I 2J«dinjcnih državah. ■ -v I . M« /\ ■ lil /V moVI^^or'^or 1 £4baja vsak dan Izvzesnfi J| M ^ i ^ J ^ i M I Ei % ^ I ^^ / M ma> naJ hitro po njem in nam ^LLm,_______^^ ■ ™ ^ ^ ^ ^^ JL* JL dopošlje 30 ct., kar =e tudi lahko v OCdetJ in praznikov. % poštnih znamkah zgodL ^^^ K, list slovenskih delavcev v Ameriki. upravnica "oiw iwii". ^SU 82 Cortlandt St., New York TELEPOir PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered as Second-Olaas Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 8, 1878. • TELEFON PISARNE: 4887 OORTLANDT « * NO. 45. — ŠTEV. 45. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 24, 1910. — ČETRTEK, 24. SVEČANA 1910. l , VOLUME Will — LETNIK »mir { Boji v Philadelphiji. • ■■ -■ 0 ■ -" Danes pridejo v Philadelphijo državni konštablerji, oziroma policijska konjiča. o Sodišča skrajno strogo postopajo proti izgrednikom. -O-— i IZGREDI SE NIŠO NITI MALO POMANJŠALI Promet ie vedno popolnoma počiva. ŠTEVILO ŠTRAJKARJEV SE MNOŽI. f -o- Philadelphia, Pa., 23. febr. Dasi-ravno so oblasti proglasile za Philadelphijo vojno stanje, se še vedno laliko trdi, da je muožiea gospodar v mestu. Prva brigada pennsvlvanske nacijonalne garde se je že zbrala v mestu, oziroma v orožarnah. Tretja brigada je včeraj mobilizirala. Ta brigada je raztresena po osrednjih pokrajinah Pennsylvanije in je sedaj pripravljena, tako. da zarnore vsaki (•as priti v mesto. Mnogo smeha so obudili na praznik veterani španske vojne, kteri imajo tukaj svojo vojaško organizacijo, ki so nazivlja Fencibles. Kakor se je že poročalo, jih je množica na praznik neprestano napadala, kadarkoli so skušali vršiti svojo službo. Mnogim "vojakom" je množica laztrgala vso uniformo. Zopet drugim so štraj-karji odvzeli puške in jih z njimi pretepali. Vojaki trdijo, da se jim je vsled tega tako slabo godilo, ker so dobili povelje, da ne smejo rabiti svojega strelnega orožja. Mayor je naznanil vsled tega, da bode to odredbo preklical. V predmestju Kensington še vedno ni opaziti ni jednega voza ulične železnice, kajti tam promet popolnoma počiva. Do velikih izgredov je prišlo včeraj na Market St.. oziroma le dva bloka daleč od City Hali. Pri Reading Terminal Bldg. je množica razbila tri vozove ulične železnice Pri tem je bil nek star možki ubit. Policija je v Kensingtonu streljala na množico in pri tem je ranila tri dečke, kterih jcden je vsled zadobljenilj ran umrl. Zvečer ob G. je družba sama ustavila ves promet na ulicah in takoj na | to je pri Faiimount Parku nekdo vrgel proti poslopju Strawberry Man-1 sion ditiamitno bombo. Imenovano;: poslopje je deloma razdejano. V skla-! : dišču ulične železnice na Ridge Ave.1 1 se je mudilo petnajst policajev, ko je : nekdo tudi v to poslopje vrgel dina-mitno bombo. Le malo je manjkalo, da niso bili vsi policaji ubiti, kajti ves severozapadni vogal poslopja se je podrl. Tekom včerajšnjega dneva je 100 delavskih lokalnih unij (v mestu j jih je nekaj nad 300) sklenilo pričeti z štrajkom, da se tako štrajknjočim železničarjem pomaga. Vsled tega se j je tekom včerajšnjega dneva število itrajkarjev pomnožilo za 30.000 delavcev. Oblasti so med tem pripravilo vse j potrebno, da se pozove v Philadelphio j vsa državna milica. V tem slučaju j pride v mesto 10.000 vojakov ali mi-ličarjev in potem pride prav gotovo ) do večjega prolivanja krvi. Mogoče: je pa tudi, da bode množica vso milico pretepla, kakor je storila z onimi; sotnijami. ktere so včeraj tukaj vršile I "službo". Vojakom so ljudje pobrali i njihovo streljivo, jih metali po tleh, j klofutali in brcali ter jim končno u-! kazali, naj gredo raje domov k materam. Pri tem se je nudilo nešteto smešnih prizorov/ Philadelphia, Pa.. 23. febr. Oblasti so poklicale v mesto milico, da skrbi, aa red, toda vojsStvo, ktero je takoj nastopilo službo, ni zamoglo nikjer napraviti potrebnega miru. Po vsem mestu se vrše boji in veliki izgredi, j Tekom današnjega, dne je bilo zopet veliko število ljudi ranjenih in mnogo vosov ulične železnice razdejanih. Ker je množic« včeraj nevsmiljeno ... .... pretepla dve sotagi vojakov, je dane* dal mayor povelje, naj vojaltvo ob vsaki priliki rabi svoje puške in naj strelja na množico. Mayor je nsdslj« »fctafc da hode skrbel «a mir, tudi ako prule vsa državna milica v mesto. Štrajkarji so z položajem povsem zadovoljni, kajti po ulicah vozi le 500 vozov ulične železnice, docim jih je inače nad 2000 po noči in po dnevu v prometu. Tudi promet z onimi 500 | vozovi je skrajno težaven. Danes je pričelo še nekaj nad 8000 unijskih delavcev štrajkati. da tako dokažejo svoje simpatije železničarjem. Največji nemiri so se pripetile da-i nes na Frankford Ave. in Bridge St. i v Kensingtonu. Ko je družba nazna- ! nila, da namerava tudi v onem mest- j nem delu pričeti z prometom, je mav-, or takoj pozval v službo tri polke mi- j li?e. kajti^v Kensingtonu je sovražtvo : napram družbi največje. Na Frankford Ave. so se takoj pričeli nemiri, ! ko se je prvi voz ulične železnice pojavil. Na vozovih so bili skabje. kte-re je družba dobila iz New Yorka, Na mestu se je zbralo več sto policajev in nad 10.000 ljudi. Jedva da so vo-} zovi vozili par sto yardov daleč, že je pričelo od vseh strani leteti na vozove veliko kamenje. Policija je na vse strani udrihala po ljudeh in pri tem j se je tudi na obeh straneh streljalo, j Jeden možki je bil ubit in trije so J Tievarno ranjeni. Philadelphia, Pa., 24. febr. Vsled j priprošnje mayor ja Royburna in Henry Claya, ravnatelja urada za J javno varstvo, pride tekom današnjega dneva v mesto državna policija iz Pottsville, Wilkesbarre, Punxsutaw-ney in Greensburga. Mestna uprava in vodstvo družbe pouličnih železnic1 upajo, da bode to vojaštvo napravilo, mir v mestu in da bode tudi zamoglo ' štrajkarje ugnati v kozji rog. Ime-j novana policija, kteri pravijo delavci "kozaki", se je pri štrajkih radi svoje brezobzirnosti še vedno dobro obnesla, kajti člani te čete streljajo pri vsakem najmanjšem povodu na; množico. Vsled tega se ni čuditi, da je med delavstvom tukajšnjega mesta zavla- J dalo nepopisno ogorčenje, ko se je! zvedelo, da pride imenovana policija , v mesto. Policijo bodo tako poraz- j delili, da bode vsak posebni oddelek j v par minutah na onem mestu, kjer za bodo potrebovali. Mestni policaji se bodo v nadalje vozili na vozovih ulične železnice kraj skabskib motorno a no v. Vsi večji politiki so takoj poeet-kom štrajka odpotovali iz Philadel-pbije. Senator Penrose je v Wash-ingtonu in ostali vodje so se napotili v Florido. Včeraj je prišlo pred Baldwinovo tovarno lokomotiv do velikih izgredov, kajti delavci imenovane tovarne so pometali raz raznih vozov vse ska-be in tudi policaje, kteri so jih spremljali. Nekterim policajem so raztrgali obleko in jih neusmiljeno pretepli. Kmalo nato se je pripeljala v velikem avtomobilu policijska rezerva, ki je delavce z revolverji pregnala. Jedva, da je bila cesta prazna, že so pričeli delavci iz imenovane tovarne metati na policaje kamenje in velike kose železa. Jeden policaj je bil ranjen in je takoj padel. Policaji so se potem postavili v vrsto in so nekaj časa streljali na okna imenovane tovarne. Kljub temu so pa delavci še vedno metali na ulico velike komade železa. Razne trgovine so zabile svoja izložbena okna, kajti nijedno okno ni varno. Na 5, ulici je množica razbila jeden voz in pretepla skabe. V pretepu je bilo pet ljudi smrtno ranjenih. Ker se na ulicah skoro neprestano vrse boji, so v mestu nektere šole zaprli. — Sodišče je aretovance obsodilo v najstrožje kazni, in sicer bodo riekteri morali sedeti po dve leti. — Zvečer so promet na ulicah popolnoma ustavili. Družba je vse ponudbe glede posredovanja odklonila. -o Za vsebino tnjih oglasov ni odgovorno bi jpravntftro «i oradfliltvo. Boljši časi? i Obilo prometa. ŽELEZNIČNI PROMET JE VSLED •' PROSPERITETE'' TAKO NARASTEL DA SEDANJI VOZOVI NE ZADOSTUJEJO. —o— Železnice so morale naročiti za | S100,000.000 novih tovornih vozov. OBILO NAROČB. -o- Washington, D. C., 23. februarja. Iz vseh krajev dežele se poroča, da primanjkuje železnicam tovornih vozov, kajti promet je tekom zadnjih i mesecev tako izredno narastel. da ga 1 z vozovi, ktere imajo železnice na razpolago, ne morejo več sevladati. Tekom lanskega leta so si razne že- S leznice nabavile 84.000 novih tovornih vagonov. Tekom zadnjih