča na banovinski cesli Podrošt— Sorica, pri nadaljevanju zgradb* občinske ceste Jercka—Koprivnïk ter s ptičetkom del na cesti Srednja vas—Uskovnica. Nadaljujejo ee tudi dela pri preureditvi ceste na Vršič ter ceste Šoštanj— St. Vid—Črna, pričela pa se je graditi že dolgo pogrešana cesta Kranjski Rak—Luče. Tudi za cestno z-vezo Ljubljana—Sušak eo detajlni načrti v delu in bodo vsak čae dovršeni.
številne cestne gradnje, ki eo ee pričele v prešnjih dobah, banska uprava eeveda nadaljuje, ker je treba, da ee taka dela čimprej uspešno zaključijo. Od važnejših takih zgradb eo ceste: Videm—Zdole—Poklek, Senovo—Veliki Kamen, Sv. Jurij—Sv. Jakob, Moravče—Drtija—Kandrše, Stara Cerkev—Novi breg, Krško—Gora—Golek, Trbovlje—Marija Reka—Sv. Pavel, Ljubljana— Litija—Radeče, Ljutomer—Strigova, Sikole—Mo-stečno, Sv. Anton—Kraljevci, Sv. Peter—Ložane, Novo mesto—Ilmelnik, Žužemberk—Selo—Radoho-ул vas, Leckovec—Nova Cerkev, Loka—Virštanj— Golobinjeik, Pristava—Mestinjaka vas, Zibika—Marijina vae—Žetale, Vojaik—Šmartno, Briga—Inlauf, Močnik—Pečioe, Cerina—Globočice, V. Malence— Globočice, Peščen ik—Sv. Duh—Polževo, Krka— Laz*—Korinj, Trbegovcš—Hvaletinci, Breeternica— Sv. Križ, Brezovioa—Radatoviči, Žužemberk— Gradenc—Hinje—, Žužemberk—Radohova vae, Sv. Oibott—Kaplja, Središče—Šalovci, Ivanjci—Nego-va, Zreče—Sv. Kunigunda, Grušovje—Prihova, Rog. Slatina—Sv. Flori j an, Leeično—Virštanj, Čeinjice— Rudno, Dob—Pokojnica m drug«.
Nekatere naJtetih zgredb bodo, odroma eo bile v letošnji gradbeni dobi zaključen«, med drugimi Sikole—Mostečno in Sv. Anton—Kraljevci (oboje v cestnem okraju Maribor), Trbovlj«—Marija Reka, Marijina тае—žetale, I vanj* selo—Rakek n Mestinjeka vas—Pristava.
Kje» eo bili dani pegop ca pričetek novih zgradb in kolikor j« bilo mogoče najti kritja v razpoložljivih kreditih, je banovina pristopila tudi k pričetku novih zgradb. Nekatere eo bile omenjene ž« prej v zvezi « posameznimi prometnimi problemi, ostale važne pa eo: Preložitev banovinske ceste Trbovlje—Zagorj«, ki bo v zvezi z novogradnjo cest« Moravče—Drtija—Kandrše in razširitvijo banovinske ceste Lzlak«—Vidrga tvorila važno rvezo Ljubljane « premogovnim revirjem, preložitev klanca pri Skopečnem, « čemer bo odstranjena velika prometna ovira proti Savski banovini, preložitev klancev na cesti Impolca—Studenec, ter klanca Železno nad Rajhenburgom, cesta Žiri—Praprotno—Ravnik, cesta Cajnerji—Ravnik, preložitev banovinske ceste čez Tančo goro.
Seveda eo naštete v tem pregledu le banovinske in važne občinske ceste, banska uprava pa je v okviru proračunske možnosti izvršila ludi preložitve manjših klancev m ovinkov na banovin-skera cest..<m omrežju, številne cestne propuste, popravila lesenih mostov in enako v ekoraj vseh okrajih podprla občine pri njih prizadevanju po zboljšanju občinskih cest in mostov, V slednje namene je rezervirala predvsem sredstva banovinska bednoetnega sklada, iz katerega je naklonila posameznim občinam podporo po naprej določenem programu.
Borza
Ljubljana, 20. febr.
Denar
Danes so plačale banke za:
francoski frank	2.20 Din
švicarski frank .......	10.80 Din
italijanska lira	2.12 Din
reško krono................1.52 Din
avstrijski šiling..............8.40 Din
ameriški dolar .............47.75 Din
angleški funt .............235.— Din
Ta teden je znašal verižni promet na ljubljanski borzi 5.668 milijonov Din, v primeri s 4.354 in 5.005 milijonov Din v prejšnjih tednih.
Curih. Belgrad 10, Pariz 20.395. London 21.4475, Newyork 438.25, Bruselj 73 'JO, Mi an 23.10, Amsterdam 239.726, Bnrlin 176.30, Dunaj 78.35 (84.80). Stockholm 11055, Oslo 107.75, Kopenhagen {>5.76, Praga 16.28, Varšava 82.96, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Ilukarešla 3.25, Ilelsing-fors 9.47, Buenos-Airesl31.5.
Vrednostni papirji
Dunaj, 30. febr. Pri mirnem poslovanju jo bila tendenca prijazna. Posebno je bilo znatno povpraševanja po Alpine, ki je celo narasla na 60 v teku borznega sestanka. Be ežili so: Donavskosavsko-jadranske obligacije 78, delniee: LSnderbank 91, Narodna banka 176.60, Donavskosavskojndran-ska 19.80, Graz-K6flar.her 32.50, Steg 29.90, AEG 79.26, Siemens-Schuckert 183.90, Stoweag 31.90, Magneeit 117.50, Trboveljska 31.10, Alpine 59.90, Rima Murany 122.70, Steyr-Daimler-Puch 2:$3.25, Leykam 72.50, Semperit 58.85.
Živina
Cene na živinskih sejmih v Ljubljani, Kranju, Novem mestu in Ptuju so bile sledeče:
Ljubljana: voli I. vrste 4.76—5.25 din, II. vrste 4-4.45 din, III. vrste 3.50—3.75 din za 1 kg žive teže; kravo debele 3—4.50 dih, krave klobasarice
2—3	din, teleta 6—7 din, prešiči 5.50—7 din za 1 kg žive teže. Prešičke za rejo v starosti 6—12 tednov so prodajali 110—200 din 1 komad.
Kranj: voli I. vrste 6.50 din, II. vrste 6 din, III. vrste 4.50 din za 1 kg žive teže; telice I. vrste 6.26 din, II. vrste 4.50 din, III. vrste 4 din za 1 kg žive teže; krave I. vrste 6 din, II. vrste 4.50 din, III. vrste 3.75 din za 1 kg žive teže; teleta I. vrste 7 din, II. vrste 6.50 din za 1 kg žive teže; prešiči špeharji 8 din, prešiči pršutarji 7 din za 1 kg žive teže.
Novo mesto: vo'i I. mrte 6.76 din, IL vrste 5 din, III. vrste 4.25 din za 1 kg žive teže; krave
I.	vrste 4 din, II. vrste 3 din, III. vrste 2.2Б din za 1 kg žive teže; telice I. vrsto 4.25 din, II. vrste 3.75 din za 1 kg žive teie, teleta I. vrste 6 din,
II.	vrste 5 din za 1 kg žive teež; prežiči pitani 7.25 din, prešiči pršutarji 6 din za 1 kg žive teže. Prešički za rejo v starosti 6—8 tednov so prodajali 200—250 din par.
Ptnj: voli 3—4.50 din, krave 2—3.76 din, bfM
3—4	din, junci 3—3.80 din, telice 3—4 din. Konje so prodajali po komadu od 500—3.000 din, žrebeta pa od 1000—1800 din. Debele svinje 7—7.50 din, prSutarji 6.50—6.76 din, plemenske svinje 5.76-6 din za 1 kg žive teže. Prasce so prodajali po kakovosti od 70—136 din 1 komad.
Spcft
£2
Letošnje prireditve v Planici
Združenje emučarjev »Planica« je razpisalo za 7. marca L 1. mednarodno skakalno tekmo v smu-Skih skokih na 66 m smuški skakalnici. Od 8. do 13. marca je določen 6 dnevni specialni tečaj r smuških poletih za one tekmovalce, ki §e udeleže tudi 65 m skakalne tekme. Ta skupni specialni tečaj organizira Združenje smučarjev Planica v zvezi s svojim predlogom za uvedbo smuških poletov kot samostojne discipline. Po končanem specialnem tečaju bo v nedeljo, 14. marea, dan sinn-ških poletov, to je javna produkcija udeležencev specialnega tečaja v smuSkih poletih. Kakor znano Je predlog za uvedbo smuških poletov Že v študiju, zaradi Česar je Zveza smučajev Planice odločilo dokazati s sitematlčnim specialnim tečajem in javno produkcijo upravičenost njenega predloga za uvedbo smuških poletov kot nove discipline. Vse podrobnosti bomo objavili v listih v prihodnjih dneh.
Tretji pokalni table-tenis furnir Korotana
V nedeljo se je vršil v mladinskem domu na Rakovniku celodnevni table-tenis turnir, tretji t» številu, ki ga je priredil ljubljanski Korotan. Udeležba je bila velika, saj je sodelovalo od ljubljanskih in zagrebških klubov 11 moštev, 32 posameznikov seniorjev. 36 juniorjev ter 28 mladine. Turnir je bil zanimiv, razočaral pa j« Zagrebčan Hreško-vič, od katerega se je mnogo več pričakovalo. Doseženi so bili ti-le rezultati:
Moštvo: Zmagalo moštvo Hermcsa v postavi Marinko-KozminCj ki si je priborilo pokal gosp. župana dr. Adlešiča.
Single-seniorii: t. Kozminc. ki si je priboril pokal gosp. dr. Ravniharja. Z Mariko. 3. Merksa-mer. 4. Dolinar.
Single-iuniorji: 1. Strojnik Roman, ki si je priboril pokal SK Korotana. 2. Kreačič.. 3. Unga-ro. 4. Gabrcvšsk.
Nadaljevanje športnih poročil na 2. strani.
Trbovlje
Beli in rdeči bodo nastopili pri volitvah v bra-(ovsko skladnico prihodnjo nedeljo. Dolgo let eo po dosedanjem volilnem redu neomejeno gospodarili v bratoveki skladnici eocijalisti. Sedanji volilni red je zboljšan in sloni na proporcu, ima pa še takšne določbe, da so se socijalistični voditelji hvalili, da razen njih ne bo mogel nihče drugi sestaviti kandidatne liste. Je pa bila splošna ielja tudi med marksisti, da se izmenja dosedanje neomejene gospodarje v bratovski skladnici. Zato je naša strokovna zveza ustregla splošni želji in postavila nasproti soci-jalistični listi svojo, katera je že tudi potrjena kljub soc. prerokom in na kateri so novi možje, ki hočejo delati za ureditev in ozdravljenje rudarskega zavarovanja v bratovski skladnici. V sedanjih razmerah je nujno potrebna tudi pomoč vrhovne oblasti pri ureditvi rudarskega zavarovanja. Zato, kdor je za novo, bolj urejeno in uspešno delo v bratovski!) skladnicah, naj gre prihodnjo nedeljo na volišče in da belo glasovnico celo v kuverto, rdečo pa raztrgano vrže v zato pripravljen koš.
Danes je fantovske prireditev v Društvenem domu, dopoldne ob poldesetih akademija, popoldne ob pol 4 pa igra: Tri modrosti starega Vanga. Po-eetite !
Naznanjam otvoritev modnega krojaštva v lokalu 320. Najnovejši modeli, točna postrežba, solidne cene. Najvljudneje se priporoča Rajko Mikolee.
i balet (plošče). — ».M Kletut: Bazbltl vri — veseloigra. r — 21.30 Richard Strauss: Burke Tlita Eulensplegla (plošče) — 22 Cas, vreme, poročila, spored, rs 22.14 llasbene malenkosti (radijski orkoster).
