GDK: 911/913:917:(497.12):(063) 
Izdelava presoj vplivov na okolje ob posegih 
v gozdni prostor 
The Elaboration of the Estimations as to the Effects of lnterventions 
into Forest Space on the Environment 
Lojze ČAMPA* 
Izvleček 
čam pa, L. : Izdelava presoj vplivov na okolje 
ob posegih v gozdni prostor. Gozdarski vestnik, 
št. 10/94. V slovenščini , cit. lit. 13. 
V prispevku so navedeni temeljni podatki o 
razvoju gozdov v Sloveniji v zadnjih sto letih. 
Prikazan je primer presoje vplivov na okolje - kot 
primer sodelovanja Gozdarskega inštituta Slove-
nije pri odločanju tras hitrih avtomobilskih cest. 
Kritično je obravnavano dosedanje analiziranje 
vplivov različnih objektov na okolje, navedeni so 
predlogi za boljše delo na tem področju . 
Ključne besede: gozdarstvo Slovenije, presoja 
vplivov na okolje, gozdni prostor, gradnja cest. 
1.0 UVOD 
1.0 INTRODUCTION 
Začetek procesa, danes poznanega pod 
imenom "presoja vplivov na okolje" (PVO), 
angleško "environmental impact asse-
sment" prihaja konec 60 let iz ZDA, ko so 
za velike posege v prostor zahtevali kritično 
presojo vplivov na okolje. Začetna neja-
snost razreševanja problemov je prinesla 
množico različnih pogledov, metodologij, 
študij (skupno kar 115), ki so jih kasneje 
selekcionirali, uskladili in poenotili v splošno 
veljavni zakon in pravilnik. 
ZDA so sledile Kanada, EGS in drugi, 
nedavno tudi Slovenija, formalno z Zako-
nom o varstvu okolja in Zakonom o gozdo-
vih ter z drugo pozitivno zakonodajo. Tudi 
pri nas poskušamo z različnimi metodologi-
• Dr. L. Č., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut 
Slovenije, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, SLO 
414 Gozd V 52. 1994 
Synopsis 
Čam pa, L. : The Elaboration of the Estimations 
as to the Effects of lnterventions into Forest 
Space on the Environment. Gozdarski vestnik, 
No. 10/94. ln Slovene, lit. quot. 13. 
The article gives the basic data on the develop-
ment of forests in Slovenia du ring the last hundred 
years. An estimation example of the effects on 
the environment is presented - as an example of 
the participation of the Forest Institute of Slovenia 
in the defining of the laying out of highways. The 
analyses performed up to the presen! moment, 
dealing with the effects of various objects on the 
environment, are critically discussed and new 
suggestions regardlng better work in this field are 
proposed. 
Key words : Slovenian forestry, estimation of 
the effects on the environment, forest space, road 
constructions. 
jami, domačimi in tujimi, skladno z evropsko 
direktivo iz leta 1985, vendar do danes še 
z nedodelanimi, neenotnimi, medtem pa je 
poseganja v prostor vse več, z vsemi nega-
tivnimi posledicami. 
Uvodoma moram navesti še nekaj kratkih 
definicij pojmov, ki so najpogosteje uporab-
ljani na področju poseganja v okolje: 
- posegi v okolje so vsako občasno ali 
trajno človekovo dejanje, ki s svojim vpli-
vom in posledicami spreminja naravno oko-
lje v umetno (nenaravno), vse pogosteje 
tudi nevarno za ljudi in naravo 
- ranljivost okolja je lastnost zmožnosti 
naravnega prostora, ekosistemov v reagira-
nju na možne posege, določenih s študijo 
ranljivosti okolja 
- presoja vplivov na okolje je vna-
prejšnja napoved verjetnosti, da bo določen 
poseg v prostor sprožil ustrezne posledice 
in spremenil stanje okolja v slabše od 
obstoječega. Pričakovane vplive navadno 
obravnavamo kot negativne in temu pri-
merno tudi posledice na okolju. 