devetih let so si železnice kupile 1,600.000 ; novih vagonov. Ako bi te vagone postavili jednega za drugim, bila bi jih j vrsta 12.000 milj dolga, oziroma po- j krivala bi polovico poti okrog sveta, j Izdatki za nove vagone se pokrije- j jo z rednimi dohodki železnic, oziro- ! ma z ljudskim denprjem, a za nove va- 1 gone se izda vsako leto nekaj nad $100,000.000. Od leta 1901 naprej so železnice; naročile 34.747 novih potniških vagonov in skoraj ravno toliko ti o vi h ' lokomotiv. Tekom lanskega leta se j je zgradilo 63.763 jeklenih tovornih , J vagonov, dočim so tekom lanskega le- ! ta železnice naročile gradnjo 189.300 novih tovornih vagonov. # ' •-o- Iz Avstro-Qgrske. Nemci ogorčeni.: KER JE MINISTERSKI PRED- ' SEDNIK BIENERTH ŽRTVOVAL NEMŠKEGA MINI- ; STRA - ROJAKA. Imenovani nemški minister je moral 1 odstopiti vsled Pran Josi- I pove želje. KONCESIJA SLOVANOM o ■ Dunaj, 24. febr. Ker je moral nemški minister-rojak dr. Sehreiner iz- , stopiti iz avstrijskega kabineta, da se < tako ugodi glavni želji Slovanov, je < med avstrijskim posili-nemštvom za- , vladala velikanska jeza in med nem- | škimi pritepenci se sedaj druzegn ne | govori, kakor o Schreinerjevi odšlo- ; vit vi. Da je moral nemški minister- , rojak iti, se j? v prvi vrsti zahvaliti , Čehom, in baš to dejstvo Nemce naj- 1 < bolj jezi. Sedaj so pričeli priprav- j ; I jat i razne sl.iode, da bodo na ta način , protestirali proti odslovitvi imenova- j; nega zagrizenca in češkega renegata. < Ministerski predsednik Bienerth j; je naznanil vodjem nemških strank, , da se mesto nemškega ministra-roja- ^ ka ne bode izpopolnilo. Zajedno je ,. pa ministerski predsednik javnosti $ naznanil, da je moral Sehreiner svo- j, je rarsto v kabinetu ostaviti vsled j izrecne odredbe cesarja Fran Josipa, j To je smatrati za nekako koncesijo 1 Slovanom, ktere morajo na Dunaju vedno bolj uvpževati. -o Velik požar. Pueblo, Colo., 23. febr. Veliko skladišče od Colorado Fxiel & Iron Co. je v minoli noči zgorelo in požar ^ je napravil za $1,000,000 škode. CENJENIM NAROČNIKOM NAZNANJE. Vsak naročnik, kateri se preseli, naj nam naanani vedno svoj star in nov naslov, ker še le potem nam je mo£o6e vsakemu ustreči. Upravni! tvo Umorjeni možki rešil svojega morilca. ' MOŽ, O KTEREM SE JE MISLILO, DA JE ŽE PRED LETI UMORJEN, JE REŠIL SVOJEGA MORILCA. ' Slednji je bil obbsojen v 40 letno ječo in je že 20 let odsedel. | i VELIKA POMOTA. -o- Galveston, Tex., 23. febr. Bernard Carter, premožen meščan mesta j j Seattle. Wash., je nedavno bral časni-! ;ka poročila 9 preiskovanju zaporov v Texasu. in tako je tudi v tem poročilu tudi našel ime jetnika Roxer AVil-liamsa. kteri je bil pri preiskovalni komisiji zaslišan. Jedva. da je to i-me ugledal, že se je spomnil na svojega nekdanjega druga, s kieriin je imel pred kakimi dvajsetimi leti ne-pril:ke in sicer na nekem raneho v Crockett eountyju. Texas. Carter in Wiliams sta se v poletju leta 1890 sprla in ko sta bila neke noči 11a preriji pri svoji živini, je Williams napadel Carterja, ga pretepel in potem vrgel njegovo truplo v Rio Pecos. Williamsa so vsled tega zaprli in sodišče ira je obsodilo v dolgoletno ječo radi umora Carterja. Par tednov po imenovanem umoru so v Rio Pecos našli truplo nekega moža, ktero s<> potem ljudje spoznali kot ono Carterja, dasiravno ni bilo Carterjevo. Carterja je namreč kraj reke našel nek njegov znanec, in -led-n.ji ga je poslal v bolnico v KI Paso. Ko je ozdravil, se je napotil proti zapadli in potem v Srednjo Ameriko, kjer si je pridobil veliko bosrastvo in se pred desetimi leti nastanil v Seattle. Carter se je prepričal, da je jetnik v Texasu oni isti Roxer Wiliams, kte-i ri je pred dvajsetimi leti njega na- i padel in ki je bil vsled tega obsojen v štiridesetletno ječo. Vsled tega je takoj naprosil tukajšnje oblasti, naj osvobode Williamsa. Njegova proš-1 nja je bila takoj uslišana in ko so ' Williamsa izpustili, se je napotil k svojemu nekdanjemu prijatelju v ! Seattle, kteri se je zavezal, da bode ! zanj do smrti skrbel. Carter in Williams sla bila lastnika manjših čred goveje /.iviue v Te- ; xasn. Vsled neke kupčije sta ta takoj pričela streljati in potem sta blagaj-ničarja prisilila, da jima je izro i! $300 v gotovini. Vsl"d -treljanja je med go-ti nastala prava panika in 1o priliko sta roparja porabila ter -re-čno odnesla pete. ( leveland. O.. 23. febr. Dr. B. F. Sager je v noči pred praznikom kupil steklenico vina. kterega je potem nesel doirov. da bi praznik tem lep^-e proslavil. Na Hough Ave. in 32. ulici , Ista ga pa napadla dva roparja, kterih i jeden mu je takoj pričel s svojim re- j volverjem meriti v glavo. Dr. Sager se pa tega ni prestrašil in je roparja z j vso močjo udaril z steklenico po srla-vi. Dru-zi ropar je potem udaril zdravnika s svojim revolverjem po glavi, tako, da je pričel bežati. Ko . To pa zdravnika ni oviralo in je tudi tega roparja udaril s steklenico po glavi, tako, da je prpičel bežati. Ko i je prišla policija na lire rnesta. je •la^la zdravnika sedeti kraj prvega j nezavestnega roparja. Zdravnik mu j je z vinom i/, svoje steklenice, ki je i j bila še nepoškodovana, izpiral rano. j Lopova so odpeljali na policijsko po- j stajo, kjer so ga spoznali za roparja ; po poklicu. Harry F.. Brooksa. Kansas City. Mo.. 23. febr. Sedem- i I najstletna Carrie Montgomery, je I včeraj vjela dva roparja, ki sta na-; padla njenega očeta, in mu odvzela i -<'00. Gospodična je videla -kozi okno i svoje sobe. kako sta roparja napadla in pobila njenega očeta na tla. Vsled tega je takoj odšla 11a niico in sledila roparjema miljo daleč. Ko sta lopo-! va opazila, da jima deklica sledi, se i je jeden okrenil in jo je napadel.; Zapretil jej je tudi, da jo bo,le ubil. ako jima še v nadalje sledi. Na to se pa ni ozirala in je roparjema še dalje sledila, dokler ni-o prišli na lice mesta detektivi, kteri so oba roparja prijeli in odvedli na varno. Pittsburg. Pa., 23. febr. Policijska sodišča še nikdar preje niso imela toliko opraviti, kakor včeraj, kajti zagovarjati so je moralo na stotine are-tovanili dečkov in možkih. Areto-vanci so izvršili razne zločine in prestopke, med kterimi je tudi sedem roparskih napadov, ki so se izvršili tekom včerajšnjega dneva. Nad dvesto aretovancev je bilo takoj obbsoje-nih v prisilno delavnico. -o-— BOLGARSKI KRALJ PRI CARJU NIKOLAJU. Važen političen obisk bolgarskega kralja in bolgarskih ministrov v Rusiji. Petrograd. 24. febr. V Carskoje Selo je dospel bolgarski kralj Ferdinand in sicer zajedno z raznimi bolgarskimi ministri, tako, da je njegov obisk velikega političnega pomena. Včeraj zvečer so bili bolgarski gostje povabljeni k carja na obed- Bolgarskega kralja spremljajo ministerski predsednik Malinov, kakor tudi minister inostranih del Paprikov ter razni drugi dostojanstveniki. Kraljev* obisk je gotovo v zvezi s sedanjo balkansko krizo. Filipopelj, Bolgarska, 24. febr. Na turški meji, oziroma v' okrajini Tam-ruš je prišlo do resnih nemirov, vsled česar je vlada v naglici poslala mnogo vojaštva na turško mejo. Med Turčijo in Bolgarijo je priSlo do velikanskega navskrižja, in vsled tega je vest o nemirih in bojih na meji vzbudila velikansko sen »arijo. Podrobno- Južne republike. Madriz bežal? IZ NICARAGUE SE JAVLJA, DA JE PREDSEDNIK MADRIZ POBRAL DENAR IN BEŽAL. * Iv " " I Ustaška vojska pod vodstvom generala Chamorra se je napotila proti glavnemu mestu. i PRETRGANA BRZOJAVNA ZVEZA i —o_ Bluefields. Nicaragua. 