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja prvi veliki kriminalni film »Sovražnik države štev. 1<. Predstave danes ob 15, 17 in 20.
Fram
Fantovski odsek katoliške akcije razveseljivo napreduje. Prošlo nedeljo je priredil v šoli sestanek, katerega se je udelžilo nad 40 članov. Njihov tovariš akademik g. Petek je navzočim predaval o komunizmu. Nekaj dodatnih misli o negativni strani tega pokreta sta podala navzoča g. župnik Rakun in šolski upravitelj g. Tavželj.	.
Neprimeren lokal. Framska posojilnica je prenesla svojo pisarno v hišo trgovca, v katero vodi samo vhod skozi trgovino, kar je zelo mučno za vložnike in vlagatelje. Sezidala je za druge lepo in drago stavbo, pri tem pa pozabila na sebe in mora sedaj vedriti pod tujo streho.
Ljutomer
Umrl je v 77. letu starosti Matija Puconja iz Stročje vasi pri Ljutomeru. Bil je odločen katoliški mož. V tem duhu je tudi vzgojil vse svoje otroke. Kako je bil pri nas priljubljen, je pokazala izredno velika udeležba njegovih prijateljev pri pogrebu. Radi njegovega plemenitega značaja ga bomo ohranili v dobrem epominu.
Mladina Prosvetnega društva iz fantovskega in dekliškega odseka se pripravlja na akademijo, ki jo izvaja na Jožefovo Kot predpriprava bodo duhovne vaje za fante. Na te vaje vabimo že sedaj naše katoliško misleče fante.
Uradna vremenska poročila
Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tujsko-jtromelne zveze v Mariboru, Jugoslovanske Zimsko-šiiorlne zveze, Slovenskega planinskega društva in Meteorološkega instituta ljubljanske Univerze po stanju z dne 2. februarja 1937 ob 7 zjutra). nalete: —S" C, Jasno, mirno, 71) cm snega, prStč. Planira: —6° C, jasno, mirno, 100 cm snega, pršič, mata in Brednja skakalnica in drsališče uporabljivo. Pet, Petclinjek: -i»C, jasno, mirno, 110 cm enega,
PrMČ Kranjska gora: —«o C, barometer pada, Jasno, mirno, 60 cin snega, pršič, sankališče uporabljivo.
Erjavčeva kota no Vriitu: —fi« C, jasno, mirno, Х60 cm Biiega, pršič.
Pokljuka: —3» C, jasno. mimo. 110 em enega, mala In srednja ekakalnica uporabljiva.
Dom na Komni: —5» C, Jasno, severovzhodnik, 230 cm snega, pršič.
Dom na Kofeah: —«»C. јавпо, mirno, 80 em snega,
pršič.
Dom na Krvavcu: —2» C, Jasno, mirno, 60 enega,
PrS'êVeHfee Planina: —2» C, jasno, severovzhodnik, 120 cm snega, pršič.
Kuraštek: —3« C. jasno, mirno, 25 cm enega,
pršič.
Polievo. —3«C. Jasno, mirno, 25 cm snega, pršič. S v. Marjeta pri Mednem: —3" C, 15 cm enega, »rož, jasno.
Mariborske giertaUSle
Sobota, 20. februarja ob 20: «Ples v Savoyu« GoBtuje primadotia IjubljanBke opere Zlata Gjungleučeva. Znižane cene
Nedelja. 21. februarja ob 15: «Visokost pleše«. Gloooko
znižane cene. — Ob 20: «DR«. Ponodeljok. 22. februarja: Zaprto.
Torek, 23. februarja ob 20: «Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Gostuje Pavla Udovičeva. Bed B.
Radio
Programi Radio Liublianat
Nedelja, Si. februarja. 8 Vesel nedeljski pozdrav (ploščo). — 8.30 Telovadba (15 minut za dame, 15 minut zu gospode, vodi gosp. profesor Marjan Dobovšek). — 9 Gub, poročila, Bpored. — ».15 Prenos ccrkveue glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45 Postni govor (gosp. Fr. Finžgar): Družba in Peter. — 10 Instrumeutalnt duoti in cerkveni spevi. — 11.20 Venček otroških pesmio (plošče). — 11.20 Venček otroških pesmic (plošče). — 11.30 Otroška ura (vodi gdč. Mimica Komanova). — 12 Kar imamo, to Vam daino (plošče po željah). — 13 Cas, spored, obvestila. — 13.15 Koncert radijskega orkestra. — 16 Kmečka zavarovanja (gosp. Ivan Martelanc).
—	16.20 Koncert radijskega orkestra; vinea Baxofou-solo, gosp. Miloš Zihrel, pri klavirju gosp. prof. M. Lipovšek. — 17 Organizirajmo mlečno propagando (g. Ivo Benko). — 17.3« Nadaljevanje koncerta radijskega orkestra, oui es eaxofon. — lf> Operni šramel kvartet (gg. Jeraj Karel, violina; Matija Bravničar, violina; Slavko Korošec kitara; Rudolf Pilih, harmonika). — 19 Сав, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.30 Nacionalna ura: Emil Adamič (Slavko Oetere). — 19.50 Slovenska ora: a) Zvoki Iz Koroške (plošče); b) Pri Zllja-nih (gosp. dr. Anton Urbane). — 20.30 Nastop malih harmonikarjev pod vodstvom gosp. prof. Pavla llan-čigaja. — 21.25 Plošče. — 2130 Operna glnaba (radljeki orkester. — 22 Cas, vreme, poročila, spored. —, 22.16 Radijski jazz.
Ponedeljek, iz. februarja. 12 V ritmu današnjih dni (ploščo) — 12.45 Vretnn, poročila. — II Cas, spored, obvestila. — 13.15 Iz Schubortovo skictrke (plošče). — 14 Vreme, borza. — 18 Zdravniška ura: Dopolnila (g. dr. Anton Brocelj). — 18.20 Venell dnevi v Kljevn (ploščo). — 18.30 O Slovenski narodni pesmi (g. France Marolt). — 19 Cas, vreme, poročila, aporod, obvestila.
—	19.30 Nacionnina ura: Fran Bubanovič, Zagreb — 39.50 ZnnimivoBti. — 20 Simfonična glnsba (radijski orkester). - 21 Balalajke (plošče). — 21.15 Koncert komornega trla (gg : Albert Jcrmol, flavta; .lanko Gro-gorc, klarinet; Vtll Hauck, fagot). — 22 Сав, vreme, poročilo, spored. — 22.15 Narodne pesmi pojo eestre Stritarjevo, pri klavirju gosp. prof. M. Lipovšek).
"" Torek. M februarja. 11 Solskn nra: Kaj pa našo nebo? — Sprehod r>o vsemirjn (dr. Oskar Reya). — 12 Rimski Kosakov: Šeherezada (plošče). — 12.45 Vreme, poročila. — 13 Cas. spored, obvestila. — 13.15 Zbori (plošče) — 18 Pester spored (radijski orkester). — 18.40 Islam pred pragom srednjega veka (gosp. Fr. Terse-gtav). — 19 Cas, vreme, poročila, Bpored, obvestila. — M 30 Nacionalna ura: Od Sterijo Popovlča do Branl-.l.vj VniUn (RtnnlaUv Vina ver I* Rrlgrada). — 1P.50 Zabavni zvočni tednik. — 20 Mozart: Les potite riens,
Dragi programi»
Nedelja. 21. februarja Belgrad: 19.50 Pester večer. — Zagreb: 20 Koncertni večer. — Dunaj: 20.15 Cin-bale. - 21.10 Igra «Paganlnl«. — Tnt—Milan: 17 Argentinski mednarondni koncert. — 20.40 Opereta — Ilim—Hari: 21 Opera. — Praga: 20.05 Češka filharmonija. — Varšava: 21.30 Planinski koncert. — Kiinigs-berg: 19.50 Weberleva opera «Emyantha. — Vratislava: 19.30 Mozarltova maša. — Upsko: 20 Vojnški večer — Kiiln: 20 Komorni koncert. — Frankfurt—Stuttgart: 10.40 Beethovnova opora «Fidetio«. — Strassbourg21.15 Blzetova opera «Carmoo"
Ponedeljek, 22. februarja. Belgrad: 20 Opereta. — Zagreb: 20 Otroški večer. — Dunaj: 21 Simfonični koncert. — Trst—Milan: 21.15 Pihala - Bim—Bari: 20.40 Simfonični koncert. — Praga: 19.25 Lahka glasba — 21 Češke melodije. — 21.25 Kvartet Zika. — Variava: 20.20 Prenos iz konservatorlja. — Hamburg: 20.10 I.ortzin-gov večer. — Upsko: 20.10 Job. Stranseove skladbe — Frankfurt: 20.10 Narodna glasba. — Sottens: 20.45 Beethovnove sonate.
Torek, 23 februarja. Belgrad: 20.16 Violinski In planinski koncert. -- Zagreb: 20 Opera. — Dunaj: 20.10 Koncert po željah. ~ Trst-Milan: 17.15 Planino. 21 Ope-a «Andre Chonier«. — ttim-Bari: 21.10 Zbor — 22.1« Kvartet. — Praga: 20.30 Estonski večer. — Varšava: 20.16 Simfonični koncerut. — Ktinlg/berg: 20.10 Scbu-mannove Bkladbe — Vratislava: 20 Rndarska godba. — Stuttgart: 19 Londonska filharmonija. — Monakom: 20.10 Filmski triki. — 21.30 Rihnrd StrasBOve simfonično skladbe. — Beromilnster: 20.15 Simfonični koncert. — 21.20 Francoska klavirska glasba. — Bukarešta: 10.20 Romunska narodna glasba.
Kniigovodia «
korespondent
ki je zmožen popolnoma nemškega in italijanskega jezika, vestna solidna samostojna moč, verziran v lesni stroki, se sprejme 1. IV. t. I. — Pismene ponudbe na FR. GORJANC, Kranj
Znani SALVAT-ČAJ
proti žolčmm kamnom in boleznim žolčnega mehur, la ee dobi v pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17.
Ocl ree. br 27870. Zastoni poSiliamo prospekte o zdravljenju.
Kupujte pri
naših inserentih
Meteor pade z neba
40.
Tinček sanja.. *
Tinčka pri krmilu Je počasi prevzela utrujenost. Naslonit se Je B hrbtom na meteor ln zadremal. Sanjalo se mu je nekaj čudovitega. Kar na lepem Je pokukal Iz meteorja droben možic s sivo brado in rekel :
»Hoplat Tinček, aH veš, kdo sem jaz? Jaz sem možic z lune ln sem na takle prečuden način obiskal vašo zemljo. Ves čas sem tičal v meteorju In videl ln slišal vse.«
Tinček so Je tako prestrašil nenavadne prikazni, da bi bil kmalu padel vznak.
Možic je ves prilezel Iz meteorja tn udobno sedel nanj.
»Toliko bi pa že moral vedeti.« Je nadaljeval, »da je meteor moj ln ne tvoj I Prodal ga bom sam ln al z denarci kupil lepo palačo na vaši zemlji. Saj vidiš, da na luno ne morem več nazaj, ko pa še vedno niste Iznašli takšnega aeroplana, da bi se lahko vozili gor ln dol.«
Tinček Je venomer strmel v smešnega možica In od presenečenja nt mogel spraviti tz sebe glasu.
»Torej kako bo?« Je silil vanj možic. »Alt st se odločil ali ne? če meteorja ne daš zlepa, ga boš dal zgrdat«
Tinček Je na te besedo hotel nekaj zajecljatt, v tem hipu pa Je zaslišal nad seboj presunljiv krik:
»Tinček, Tinček t Poglej, kakšno morsko pošast sem ujel !«
Planil Je pokoncu — In se prebudil. Ob njem Je stal Tonček x velikansko ribo v roki, prečudnl možic z lune pa Je izginil brez sledu...
»Hvala Bogu, da so bile samo sanje!« se Je oddahnil Tinček.