Izdelava presoj vplivov na okolje ob posegih v gozdni prostor 
2.0 STANJE V GOZDARSTVU 
SLOVENIJE 
2.0 THE SITUATION IN SLOVENIAN 
FORESTRY 
Gozdovi so najboj primarna, celovita, 
večplastna naravna vegetacija, prilagojena 
različnim ekološkim razmeram, vendar ob-
čutljiva za nepravilne posege, zato pogosto 
degradirana, zlasti v občutljivejših predelih 
sveta. Ozemlje Slovenije je potencialno 
gozdna krajina (priloga 1 ), dejansko pa 
gozdnata (53%) kot posledica razvojnih 
potreb človeka po naravnem (9ozdnem) 
prostoru in njegovih dobrinah. Clovekove 
potrebe so vse večje, prostorske možnosti 
(na razpolago je le kmetijski in gozdni 
prostor) vse manjše, posledice oz. degra-
dacija pa vse akutnejše. 
Gozdarstvo se je teh problemov že zgo-
daj zavedala in kot ena prvih strok pri nas 
že delovalo v smislu nekakih "presoj vplivov 
na gozd in gozdni prostor" (obravnavan tudi 
Slika 1 : Potencialna gozdna rastišČa v Sloveniji 
Figure 1: The Potential Natural Sites of Slovenia 
kot ranljivost oz. občutljivost), predvsem pa 
zavarovalo njegove najbolj občutljive dele: 
varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim po-
menom, naravna dediščina, rezervati idr. 
pred različnimi možnimi vplivi in degradaci-
jami. 
3.0 GLOBALNA RAZVOJNA DINAMIKA 
POSEGANJA V GOZDNI PROSTOR 
SLOVENIJE 
3.0 TOTAL DEVELOPMENT DYNAMICS OF 
THE INTERFERING WITH THE FOREST 
SPACE OF SLOVENIA 
Za odnose do gozdov, poseganje vanje, 
stanje danes in razvoj v prihodnje je po-
membno obdobje zadnjih 50 let, ki ga je 
mogoče razdeliti na več različnih etap, tudi 
družbenoekonomskih in političnih: 
- po 2. svetovni vojni velike sečnje go-
zdov za obnovo domovine, pozneje posve-
čena vsa skrb obnovi in razvoju gozdov 
! 
O gozdne 1 
~ negozdne ! 
.1 
GozdV 52, 1994 415 
Izdelava presoj vplivov na okolje ob posegih v gozdni prostor 
praktično do konca 80 let (priloga 2 -
grafikon 1 ,2, preglednica 1 ) ; 
- poznejša urbanizacija, industrializacija 
dežele posega predvsem v nižinski kmetij-
ski prostor, in ko tega zavarujejo (10.člen) 
tudi v nižinski gozdni prostor; 
- deagrarizacija hribovskega prostora in 
zaraščanje kmetijskih površin ter prenasi-
čevanje nižinskega sveta in zmanjševanje 
gozdov ruši vsesplošno horizontalno in ver-
tikalno ravnotežje v prostoru, v državi; 
- zaradi neprimernosti hribovskega in 
gorskega gozdnega prostora za urbanizaci-
ja, industrializacija pa se v te gozdove 
posega z vrsto drugih dejavnosti: linijska 
infrastruktura (ceste, plinovodi, daljnovodi), 
izkoriščanje mineralnih surovin, rekreacija 
in turizem, paša, divjad, deponije, zračne 
imisije idr. 
- zadnje obdobje - po letu 1990 (nov 
družbeni sistem, politizacija, moratorij, pri-
vatizacija, nepravnost države, anarhija) pa 
vnašajo v gozdove vrsto nedovoljenih pose-
gov, gotovo največ in dolgoročno najbolj 
posledičnih v zadnjih 150 letih. Seveda je 
gradnja avtocest, ki spada v to obdobje, 
gotovo največji poseg v gozdni in drug 
prostor Slovenije. 
Gozdarska raziskovalna dejavnost se vse-
skozi dejavno vključuje v proučevanje raz-
ličnih posegov v gozdni prostor (plinovodi, 
daljnovodi, urbanizacija, hidroenergetski si-
stemi, gozdne komunikacije, sanacije de-
gradiranih površin idr.), le k načrtovanju 
(PVO) slovenskih avtocest uradno skorajda 
ni bila povabljena. Razlogi so neopravičljivi , 
izvirajo pa iz širše problematike, resorskega 
lobijevstva, neprimernega odnosa do go-
zdov in gozdarstva in nenazadnje tudi iz 
nedejavnosti lastne stroke in njenih odgo-
vornih. 