23. febr. Semkaj se javlja, da je predsednik ; republike Nicarague. Madriz neznano kam ušel iz Managua in da je seboj ; odnesel obilo denarja. General Cha-■ morro. oziroma vodja vt.» kmalu udalo. Vse te novice -o prišle semkaj danes in vsled tega vlada med tukajšnjim prebivalstvom veliko veselje. l"staši imajo mnogo čet na razpolago in te čete so se na poti proti glavnemu me^tu <-t. Tem povodom je bilo pričakovati re<;iili nemirov, kajti kitajsko vojaštvo je Larnovim podanikom takoj naložilo davke iti pri tem -e :ii zmenilo za neštevilne -amostane 111 cerkve. Tibetanci takoj |K>sla1i protest kitajskemu mi-nisterstvu inostranih del in prosili, naj se kitaj-ki cesar zavzame za pravice budistov. V Pekingu se pa na to prošnjo niso ozirali, kajti Kitajska je sklenila, da se vlada v Tibetu -prameni v popolnoma kitajsko. Potem se je Dalai Lama obrnil d«. anjErleškcjfa podkralja v Indiji. L<>r| Minto. toda tudi ta je odklonil vsako posredovanje. Ko je prišlo v Lhasso porotiLv da se bliža kitajsko vojaštvo, da tako I pomnoži kitajsko ]>osndko v imenovanem mestu, je takoj ostavil Lltas-o in se napotil s svojimi dostojanstveniki v Darjiling. London, 24. febr. P.ejr Dalai Lame iz svojejra ?lavne^a mesta tukaj ni obudil nikake senzacije, to tem manj. ako se uvažuje. kako so se Kitajci zadržali, ko je imenovani budistični papež bival v Pekingu. Že takrat -e jje vedelo, da mu kitajska vlada ne j namerava izročiti vlado v Lha--i, v i kolikor pridejo civilne zadeve v j>n-stev. Kitajska je celo skušala, da mu prepreči povratek v domovino. Kitajska sledi politiki, ktere geslo je "Kitajska Kitajcem*' in vsled teira je sklenila izvrševati v Tibetu večjo kontrolo. Vsled tega je Kitajska v vseh obmejnih pokrajinah t»-kon> zad-jnjih dveh let agitirala proti Dalai Lamu in sedaj je poslala 25.000 auti-budističnili vojakov v Lha--«<. To vojsko so izučili japonski ča>tniki. ter je izvrstno opremljena s topovi i 11 brezžičnimi brzojavi. Ko so Kitajci .prekoračili mejo, so se morali več-! krat bojevati z domačini, kteri so jim mnogo prizadejali, kajti večkrat -o [kitajske čete izvabili v zasede in jih I ]H>toiii za vrat 110 napadli. Tako je bi-j lo samo v jednem boju 400 Kitajcev I ubitih in tudi nekoliko topov -o iz-i gubi!i. Tukaj «e tudi zatrjuje, da namerava kitajska vlada število redovuikov |v vsakem .samostanu izdatno pomanjšati. A vsakem samostanu je sedaj j v Tibetu po 5000 redovnikov, toda v 1 nadalje jih bode le po 100. Najlepše • pri tem pa je. da se bodo sedaj morati i vsi redovniki oženiti, in le oni. ki bo-i do ostali v samostanih, bodo še v na-[ dalje smeli ostati "ledik pa frej". Rcdovnki se bodo morali naseliti na deželi iu obdelovati polja, kakor drugi ljudje. Kitajska vlada namerava j tudi pridobiti Kitajce za to, da vzamejo v najem zemljišča v Tibetu. V 1 !o svrho jim bode vlada pomagala na ta način, da jim bode brezplačno dala vse potrebno orodje in poleg , tega bodo dobili tudi od države posojilo, ktero bode pet let prosto ob-1 rest i._'__ Cena vožnja« Parnik od Anstro-Amerieana proga • ALICE odpluje 2. marca, is New Torka v Trst in Reko. 8 tem parnikom dospejo Slovenci £n Hrvati najhitreje v avoj rojstni kraj. Vožnja stane is New Yorka do: TrsU ali Boka...... $5.00. Do LJubljane $35,60. ' k ^^.......^ i ^ ' .-..V., "ems NARODA" ..... (Slov«nicDaUy.) • »' Owned and published by the Amnio Publishing Co. ( a corporation,) FRANK SAKSER, President ▼ICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and ■ddreteee of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. Em celo leto velja list za Ameriko in Canado. ........$3.00 •• pol leta.........1.50 leto za mesto New York . . . 4.00 I * pol leta za meeto New York . . 2.00 X** Evropo za vs« leto . . . . 4.60 [•• " " pol leta.....2.50 [- " " četrt leta . . . .,1.75 -"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-\ vzemži nedelj in praznikov. MMnMBBaBiawnBBHHI^^H MQLAS NARODA" ("Voice of the People") ■med every day, except Sundays and Holidays. 8ubecription yearly $3.00. Advrtlwi iimt« on agrMinmt« Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne oatisnejo. Denar na} se blagovoli pošiljati po — if oney Order. Pri spremembi kraja naročnikov Csimo, da ee nam tadi prejšnje valliče naznani, da hitreje najde- ao naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta na* A>v : "GLAS NARODA" M Cortlandt St, New York City. . Telefon 4687 Cortlandt. Odmevi iz Cherry, 111. y, _0_ Lastniki nesrečnega premogovega rova v Cherry, 111., bi radi prevarili vdove i» sirote v njihovem rovu ubitih iti razkosanih premogarjev. Vsled lega so vdovam in sirotam pokojnih premogarjev naznanili, da bodo plačali sorodnikom vsakega neoženjene-•ia premogarja po $800, doč-im nameravajo dati vsaki vdovi, ki ima po ti in več otrok, po $1200. To je smatrati kot odškodnino enkrat za vselej, tako, da sorodniki ubitih premogarjev potem od družbe nimajo ničesar več zahtevati. Svojo ponudbo utemeljujejo ravnatelji Cherry Mine s tem, da trdijo, da družba sama ni zakrivila nesreče potom malomarnosti, tako, da ni pričakovati, da bi se kteri vdovi ali kakemu sorodniku posrečilo sodnim potom družbo prisiliti, da plača kako odškodnino. Tudi v slučaju, ako bi sodišče družbo končno obsodilo v plačanje odškodnine, sorodniki pokojnikov ne bodo zamogli mnogo dobiti, kajti družba je inkor-porirana le s $350.000, tako, da za-more le do tolike svote jamčiti. Ako bi pa bila družba obsojena v plačanje odškodnine, potem bode takoj vzela na svojo lastnino hipoteko v znesku ;f.'130,000 in z izplačevanjem odškodnine bode takoj pričela. Iz zgorajšnjega je pa mogoče mnogo domnevati. Lastniki nesrečnega rova so brezdvomno prepričani, da bode tudi tako sodišče, ki je izključno na njihovi strani, prisiljeno družbo obsoditi, in tako se hočejo po navadnem načinu izvleči iz zadrege. Pri tem so zelo zviti, kajti oni računajo s tem, da sorodniki ubitih premogarjev že sedaj potrebujejo deuar in da bodo že radi tega drage volje sprejeli malenkostuo odškodnino, nego da bi nastopili dolgotrajno sodno pot, kte-ra v ostalem tudi ni povsem gotova iu pri kteri se mora vedno mnogo plačati nenasitnim odvetnikom. Ako se Joraj premogarska unija zaveda svoje dolžnosti, potem se bode z vso vnemo zavzela za sorodnike, vdove in sirote v Cherry, 111., ubitih premogarjev in bode preprečila, da bi lastniki imenovanega rova sami določevali odškodnino. Vsemu ameriškemu delavstvu pa lal.ko služi navedeno v dokaz, kako malo se zmeni naša vlada m naša post a vodaja za delavce, kteri ponesrečijo brez lastne krivde pri delu. Sorodnikom. vdovam in sirotam ponesrečenih delavcev naj se ne da le malenkostna odškodnina, temveč dosmrtna pokojnina. Tako postopanje bi bilo pravilno. Toda pravilno bi bilo še marsikaj druzega — toda to bodo dobili še'c potem, kadar bodo imeli toliko moč. da bodo lahko vsako stvar energičneje zahtevali, kakor sedaj. Proti mesn. Iz Baltimore, Md., se javlja kot senzacijonelna novica, da je tam nek dijak, ki se je preživljal že dalj časa z jajci, surovim maslom in sličnim, dobil prvo nagrado glede moči. Tekmovalo je medsebojno 55 dijakov, toda vsi so bili slabši, dasiravno se vsi ostali preživljajo z mesno hrano. Iz tega izvaja sedaj časopisje, da je mesna hrana sploh nepotrebna,»vendar* je pa takio izvajanje popolnoma od^jee, kajti tudi — konji, sloni in bivoli ne jedo mesa in so pri tem vedno dobro^jg^ni ter zel^močni^ Za *wHao taji* oglasov ni odco- | .1 Umestno svarilo. 'V ponedeljek smo poročali med j dnevnimi novicami, kako strogo je jzvezino sodišče v New Yorku obsodilo italijanske ponarejalee denarja. Obsodbe so v resnici stroge, vendar pa pravične. Sodišče je sodilo namreč same take ljudi, pri kterili ni smelo uvaževati olajševalnih okolno-sti in milosti, 'kajti vsi obtoženci brez izjeme so bili stari zločinci. Dolgoletna ječa, v ktero so obsojeni italijanski ponarejalei denarja, pomenja za ostalo naše prebivalstvo, »lasti pa za njihove lastne rojake pravo odrešenje. Dasiravno so bili sedaj obsojeni le vsled ponarejanja denarja, se je tekom obravnave tudi popolnoma | dokazalo, da so^obsojenei pole^. tega izvršili še veliko število drugih zlo-: činov, med kterimi je celo nekoliko umorov, in da so izvrševali zločine 'dolgo vrsto let. Baš iz tega razloga je tudi sodišče skrbelo za to, da postanejo obtoženci za mnogo let ostali i človeški družbi nešk vspehi so sijajni. Le oglejmo si te L i vspehe! , Ko so začeli ustanavljati po deželi , šole, je celovška okolica bila po ve . čini še slovenska; a tudi v Celovcu . samem je bila polovica vseh prebi-. valcev slovenska. Gledalo se je tudi v precejšnji meri na pouk slovenšei-! ne v novoustanovljenih šolah. A , kmalu se je izpremenilo. V Celovcu . je slovenščina iz šol izginola in bliž-. j njo okolieo so ponemčevali s tem, da . so jo všolali v mestne šole. Bližina . | mesta, občevanje 2 mesti je vplivalo . da je prva generacija postala nem-., škutarska. Otroci teh so postajali še - bolj nemČurski, a tretja generacija 1 pa je že nemška. Semtertja se še ,: nahajajo stari ljudje, ki še znajo slo- > i vensko, ali mladina j? popolnoma po-. J nemčena. Tako se je godilo v nepo-. sedni bližini Celovca in