Tonček ga je debelo pogledal :
»Kakšne sanje? Ce ne verjameš svojim očem, da je to riba, pa jo potlpaj I«
»Saj ne mletim ribe,« Je nejevoljno odgovoril Tinček in st pomel dremave oči. »Sanjalo se ml Je nekaj groznega.«
Zahvala
Za vse mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejel ob smrti moje skrbne soproge
Marije Kos
izrekam vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno hvaležnost sem dolžan g. dr. Jamšku, ki je pokojnici z veliko požrtvovalnostjo lajšal bolečine, dalje g. ministru dr. Kreku in glavnemu uredniku dr. Ahčinu za toplo sočutje in iskreno tolažbo, g. župniku Koširju za tolažilne obiske in spremstvo na zadnji poti, gg. prof. Arhu in Severju, g. županu Severju in občinskim svetovalcem in odbornikom in vsem drugim, ki so pokojnico spremljali na zadnje počivališče. Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja.
S a v 1 j e, dne 20. februarja 1937.
Žalujoči Lovro Kos.
9rittka,
ki je ne bo več
/
Otroške obleke . . . Din 52 a Moške obleke . • • . „
150--
Moški plašči . . . . , 165".
Moški Hubertus plašči „	"
ANT. KRISPER, mestni trg 26


P. n.
Trgovine s steklom, lekarne, drogerije, kemične tovarne, tovarne soda vode in druge
Priporočamo Vam, da se v slučaju nakupa stekla obračate za ponudbo vsakikrat na mojo tvrdko
«S TAK L O« — B. Tober
tovarniška zaloga češkega stekla
ST. VID nad Ljubljano
Telefon št. 39-64
Nudim Vam prvovrstno češko kvaliteto
Inserirajte v „Slovencu"!
ZAHVALA. Za iskrene izraze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani težki izgubi nad vse ljubljene mile gospe
Beloglavec-Krainc Drage
učiteljice v Sv. Vidu pri Ptuju
izrekamo vsem našo prisrčno zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo požrtvovalnemu g. dr. F. Brumnu, ki je ljubi pokojnici lajšal trpljenje ves čas njene bolezni, g. župniku p. Konštantinu Ocepku za ves njegov trud in za ganljiva govora g. nadzorniku C. Vizjaku ter predsedniku ptujskega učiteljskega društva za prisrčne poslovilne besede. Nadalje vsem, ki ste ljubo pokojnico obsuli s cvetjem, jo v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti, ter pevcem za ganljivo poslovilno petje. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in z nami sočustvovali.
S v. V i d - M a r i b o r, dne 19. februarja 1937.
Žalujoči sorodniki.
"■' ■ ' • "■'■ -■■'	.'V. . fe:^«;.. ■■;>,•>... •> ... v« ....
+
Vsem, ki ste ga poznali, naznanjamo žalostno vest, da nam je umrl po dolgem in mučnem trpljenju skrbni soprog in predobri oče, sin, brat, svak, zet, stric, gospod
Vilfem Vouk
šef davčne uprave v Brežicah
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek ob štirih popoldne na brežiško pokopališče.
Žalujoča soproga Slava, hčerki Siavica in Nada, ter ostalo sorodstvo.
+
X Bo.?u. .v.dnn0 ]\P° kra,kem trpljenju v Gospodu zaspala naša srčno ljubljena, dobra sestra, teta in svakinja, gospodična
Gabrijela Zupančič
učiteljica v Tržiču
Truplo blagopokojne bo v nedeljo, dne 21. februarja 1937 ob I, T nu tn blnK°slovljeno v Tržiču in prepeljano v Kranj, odkoder bo pogreb ob pol petih iz domače hiše, Gosposvetska cesta st. 1, na tukajšnje pokopališče. Kranj, dne 20. februarja 1937.
Maks г družino, brat, Marija, Karolina, Ana, sestre.

V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienitovanjskl oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi и plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
m	m	u	«i	JP'.W . ..
«ЖЕМШИ				
Vesela opereta, polna sladkih melodij
Cvetfe Iz Nice
Brna Saek — Paul Kemp — Jane Tildes
MATINEJA ob 11. uri
Vesela dunatska opereta Raj na zemlji Listi Holiachuh. bermau Thimlg rians Moser, Theo Llngen, AUela Sandroek
Vaški zdravnik
Napeta drama polna romantike s sodelo-vanleui „KANADSKIH PET0RK" Jean Bersholt, Jnne Lan«
(4АТШВЈА ob 11. Ul
Operet«
Kol se zensham vse ne son)a
Gustav Frohllch, Nora uregor, Otto WailDarg, Peter Lorr«
A MATIC
Premiera) Prekrasna operetna revija
Zlegteld hralj žena
William Powell. Myrna Loy ln Lnlee Rainer
Molo: Slavo lepoti Cene I Bedi ogromne doltine lllma nredslove danes ob 14-30' II, I« » in zrn uri
Predstav« v druglli kinih rasen Matic« ob
ob 16., 17., 1» ln 21. nri.
Kat potrka)! - Le naprej! Ka) iet'i «t. nam povej Slulbt »o no raipolauo. hi iskanje n< predrago.
Podjetje v Ljubljani
lsče uslužbenca z akademsko Izobrazbo. Znanje francoščine nemščine In srbohrvaščine Je obvezno. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Samostojen« tt. 2407.	<*>>
Iščemo gospoda
ki bi prevzel za svoj kraj i večjo okolico podružnico kot postranski ali pa glavni zaslužek. Nlkako naporno zastopstvo ! N1-kak lokal I Nikako potovanje ! Za mesto in deželo! Lahka reelna zaposlitev I Dotlčni bo delal pod vodstvom direkcije I Mesečni zaslužek do 6000 dinarjev ln tudi več. - Pojasnila: Hupo - Klagen-turt, Austrla.	<b)
Pomočnico in vajenko
modistovske obrti, sprejme salon »Truda«, LJubljana, Aleksandrova cesta št. 6. <b>
4 čevljarske pomočnike
Iščem za takojšen nastop. Kristane, Voklo pri Kra-nju.	<b>
Kuharico
z večletnim spričevalom, zmožno dobre meščanske hrane, sprejme za vsa domača dela družina treh oseb. Plača dobra. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pridna in poStena« Stev. 2528.	<b>
Pletiljo
dobro ln pridno, ki dela na flah ročne stroje —
sprejmem. Ponudbe poslati na Pletlona Kis Ivo, Kutina.	(b)
Trgovska pomočnica
ali pomočnik, ki bi samostojno vodila manjšo podružnico na deželi, se takoj sprejme. — Potrebna kavcija 10.000 Din v gotovini. Ponudbe s sliko ln znamko upravi »Slovenca« pod »Agllen« St. 2464.
aH absolvent tekstilne Sole, brezhibnega značaja, dobrega obnašanja, sposoben za obiskovanje strank, z znanjem državnega In nemškega jezika, se 1 S 6 e I željena je izčrpna ponudba z naved bo starosti, prakse, seda nje službe, plačilnih zahtev ln dneva vstopa. Soudeležba mogoča, če nu dllec razpolaga s 150.000 Din. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Arljec St. 2486«.
Prodajalka
dobro verzirana v manu fakturi in konfekciji, dobi takoj mesto. Pismene ponudbe z navedbo referenc je poslati na F. I. Gorlčar, Ljubljana. (1)
Sodarskega pomočnika
sprejme takoj sodarskl mojster Ciril Zupan, Hudo št. 11, p. Križe pri Tržiču.	(b)
Zastopnike-akviziterje
Iščemo. Prednost bivši zavarovalni zastopniki. -Ponudbe z referencami na : Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 6 pod »112«.	<b)
Zmožno dekle za vse
* letnimi spričevali — se Išče za 1. marec k itlrim osebam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2667.
Žagar
z večletno prakso na ve-necljankl dobi stalno mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2416. (b)
Trgovski pomočnik
mlajša moč, r. dežele, pošten, nekadilec, s svojim kolesom, se takoj sprejme. Po možnosti se predstaviti osebno. Naslov v upravi »Slovcnca« Maribor St. 424.	(b)
Preddelavca-poslovodjo
za Izdelavo smučI Iščemo. Javiti se: Sport-Kmet, Aleksandrova cesta 7. (b
Službo dobi
starejša ženska pri dveh osebah, ki je vajena go spodinjstva. Ponudbe na podružnico »Slov.« na Je' senicah pod »Poštena in čista« št. 2587.	(b)
Kuhinjsko blagajničarko
z dolgoletnimi spričevali v restavracijski ln kavarniški službi, sprejme hotel »Orel« v Mariboru, (b
Industrija blizu Ljubljane
▼ Sloveniji »prejme
samostojnega
vodjo pisarne
ki mora biti perfekten knjlgovodja-korespondent z znanjem slovenskega srbohrvatskega ln nemškega jezika. Nastop takoj. - Ponudbe z navedbo zahtevkov upravi »Slov.« pod »Vodja pisarne« tt.
2662.
Kmečko dekle
zdravo, pošteno, skromno in delavno — Iščem za kmečko ln hišno delo v trgovski hiši na deželi. -Ponudbe upravi »Slov.« pod St. 2690.	(b)
Kompanjona mlinarja
Iščem. Po dogovoru od stopim mlin. Alojz Ter-šellč, Mlsllnje.	(b)
Prodajalca sira
kavcije zmožnega. Išče mo. Naslov v upravi »B1.« pod «t. 2 «20.	(b)
Žagarja
razumnega, dobrega delavca, ki M razum« tudi na popravila, sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Fužine 7.	(b)
Zdravo dekle
14—lf let staro, za varovanje dveletnega otroka, liče boljSa trgovska družina. Plača 100 Din. Ponudbe poslati Izidor Dra-goner, Novska, Savska banovina.	(b)
Krojaški mojstri
Izdelovalci damsklh pla-Sčev - dobe delo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 2634.	(b)
Čevljarskega
prikrojevalca
« tremi tečaji, zmožnega, sprejmem takoj v stalno zaposlenje. - MOHORIO, Ljubno, poŠta Podnart.
Gospodinjo
»0-40 let staro, samostojno. energično, lz dobre krščanske hiše, Išče graščina v neposredni bližini Maribora. Nastop 1. III. Ponudbe z navedbo plače upravi »Siv.« v Mariboru pod »H. B.« št. 2656. (b)
Vrtnarja
samskega, Izurjenega ln zanesljivega, sprejmem. -Pismene ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Nastop takoj« št. 2653.
šteparico
dobro Izvežbano, ln za-vlhovalko (Umblegerln), sprejme takoj A. Cerni-lec, čevljarstvo, Kranj, b
Zdravo, pošteno dekle
20—26 let staro, z veseljem do dela ln snage ln vajeno pranja ln likanja, nekoliko tudi kuhe, sprejmem v boljšo hišo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Razumno dekle« št. 2672.	<b)
Mizarskega pomočnika
za šperano delo. sprejme tvan Mrhar, Stanežiče, St. Vid.	tb)
Perfektna kuharica
samostojna gospodinja — se sprejmo v odlično hišo. Ponudbe upravi >81 pod »Samostojna« 2691.
Vrtnar ■ sadjar
mlajši, naj se zglasl. — Inž. Prezelj, TyrSeva 23.
Hišnik
dobi mesto na večjem posestvu blizu LJubljane Najraje oženjen upokojenec, kl se razume na vrt. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten ln zanesljiv« St. 2712. (b)
Kuharico in sobarico
po možnosti starejši, pri dni, vestni in pošteni — lSče za 1. marec ugledna rodbina v Celju. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Marec 1837« 2724.	(b)
Mlado dekle z dežele I
Išče službo k otrokom ali kot pomoč gospodinji. — Naslov r upravi »Slovenca« pod St. 1461. (a)
Absolvent
Kmetijske Sole s prav dobrimi spričevali, zmoten voditi vse panoge kmetijstva, Išče službo proti primerni plači. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 2462.	(a)
Kovaški pomočnik
zmožen Izdelovanja poljedelskega orodja ln nekoliko podkovanja, se sprejme pri Prevolnlku, kovaču, Pobrežje pri Mariboru.	(b)
Kmečko dekle
vajena vseh poljskih ln hišnih del — Išče službo kjerkoli na deželi. - Ponudbe upravi »Slov.« pod St 238».	(a)
Samostojen pek
ima težko stališče, če proda samo za 400 Din kruha, bolje živi, ako в tem prometom pristopi v trajno službo. Tozadevne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samo dober ln vesten delavec« St. 2736.