4.0 SODELOVANJE GOZDARSTVA PRI 
NAČRTOVANJU ·AVTOCESTNEGA 
KRIŽA SLOVENIJE 
4.0 THE PARTICIPATION OF FORESTRY IN 
THE PLANNING OF SLOVENIAN HIGHWAY 
CROSS 
O izgradnji avtocest v Sloveniji (vsega 
317 km) se je veliko pisalo, govorilo, pole-
miziralo, zahtevalo interdisciplinarnost so-
delovanja in že razpisalo izvajanje del, 
vendar se gozdarstva nikoli ni omenjala, še 
manj uradno vabilo k sodelovanju. Na za-
htevo posameznih raziskovalcev Gozdar-
skega inštituta Slovenije je bil sklican sesta-
nek predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo 
in gozdarstvo (gozdarji) in predstavniki Mi-
nistrstva za okolje in prostor (Zavod za 
prostorsko planiranje), kjer je bil sklenjen 
dogovor o vključevanju gozdarstva (Go-
zdarski inštitut Slovenije in Zavod zagozdo-
ve) v različne raziskave in projekte posega-
nja v gozdni prostor, vendar brez vsebin-
skih, finančnih in drugih določitev in obve-
znosti, kar kaže tudi dosedanji molk. 
Po drugi strani, brez teh dogovorov, pa 
so na Gozdarski inštitut Slovenije le priha-
jala naročila od posameznih subakordantov 
načrtovanja avtocest, z zahtevami po izde-
Preglednica 1: Tabelami pregled gozdnih fondov Slovenije 
Table 1: Tabu/ar Survey of Forest Funds of Slovenia 
Gozdni !ondi 
Forest funds 
Gozdnatost 
Stocking degree 
Lesna zaloga 
Growing stock 
Prirastek 
lncrement 
Sečnja 
Cutting 
Enota mere 
Measure unit 
Etat m3 
Cuf 
416 GozdV 52, 1994 
1880 1947 
39.0 41.0 
133.0 
2.4 3.2 
2.9 2.6 
1961 1970 1980 1990 
47.0 50.0 51 .0 53.0 
159.0 173.0 185 .0 193.0 
3.5 4:1 4.6 4.9 
3.1 2.8 3.3 2.9 
2.7 2.7 3.2 3.1 
4 • 
'1 
Izdelava presoj vplivov na okolje ob posegih v gozdni prostor 
Grafikon 1: Razvoj gozdnatosti v Sloveniji v zadnjih sto letih 
Graph 1: The Development of Stocking Degree in Slovenia in the Last Hundred Years 
60% 
r-
50% .-- l 
40% r 
30% 1 
20% 1 . 
10% 
1 
O% ;_- -o--·--· 1----1 1- -~'- . ,_--' + ~ --i 
1880 18901900191019201930194019501960197019801990 leta 
year 
Grafikon 2: Razvoj lesne zaloge in tekočega prirastka lesa sloven~kih gozdov v zadnjih sto letih 
Graph 2: The Development of Growing Stock and Current Wood lncrement in Slovenian Forests in 
the last Hundred Years 
Lesna zaloga (m3) 1 Growing stock Prirastek (m3) 1/ncrement 
200 5 
180 4.5 
160 4 
140 3.5 
120 3 
100 2.5 
80 2 
60 1.5 
40 
20 
o j -- ---- --------+--- - ---·------------ --·-- - ----- l 
0.5 
o 
1880 1890 1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 leta/ 
year 
---Lesna zaloga 1 ---Prirastek 1 
Groving stock fncrement 
lavi gozdarskih delov presoj vplivov na 
okolje. Kljub izredno kratkim rokom in 
skromnim finančnim sredstvom je Gozdar-
ski inštitut Slovenije, da bi obdržal ponudbe 
in gozdarsko stroko pri soodločanju o rabi 
in posledicah gozdnega prostora, izdelal 
nekaj kvalitetnih ekspertiz. Tako so bile 
izdelane presoje vplivov na gozd in gozdni 
GozdV52,1994 417 
Izdelava presoj vplivov na okolje ob posegih v gozdni prostor 
prostor za naslednje avtocestne odseke: 
- šentjakob-Blagovica - 24 km 
- odsek Sežana - 14 km 
- Peračica - Radovljica - 5 km 
Kot enega od primerov presoje vplivov 
na gozd in gozdni prostor navedimo gorenj-
ski odsek z naslednjo vsebino: 
-uvod 
- ekološka opredelitev gozdov 
- fitocenološka zgradba gozdnih ekosi-
stemov 
- prostorsko krajinski pomen gozdov 
- opredelitev in vrednotenje vpl ivov na 
gozd in gozdni prostor 
- izbor primernosti variant z gozdnoeko-
loškega in krajinskega vidika 
- sklepne ugotovitve 
- literatura 
Sam postopek vrednotenja poteka skozi 
koordinatni sistem funkcij gozdov in goz-
dnih združb (preglednica 2) in sintezo 
ovrednotenih vplivov po danih variantah 
avtoceste (preglednica 3). 