Beljaka. V sosednjih krajih, kakor v Otmanjah. lOospi Sveti, v Timenici, v Pokrčah, v Sv. Jakobu, v Žrelcn, v GrabŠta-nju, na Radical,), v Vetrinju, Kamnu, I na Zihpoljah, v Borovljah, v Sv. Martinu itd., še proces dosedaj ni i j popolnoma do konca prispel,, a usta-, viti ga ni možno. Šote v teli krajih ■ so že po večini čisto nemške. Ljudje, ki so nekdaj obiskovali te šole, so po i večini nemškutarji. Sporazumno s : šolskimi oblastmi so ponemčili šole, > češ, v čisto nemških šolah se otroei •, bolj naučijo nemščine. Šola prej šs utrakvistična, sedaj nemška, se je j)onemčevala ravno tako, kakor ljudstvo. i Če se v šoli otrok ni naučil svojega materinega jezika ki mesto tega sliši le nemške besede nemškega učitelja, se privaja prvič vseb izrazov, j'ki se tičejo šole v nemškem jeziku, j Za knjige za vse šolske stvari in • predmete pozna v šoli odrasli mlade- i j nič le v nemškem jeziku. On pravi' | svojemu učitelju Lehrer, nadalje er- j < šte klas, Reelienbuch. Lesebuch, Blei- ' štift, Lineal itd. itd. O Slovencih ; se nikoli ne čuje kaj, v teh šolah se i vedno govori le o Nemcih. Zemlje-! pisje, zgodovina, sploh vse se mu zdi nemška stvar; in tako tudi vsi znanstveni izrazi, kar se jih sliši v ljudski šoli, so znani samo v nemščini. In če tudi doma še govori slovenšči-no, lahko vidimo, kako popačena in pomešana je. Kakšna zmes se splol.-! i. • i v- . - govori v tej, na ta način vzgojeni I mladini! Prepojena z nemškim du-hom raste mladina, in ko odhaja k vojakom, se še bolj utrja v tujem duhu. Samo ob sebi umevno je, da se" taki ljudje, ki vedo le o Nemcih kaj, t ki so tudi vedno v stiki z njimi, ni-, koli ne dajo pridobiti za slovensko ! mišljenje! Prikazni na nebo. i n. y Središče onega dela vsemirja, h ka-■ teremu spada naša zemlja, je solnce. • Ako pomislimo, da je solnce oddalje- • no od zemlje 148,145,000 kilometrov - in da je tako veliko, da bi iz nje lah- - ko napravil 1 milijon 128 tisoč na--1 šib zemelj, ter ga je v vsemiru še ue-i; število takih solne, potem si lahko . j napravimo malo sodbo o neizmerni -j velikosti vsemira. Ta sodba pa mora - biti le taka, da velikost presega naše - pojmovanje! S svojo privlačno silo -idrži solnce v svoji bližini planete in - komete, ki jo obkroževajo in ktere -1 vidimo mi v obliki malih svetlih točk, i ki jih imenujemo zvezde. Seveda, če i govorimo tu o "bližini", si moramo i misliti to bližino z ozirom na brez-i mejnost vsemira. Ti planeti in kometi so sami na se-i bi večinoma temna telesa, ki dobiva- - j jo svetlobo od solnca. Tak planet je e j indi naša zemlja. Deli se planete v i tri vrste, namreč v velike, srednje in - male. Med velike planete spadajo: - Jupiter, Saturn, Uranus in Neptun: i med srednje: Merkur, Venus, naša - zemlja in Mars; med male pa spada-3 jo takozvani planetoidi. Prvi plane- - toid, pod imenom Ceres, je odkril - italijanski zvezdogled Piazzi v Pa-lermu dne 1. januarja 1801. Do leta 1847 so bili odkriti še štirje daljni planetoidi. Od tedaj dalje pa ni'minulo leta, da ne bi razkrili kakega planetoida, tako, da je danes poznanih že preko 400 takih malih plane-tičev. Najbolj oddaljen od solnca je Sa-e turn; njegova srednja oddaljenost od . solnca znaša 1418 milijonov km. Naj-v bližje solncu je Merkur; njegova pori vprečna oddaljenost od solnca znaša □ 57 in pol milijonov kilometrov. Ve-o nus je oddaljena od solnca 107.2 mi- - lijonov kilometrov; potem pride naša . zemlja, ki je oddaljena od solnca, ka- kor že zgoraj rečeno, 148,145,000 ki-_ lometrov. Kakor na naši zemlji, so, 0 po trditvi astronomov, tudi na nekte-0|rih drugih planetih živa bitja. Kaka e so ta bitja, o tem. seveda ni mogoče _ soditi. Bržkone pa so bitja na nekte-i_ rih planetih popolnejša, kakor smo _ mi ljudje. Tudi na drugih planetih q se menjavajo letni časi, kakor na na-\ ši zemlji. Primerna oddaljenosti J>o- sameznih planetov od solnca je tudi dolgost leta na istih. Leto na Mer-e kurju traja n. pr. 115 dni 21 ur, do-čim traja leto na Saturnu 29 let 166 [i dni in 23 ur. Zemlji se približa od _ j vseh planetov najbolj Venus, ktere-n j ga poznamo pod imenom zvezde Ve-černice ali Danice, ktero je mogoče [j videti večkrat s prostim očesom tudi ;_ po dnevu. t ^ Posamezne planete spremljajo soli : planeti ali trabanti. Soplanet, kteri spremlja našo zemljo, imenujemo me-a sec ali luno. Izvzemši Merkurja in a Venusa imajo vsi planeti po enega i, ali več telii trabantov ali spremijeval- - cev. Mars ima 2, Jupiter 5, Saturn e 8, Uranus 4 in Neptun 1. Od vseh •a. teh planetnih spremljevalcev pa se e : vidi iz zemlje s prostim očesom ne i- vidi, ker so zelo oddaljeni in tudi - j razmeroma majhni. Vidi se jih le z - daljnogledom, a tudi tu le kot male 7 točke. Gotovo je, da dosedaj še niso i, odkriti vsi soplaneti, posebno pa se i, sodi, da imata Uranus in Neptun še - drug?, dosedaj neodkrite trabante. t. Poleg planetov se premika okoli solnea še neka druga vrsta zvezd, ka- 1 tere imnujemo komete, ali zvezde-re- - patice. Med te spada tudi zvezda-ti repatica, ki so jo objavili nedavno v i, južni Afriki, ter zvezda-repatiea 0 Halley, ki jo bodemo videli prihodnjo s pomlad in ki nam je dala povod, da !, smo napisali to nestrokovnjaško raz- 1 pravo. Zvezde-repatice so, kakor že ? omenjeno, tudi del našega solnčnega e i sistema. Te zvezde se prikazujejo - navadno v obliki svetle, proti sredini se zgoščujoee d!96£ z glavo in repom, - ki je pa vedno obrnjen od solnca i proč-. To so imeli priliko opazovali - oni, ki so videli "novo zvezdo-repati-, co. Zvezdti imela proti solnen obr- njeno glavo, a na drugi strani se je raztezal svetel rep v obliki pahljače. \ Radi svojega repa so kometi dobili v slovenskem jeziku nazov: zvezde-I repatice. Zvezde-repatice se pregi-bajo deloma v parabuli, deloma v e-j lipsi, a s prostim očesom s^ vidijo le (redkokedaj in le za malo časa. Od 'Kristusovega rojstva pa do današnjega dneva se je videlo s prostim očesom v vsem okoli 500 zvezd-repa-tic, tako, da je pričakovati na vsaka ■štiri leta eno. Takih zvezd-repatic ■ pa. ki se vidijo z daljnogledom, je mnogo več. " ' r Nekaj misli o neosla-vizmu. (Po belgradskem "Slov. Jugu'.) n. •Maja meseca leta 1909 so se sešli odposlanci slovanskih narodov na drugem neoslavističnem sestanku v Pe.trogradu. Tekom nekoliko mesecev, kar jilii je poteklo od praškega shoda, se je pripetil izredno važen dogodek, ki je vzburil celo Evropo ,in pretresel ves slovanski svet: Av-stro-Ogrska je anektirala Bosno in j Hercegovino. Nekoliko stotisoč Slo-J vanov je došlo popolnoma v oblast države, čije ena in druga polovica .sta se doslej kazali v preganjanju in zatiranju Slovanov. Za Srbe je to pomenilo zgubo dveh bogatih in lepih , pokrajin, za Slovanstvo pa korak N^nštva proti Iztoku naprej. Bil bi tedaj zvišen in veličasten trenotek, ako bi se vsemu svetu manifestirala ideja slovanske vzajemnosti v prestolnici največje slovanske države, v Pe-trogradu, pa do tega niti tokrat ni došlo. Na sestanku v Petrogradu se je resnično govorilo o aneksiji Bosne in Hercegovine. '"Ali treba je nagla-siti", piše "Slovenski Jug*', "da sn smatrali na shodu ta čin kot dovršen, in da se mu je dal samo retrospektivni značaj stvari, ki pripada že pro-šlosti, značaj zgodovinske činjenice ki se v kronološkem redu mora našteti z drugimi. Pa saj tudi s stališča novoslovanstva samega ni bile I treba kaj druzega storiti. Kajti prosvetna in gospodarska vzajemnost sc nič ne ozira na to, ali imajo posamezni slovanski narodi več ali matr samonte-jnoHti in- pogojev za življenje ali ne... I tokrat se je konstatiralo da je program dr. Kraiuafa v stvar zelo ozek. On je nekolikokrat. dokazoval, da se ne smemo dotikati av stro-ogrskih mej in da bi bil velil dobiček za vse Slovane, ako bi jil ' čim več bivalo v Avstro-Ogrski. Tf misel bi se morebiti solistično tud skladala z osnovno idejo neoslaviz 1 ma: gotovo je, da se kulturna in go spodarska vzajemnost mnogo lažji udejstvuje na ozemlju ene in iste dr 1 1 žave, pod istimi zakoni in drugim " pogoji javnega življenja. Ali poten " pa bi lahko tudi rekli, da neoslavi ' zem tudi znači v prvem redu uničenji narodne svobode in državne neodvis 1; nosti nekterih slovanskih narodov J neoslavizem bi potemtakem ne bil ni " česar druzega kot je bilo slovanofil * stvo, samo s to razliko, da bi se vsi slovanske reke zlivale