0 šolskih vrteh. Govoril Vojteh R i b n i k a r pri občnem zboru društva učiteljev in šolskih prijateljev kraja Logatskega dnd 4. aprila t. 1. v Cerknici. (Konec.) Tudi naše društvo more šolskemu vrtnarstvu pomoči in sicer, da se zedinimo — in z združenimi močmi 1. skušamo, katera vrsta hrušek, jabolk i. t. d. se našim krajem najbolj prilega; 2. da društvo oskrbf vodstvora pravih, dobrih cepičev, sortimentno sadno drevje, divjake i. t. d.; 3. da društvo dobf dobra, zanesljiva semena raznih zelenjav in 4. da društvo razpošilja razna semena, potaknence in cepiče raznib cvetic, osobito vrtnic. Ako vsi učitelji tako vkupno delujemo, drug drugemu pomagamo, upati smemo naj lepših uspebov. Slednjič naj omenim tukaj tudi razmerje šolskih vrtov in učiteljstva glede obdelovanja in dohodkov vrta. Ukaz ministerstva z dne 3. novembra 1878. 1. št. 15690 veli: Učitelj, ki poučuje mladino o sadjarstvu in vrtnarstvu, uživa tudi vrtne dohodke. Če se preseli, zahteva lehko od naslednika, da mu povrne troške. V tem ukazu določeno je natančno o dohodkih vrta, a omenjeni niso troški. Obdelovanje šolskega vrta stane denarjev — ako bi učitelj moral vse troške sara trpeti, zahtevalo bi se preveč, poleg truda s poukom imel bi še, vzlasti od začetka, več let gotovo materijalno izgubo, ako bi hotel urediti šolski vrt tako, kakor je treba, Slaba plača pa nam to nikakor ne dovoljuje. Ker pa je šolski vrt del šole, izdal je slavni c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko z 29. julija 1887. 1. št. 1274 ta-le ukaz: _Na podlogi obstoječih postav je šolski vrt del šole. Ker pa mora za stvarne šolske potrebe skrbeti šolska občina, zato določuje tudi ta, kdo da uživa šolski vrt". Da bi učitelj plačeval vse troške obdelovanja in znabiti celo urejevanje šolskega vrta in za to imel vse dohodke taistega, ne gre; a pravično bi tudi ne bilo, zahtevati od krajnega šolskega sveta, da plača vse troške, dohodke pa bi spravil učitelj. Po mojem mnenji bilo bi najbolje, ako bi se ta stvar tako uredila: 1. Vsaka šola, oziroma šolska občina, naj dostavi šoli urejeni šolski vrt. Ako ni še kje urejen, to delo gotovo učitelj rad prevzame. 2. Krajni šolski svet plača vsa dninarska-težaška dela na vrtu, vsaj ne more zahtevati, da bi otroci, ali učitelj kopal, gnojil zemljo i. t. d. 3. Krajni šolski svet oskrbi tudi potrebno sortimentno sadno drevje, razna semena, divjake, gnoj i. t. d. ter za to vsako leto stavi primerno vsoto v letni proračun. V stvarni pouk naj se krajni šolski svet ne meša; zato tudi ne sme določevati, kako drevje, senie i. t. d. je potrebno za vrt, kako orodje treba naročiti i. t. d., za vse to skrbeti mora pod nadzorstvom c. kr. okrajnega šolskega sveta učitelj voditelj. Ako bi kateri krajni šolski svet ne hotel za šolski vrt nikake vsote določiti, — naj stori to c. kr. okrajni šolski svet; in ako bi krajni šolski svet za to določene vsote ne hotel oddati voditelju šole ali kupiti potrebne reči, naj da c. kr. okrajni šolski svet to vsoto neposrednje šoli, vodstvo pa naj tudi neposrednje predložf račun o porabljenem denarji. Vsa odgojena drevesa šolskega vrta so lastnina krajnega šolskega sveta, ta more z njimi povoljno razpolagati. Pridelek zelenjave, cvetic, sočivja, krompirja i. t. d. in sploh, kar zraste na počivalnih lehah, uživa učitelj. Ker uredi šolski vrt krajni šolski svet, lehko ta skrbi, da je za drevesnico odmerjen primeren prostor, in da dobi potem vsako leto precejšnje število sadnih dreves, katera mu obilo povrnejo za obdelovanje izdane denarje. Da pa se to po postavni poti uredi, stavim nasvet, da naše društvo napravi v tem smislu prošnjo na c. kr. okrajni, oziroma deželni šolski svet, ob jednem pa tudi enake predloge pošlje glavnemu zboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v razpravo, da ta potem ukrene tudi vse, kar je potrebno k rešitvi, ter se s tem šolsko vrtnarstvo, a z njim vred tudi občno sadjarstvo vzbuja in oživlja — v blagor naši domovini.