Uporabljena metodologija je rezultat kon-
tinuitete njenega dosedanjega razvoja in 
uporabnosti pri vrsti podobnih projektov, 
vseskozi pa zasnovana na vrednotenju vpli-
vov skozi ekološke in fitocenološke raz-
mere (gozdne združbe), funkcije gozdov, 
sestojne razmere {popisi gozdov, gozdno-
gospodarski načrti) in razne dodatne razi-
skave, ob kombinaciji klasičnih in računalni­
ških izvedb, daljinskega zaznavanja, mo-
derne kartografije idr. Metoda še ni popol-
na, je bolj relativna in manj absolutna, je v 
nenehnem razvoju in v kompletiranju z 
metodo varstva okolja, kamor spada tudi 
področje gozdnega okolja. 
5.0 DOSEDANJA PROBLEMATIKA 
IZVAJANJA »PRESOJE VPLIVOV NA 
OKOLJE« 
5.0 THE PROBLEMS REGARDING THE 
EXECUTION OF "THE ESTIMATION OF THE 
EFFECTS ON THE ENVIRONMENT" 
5.1 Negativne strani pri pripravi presoje 
vplivov na okolje 
5.1 Disadvantages in the Preparation of the 
Estimate Regarding the Effects on the 
Environment 
Glede na sedanje stanje ugotavljamo: 
Grafikon 3: Gibanje etata in sečenj v slovenskih gozdovih v zadnjih sto letih 
Gra ph 3 : The Curve of the Annual Cul and Cuttings in Slovenian Forests in the Last Hundred Years 
mJ 
3.5 
3 
2.5 . 
2 
1.5 
1 
0.5 1 
o + + + --j 
1880 1890 1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 leta 
O Etat O Sečnja 
year 
Annual cut Cuttina 
418 Gozd V 52, 1994 
Izdelava presoj vplivov na okolje ob posegih v gozdni prostor 
Preglednica 2: Ocena vplivov- varianta avtoceste: severna 
Table 2: Estimation of the Effects- a Highway Variant: North 
Funkcije gozdov 1.odsek 2. odsek 
Forest functions 151 section :t'd section 
Vrsta gozdnih združb Vrsta gozdnih združb 
Forest association type Forest association type 
LFqty QCh Agi QCh LFqty HFan Psi 
Ekološke funkcije: 
Ecologic functions: 
- varovalna 2 2 2 2 
protective 
hidrološka 2 3 2 3 2 2 2 
hydrologic 
- biotopska 2 2 2 2 2 2 2 
biotopic 
- klimatska 2 2 3 2 2 2 2 
climatic 
Socialne funkcije: 
Social functions: 
- zaščitna 2 2 
protective 
- rekreacijska 2 
recreationaf 
- turistična 
touristic 
- poučna 
educational 
- raziskovalna 
investigative 
naravnodediščinska 
natural-hereditary 
obrambna 
defensive 
estetska 2 2 2 2 
aesthetic 
Proizvodne funkcije: 
Production functions: 
- lesnoproizvodna 2 3 3 2 2 
timber-production 
- lovnogospodarska 2 2 2 
_hunting-management 
- postranski proizvodi 2 3 3 2 2 
additional products .. Ostale funkcije: 
Other functions: 
- socioekonomska 2 3 3 2 2 2 
socio-economic 
- sekundarna raba 2 3 3 2 2 2 
secondary use 
Legenda: . Vrsta gozdne združbe 
Legend: Forest association type 
OCh Hacquetio-Fagetum var. Anemone trifolia (predalpski nižinski gozd gradna in belega gabra s 
trilistno vetrnico) 
HFan Hacquetio-Fagetum var. An emone trifolia (predalpski predgorski bukov gozd s trilistno vet{nico) 
LFqty Querco-Luzulo-Fagetum typicum (acidofilni bukov gozd belkaste bekice) in hrastov 
PSi Pinus silvestris- Picea abies st. {log rdečega bora in smreke) 
Agi Alnetum glutinosae - incanae (grmišče črne in sive jelše) 
GozdV 52, 1994 419 
Izdelava presoj vplivov na okolje ob posegih v gozdni prostor 