Absolvent obrtne šole
Izučen mizarstva - Išče mesto slugo ali kaj stičnega. Naslov v upr. »S1.« pod St. 264«.	(a)
Gospodična
z znanjem strojeplsa, stenografije ter slovenske ln nemške korespondence — išče službo. Gre tudi kot blagajnlčarka. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1674.	(a)
25 let staro dekle
želi kakršnekoli zaposlitve v Zagrebu ali kjerkoli. — Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna« P 2676. (a)
Tkalski mojster
Jugoslovan, zmožen tudi dekompozlelje in dese-nature, išče angažma v meh. tkalnici z Jacquard ali llstovlml stroji. Sposoben tudi pripravljalnih del. Cenj. ponudbe prosim upravi »Slovenca« pod »Tekstlleo« P 2679.
Absolvent
klasične gimnazije, z do-služenim vojnodljašklm rokom, želi primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2642.
Gospodična
trgovsko ln pisarniško naobražena, Išče v Ljubljani nameščenje. Sprejme vsako primerno delo. Cenj. ponudbe upr. »81.« pod šifro »Skromna«.
Starejše dekle
pošteno, lepega vedenja,
zmožna samostojnega gospodinjstva - Išče službo Ponudbe upravi »S1.« pod »Takoj« št. 2628.	(a)
Kuharica
prvovrstna gospodinja — gre k orožnikom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kuharica« »t. 2627. (a)
Stare preproge
popravljam. Naslov povo uprava »Slovenca« pod št. 2640.	(a)
Vrtnar
samostojen, neoženjen, 23
let prakse, odlična spričevala In priporočila — išče stalno službo s 16 marcem t. 1. Ponudbe pod »Priden« St. 254». (a)
Absolvent
dveletne gozdarske šole Išče službo, prakso ali kakršnokoli zaposlitev. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod St 2644. (a)
Sobarica
stara 26 let, vešča nem škega Jezika, z dobrimi spričevali, želi mesta v hotelu ali na sezoni. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor St. 448-S7. (a)
Knjigovodkinja
stenotlptstka, strojepiska z večletno prakso — želi nameščenje. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Pisarniška moč« St. 1728.	(a)
Gospodična
začetnica, stenotlptstka. veSča slovenskega, srbo-hrv. ln nemškega Jezika, želi namestitve v trgo vini ali sllčnem podjetju v Mariboru ali Ljubljani kot pis. moč ail blagajni čarka. Razume tudi gospodinjsko pomoč I Samo resne ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Sonja — 19« 1727.
Gradi za iimnice, platno za rjuhe in kapne, damast za prevleke, inlete, iifone, belo in barvasto blago za prte, za zastore, posteljne in namizne garniture, prešite odeje v klotu, satenu in svili, flanel deke in rjuhe, platnene in frotir brisače, kuhinjske servijete ie od Din 4-— naprej ima največjo izbero na zalogi in najcenejše nova špecijalna trgovina s tem blagom
Г. I. GorlCor, llubltana
Sv Petra cesto 30
Pri večjem odjemu popusti
ШШI
Ce hotel mojster biti, satni se mlad uHti Na stara leti bo i vesel oglasom nalim hvalo psi
Krojaškega vajenca
sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje ▼ hiši. — Zdravje predpogoj. Prose tnlk Frane, Smarska 16, Moste, LJubljana. (v)
Gumbe, plise, entel, ažur
pred tisk In monogramp hitro Izvrši Matek A Ml-keS, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	' (t)
1000 Din nagrade
dam mehaniku mojstru, ki bi vzel napol lzučene-ga vajenca v nadaljnje učenje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vajenec« P 2647.	(v)
Ključavničarski vajenec
se sprejme brez oskrbe. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljanska okolica« P 2548.	(v)
Učenko
pridno, pošteno ln delavno, sprejmem »a cvetličarno. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Cvetličarna« St. 2613.	(v)
Učenca
sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Hrovat A., Kralja Petra trg 1, Maribor.	<v)
Učenko
iščem za modno trgovino. Vošča mora biti r.emščl ne. Plača 100 Din meseč no. Nastop s 16. marcem. Ponudbe upravi »S1.« pod »Moda« St. 2682.	(v)
Krepkega vajenca
za vrtnarsko obrt z vfo oskrbo, sprejmem takoj Ivan Blzovlčar, vrtnar stvo, Koleztjska Stev. 16, Trnovo.	(v)
Učenca
za pekovsko brt, starega že 16 let sprejmem. — Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe upr. »SI « pod »Veselje do obrti« St. 2698.	(v)
Učenka
se sprejme v manufak-turno trgovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St 2741.	(v)
Učenca
takoj sprejmem. L. Vidmar, krojač, Trebnje 12
Denarja r ter>u toi petkn Prat radi bi ti dali oa Kar nudil nam vst
kupim. m vse polteno plačamo
Železen rolo
ca. 1 m širok, z vrati ali brez, kupi Trlbuč, alinee, Tržaška S, telefon 2606. (k)
Rabljeno čelo in vijolo
kupim. Furlan, organlst, Hoče.	(k)
Cunje
krojaške odrezke, star-papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo dlaki (aravco) — kupi vsaki, množino
ARBEITER - MARIBOR
Dravska 16
Pletilne stroje
rabljene, St. 6—8, v širini do 80 cm, v brezhibnem stanju, kupim. Ponudbo s točno označbo najnižje cene v upravo »31.« pod tt. 2639.	(k)
Kupim
več vagonov suhih, zdravih bukovih drv. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Suha - zdrava« tt. 2648.	<k)
Lepe hraste
kupim. Ponudbe : F. Pire, Dravlje, Ljubljana. (k)
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne krone
kupujem oo naivitiib dnevnih cenah. A. KAJFE2 ur ar
iabllana. MlkloHtevs 14
Stružnico
veliko, brezhibno, za struženje, v polmeru najmanj 66 cm, kupim. Ponudbe na J. L a v r 1 6 , Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1.
Kupim
stroj za mletje (šrotanje) koruze — v dobrem stanju. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ročni pogon« tt. 2660.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuie
po Miviéjib oenab
CERNE, nivelir, Liublan» Wolfova ulio» it 3.
Trgovino
na prometnem kraju, katerekoli obrti — kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ootovlna« P 2676.
Pletilni stroj	10-80
kupim, prodam	pa 8-60. Loboda Helena, pletilja,
Domžale.	(k)
Otroški voziček,
šivalni stroj In omaro za obleko kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačam« P 2591. (k)
Staro kovano železo
kupujemo v neomejenih množinah ln plačujemo takoj po prevzemu po 0.40 do 0.60 Din za kg. Dobave naj se Izvršijo na tovarno »Titan« d. d„ Kamnik.	(k)
Kuhanega masla
svežega, dobrega, rabim večjo množino. Ponudbe s ceno upravi »Slov.« pod »Maslo« tt. 16>6. (k)
Krmilno peso
kupi Replč, sodar, LJubljana, Trnovo.	(k)
I
«rtomofor
i
Ct hotel hitro daleč orit\. moral avto ti kupiti l ic bi delal rad t
motorjem! alej. tas s njim le davno ar jem'
. Pozor gasilci!
Pod ugodnimi pogoji prodam Fiat 601, Sestsede-žen, brezhiben. Ogrizek Veržej, Krlževd pri Ljutomeru.	(1)
Motor AYS in avto Ford
naprodaj v mehanični delavnici Tramput, Črnuče.
Avtomobili
malo rabljeni, tovorni od 1 do 4 ton. osebni mali In večji, tudi proti hranilnim knjižicam najceneje pri O. žužek, Krupp zastopstvo, Ljubljana — Tavčarjeva 11.	(f)
Stružnico
za železo na nožni alt električni pogon, 90 cm stružne dolžine, kompletno prodam za 7600 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod tt. 2739. (1)
Mali pisalni stroj
v kovčku naprodaj. Na-Blov v upravi »Slovenca« pod St. 2738.	(1)
Pohištvo
za samsko sobo, «taro — ln Werthelm blagajno — prodam zaradi selitve. Ljubljana, Mltičeva 13-11, desno.	(1)
Prava erfurtska semena
uradno preizkušena, dobite v trgovini M. Vld-majer, Cankarjevo nabrežje, ln na stojnici poleg tromostovja.	(1)
Vedno najnovejše modele
steznikov In nedrčkov, od najcenejše do najfinejše Izdelave, kakor tudi trebušne pasove ln guml-nogavlce nudi tvrdka : Adela Besednik, Selen-burgova t, LJubljana. (1)
Šiv. stroji
Se malo rabljeni — ln
kolesa
prvovrstnih znamk — poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti krlžanske cerkve).
ElflfTBO-P10I0R1I
in diname vseh vrst in velikosti stalno na zalogi Prevzemajo se tudi vsa tozadevna popravila
A. VERRAIS
LJUHLJANA
Gosposvetska cesta 10
(poleg Slamlta)
Nogavice, rokavice
ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje In najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Zidov ska ulica In Stari trg. (1)
Vino
lz okoliša Ivanjkovcl-Sve-tlnje, 10 hI, prodam. Cena in naslov v upravi »81.« pod St 2656.	(1)
»Zvonček« terpentin
še vedno po f Din na Vodnikovem trgu (vogal Zmajskega mostu). (1)
Dva stoječa oreha
zdrava, prodam. J. Jeraj, Smlednik 1.	(1)
Otomane
od 460 Din naprej, in vse druge tapetniške Izdelke kupite najceneje pri Dol-nlčarju, Zg. eiska, pri re-mlzt.	(1)
15 Din
stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovne znamke Homocort. Prvovrstne gramofone pod nabavno ceno - nudi, dokler traja zaloga : Ljubljana, Bitka, Jerncjova št. 26. (1)
Poceni naprodaj
spalnica In večje ogledalo. Polzv« se pri hišniku na Zrlnjskega cesti 7. (1)
Prodam
večjo množino hrastovih novhl sodov od 60—700 1. Ugodna prilika I F. Pire, Dravlje, LJubljana, (1)
Manjši skobelnik
(Hobelbank), prodam. — Lubas, Pražakova št. I, Ljubljana.	(1)
Mlekarna
dobro vpeljana, ob glav nI cesti, na prometni točki, naprodaj zaradi pre menltve obrta. Naslov v upravi »Slovenca« pod tt »761.	(1)
Hmeljevke
ved vagonov — proda Janez fitajer, Vrhnika, Sva-blčeva cesta ».	(1)
Med za pecivo
po 1» Din kg na drobno nudi Oroslav Dolenec — Ljubljana, Wolfova ulica št. 10 — ln priporoča svojo odprto parketno voščilo ter pristni cepllni vosek.	(1)
Za šivilje in krojače!
dumbe izdeluje Iz vsakovrstnega blaga po najnižjih cenah Mêla, Tyr-ševa cesta 20.	(i)
VINA
rseh vrst kupite najugodneje pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Orehova jedrca
Ia., Alščena, ln pristen tr-
čan cvetlični med nudi za takojšnjo dobavo po najnižji ceni J. Menart trgovec, Domžal«. (1)
MESTNI TRO 3.