v avstrijsko ii ne v rusko morje. " {Priznavamo, da je na teh izvaja * i njih belgradskega lista mnogoka "'resničnega; ali res je tudi, da je za ^ šel v popolnoma isti ekstrem, ktere ^ ga je grajati glede praškega in petro ' gradskega shoda v zadevah rusko "' poljskega spora. Kramarevo lepo ii veliko idejo se je vsled obstoječih te ; žav zavozilo in je o njej malokje trez 1 nih in zdravih pojmov. O priliki o menjamo, kako sodi o novoslavizmi - veliki petrogradski dnevnik "Novoji i, Vremja", ki še vedno ne more poza - biti na slovanofilstvo: Res je pa, d: 1 je bil glavni tema v Petrogradu zo i i pet rusko-poljski spor. Deževalo j< -1 predbacivanj in obtožb z jedne ii i drnge strani — a do cilja se ni na i; pravil niti jeden praktični korak. i Rusi in Poljaki so okupirali shod za ? se — na Jugoslovane, kamor je »eda. i i napwjena nemška ekspanzivnost, s< s je pozabilo. Severnim Slovanom sc :: naše skrbi in težnje nekoliko prema ► i lenkostne. i ' r _ -__ Nagrada za Pearyja. Washington, D. C., 23. februarja Robert A. Peary, ki je baje odkril severni tečaj, dobi dosmrtno letno plačo v znesku $5000,' ka'kor tudi javne t zahvalo kongresa. Tako zatrjnje za-^ stopnik Lond iz Michigana, ki je bil nedavno tukaj s Pearyjem. To nagrado bode najbrže mornarični odsek ( priporočil v sprejem. Nadalje bodfi Pearyja tudi v vojni mornarici po-( vzdignili na višje mesto, kajti temu . se najbrže ne bode nihče protivil. SLOVENCI IN* SLOVENKE, NA ROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI iN NAJCENEJŠI SLOVENSKi DNEVNIK! 1\r.RichterX ^AIN-H EXFELLEIT ; Kaj ti koristijo moSne mišice, če : ! trpiš na revmatizmu. ! PAIN-EXPELLER i j. dobro vdrgnjen, ti takoj olajša bo- : Ji lečine in odstrani njih vzroke. Po 25c. in 50c. ▼ vseh lekarnah. Z \ F. Ad. Richter & Co., 215 Pearl St., | j Pazite na varstveno ak^ DOPISI. Gary, Ind. Spoštovani gospod urednik:— Priloženo Vam pošiljam svoto 3 do-larje 85 centov, ktero sem nabral za vdove in sirote ponesrečenih premogarjev v Primero, Colo., in ktero blagovolite poslati na pristojno mesto. Darovali so: Dr. J. S. Millstone .")()«-. Po 2.~>e: Vladimir Jovanovich, Stevo j Perjan, Ivan Lah kar, Fran Zambro-žič, Mijo Sostaršič. Fran Pemae. Ivan i i Prosenik, Ivan Ivanič, Nikola uko- bratič. Nikola Srakešič. X. Vujica. Stevo Rihel j in H. J. Millstone. Si- ma Milic lOe. Oil te svote je nabrali .... no $2.00 i>ri seji družtva sv. .Jakoba. > ] drugo sem nabral na svoj m stanovanju. Najlepša zahvala vsem daroval- • eem. Vladimir .Jovanovieh. i Rockdale, 111. Cenjeni gospod urednik:— Tukaj Vam pošiljam svoto $">.00. . ktero je darovalo slov. žensko podp. družtvo Marije Pomagaj št. 110 Iv. ^ S. K. J. za slovenske vdove in sirote i ponesrečenih rojakov v Primero, Colo., ter Vas prosim, blagovolite po-( slati na pristojno mesto. Sicer ni velika svota. to pa radi tega, ker je tudi družtvo majhno. Želeti bi bilo. da bi se tudi ostala cenjena družtva in zavedni rojaki odzvali Vašemu priporočilu ter pomagali po svoji moči obrisati solze nesrečnim vdovam in 3 j sirotam. i Pozdrav vsem rojakom in rojaki-njam po širni Ameriki, Tebi vrli li>t Glas Naroda, ki se zavzemaš za naše ■ slovenske sirote, pa želim najlepši! e vspehov. Marija Zalar. tajnica. i Sunlight, Colo. Dragi mi Glas Naroda:— ^ Tukaj naših Slovencev ni veliko ker je večji del prebivalcev te našel a bine polentarskega pokolenja. Seveda i so zraven polentarjev tudi makaro-. narji, ki se pa od prvih nič ne raz- nt odlikujejo. Vendar pa mislim, da sr e polentarji veliko boljši, kakor so ma karonarji — a "Italijani so vsi. Todr \ o Lahih sedaj ne bodem dalje govo Q ril, ker bi mogoče kaj izvedel naš po . lentarski fkn izobraževalni klub dne 6. februarja veselico, ktera ^ se je vršila v najlepšem redu in j> veliko pripomogla do medsebojnega , sporazumljenja tukajšnjih Slovanov. Velikanska dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička in v čast si " i moramo šteti, da se nam je pridružilo ■; tudi veliko ljudij drugih narodnosti, [kteri sedaj samo povprašujejo: When slovensko katoliško podp. društvo ^^ sveteBarba - Za Zjedinjene države Severne Amertk« Sedež: Foreat City, Pa, iflkorporlrano dne 31. januarja 1902 v držav) Peno»y>a»A}' ODBORNIKI: Fredaednik: ALOJ. ZAVERL, P. O. Boat 347, Fore«t City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. D. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 F.. 60th Street, Cleveland, Ohio Blagajnik: MARTIN MUIIIČ, Box 537, Forest City, Pa. o - ■ ■ H ADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kana. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, III. nadzornik, 60 Mili Street Luzerne, Pa. ■ ■ 0 ' im POROTNI IN PRIZIVNI ODBOK: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, VTeir, Kana, JOS PET ERNE L, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P, O. Box 522, Forest City, Pa, » ■ ■ O1 ■ —■ ^ * . Dopisi naj ae poliljajo I. tajnika: IVAN TELBAN, P. O. 7, Foreat City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." j) VHfe W W W W M pošiljajo naši rojaki Ji J « radi svojim sorod- U / HjP ■ |L|S p m yJI ^L ni kom, prijateljem (I ) 1 I WW jg BI pf^ znancem v staro j) } H B E 1 ffl* ^ ki p domovino in to sr- V [ M 111 M M mM TCriponioirli iz- vrstni provorniki. kt-rih jedina želja in delovanje je: vseslovanska slo^a. 1 Xas vrli rojak in stari boritelj za prosveto našeira naroda 'z. Juri i L. ■ I Brozie je v navdušenem irovoru v e -'-i v - -i ..... n !em našem jc/.ncn irovonl o življenju in napredku našeira naroda v -'arej 0 i ... . -, - • - • \ (loiuovini m Ameriki 111 si j1 s tem '* pridobil ljubezen in spoštovanje o- z nih. kteri vra še jiiso poznali ali >!i-- ... c, . , . . ti >ali »ovoriti. Srčna mu Iivala za n.j<- ^ gov trud! ^ Xaš vrli brat u. -I. Pleše je nanovo-lil občinstvo s pristnim hrvatskim | . navdušenjem, opominjal jili k ter omenil točke soboj^vanja in sodelovati ia llrvalov in Slovene v v »- ° ... , v starej .domovini. Ljudstvo ie bilo e . . . v tako iranjeno. da je mar-ikteremu prišla solza v oči. ko se jt* |»ri tem i " prepričal, da ne bije samo njegovo ( sree za narod in slo-^o. Srčna mu hvala za njegovo sodelovanje! Duhovit govor našega župnika 1 Rev. TsehoHa je posebno ugajal pri-], šotnim Amerikaneem in mu pri ' tej ' .. priliki odbor izreka srčno zahvalo za 1 > . . \ njegovo swlelovanje. Po končanih j»ovoril,f se je plesalo; . potem smo imeli malo večerjo in za i- tem zopet ples in prosto zabavo. Vse- - ira je^bilo zadosti, možakov in mla- . e ilenieev, veselja in zabave, samo — j e nežni spol je bil v manjšini. Med ž točkami in pri plesu je sviralo tu- .j kajšnje tamburaŠ-ko družtvo. ktero je . c sviralo tudi pri večini ainerikanskih ( >, zabav ter si je s sviranjem ])ristnili . -«slovanskih popevk pridobilo srce ' vsakega prisotnega. Naše pevsko j družtvo je zapelo par divnih sloven-; skih pesmi in njihova priljubljenost se mora le soditi po ogromnem plo- 'tu iskanju občinstva, rj H koncu izreka odbor kluba srčno y ] zahvalo rediteljem te veselice, kleri j so brezplačno delovali in se potrudili. , i da je bila veselica vspelna ter v čast 1 _ , našega naroda. ] 1 Pri glavni seji dne 13. februarja . in ki je bila posebno obiskana, se je d; - vršila volitev novih uradnikov in od- la i bornikov za prihodnjih šest mesecev. N > kteri so kakor sledi: Predsednik J. sj . J. Stukell; podpredsednika Lovro gt i Paškvan in Mihael Baichj X tajnik L^^i-j^au^.^.. ■ -•. ^^^^ ^-.niiiiiriiiiliini ii ni 'in ii i ' Hamburg-Am encan ^Li ne. Kkspresni in redni promet z parniki na (i„va \ ijaka med NEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM. Veliki k<»modni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kr.r znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IN UDOBNOSTI. POSKUSA S K K H I X P01>- VOHBA ZA SLOVENCE. B.VTA\ ia — oilploitr s. marca. HAMBLKG — odpluje'2'». marca, /a vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. Karo! .1. Ani:: II. tajnik -T: Petrie; blai;aj:>ik -J. Skala; odborniki: Fran First. -lo-ij, Plese. Fran Sterle. Mi-hael Šušlerič. A. .M. Cerzin, Mat. .Matzelic. Karol J. Arch in Fran t Jovže. Pri tej prilikibilo par izvrstnih govornikov, kt<-ri so se izkazali kot navdušeni narodnjaki z jedno mi^li-jo in upanjem, to je: vseslovanska . -loga. Razpravljalo se je tudi o do--edanjem imenu našega kluba in prišlo se je do zaključka. ohulne. Z vseslovanskim klieom "Sloga" Vas pozdravlja Za odbor pol. in izobr. kluba Karol J. Areli. I. tajnik. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Minnesoti naznanjamo, da je g. JAKOB- ŠKERJANC poob- , laščen pobirati naročnino za "Glas Naroda". Omenjeni je namrefi nesposoben za težko delo, všled tega »a rojakom toplo priporočamo. Upravništvo "Glas^^-Naroda". .. —» Jugoslovanska^^ KatoLJednota. hltorporinUU dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. _ Sedež v ELY, MINNESOTA. tp ' 4rag VUSIID: y *'■■■• i _ __I Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Ckicago, III i Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Spring«, Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽ1, B. Box 105, Ely, Mina. B r ' NADZORNIH: ~ 7 ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28 th St., Lorain, Obio. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box «41, Eveleti", Minn. MIHAEL KLOBUČAR, EEL nadzornik, 115 — 7th Str., Calnfcet, Michigan. t POROTNI ODBOR: IVAN KEUZISNTK. predsednik porotnega odbora, P. <$. Box 138, Burdine, Pa. IVAN MERHAR, drugi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. ŠTEFAN PAVLIŠIČ, tretji porotnik," Bx 261, Aurora, Minn. ■ ■ o ■ Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., SFoliei, K ■ ■ o « \ Dmftveno glarilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Čuden slučaj jo zadel dve dnmni. Dne 2. februarja je umrl dne 17. ja- j n i;.,rja poškodovani Filip Vidmar in | istega dne je izgubila pokojnikovega sestra tudi svojega sina. 341etnega ru-" darja Janeza Mihevec. Ta je bil jioro-reif s hčerjo posestnika Ivana Koler, eejra: najmlajša hči se je isti dan po- i ročila. j Velika škoda na drevju. Zadnji ! sneženi zameti na Kranjskem so silno j škodo napravili v gozdih in na sadu-no^nikih. Največ so trpeli jeseni, gabri in bukve. Po nekaterih krajih se vidi cele kupe odt-esanih vrhov in vej. Mnogo škode je tudi na sadnem drevju zlasti na mladih hruškah in jabol- j kali. — Tudi v javnih nasadih je več škode, zlasti na lepotičnem grmič ju in treba bo mno»o časa, da se posamezne kvare zopet zarastejo in prizadete rane zacelijo. Umrl je na Raki pri Krškem po-se-tnik in bivši trgovec Maurer v starosti 89 let. Umrl je v Trnovem dne 4. febr. ob 10. zvečer trgovec Ivan Valenoie. PRIMORSKE NOVICE. Rop. V Trstu je neznanec dne 4. febr. na stopnjieah hiše št. 7 v ulici ' San Giovanni, sredi mesta, okoli 5. j ure popoldne napadel 201efnsga Jože- j fa Dobrilo, uslužbenca tvrdke Grei-1 ni t z, ko se je z 800 K v žepu vračal ' e, a ker ni hotel iti, nego posta jal vse bolj nadležen, je Hermina •Uastjančič zgrabila ]>etrolejsko svetilko in jo treščila zaljubljenemu na-' dlegovalcu ob »lavo. Videč. da je Kari- težko poškodovan, sra je položila na posteljo iu poklicala lju.fi na pomoč. Še zločin v Sesljani. Grozna vest o dvakratnem detomoru v Sesljanu. se vedno razburja vso bližnjo in daljno okolico. Med tem ko zaslišuje zaprto Lebanovo in Gašparina preiskovalni sodnik v Komnu, poizvedujejo orožniki med ljudstvom, posebno med ženskim svetom, ako morda kdo kaj pozitivnega ve, ali vsaj sumi o vsem tem, kar sta povedali mali hčerki Le-banove. — Sosednje ženske zatrjujejo orožnikom, da ni*o opazile, da bi bila Le banov a zadnjih let v blagoslovljenem stanu. Mogoče, da je pa kak 'splav'. — Seveda ne more nikdo nič gotovega povedati. — Hčerki zaprte lx>hanove sta izjavili, da je drugoro-jenega otroka Gašparin najpoprej v vodi pole^ hiše stoječega vodnjaka u-topil, potem še le vrgel v zakurjeno peč. O zaprtem Gasparinu se govori, da je inteligenten. Doma je iz Radovljice. Študiral je •Štiri gimnazijske razrede na neki kranjski gimnaziji in govori popolnoma slovenski, italijanski, nemški in angleški. — Zbok svoj* inteligence ga tovariši imenujejo — "advokata". Zakonski mož Lebanove — Frančišek Leban se je sam zglasil, ko je čul o groznem zločinu —. O« je zaposlen v neki tovarni v Trstu in j «t a nuje v ulici Bi bor go pri neki de- i lavtfki družini - Ko so mu tovariSi j lini mutiiiSi ii ii i.... -■■■.......... [povedali, kaj se govori in#pi.4e o nje-govi soprogi, je takoj tekel na južni j kolodvor, od koder se je odpeljal v j Sesljan. Tam so ira pa takoj ustavili orožniki in ga potem zasliševali celih šest ur, od osmih zvečer do dveh zjutraj. — Leban je izjavil, da ne veruje. da bi bila njegova oproga taka grozna morilka in velika grešnica. HRVATSKE NOVICE. Morski viharji ob dalmatinski obali J t rajajo neprestano dalje; v Splitu so bile ladje v pristanišču v veliki nevarnosti. v Makarski in Kaštelnovem je del obrežja razdejan. V Dubrovniku so velikanski morski valovi udarjali čez mestno zidovje, mnogo čolnov je razbitih. * Tatvina na Reki. Dvema plesalkama. ki sta se pripeljala z ladjo iz Benetk, >ta bila ukradena dva kov-čega z oblekami ' v vrednosti 4000 kron. BALKANSKE NOVICE. Poreklo Friedjungovih dokumentov. Belgrajski "Dnevni List" je izvedel iz zelo zanesljivega vira. da je Mueller kateri je bil obsojen radi vohunstva v težko ječo, poslal grofu Aerenthaln pismo, v kterem priznava, da je on pisal "dokumente", ki jih je dr. Fried-jung upotrebil kakor dokaz istine svoje trditve, da so neki člani koalicije imeli zelo intimnih in nedopušče-nih zvez s srbsko vlado. Mueller je po zatrditvi "Dnevnega Lista" javil grofu Aehrenthalu, da je on prodal te "dokumente" majorju pl. Taneso-su in grofu Forgachu. 'Dnevni List' je izvedel nadalje tudi za motive, ki so pripravili Muellerja. da piše omenjeno pismo. Mueller je trdil namreč v pismu na grofa Aehrenthala, da mu je grof Forgah obljubil pomoč in ustanovo za sina, ali da grof ni izpolnil svoje besede, radi česar on sedaj izide iz rezerve in objavi svoje delo. Kočno se grozi Mueller v pismu, da bode objavil še nekatere dokumente, ki bodo avstrijsko diplomacijo zelo kompromitirali; storil bode to gotovo, ako avstrijska vlada ne doseže pri Srbski njegovega pomiloščenje in ako ne da njegovi rodbini onega, kar mu je grof Forgach obetal za "dqkximen-te." "Dnevni List" trdi, da bode priobčil facsimile tega pisma, ki je v Belemgra lu izzvalo vseobčno senzacijo. Kakor je znano, so Muellerja svoj .čas prijeli radi sumnje vohunstva. vsled česar so ga obsodili na 10 let. RAZNOTEROSTI. Vožnja v pasjem kupeju. Pred sodnijo v Antverpenu so se nedavno zagovarjali trije zviti kmetje. Toda sodnik, ki je sodil kmetiče, je bil še bolj zvit. Stvar je bila sledeča: Trije kmetje so se hoteli z vlakom peljati v Antverpen, da si ogledajo mesto. Na postaji, kjer so nameravali kupiti vozne listke, so se vedli precej oblastno, tako, da so vzbujali občno pozornost. Ko jih je poslujoči uradnik posvaril, so začeli kmetje prav po živinsko tuliti. 'Vi spadate v menažerije', pravi uradnik kmetom. 'Dobro', odgovore kmetje, 'pa nam dajte vozni listek za pasji kupe'. Uradnik, šaljiv človek, je res dal kmetom pasje karte ter jih potisnil v pasje kupe. Uradniki na kolodvoru v Antverpnu pa niso bili prijatelji takih šal. Predno so se Sli kmetje v mesto zabavat, so morali povedati svoja imena, kje so doma itd. Čez nekaj dni so bili povabljeni na sodnijo. Sodnrk se je delal, Kakor da se strinja z njihovim humoristi- ilftah 'i l *rfirn - - - j CARNEGIE TRUST COMPANY, I 115' Broadway, New York. ) Glavnica in prebitek.$2.500.000/» / ^ Depozit&rna za državo in za mesto New York. / URADNIKI: « r J. B: Reichmasn .President James Ross Ccrrax, Vice-PtesidentC Robert L. Smito, Vice-President, i Staxton c. Dickinson, Treasurer. Robeot B. Moorhead, f retary. John J. Dk'kinmom. Jr. Ass'nt. Treas., Albbrt E. Chandlei Asa't. Sec'y., j Lawkbncb A. Ram ace, Trust Officer. Charlbb E. Hammett, Ass't., Tr., i Levehteb- G. Ball, Auditor, Chas. M. Scism, Ase*t- Auditor, Philip J. | ft Rosy, Jr., Cashier. I Določen« deooz! tarna za New Ydrk Cotton Exchange. I New York Produce Exchange in New York Coffee Exchange. 