Prodam
stroj za cementno opeko, dvojni folcar, 800 modelov ln stroj za robnike, 20 modelov - oba skoraj nova. Frane Skufca, Brezovo T, Vltnja gora. (i)
Modroce
posteljne mreže, železno zložljive postelje, otomane. dlvane In tapetniške Izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg IS. Ugoden nakup morske trave, žime. cvllha za modroce In blaga za prevleke pohištva
Pajkelj na sita
v uporabnem stanju, prodam ali zamenjam za s»-menskl krompir. Zavafl-nlk, Tomačevo »6, pri LJubljani.	(1)
Automatlčn«
hladilne stroje »JUHLAD«
prol zvaja Q. F. SCHNEITBR, tovarna strojev, Skofja Loka, Dravska banovina. Solidne cene. Prvovrstne reference.
зтеге Q«|lm«|i« norveško
ribje olje
iz lekarn« dr. G. Piccolifa т Lfnbtfan!
s« priporoča bledim im slabotnim osebam
10 A.-2. panjev
dobro prezlmljenlh čebel prodam. Urankar, Krasna St. »9, p. Lukovlca. (1)
Rsblteni in novi po nslnltttt oeoah. Tudi na ugodne obroke. r'redno »1 nabavite tlv, stro) sigurno "bllcite nas
Nova trgovina
L|ubl|ana, Tyrtfva e. S«
Slamoreznico in paradiž
vse v dobrem stanju — prodam. Ponudbe na To-polavee Vinko, Podlehnlk
Opekarna
v okolici Ljubljane, s strojnim obratom ln tov, dimnikom, ca. 16 Johov zemljišča, uporabljiva iu-dl za druge Industrijske
hvrhn — nnnt-oilol, Pn.
nudbe upravi »Slovenca« pod »Opekarna« št. 2677.
Šivalne stroje in kolesa
„ADLER"
kup
lj« pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
n vodo blizu PreS«rnov«ga spomenika
Telefon 29-13
Posestva
Potetiva dela h tkrbll Oglat tvoj kupca brt dobi J it v tkrbeh ti ta denar bo» kito kupil gotpodar!
V Brežicah
ta okolici so naprodaj hlâe, krasna stavblšča. vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovoga vele-posestva. - Pojasnila pri In ž. Mlklau Otmar, Brežice.	(P>
Majhno kmečko posestvo
■aradl preselitve takoj proda : Tesner. Besnlca Б. p. Hrušlca pri Ljubljani.
Majhno posestvo
okrog 2 lia površine, s hl-bo In gospod poslopjem, ob glavni cesti v neposredni bližini Rogatca ln 6 km oddaljeno od Rog. Slatine, naprodaj. Vpra-ftatl: K. Kolterer, Rogatec.	(P>
Prodam:
tri stanovanjsko vilo v 81-Ski 180.000 Din, dvostano-vanjsko vilo v Siškl Din 160.000. šeststanovanjsko vilo na Gllncah 160.000 Din (zelo ugodno), trl-etanovanjsko vilo Kodeljevo 200.000 Din, Stlrl-stanovanjsko vilo Prule »00.000 Din, dvoetano-vnnjsko vilo Moste »0.000 Din, trlstanovanjsko vilo Dev. Mar. v Polju 90.000 Din, stlrlstanovanjsko vilo Bežigrad 220.000 Din. trlstanovanjsko vilo Mlr-Je 350.000 Din, novo trgovsko hišo v lepem kraju na Štajerskem 126.000 Din, Stlrlstanovanjsko hi-đo z delavnico, primerno za pletilstvo 340.000 Din. Hudim vile in hiše, vinograde na deželi. Realltet-ca pisarna Kunaver Ludvik, Rimska cesta 6 — Ljubljana. Strokovnjak-stavbenlk brezplačno na razpolago.	(P)
7 oralov lepega travnika
v Ljubljani, tudi v manjših delih, poceni naprodaj. Vprašati: Cesta 29 oktobra (Rimska) »-II., rrata 16.	(pl
Gostilniško posestvo
v Ljubljani, na prometnem kraju, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Letno »50 hI vina« št. 2551. (p)
Trije gozdi
mešani, v izmeri 80 ha. 46 ha ln 8 ha. naprodaj Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca « pod St. 2680.	(Pi
vïiâ
v centru Ljubljane, » sob, veranda. 1200 m1 vrta, naprodaj. Posredovalci Izključeni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2679. (p)
Parcele
prodam v centru, strnjen sistem trlnadstropnlh hiš po 850, 600 Din (vogalna), u dvonadstropne hlâe po 140 Din m1, periferija trlnadstropne hiše po 120 Din za m*. Rožna dolina od 76 Din naprej, Stopanja vas od 20 Din naprej. p. SlSka po 110 Din naprej. Vlžmarje od 8 Din naprej. Kompleksi sveta ob Linhartovi ulici ln Vodovodni cesti od 12 Din za m' naprej. Reall-tetna pisarna Kunaver Ludvik. Rimska cesta 6, Ljubljana.	(p)
Hmeijsko posestvo
lepo, srednje veliko, blizu trga in železnice, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 171».	(p)
Hišo s štirimi sobami
kuhinjo, kletjo, drvarnico In velikim vrtom prodam. Zavodna d». Celje. (p)
Enonadstropna hiša ( /ila)
s šeFtlml sobami, kletjo In pritikllnami (dva balkona, veranda), sončna lega ob Savinji, takoj naprodaj. — Lenard Zofka, Polule, Celje.	(p)
Parcela 609 m'
ugodno naprodaj. Informacije pri Marinšek, Baragova 11.	(p)
Parcelo
pri tovarni na Brodu — prodam. Vprašati : Vlž-inarje 1».	(p)
Visokopritlična hiša
podkletena, lepe sobe. krasen prostor blizu kolodvora in glavne ceste, naprodaj. Domžale, Bistriška 4.	, (P)
Parcele naprodaj
tudi na obroke, ro* 4 do 4.50 Din. Pojasnila daje Karl Weiss, Zg. Radva-nje, p. Maribor.	(p)
Dvostanovanjsko hišo
novo, ob Ižanski cesti 255 - poceni prodam. F. Kocjan.	(p)
Prodam
ca. 16.000 m' zemljišča v bližini Ljubljane, polog železniške postaje, primerno za Industrijo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Industrijski svet« «t. 1705.	(p)
Stavbna parcela
na vogalu Frankopanske ln Medvedove ulice, naprodaj. — Polzve se pri Centralni vlnarnl d. d., Ljubljana, Frankopanska ulica 11.	(p)
Domačijo prodam
Njive merijo 375 m!, brez gozda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2379. (p)
Hiša pri Kranju
ugodno naprodaj. Pripravna za obrtnika. Cena 36.000 Din. Polzve se, v Clrčlčah »t. II.	(P)
Hiša, njiva in vrt
ob banovinski cesti ugodno naprodaj. Prikladno za upokojenca ali malega obrtnika. Poizvedbe pri : Koprivnlk, Poljčane. (p)
Parcela
15 minut od kolodvora Jesenice, velika 4447 m1, naprodaj. Voda ln elektrika ob meji. Kraj pripraven tudi za letovišče, ker meji na smrekov gozd. Naslov pri vseh podružnicah »Slovenca« št. 2605.
Lep vinograd
v Zbelovl gori, približno dva orala, proda Hranilnica in posojilnica v Lo-čah, Poljčane. Pojasnila daje Hranilnice r Ločah pri Poljčanah.	(p)
Več stavbnih parcel
prodam pod ugodnimi pogoji. Pojasnila m dobe : Vlžmarje 5».	(p)
Majhna hiša v Kamniku
nasproti farne cerkve — naprodaj. Josip Janko, urar v Kamniku. (p)
■ Dvostanovanjska hiša
z velikim, sončnim vrtom - naprodaj. Gllnce, Cesta IX. St. 24.	(P)
Na Vrhniki
naprodaj enonadstropna hiša s trgovsko-oBrtnlm lokalom. Pojasnila daje M. Hojan, Vrhnika. (p)
Stavbne parcele
poceni naprodaj. Polzve se: Katl Jerančlč, Vlžmarje 21.	(P)
Pcrzifshc »rcprooc
lolamffno pristne Stare in nove, vseli velikosti, v krasni izberi. naprodai po reklamnih cenah
Resni interesenti vljudno vabljeni.
Oglaeite se ali piiite na naslov.
D. Ostroinik« Ljubljana
Spcciialna trgovina, Pasaža-Ncbotičnika
Ženitbe
Ca rti nt tuai te oieniti
pa vendar r takim kotel
priti
kar potlji tvojt nam oglate pa videl bol medene tate:
Gospodiïna
srednjih let. posten« In zdrava, šivilja, dobra gospodinja, z nekaj gotovine, želi poznanstvo a gospodom 14—4« let. kj Je dober pekovski mojster, ki Ima voljo odpreti pekarno v velikem mestu Izven Slovenija. - Nekaj gotovine. poštenost In zdravje. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Iskrenost« št 1378.	(ž)
Posestnik
se želi poročiti z dobro žensko brez otrok, v starosti od 40 let naprej, x nekoliko premoženja. Ponudbe upravi »Slov.« pod St. 2380.	(i)
Gospod
resno želi spoznati gospodično trgovsko pomočnico, ki Ima pravico samostojnega vodstva trgovine ln gotovine okoli 30.000 Din. Starost do 1» let. Slika zaželjena. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirno življenje« št 1267. (ž)
Itanoianja
Od KJublJan« ee do
Kranju toien ittet itanovanja. le zakaj n« interirai*
Renovirana stanovanja
z električno razsvetljavo, pripravna za buffet, se oddajo na Vranskem. Naslov v upravi »Slovenca» pod St. 155».	<б)
Dvosobno stanovanje
kopalnica, balkon, oddam Zg. Slaka, Spančeva pot št. 210. <6)
ki Je popolnoma somo-stojna v izdelavi boljšo damske konfekcije — se odda dvosobno stanovanje. Polzve se: Sv. Petra cesta Gorlčar.	(4)
Dvosobno stanovanje
komfortno, ln lokal, v sredini mesta, oddam za 1. maj t. 1. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 1594. (č)
Dvosobno stanovanje
oddam z marcem ali aprilom. Moste, Ribniška 1»
Dvosobno stanovanje
kabinet, lepo - oddam takoj. - Salehar, Podmll-ščakova S7a, Bežigrad.
Enosobno stanovanje
oddam. Rožna dolina. Cesta VI. St. 4.	(č)
Dvosobno stanovanje
parketlrano, elektrika in vodovod - oddam. Gllnce Cesta X. St. 11 (ob Gra-daščtcl).	(O
Štirisobno stanovanje
z vsemi pritikllnami, se odda s 1. marcem. Informacije daje hišna lastnica na Kongresnem trgu St. 16-11.	(6)
Dvosobno stanovanje
vsemi pritikllnami, oddam. Kavškova ul. 16-11.
Trisobno stanovanje
v sredini mesta, sončno, s pritikllnami, se takoj odda. • Naelov ▼ upravi »Slov « pod »t. 1(7«. (č)
Dvosobno stanovanje
lepo, z vrtom, oddam. — Naelov : Paullč, Koceno-
va ».	(4)
Dvosobno stanovanje
komfortno, sončno, suho, pri cerkvi, oddam mirni stranki. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1694. (č)
Trisobno stanovanje
s pritikllnami, oddam. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2696.	(č)
Dvosobno stanovanje
s kabinetom oddam s 1. marcem ali pozneje. Pod Rožnikom cesta X št. 25.
Dvosobno stanovanje
v I. nadstropju, s kopalnico In vsemi pritikllnami se odda boljši stranki. Osem minut od Stadiona, ob Tyrševl cesti. Polzve se : Vošnjakuva. 6. (ù)
Dvosobne stanovanje
zelo prostorno, takoj poceni odda Trlbuč, Gllnce, Tržaška oeeta «. telefon 2605.	(d)
Enosobno stanovanje
se takoj odda. Gllnce 1-6.
mm
>'aj bo tirna, naj bo leto. «»'biro tmat najeto n atat zanjo iti, dinarjev na ti v miru - bret
vlh.tr,e r
IŠČEJO: Sobo ob morju
Iščem za julij proti sa-menjavl Iste na Gorenjskem za avgust. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dalmacija« St. 2414. (s)
Opremljeno sobico
lepo, ISčem. ozlr. grem tudi kot sostanovalka. -Ponudbe upravi »81.« pod »Solidno«.	(s)
Dve prazni sobi
Iščem v sredini mesta za stanovanje ln pisarno. — Ponudbe upravi »81.« pod »Sredina« P 2692. <«)
ODDAJO: Prazno sobo
s posebnim vhodom, v sredini mesta takoj oddam — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2572.
Sobo
s Štedilnikom ali brez oddam upokojenki. Vič št. 148. Naprodaj tudi postelja.	(s)
Lepo sobo
blizu banske uprave oddam solidni uradnici. Naslov v upravi »Slovenca', pod St. 2571.	(s)
Lepa, snažna soba
v Mariboru, v bližini kolodvora, se s 1. marcem odda. Naslov v upravi Slovenca« pod St. 2568
Sostanovalko
sprejmem k vlsokošolkl. Poseben vhod, elektrik^ Naslov v upravi »81.« pod št. 2632.	(s)
Opremljena sobica
se odda poceni eni ali
dvema osebama. Gospo svetska 14, Potočar. (si
Prazno sončno sobo
oddam. Vrhovčeva l-IJ.. pri Taboru.	(s)
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, od dam b 1. marcem z vsr. oskrbo. Gostilna. Gradiče 13.	(si
Samsko stanovanje
Karson, sončna lega, mirna ulica, v centru mesta, se takoj odda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod : »Udobno In čisto« 2715.
Kmelki mlin
vzamem v najem. Ponudbe In pojasnila upravi »Slovenca« pod (t. 1178
Prazno sobo
oddam s 1. marcem. Metelkova 18 (pisarna), (s)
Veliko in snažno sobo
s predsobo, opremljeno ali pa brez opreme, v pritličju IgrlSka ulica «, pri Drami, oddam z marcem. Na razpolago tudi telefon.	(■)
Oddam lepo sobo
dvema zakoncema. Naslov v upravi »Slovenca« pod «t. 1741.	(s)
Lepa komfortna soba
velika, v strogem centru, se takoj odda boljšemu gospodu. Naelov v upravi »Slovenca« pod St. 2740.
■r^jMaww
Had - na tvoje bi tate! toda. kjer te stanovanje? Oe pogledat teti «C najem., na je retenu vpritanie
Trgovski lokal
srednje velik, na prometnem kraju v Ljubljani ISčem xa takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »444« St. 2624.	(m)
Za Sfst artikel
tsčem suho skladišče na
Ježlet. Ponudbe upr. »81.« pod »Pfaff« St. 2695, ln)
ODDAJO:
Kleparska delavnica
z vsem Inventarjem - se takoj odda r najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Obstoječa obrt« St. 243».	(n)
IŠČEJO: Lokal
primeren za mlekarno — takoj vzamem v najem. Pekarna Kalčlč, Dravlje št. 187.	(m)
Trgovino z meš. blagom
vzamem v najem s 1. majem ali pozneje, na deželi. Ponudbe upravi »81.« v Mariboru pod »Trgovina 25» nt. 2657.	(m)
Igrišče SK Slovana
v Mostah se da v najem tudi kot skladišče. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« St. 2592. (n)
Mesarija in prekajevalnica
na prometnem prostoru, z vsem Inventarjem, se s 1. marcem odda v najem. Aleksandrova 116, Studenci, Maribor. (n)
Trgovski lokal
na prometnem kraju — se odda. Vprašati : Bet-navska 31, Maribor, (n)
Trgovina z mešanim blagom
dobro idoča, tik gradnjo nove železnice Sevnica— St. Janž, v Dol. Boštanju, se takoj ugodno za tri leta odda.
Velik vrt
za obdelovanje, oddam v
najem. Naslov v upravi Slov.« pod št. 2621. (n)
Hišo
poleg nove cerkve, velik vrt, oddam. Nizka cena Naslov v upravi »Slov <-pod Ut. 264 3.	(ti)
Delavnico
1 x 8.6 , n advorišču Mostni trg 9, oddam poceni olidnemu obrtniku. (n)
Hišico
s sadnim vrtom, 3 njive, hlev, skedenj, kozolec Itd. pol ure od Ljubljane — (lam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 2641.	n)
Trgovino z meš. blagom
oddam v najem. Polzve se: Sred. Ganioljne 20 p. St. Vid nad Ljubljano
Trgovski lokal
pripraven za vsako obrt, se ugodno odda. Poljanska cesta 33.	(n)
Delavnico
svetlo tn suho, 70 m1, za čisto obrt, oddam. Smar-tlnska cesta 10, Ljubljana.	(n)
Dvoriščni lokal
lia TyrSevi cesti 36 oddam. Pojasnilo pri hišniku Istotam.	(n)
Delavnica
suha, svetla, se odda. Polzve se: Stari trg 82. (n)
Zaslužek
1000 dinarjev
in tudi več lahko zaslužite ■ primerno majhnim Investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem ma-terljal, prevzamem gotove izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. - »Ilemipa«, Pančevo, Brače Jovanovlč br. 20.
II
Živali
I
Živali ln itva'ice ti delajo re»«'io te nima.t lih, oglati te. mi tpolnimo ti tel je.
Mcdmurske konje
čiste In poltežko, za delo, kobile In skopljonco, kakor tudi konje !» kočijo In ježo, preskrbi najceneje In zajamčeno Julio Hoffmann. agencija zn konje, fiakovec, Modmur je.	(J)
Centralni trg iehoslovaike industrije
Praški eksportnl sejem
od s. do 14. marca 1937 — takoj жа Leipzigom
50% popust na čchotlovalkih železnicah. 25 — 50X na inozemskih parobrodih iu zračnih linijah. — Nadalm« informacij« in sajnuk« izkaze dobite pri zastopniku Praškega vzorčnega velcsejma:
ALOMA COMPANY d. z o. r., Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1 ĆEHOSLOVASKI KONZULAT PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom ali direktno pri Direkciji praSkega velesejma Praga VII., veleseimeka palača
Denar
Uenat — tveto vladati
I* plačaj pa* ■jplatov. na kmalu tla't* tatov latijt tebi tat
Bančno komerc. zavod
Maribor. Aleksandrova 40. Vam vnovčl vloge pri denarnih zavodih. Gotovina takoj. Za odgovor 8 Din v znamkah.
18-20.000 Din posojila
Iščem za eno leto na prvo mesto vknjižbe na veliko
stavbno parcelo v Zgornji Šiški, v bližini remi -ze. 10% obresti ln užitek zemlje, ve. Isto tudi prodam. Ponudbe upr. »81.« pod St. 2638.	(d)
Ureditev dolgov
potom sodnih tn izven sodnih poravnav Nasveti v konkurznlh za etevah In vseh drugih trgovsko obrtnih poslih Strokovne knjlgovodsk» •-evizlje, sestava In apro
baclja bilanc. Preskrba kreditov vsi posli Kmečke zaščite Edina koncesijonlrana Komcrcljalna pisarna
Lojze Zaje
LJubljana Gledališka ul . Telefon 88-18
Hranilno knjižico
ulanlc Zadružne zveze kupim. Plačam v gotovini takoj. Ponudbe upr. »81.« pod »4000« St. 2660. (d)
Tvrdka A. & E. Skaberne
:..!UBLJANA. javlja, dn umije do preklica v rs čun zopet
hranilne knjižice
Mestne hranilnice, LJuii ske posojilnice.
60% obligacije
mesta LJubljane, nudim kot kavcijo za 100—300 tisoč dinarjev posojila po dogovoru za 1937. — Ponudbe upravi »Slov « pod Pošteno« St. 2664. <dl
Poravnave plavanje dolgov
posredovanie hredMot in dolovlne naložbe kapitala, uUltne ureditve, davtne napovedi tn vse druge frgovsho So-spodorshe posle Izvede in IzvcdnISka mnenja oddaja konceeijonlrana
Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani
Cesta 29. oktobra (Rimska oestai stev. 7.
Neomejena tesarska obrt
išče družabnika. Prednost veselje do tesarstva. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2675.	(d)
Posojila dajemo
privatnim nameščencem in državnim uradnikom v gotovini ln blagovnih bonih. »Hermes«, Zagreb. Masarykova ulica 11. (d)
Milijon dinarjev
vloge Kmetske hranilnice ljubljanske Iščem za pre-tvorltev v hipoteko, prvo mesto, - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pismeno 197« št. 2261.	(d)
Al. Planinšek,
koncesijonlrana trg agon tura v bančnih In kredit nlli poslih, v Ljubljani — Beethovnova ulica 14-1 Telefon 35-10 — vnovči vloge denarnih zavoa<i\ najboljše, takoj v gotovi ni. vedno na jkulanlneje Vse Informacije brezplačno.	<d)
Vnovčujem
terjatve pri denarnih «a vodih proti takojšnji gotovini. Solidno poslovanj« Oblastveno dovoljena
pisarna RUDOLF ZORE LJubljana. Gledališka 11 Telefon li-1«.
Oblastv. koncesijonlrana
šoferska šola
I. Gaberšiik
bivši komisar za Šoferske izpite, Slomškov« ulica 6. Telefon 18-16.
Katera gospodična
s svojim strojem ml da strojepisni pouk štirikrat tedensko od 11 do II. -Naslov prosim pustiti v upravi »Slov.« pod 164».
Potdtavijam «o« objave ut pot miru In »prav«' Va svetu naj tai.ada sit te ne, bo vir pobral kudir
Javna dražba hiše in vrta
v Knezovi ulici štev. 28
se bo vršila pri sodišču v Ljubljani, dne 25. februarja 1937 ob 9 dopoldne v sobi St. 16. kjer so razvidni tudi dražbenl pogoji pod opr. št. Va I 647/36. nakar se Interesenti opozarjajo. (o)
Preklic
Podpisani Pogačnik Janez, mizarski pomočnik lz Sp. Besnlce St. 51, p. Kranj, obžalujem svoj nastop napram g. Zevnlk Frančiški, pos. hčeri Iz Zg. Besnlce št 83, Kranj, na podlagi katerega Je bila Izvršena v hiši njenih staršev hišna preiskava, ker Je bila moja Izjava popolnoma neresnična. Zahvaljujem se g. Zevnlk Frančiški, da mi je to odpustila ln odstopila od tožbe proti meni. Kranj, dne 13. febr. 1937.
Pogačnik Janez.
Pozor frizerji!
Dne 25. febr. 1»37 ob » dopoldne se bodo na Javni dražbi v Kranju, Blejska cesta št. 19, prodajali štirje aparati za trajno ondulacljo. Kupci se vabijo t	(o)
PROSTOVOLJNA SODNA DRAŽBA
v zapuščino pokojnega Glnspieler Tomaža, višjega sodnega svetnika v pokoju v LJubljani, Stre-ltška ulica St. 20, spadajoče imovine se bo vršila :
a)	prodaja premičnin v stanovanju zapustnika v Ljubljani, Strellška ulica št. 20, v torek, dne 2. marca 1937 ob 9 dopoldne ;
b)	dražba nepremičnin — hISe St. »0 v StreltSkl ulici, z vrtom, vlož. St. 165 kat. obč. Poljaneko predmestje, v pisarni podpisanega notarja v LJubljani, Tavčarjeva ulica st. 6, v petek, dno 5. marca 1937 ob 10 dopoldne. Dražbenl pogoji so na vpogled med uradnimi urami v pisarni
podpisanega notarja.
Hafner Mate, javni notar kot sodni komisar.