1 LZastopnik državne bla^uJnc za državo Tennessee. * Carnegie varnostne shram bice pod bančnimi prostori. I čnim zagovorom in kmetje so bili popolnoma prepričani, da bodo brez kazni odšli. Ko se je zdelo, da je komedije že konec, pravi sodnik: "Še nekaj: ker ste se vozili v pasjem kupeju s pasjimi listki, ali ste pa tudi imeli pasje nagobčnike?" Kmetje so debelo gledali in so morali priznati, da nagobčnike niso imeli. Obžalujem je rekel sodnik, o«rledu je sicer nazadovalo, vendar je pa šte- ^ vilo prestopkov radi pijančevanja iz-venredno napredovalo, kar je pripi- ' sovati boljšim časom in vsestranske- ; mu zaslužku, vsled česar si vsakdo • lahko privošči več opojnih pijač, ka-; kor v dobi krize. ( ^ Iščem mojega brata JOSIPA SLUGA, doma iz Perlož št. 10. Primorsko. Pred 3. leti je šel v Ameriko J in se nahaja nekje v St. Mary's. Pa. Prosim cenjeno rojake, ako j kdo ve za njegov naslov, da mi naznani. Najljubše mi je pa, ako se | isain javi. — Frank Slu» i, 000 Gascogne"............................... ,, (w0 «. ,J 0o0 Glavna ageucija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtki o' uri dopolaoae k pristanišča štev. 42 North River, ob M^on SL, N. Y.: La Bretagne 26. febr. 1010. * la touraine 24. marca lftlt. *la savoie 3. marca 1910. *la savoie 31. »arca iMlt.- •la lorraine 10. marca 1910. "la lorraine «7. aprila !flt. ♦la provence 17. marca 1910. * ic ItJllHl POSEBNA PLOVITBA v Kt VRB: Lejii parnik "chicago" odpluje dne 5. marca 1910 ow 3. ari jiapaladn«. Panda t zvezdo nawxai Imajo po Jn njika. W. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St, Chicago, BI, 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega, in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, avnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega I Zdravišta v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem easu popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam^zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh bolezni j Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drufi zdravniki niso mogli ali Vas ne rr^reio ozdraviti:—zato torej če se počutite slaLi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor: reumatizmu. W ^ ^i*0"' I na vodenici, 1 ^^^^^^^^ na mazulih, UK. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju ;—nadalje na belem toku. nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, nepiodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsena svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jecne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kfatkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA- ^ VIŠČE ;ateremi*na čelu stoji slavni zdravnik : mms J* E. THOMPSON 342 W. 27th St. New York, N. Y. ——IHlliW—iIHIH IU ■■Pilili IMBMM—lBg; X — CENJENI ROJAKI — I PO MINNESOTI. S ^ K želite kupiti lote v mestu Dnlnth-Superior, w r\l\*vy blizu novih tovarn, ali m A ICCi ^np'ti lepo farmo v eadjerejskem paeu /»Ivvy države Michigan, ali mf A imate kaj poseAva zavarovati proti ognju, ^ /»IVv/ obrnite se vedno na podpisane. W) Ml smo zastopniki v S ' | zanesljivih dcužb - jf za ves radarski okra) države Minnesote in Vam jamčim-) popolnoma . pošteno postrežbo. w jtf GfO. L BROZICH, Agency, ELLY, MINNr XPodružnica: eVELETH, Minn. JOHN B. SMREKA«, Manager. 9 VsUoovljeos doe 16. avgusta IMS. Inkorporlrana aprila 1909 v drža v! Penna* • sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL HOVAX&EK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugfc, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH. P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 6, Conemjmgb. Pa. V NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508,'Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMEL.T, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. : f POROTNIKI: ALOJZIJ BAVT>EK. predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. ' *> , r' ' VRHOVNI ZDRAVNIK: f S. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemaugh, Pa. ¥ .. r > -o- Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni pošiljati denar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa na glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društv.ni tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. _ Društveno glasilo je "GLAS NARODA." i.. L.: - -V ; -o--V t-* NAZNANILO KRAJEVNIM DRUŠTVOM S. D. P. Z.>V|. t 6 IZ URADA GLAVNEGA ODBORA. * Nekatera naša bratska društva poslala so na glavnega blagajnika S. D. P. Z. posebne doneske, oziroma darove za udove naših ponesrečenih bratov v Primero, Colo. S kraja organizacija ni imela namena razpisati j na krajevna društva prošnje za kolekto omenjnih darov, kajti društva j bodo že itak nekoliko prizadeta pri mesečnih asesmentih. Ko pa so ne-! 'k t era družtva to že storila, in sicer iz svojega lastnega radodarnega srca, [ ter nam doposlala v ta namen darove, javljamo vsem krajevnim društ- j vom S. D. P. Z. da vsak najmanjši dar v ta prepotreben namen naj se blagovoli poslati na blagajnika Zveze, Frank Šega, L. Box 238, Conemaugh. Pa. S tem bomo čakali tri mesece, in ko dobimo Se od ostalih društev darove, jih priobčimo v glasilu Zveze, kakor smo to storili za ponesrečene v Cherry, 111. Potem jih glavni odbor pošlje na pravo mesto,'nam-1 reč v Primero, Colo. Vsak najmanjši dar bode hrvaležno sprejet. Glavni odbor S. D. P. Z. v Conemaugh, Pa. V padišahovej senci. ^ V Spisal Karl May; za G. N. priredil B. P. E. SESTA IN ZADNJA* KNJIGA. j ŽUT. ! - (Nadaljevanje.) "Da, rad bi vedel, kako se je takozvanenru Hamd el Nazru posrečilo., da >e je v tvojo trgovino utihotapil." •'Nujno sc mi ga priporočili iz Carigrada. Izkazal se je za rabljivega f in zvestega." Seveda — da bi te lažje prevaril. Ali je res tvoja trgovina pro-! dana?" I "Da, in nova je bila kupljena v Škopljah. Ta pa .še ni plačana. Moja soproga bode imela denar in menice pri sebi." * " Kaka neprevidnost od ženske, vlačiti tako premoženje iz Skadra v Škoplje!" "Ne smeš pozabiti, da proti rcoji volji in lejvsled Hamd el Nazrovega nasveta!" "To je res. Ali smem mogoče izvedeti, iz kterega francoskega mesta si?'' "Iz Marzile. Živahno trgovanje moje hiše z Levanto me je napotilo, da sem šel v Turčijo. Imeli smo podružnico v Algiru, ktero je moral moj brat radi neke preteče izgube osebno obiskati. On je bil šef marzilske trgovine. Poravnava je bila možna le s pomočjo njegovega sina, in radi tetja je tudi tega pozval. Čez nekaj časa sem dobil poročilo, da je bil moj brat v Blidah umorjen!" "Od koga?" man zasledovali. Pavel, tako se imenuje moj nečak, se je sam napotil, da bi t c ga človeka dobil, a se ni vrnil." "Kaj je postalo iz trgovine v Marzili?" "Moj brat je imel takrat omoženo hčer, kakor sedaj jaz; na tega moža ! je prešla trgovina." "In o svojem nečaku Pavlu in morilcu svojega brata nisi nikdar nič (Vi T" j " Ne pisali smo pisma na ..pisma, zet mojega, brata je prišel osebno v j Algir, potoval je v Blidah, toda ves trud je bil zaman." Iva j bi storil, če bi naletel na morilca in bi te ta prosil za mesto v i tvoji pisarni?" "Mesto bi dobil, toda v peklu. Toda, zakaj U£o Čudno vprašuješ?"', ''Ker ti hočem nekaj pokazati." Listnico, v kteri imam tri časnike, ktere sem našel z Halefom zraven : mrl n* a v Sahari, potegnem iz žepa in mu jih dam. < "Časopisi, zelo stari?".pravi. "Kje si jih pa dobil?" v "Listi so ' Vigie alouiHet. Kako .pa si to j "Gotovo ni bilo toliko ^tara, kakor je razvidno iz letnice, ki je vrisana v not rini tega prstana." J 'rsfan, kterega sem takrat našel na roki mrtveca, potegnem z mojega I maziuea, na kterem sem ga nosil od dneva, ko sem ga ria^el, in mu ga po- I »fcrtofte črke 1 E. P. 15. juillet 1830' in vpraša I *) Vidi zvezek L "Po pu££a#" stran 9. . • - \ j J®..* J-H......tLmJ?± frifab IMitjbM 54 KWi«i at 1'iŽllDMflrf ■•^žj^Brrpj^r TI/\T1T/V9II POSLUŠAJTE KAJ VAM SLAVNI PROFESOR J jl/ŽM^^v^^SMPT KUJ ^ J^J lil THB COLLINS NEW YORK MEDICAL ^^M^Fa^^^tf^^^jjt PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE IN ZDRAVJE SVOJCEV. ^'MwT ^RSHH ^mK^jjfh M^tf _ * 1 ■^gWjjy Samo ako ste zdravi in čvrsti, zamorete biti srečm in zadovoljni, svoje vsak- m^J/mr ^fl^VlNl^E* 'wmflffigM KSSf J^^fr W dan je delo opravljati in svojce preživeti. Navečje bogastvo in sreča človeka je Uj^/Lpm. m/Mffi}- ^^SiSf ||lj& ZDRAVJE Ravno sedaj je najnevarnejši čas ko človek najhitreje oboli. Raft i Mpl t^^^^^^F TivJ&'l S^iŠ^I ||Pff; ^J&j EV^lal tega se pa tudi ravno v tem času, raznovrstni zdravniški mazači po časopisih i ■ ~ mE*>~ I JTt&'i'-^l ' hvalijo in bolnikom ničvredna ?dravila po nizki ceni ponujajo, katera vam pa I mS^HV Rt*::' f^t.