Naznanilo
Prisilna uprava Rudolf Zore so Je preselila z današnjim dnem Iz Gledališke ul. 12 v Metelkovo ul. št. 4. — O ha vtis vue pošlo kakor dosedaj. (o)
Obleke
elearantne, po meri, od 45« Din naprej. Jane» Brglez, krojač. Koroška »t. II. Maribor.	(r)
Nagrobne spom. slike
na porcelan vžgane, vseh oblik ln velikosti, po fotografiji, prvovrstno Is-delane - naročajte pri Kune Franc, fotograf, LJubljana, Wolfova ul. 6. Zahtevajte brezplačen ee-nlk.	(r)
Najcenejši zajtrk
In večerjo dobite v mlekarni »Drama«, Ljublj«. na, Erjavčeva 8. <r)
Pletilne stroje
11-100 In 10-10 mamenjam «a galanterijo In perilo ali za pletllnl stroj 10-60 ali it 4 ln 5-60 cm. Naslov v upravi »Slovenca« pod «t. »714.	(r)
Najcenejše krvavice
ln pečenlce ter fina vina, črno I Din liter nudi svojim cenjenim gostom gostilna Mdller, SlSka. (r)
Kaj je t vet bret uteniakovt
To. kar vojaka l/гег vojakov. Hod iivi naj ite dijake, vte prihodnje ificnjakel
Za dijaka
nižjih srednjih Sol ISCera popolno oskrbo, strogo nadzorstvo ln pomoč pri učenju, pri krščan. profesorski ali uradn. družini. Ponudbe upr »81.« pod »Takoj« st. 8666. (D
Mrtvo je tel- brei luie. mrtva bret pohiti va "iha. nridi k nam oo aie i m
t« rt,
»n h va le jen bo- d-. q>■ ,ha.
Vee šperanih spalnic
s 6 letno garancijo poeenl naprodaj - Pohištvo Ma-lenšek, Dravlje p Ljublj.
Orehovo spalnico
12 kom., prodam za 3500 Din. Mrhar Ivan. m tiar. St. Vid nad LJubljano. S
l.ept godbe ijlat gre v deiftc va, — na te ti m kujii 'pompanton in t>.j«.
SMZPlrftM POUK V ISRAN3VI
Klavir
poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1761.	(g)
MUZIKA «Mrtiem1 £5
Prodaja klavirje, mnalka.lčne Instrumente, strune. KlasbU-ne potrebščine Poomvlia m nglatule ves glasbila «tro-kovnlaško in natcenelo.
Harmonij
ameriški sistem, dobro ohranjen, pet oktav, trije registri, naprodaj za Din 1300. T ram te, Modvode.
Velik uspeh v izdelavi električnih ur je stenska ura
OREL-MIKRO
Gre brez navijanja 9—12 mesecev s pogonom ene same navadne žepne baterije, ki je vložena v uri. Urno kolesje se nahaja v prozorni bakelitni škatljici nad baterijo in je zaščiteno proti zapra-šenju. Poseben gumb služi za uravnavanje točnega teka ure. Zunanji bakelitni pokrov ure je v različnih barvah po izberi : oreh, mahagonij, ebenovina, modro ali zeleno, s zlatimi številkami in kazali. Zajamčeno precizna in solidna izdelava. Cena uri z baterijo vred je Din 360-— po povzetju in poStnine prosto.
Gen. lastopstvo : (ni. lavrli Franc, Ljubljana, Levstikova ul. 25
Poštni predal 177 — Čekovni račun 14.229 — Telefon 24-60
POMLADNI LIPSKI SEJEM 1937
ZADETEK 38. FEBRUARJA
60% popusta na vozovnicah nemških železnic znatni popusti na železnicah drugih držav
Vsa pojasnila daieta častna zastopnika:
ING. G. TONN1ES, LJUBLJANA, Tyrševa c. 33 - Tel. 27-62 J02EF BEZJAK, MARIBOR, Gosposka ul. 25 - Tel. 20-97 in ZVAN1ČN1 BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, Knez Mihajlova 33/1 — Telefon 24311
Cvirn barhent
po Din T— pri Trpinu, Maribor, Vetrinfska 15
OtrojKl vozički nej- Dvokoleea.	Šivalni stroj)
norejtlb modelov motorji, trlcikljl, pojrealjlvl Po zelo nitki cenil Ceniki frank o ! „TRIBUNA" Г. BATJEl, LJUBLJANA, ftarlovika %
Podrutnlea : Maribor, Aleksandrova cesta 26.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za f vedno zapustila naša ljubljena teta, gospa
Neža Mohorčič
vdova žeL uslužbenca
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 21. februarja 1937 ob 2 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 30, februarja 1937.
Žalujoči ostali.
Družina Herhlanko se zahvaljuje vsem prijateljem za izraze sočutja ob izgubi dragega očeta, soproga, gospoda
Franja Kerhlanka
učitelja
Posebno zahvalo pa izreka g. dr. Mešku za naklonjenost in globok, v srce segajoči govor, čč. duhovščini, gg. Calutl in Sendorferju za uslužno asistenco, pevskemu društvu Zarja in oktetu učiteljskega društva za presunljive žalostinke, šolskemu upravitelju v p. g. Jožefu Klemenčiču za ganljive poslovilne besede, učiteljstvu pobreške šole ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Ana Kerhlanko, žalujoča soproga.
12-13 rianele za ohlehe z lepimi vzorci
svetle in temne barve, meter Dlil f—
BELI TEDEN
teden najnižjih cen.
Zahtevajte takoj brezplačen cenik od trgovske hiše
^^m " laart
Zagreb, s
Tovarna pohištva
Franjo Vehovar, Celie
Kersnikova ulica 17 ki :ma edina v Celju moderno urejeno sušilnico za sušenje lesa, izdeluje po naročilu iz zdravega in suhega lesa prvovrstno kvalitetno pohištvo. Cene konkurenčne in Enverne,
Zaloga Celje, Glavni trg 12
NAJSOLIDNEJSO STANOVANJSKO ALI TRGOVSKO HISO, INDUSTRIJSKO ZGRADBO ALI ADAPTACIJO VAM IZVRŠI NACENEJE
P00BL. GRADITELJ
IVAN BRICELJ
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA ST.1!*
V naše hiše za naš denar
MOSTAR FRANC
LIVARNA KOVIN
Ljubljana, Oaljevlca St. 57
IZDELUJE: Odlitke tehničnih predmetov, umetnin ikipov, plaket), dalje okov|a za stavbe, okraskov itd. iz brona, medi, rdeče litine, bakra, fosforjevega brona in drugih specialnih bronov, cinka ter aluminija, silumina itd.
Smokve za žganjekuho
Dospela je sveža partija po znižani, zelo ugodni ceni. — Priporoča se tvrdka
M. Štele & I. Pielick - Ljubljana
Pogačarjev trg (Škofijska palača)
Bolni na pljučih!
Tisoči Ke ozdravljeni I
Zahtevajte Moj knjigo o moji
not i umetnosti prehranlevanta
ki je le marsikoga rešila On« mort poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Notno znojenje in katelj prenehata, ttia telesa se zviàa ter po poapnenju basoma bolezen preneha.
R e s rt I možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čimprej začnete / mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
Popolnoma zastonj
dobile mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo
10.000 komadov za brezplačno
razpošiljanje, pilile takoi, da se boste mogli tndi V1 prištevati med one «rcčncie. Zbiralnica za pošto:
RRNST PASTERNACK, Berlin S. 0.
Miehaclkirchplatz No. 13, Abt. Z. »16
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom ie mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijab ali naravnost iz tvornlce in glavnega skladišča M. Hrnjek, lekarnar, Sisak
Varnjtese potvorb
Zaščitni znak
Umrla nam Je naSa ljubljena mam«, gospa
Antonija Marinčič roj. Suhadolec
soproga gid. mojstra in posestnika
Na njeno zadnjo pot Jo spremimo v nedeljo, dne 21. februarja 18S7 Iz hiše žalosti Gllnce, TriaRka cesta St. 15 na farno pokopališče
na Viču ob 4 popoldne.
Ljubljana, Vič, Vitanje, Log, đne 20. februarja 1MT. žalujočo rodbine :
MARINÛI0. KUSAR, SUHADOtiBC
v• »c„v r»r'i"; ■' , - >... U.-ir*
širite katoliško časopisje! Zahtevajte povsod naš list!
Izpolnil je 78 let, polnih dela in trpljenja, ter odšel danes k Bogu v trdni veri in mirni vdanosti naš predobri oče, stari oče, brat in stric, gospod
Strupi Franc
posestnik v Strahinju
Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Pogreb bo v Naklem pri Kranju v ponedeljek, dne 22. februarja 1937 ob devetih.
Strahinj pri Kranju, dne 20. februarja 1937.
Frančiška in Marija por. Lokar, hčeri, Alojzij, sin.
Barclay:	49
Rožni venec
Roman.
Pri zajtrku in še potem je zdravnik razglabljal, kaj neki se je moglo zgoditi Jani, da je tako nepričakovano odšla. Tedaj je s skrivnostnim obrazom stopila v sobo stara Marjeta. Brand jo je pohvalil zaradi okusnega zajtrka in jo vprašal, kako kuha kavo, da je tako izvrstna.
>Ta kuha ima svoje muhe,« je odvrnila oskrbnica in dostavila: >Ali ne bi bili tako dobri, gospod doktor, in bi šli z mano — tiho, kolikor mogoče?«
»Čisto tiho,« je ponovila, ko sta šla čez vežo. Nekaj stopnic više se je obrnila in zašepetala proti De-rycku: >Ni toliko važno v čem, nego kako jo pripravljate.« In po nekaj nadaljnjih stopnicah se je spet okrenila ter nadaljevala: >Vse je odvisno od besedice sveže,« potem je šla naprej, da bi vrh stopnic sopihajoč dostavila: »Sveže pražena — sveže zmleta — v sveže zavreli vodi —« Nato je zavila v temen hodnik z debelimi tekači na tleh ter starinskim orožjem in podobami pradedov po stenah.
>Kam pa greva prav za prav, mati Marjeta?« je vprašal zdravnik, ko je z drobnimi koraki tekla malo pred njim.
»Boste že videli, ko prideva tja,« je menila skrivnostno. >Toda nikoli ne sme priti v stik s pločevino ali čim podobnim, gospod doktor. Denite jo v lončeno posodo, nalijte nanjo vrele vode, pomešajte z leseno žlico, odstavite jo za deset minut na hladno ognjišče, da se usede — nato jo nalijte. Lahko se mimo zane-
sete, da bo potem čista in močna. Ze njen vonj eam jo velik užitek. Toda, kakor sem rekla, skrivnost Je v besedici: sveže, sveže, sveže.«
Starka je zdaj obstala pred nekimi vrati na koncu hodnika, rahlo potrkala, in pri tem s svojimi zvestimi očmi proseče pogledala zdravnika ter rekla: >Kajne, na leseno žlico ne boste pozabili, gospod Deryck?«
Zdravnik se je ozrl v njen prijazen stari obraz in odgovoril resno: >Ne, mati Marjeta, prav zares ne bom pozabil.« Tedaj je starka pritisnila na kljuko ln tašepetala skozi polodprta vrata v sobo: >Gospod Deryck je tu, gospodična Gray.« In zdravnik je stopil v domače udobno sobico.
V	odprti peči je veselo plapolal ogenj, pred njim je sedela Jana na stolu z visokim naslonilom.
>0 Deryck,« je vzkliknila z izrazom velike hvaležnosti v glasu, »ali ste res vi? Stopite le brž v sobo in zaprite vrata. Ali sva sama? Dajte mi roko, drugače moram nerodno tipati okoli, da vas najdem.«
V	hipu je bil zdravnik pri levi. Tam se je pri velikem naslanjaču zgrudil na kolena, objel nasproti mu stegnjene Janine roke v svoje dlani in zaklical: »Jeanettal Jeanetta!« Kar je videl, mu je seglo globoko v srce.
Jana je imela trdo zavezane oči. Njena velika, močna postava, sedeča tako sama zase in brez posla v svetli izbi, je bila v svoji nemoči čudno pretresljiva.