-:^! več škodujejo kod koristijo. Menjava temperature je največji sovražnik zdravja. E" 7) jpw^^BS Bjfe' ' A Iz najmanjšega prehlajenja nastanejo čestokrat j ako težke bolezni in nevarne /fA y^l^^^'^sw • Mr- 'ffflu I TmjR^E® S^L JNsažfc I posledice. Ravno tako si pa tudi lahko težke in nevarne posledice nakopljete ako |- J^C.jt ' ^ Wj- JwYlJ sc takim zdravniškim mazačem poverite, kateri vaSe bolezni nemorejo spoznati, fv^tf^l^k - * ^ . */ EjfJJyi HK^^^ še manje pa ozdraviti. Radi tega pazite komu da zanpate svoje zdravje. Ne iščite yV/vJ£BL \ ^ i BfljgZE pomoči pri onih zdravnikih katere nobeden ne poena in kateri Vas nemorujo Pju&FW^ \ | V Af^^f^' ozdraviti. Ako Vas je nesreča doletela in ste zboleli, ne iščite nikjer proprej po- N# "*-'/' Jkm*^'-' moči, dokler niste slavnega profesorja in ravnatelja The Collins New York ^^f'.^ l^Hi^ V -i , „ \ ^Hr l Medical Instituta za svet vprafiali, ker on vam daje osebno vse nasvete in navo- E^i^JT^^^L \ J j k ^Sravniki, vsem Slovencem in po celem svetu dobro, poznate^ zdravniškega J^j^^^ ^^^^^^ • ti-^/fflft ■WWraJ ^^^^^^^ Bm^ zavoda The Collins New York Medical Institute so v teku zadnjih 13 let svojega r/^a/JT ^^^^^ YJT}hMt Bkjr^' obstanka ozdravili na tisoče in tisoče Slovencev katerim drugi zdravniki niso ffj/Jy/pM ^VtH^^ Dr. E. C. COLLINS B^jBlJr zamogli nič pomagati, radi toga se pa tudi v tem zavodu nahaja na tisoče zah- 1 Sr F/etovno znani medicin- JjB&^tza valnih pisem, od po metodi The Collins New York Medical Instituta in pod vod- yB^-l I Jl/V^^l skiProfssornstanovitelj /[gMJ stvom slavnega profesorja ozdravljenih Slovencev, kateri se še dandanes z naj- ^ Ž. ^^ , Gosja Kislan » rS, slavnega "Collins N.Y. Kjjfc- prisrcnejimi besedami zahvaljujejo za dano jim pomoč, čvrsto in stalno zdravje. ^jffim katera je bila zelo bol- JgTfi ^C^^uY^X Medical Inst! t n ta' 'in ni- JH^BE^^V Ako ste toraj bolni, ne odlašajte niti dneva, ter si ne nakopujte Še težkih posledic, ^^.Jn^JL na in slabotna žena, je Jm>. J^Hjf " satelj prekoristne zdra- temveč obrnite «e takoj danes osebno ali pa pismeno na 1 [nma^fvRt^nz™™ ^'''"'fflp^T p^gl Cbe Collins llew Vork medical Institute 'ESv'"™''"' " ' ESI I Uradna nre-Vsski dan cd 10-5 pop. Ob nedel. in« ter smete biti sigarni. da Vam bode takoj pomagano. I FoSlji'te !e^wT^f^-ntov poštnih znamk a 1 pn^n. od 10do 1. Y t^kic peKkod7-8| Dr. s. E. Hyndman, Vrhooniravnatelj. | ^^^^e^Ž^r^^U^Jg "Poročni prstan mojega nečaka Pavla, mojega izgubljenega nečaka I Dobro ga poznam." "Kako se pa strinja z letnico 1S30?" "Ta prstan je bil poročni prstan matere njegove neveste, ktere dekličje ime je bilo Emilie Palangeur. Ker se (*rki strinjata, se je hčer poslužila prstana svoje zamrle matere, seveda iz spoštovanja, ne iz skoposti. Toda, efendi, povej mi vendar, kako je prišel prstan v tvoje roke!" "Na jako enostaven način; našel sem ga in sicer v puščavi Sahari, pod grozovitimi okolnostmi. Tvoj brat je bil cd armenskega prodajalca umorjen. Pavel, tvoj nečak, je našel hudodelčevo ?led in šel je po njej | v puščavo. Sestal =e je z njim in je bil od njega ubit in izropan. Kmalu ! sem pri.šel jaz zraven in sem našel mrliča. Na roki sem našel ta prstan, ; kterega sem vzel, in nedaleč strani so ležali časopisi. Prstana morilec ni ! videl, drugače bi ga gotovo vzel; časnike je proč vrgel." \ "Moj Bog. n.oj P»o:r! Končno dobim jasnost, a kako! Ali morilcu nisi ' ; sledil?" "Da, in na-el sem ga na snlinah. kjer smo jezdili T-ez solnato kožo jezera. Ustrelil je tudi našega vodnika, Omarjevega očeta, ki jezdi sedaj 1 j z nami, da se maščuje. In potem smo ga še enkrat videli; toda zopet se mu je posrečilo -pobegniti, kar se mu pa sedaj ne bode." "Sedaj, sedaj * Ali je tukaj?" 'f Seveda! Oni Hamd el Nazr. pravzaprav Hamd el Amazat je." -''0 nebesa! Ali je mogoče? Hamd el Amazat je morilec mojega brata in njegovega sina?" Da. Halef je bil zraven in je vse videt "On ti naj pripoveduje," Na to je Halef čakal. Saj vendai tako rad pripoveduje. Radi te^a naženem svoje?a konja in jezdim naprej ter pustim oba Iva sama. (Kmaiu slišim Halef o v patetični gla.=. Po ravnin: smo vedno galopirali: ker pa dospe m o sedaj med gozdnate višine, moramo počasneje jezditi. Ko se obrnem, vidim Halefa, Galingreja j i in Omarja skupaj. Živahno se pogovarjajo, a ker vem, da se vrti njih p-- ! j govor o maščevanju, ne grem zraven. Že s^ začne n račiti, ko se gozd zopet zniža in tema je, ko jezdimo i skozi jo.Ško dolino in vidimo luči Pahe pred sel>oj. Prva hiša ni hiša. Preveč bi tudi bilo, če bi jo imenoval kočo. Iz j i odprle luknje, ki naj bi pomenjala okno. je videti ogenj na oguišču. Bližje | j jezdim in zakličom notri. Na moj klic se pokaže nekaj okroglega, debelega pred luknjo. Mislil bi. da je kak kupčen sena ali vlakna, če ne bi iz f ?redp te krogi.je zazvenelo: "Kdo je zunaj?" Dozdevno seno ali vlakno je toraj frizura govorečega. "Tujec sem in bi te rad nekaj vprašal," odgovorim. "Če si hočeš za-dužiti pet pija«*trov, pridi ven!" "Pe — pe — pet pijastrov!" zakriči mož ves oveseljen vsled te velikanske svote "Takoj pridem, takoj! Čakaj! Ne odidi!" Potem se prikaže med vratmi — majhen, kumern, krcvljast možakar z velikansko glavo. "Nisi sam?" vpraSa. "Saj mi vendar ne bodete ničesar storili! Reven, jako reven mož sem, viški pastir." "Le ne boj se! Če nam povoljno odgovoriš, ti dam mesto petih deset pija.strov." "De — de —de — deset pijastrov!" zakliče začudeno. "0 nebesa! Deset pijastrov mi. cla gostilničar za celo leto in zraven tega me še pretepa." "Zakaj?" "Da mu pasem njegove ovee." "Potem pač ni dober in tudi miroljuben človek ne?" "Ni ne. Raje zgrabi za bič, kakor za mošnjiček, in če mi da jesti, dobim same to, kur drugi nočejo." Vprašam po gostilničarju vsled tega, ker si moram mislili, da se je Zul pri njem vstavil. Pastir sieer ni mlad človek, a zdi se mi, da je nekoliko prismuknjen ali vsaj otročji. Mogoče ravno radi tega lahko več od njega izveir., kakor od koga drugega." "Ali paseš vso vaško čr^do?" povprašujem nadalje. " Da. in vsak vašcan mi da na dau jesti, meni in moji sestri, ki sedi notri zraven ognja." . "Potem si pa vedno v vasi in nikamor ne prideš?" "O, tudi daleč grem, kadar je treba ovce prodati. Pred nekaj easa sem bil v Rugovi in celo do Gori sem prišel." V Gori moramo jezditi. Radi tega vzbudijo pastirjeve besede v meni zanimanje - ; "V Rugovi?" vprašata. Pri komu pa?" "V Kara Ninvan kanu." i "Ali poznaš gostilničarja?" "O, vsakdo ga pozna. Danes sem ga celo videl in tudi moja sestra, ki sedi notri zraven ognja." " "Ah, potem je bil tukaj v Pahi?" "Da, pa hoče še dalje. Gostilničar mu je moral dati orožje, ker ga sam ni imel seboj." (Dalje prihodnjič.* 1- Podružnice -1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice I gpljet, Celovec I sprejema vloge Mfflce in na A I.O| Celovec 1 I I koči račun ter je obrestuje po čletlh4 3 [O ——---g j ■ in Trst - I Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzo. In Trst | I • Delnlika gtavnloe - I SVtf zastopnik sa 2Jediivene#r*«t svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lolsy pivo je najbolj j-iiljubljcno ter se dobi r rsci »ijtlb gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trarolkar-jo 6102 St. Claly "IE. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. I U—————»——i i wwjt j up 11 i i i Ti an am tiT Velika zaloga vina in žganja. Marija Qrill S J [ Prodaja tIa® po..............70c. galloa H j ^^^^^^^^^^^ Brinjevec 12 steklenic sa...............112.00 Q fc ^^iMBfc Za obilno naročbo se priporoCa 2 JW MARIJA OR1LL, J g 8309 St. Clair Ave., N. E., Cleve and, O. B Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosulich] Naipripravnejša in najcenejša parobrodna črta 7.a Slovence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regul&rna vožnja med New Yorkom, Trstom in RekOw Cene voznih listov iz New Yorka za I1L razred to fe Vsi spodaj navedeni novi parobro- TBSTA....................................-.......I3o0(; di na dva vfjaka ima j o brss- LJUB LJAITH............................................................35 go M.il.r^.Tu EBKB.............................................. 35 00 AIJOB. LATJBA, ^^......................................... M MABTHA WASHINGTON KABLOVOA..................................... 36.25 ABQINTINA. „ „ . ___ IL BAZBBD do OCEANIA. TBSTA ali REKE......................$50.00, 55.00 1 60.(• PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York