»Jeanetta,« je dejal naposled. >To naj bi bil vaš odmor?«
>Za spremembo sem za nekaj časa odšla v kraljestvo slepih,« je odgovorila Jana. »Nisem mogla drugače, Deryck. Ako mu hočem resnično pomagati, moram natanko vedeti, kaj se pravi biti slep — vse do najmanjših podrobnosti. Nikoli nisem bila prav močna
v dojemljivosti za položaj drugega človeka. On pa nikoli ne toži in ne razklada, kaj je zanj najtežje. In tako moram z Izkustvom najti vse sama. Stara Marjeta in Simpson sta mi zaveznika. Simpson pazi, da ne trčiva kje z Garthom skupaj, pri dveh slepcih bi se utegnilo to kaj lahko pripetiti. Marjeta mi pomaga pri vsem, česar ne morem sama, o Deryck, niti misliti si ne morete, koliko je tega. In ta strašna, strašna tema — ta grozni občutek, kakor da visi človeku pred očmi temen zastor ali celo debel zid, ali kakor da se pogreza v črno noč! In iz noči prihajajo glasovi. Ce so močni, bobnijo kakor udarci kladiva na glavo, če šepetajo nerazločno, si ves iz sebe, ker ne veš ln ne vidiš, čemu tako: Morda držijo ljudje kaj med zobmi ali pa sklonjeni iščejo kaj pod posteljo. Ker si stvari ne moreš sam razlagati, je tako strašno mučno, ako je glas zdaj takšen, in potem spet drugačen. Ah, in šele kadar se zjutraj zbudiš — vedno v isti temi, ki si v njej prebil noči Okusila sem to šele enkrat, kajti sinoči sem si zavezala oči, vendar vas zagotavljam, Deryck, da se bojim že za jutri. In zdaj pomislite, kako mora biti, če se zbujaš tako jutro za Jutrom, in veš, da ne boš nikdar več ugledal sončne svetlobe. Tn potem pri Jedi...«
»Kako? Ali imate zavezane oči tudi med jedjo?« je vzkliknil zdravnik hripavo.
»Seveda.« je odvrnila Jana. >Ne morete si misliti, kako se čuti človek ponižanega, če nesmiselno lovi jed po vsem krožniku in nazadnje dožene, da je leži nekaj na prtu; ali pa, kadar natanko veš, da si imel še nekje pred sabo grižljaj mesa, in ga polem najdeš na krilu. Ne čudim se več, da me moj ubogi Garth ne pusti jesti z njim. A odslej bo potovo dovolil, ker vem, kako mu moram pomagali, da ne bo prišel v zadrego.
Vidite, Deryck, nisem mogla drugačel«
I I I 4
Cl .5 .5 4 qQQ O
2 ° a a

8
b а i» «
'Š'a '5
:2 • «
a p o

-- O ~
C -s
« g-j
S KJ P o BÏ
2-Si
o
"S o o o
a.t: a
■ сл
-JM.-Nl
iza rstvo
naznani« cenienem« občinsttu, da izvršujem m iz ari ko obrt v istem obsegu kot pred požarom c geslom prima Ixdelkl — Klik« cana v delavnici
Venturinl
Ižanska cesta 159 LJUBLJANA
LJUDSKA POSOJILNICA
V LJUBLJANI
reg. zadruga i neom. zavezo
O
Ljubljana, Miklošičeva 0
r lastni palači
Obrestuje hranilne vloge najugodneje. — Nove vloge vsoh (as razpoloillive po 4 do J %
Zelo poceni in uspešno sredstvo
proti sadnim ikodljlvcem
„Shell biljobran zimski1'
Brezplačna obSirna, ilustrirana navodila zabtevaite pr Jugoslovansko SHELL D. D., Zagreb. Gaieva 5
Javna zahvala!
Po srečno prestani, teïkl operacl/l (iolčnl kamni) se čutim dolžnega da se tem potom nalprlsrčneje zahvalim za izredno skrb ie pred operacho gg. dr. Lutmanu, dr. Rozmanu tn dr. Gra/nerju, a za časa operache g. ortmartiu šefu bolnice dr. Č e r n I č u, g. dr. Kertetu In g. dr Schrottu, kl so ml z velikim prizadevanjem takorekoč rešili tlvljen/e. Istočasno se ludi prao Iskreno zahva-IJu/em čč sestram za skrbno negovanje In Izredno požrtvovalnost za časa bolezni v splošni bolnici.
Knezer Alojz
Studenci prt Maribora.
Zahvala
Ob bridki Izgubi očeta, gospoda
Hrovat Vinccnca
posestnika ln čevljarskega mojstra r KraScah pri Moravčah
se zahvaljujemo za Izraze sočutja vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, kl bo blagopokojnlka spremili na zadnji poti. Prisrčna zahvala tudi vsem darovalcem cvetja ln onim, kl so pokojnika obiskovali In tolažili ob času njegove težke bolezni.
Kamnlk-Zaprlee, dne 21. februarja 1557.
Ivan ln M1 n k a Beve.
F
+
Naše naidražje, ljubljena in nenadomestljiva žena in zlata mamica, gospa
Helena Blatnik
soproga železniškega uslužbenca v p.
je zaspala v Gospodu, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 21. februarja 1937 ob treh popoldne iz hiše žalosti, Ljubljana VII, Knezova 18, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 20. februarja 1937.
Žalosti strti: Jožef, soprog, Angela, Anica, Ladka, hčerke, ter rodbine; Lotrič, Bizjak, Danilovič, Blatnik.

Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ob smrti našega ljubljenega očeta, brata, starega očeta, strica, pradedka, gospoda
Mihaela Francka
davčnega upravitelja ▼ pokoja
sočustvovali. Predvsem se najtopleje zahvaljujemo gospodu dr. Pavlu Krajcu in primariju dr. Jugu za požrtvovalni trud v njegovi bolezni, prečastitemu gospodu p. dr. Angeliku Tomincu za tolažilne obiske. Prav iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so rajnkega obsuli s tako lepim cvetjem in ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Bog plačajl
Ljubljana, dne 21. februarja 1937.
2 al n jo či ostali.
HSMoét
Za občutljive noge udobne baržunaste čevlje k nizko peto.
V pisarno, urad in trgovino nosite baržunaste čeveljčke s srednjo peto.
Praktični in ndobni baržunasti čeveljčki kombinirani z lakom.
Za družbo in ples nosite baržunaste čeveljčke ■ visoko peto, okrašene z lakom.
Risarja
za jamomerstvo ISCe rudnik Kopaonik Mines Ltd. z začetno mesečno plačo Din 1800'— in s prostim stanovaniem. — Prošnje nasloviti: Josip Pratnekar, Kopaonik, p. Raška, stan. Lešak, Zetska banovina.
Razpis
Občina Tuhinj, irez Kamnik, razpisuje meeto občinskega delovodje. — šolska Izobrazba e predpisano ali njej enako strokovno Solo z zaključnim izpitom. VarSčlna 5000 dinarjev. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. In 8. uredbo o občinskih uslužbencih je vložiti v roku 80 dni po objavi tega razpisa pri občini Tuhinj.
St. 355/37

RAZPIS.
rkovce, srez Ptuj, raz]
občinskega tajnika.
Občina Cirkovce, srez Ptuj, razpisuje pragmatično mesto
Pogoji, kakor jih zahteva uredba o občinskih uslužbencih. Varščina: din 3000'—.
Prošnie je vložiti v teku enega messca po tem razpisu pri podpisani upravi občine.
Uprava občine Cirkovce,
dne 18. februarja 1937.
Razpis
Vlestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku za Mestni pogrebni zavod za proračunsko leto 1937-1938 sledeče blago:
t. Prvorazredne lesene krste (samo groba izdelava) 140 komadov.
2.	Drugorazred. les. krste, polizbokane 200 kom.
3.	Poševne lesene krste 500 komadov.
4.	Kovinske krste — boljše in slabše kvalitete — velike 20 komadov.
5.	Kovinske krste — otroške 5 komadov.
6.	Kovinski vložki 110 komadov.
7.	Krstne noge Ia. 250 garnitur.
8.	Krstne noge Ib. 600 garnitur.
9.	Krstni okraski 1000 garnitur.
10.	Tapetni papir, razne barve 1000 m.
11.	Tančice, razne kvalitete in velikosti 700 garnit.
12.	Blazine, razne velik., razne kvalit. 350 garnit.
13.	Mrtvaški čevlji, razne velikosti in kvalitete 1000 parov.
14.	Sveče, razne velikosti in teže 1000 kg.
15.	Ročni križci 1000 komadov.
16.	Smrekove deske 45 m'.
17.	Bukova drva 40 m*.
18.	Avto olje 180 litrov.
19.	Otrobi — srednje vrste 10.000 kg.
20.	Ovsa 400 kg.
21.	Slame 6000 kg.
22.	Barve, laki, gobe itd.
23.	Zičnikl, razno mizar, orodje in ostala žel. roba.
24.	Kovaška dela in popravila.
Vsi tozadevni pogoji so interesentom na razpolago pri Mestnem pogrebnem zavodu, Ambrožev trg štev. 7, med uradnimi urami.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do incl. 6. marca 1937 do 11. nro dopoldne pri Mestnem pogrebnem zavodu v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7.
Kavcijo v iznosu 5% od ponudene vsote je vložiti pri Mestni blagajni najkasneje do 6. marca 1937 do 10. uro dopoldne.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 20. februarja 1937. Predsednik Mestne občine: Dr. Adlešič.
+
NaSa dobra tn nadvse ljubljena mamica, teta, gospa
Marija Fabjančič
soproga železniškega upokojenca
se je preselila, po težki ln mučni bolesnl, previdena ■ tolažili »vete vere, v 66. letu starosti, v nebeško kraljestvo.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 21. februarja ob 4 popoldne lz hlSe žalosti Janševa ultca St 12 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 29. februarja 1921.
Žalujoči soprog Jožef ; JoSko ln Marjan, sinova
ln ostalo sorodstvo.
gospodično
Zahvala
Vsem, kt ste spremili naâo nepozabno teto ln svakinjo,;
Lom Rastohar
na njeni zadnji poti, kakor tudi za poklonjene vence in cvetje ter prisrčne Izraze sočutja. Izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. primarljema dr. Jenku ln dr. Merčunu ter čč. sestram iz Leonišča, splošne bolnišnice In Vlncentinuma, kl bo ji vsi po svojih močeh z vso vnemo lajšali gorje v njeni dolgotrajni bolezni. — Sv. masa zaduSnlca se bo darovala v župnl cerkvi sv. Petra v LJubljani v torek, dne 23. februarja ob pol osmih zjutraj.
Ljubljana, S t. Vid n. LJ.P BoStajn, 1». febr. lt»T.
ŽALUJOČI OSTALI
Zahvala
Vsem, ki so nam ob prerani smrti našega nepozabnega soproga in preskrbnega očeta, gospoda
Franceta Riflja
višjega računskega kontrolorja in rez. kapetana I. kl.
izkazali svoje sočutje in počastili blagopokojnega s spremstvom na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo za poklonjeno cvetje in krasne vence. Posebno zahvalo smo dolžni g. poveljniku mesta Ljubljane za častno spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti, zastopnikom rezervnih oficirjev, g. dr. A. Vagaju, direktorju pošte v Ljubljani, in vsemu poštnemu osebju, Zvezi bojevnikov in njenemu idealnemu predsedniku g. prof. Mirku Rateju za njegov nagrobni poslovilni govor, skupini bojevnikov Trbovlje in njenemu vzornemu pevskemu zboru in zboru bežigrajskih pevcev za ganljive žalo-stinke, Društvu katoliških mož župnije sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dalje poštni godbi, g. p. Otu za duhovno tolažbo pa posebno Bog plačaj, ravno tako posebej Bog plačaj mali gdč. Anici Hlebcetovi, kakor tudi g. Lukežu in g. Koširju za njih prisrčno slovo od pokojnega ob odprtem grobu Iskrena hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam v težkih dnevih stali ob strani in z nami sočustvovali. Še enkrat iskrena hvala vsemi Ljubljana, dne 17. februarja 1937.
Žalujoči ostalL
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čel
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor CenISiŽ