Ocena pomembnosti funkcij: - še neaktivirana 1 - majhna 2 - srednja 3 - velika 
Function significance assessment: stili not active small medium great 
Preglednica 3: Izbor primernosti variant z gozdno-ekološkega in krajinskega vidika 
Table 3: The Selection of Variants ' Appropriateness from the Forest-Ecologic and Landscape Point 
of View 
Variante SINTEZA VPLIVOV 
avtoceste A Synthesis of Effects 
High way odvzem gozda prizadetost funkcij gozdov PRIMERNOST 
Variants deprivation of forest affected forest functions appropriateness 
po dolžini po površini ekoloških socialnih proizvodnih 
by the length by the area eco logic social production 
m2 m 
severna 1282 56,390 srednja majhna do srednja do manj 
srednja velika primerna 
North medium small to medium to less 
medium great appropriate 
južna 1081 46,715 majhna do majhna srednja primerna 
srednja 
South small to small medium appropriate 
medium 
jugo-
vzhodna 2314 62,244 velika 
- sprejet je Zakon o varstvu okolja (ne 
tudi o urejanju prostora), v katerem je govor 
tudi o presoji vplivov na okolje, vendar brez 
podzakonskih aktov, proceduralne poti, me-
todologije, uskladitve z okolju kompatibil· 
nimi področji (zakoni), tudi gozdarskim. 
- zakonske nejasnosti, nedodelanosti 
povzročajo veliko organizacijsko, vsebin-
sko in izvedbeno zmedo, ki jo lahko izkoriš-
čajo investitorji za samovoljna odločanja, 
lobijevske interese, politične prestiže; 
- sprejet je tudi Zakon o gozdovih, tudi 
z zahtevami presoje vplivov na okolje in še 
nič drugega za operativizacijo presoj obve-
zujočega ; 
- ni ustreznih kadrov, usposobjenih or-
ganizacij, kvalitetnih podatkov, znanj in iz-
kušenj; 
- proces PVO se pogosto začne izvajati, 
ko so že sprejete odločitve o poseganju v 
prostor, kar lahko vodi do vprašljivosti pro-
jektov, navadno pa do njihovih potrditev 
(žigi!?); 
- ni izdelane globalne ranljivosti oz. ob-
čutljivosti prostora, da bi se že v idejnem 
delu projekta izognili ekološkim tveganjem. 
420 Gozd V 52, 1994 
velika srednja neprimerna 
5.2 Pozitivne strani pri pripravi presoje 
vplivov na okolje 
5.2 Advantages in the Preparation of the 
Estimate as to the Effects on the Environment 
Med pozitivnimi vplivi presoje na okolje 
so ugotovitve : 
- povečuje se zavest investitorjev do 
okolja; 
- omogočena je kvalitetnejša inšpekcij-
ska kontrola; 
- zbirajo se nova spoznanja o okolju; 
- manj verjetni postajajo ekološko nes-
prejemljivi oz. tvegani posegi; 
postopno se uvaja monitoring sistem 
idr. 
6.0 POTREBNA UREJANJA IN 
PROGRAMI ZA PRIHODNJE 
6 .0 NECESSARY REGULATIONS AND 
PROGRAMS FOR THE FUTURE 
Navedena problematika opozarja, da mo-
ramo za učinkovitejše varovanje gozdov in 
gozdnega prostora zagotoviti : 
- kompletiranje zakonodaje o varstvu 
okolja in urejanju prostora, 
- uskladitev z drugo (sektorsko) zakono-
dajo, 
1 
' -
1 ' 
Izdelava presoj vplivov na okolje ob posegih v gozdni proslor 
VIRI 
pripravo podzakonskih aktov, 
izdelavo metodologije, 
študijo ranljivosti okolja, 
presojo vplivov na okolje, 
sanacijo vplivov, 
monitoring delovanja posegov v okolje. 
Ciglar, M. in sod., 1976. Oblikovanje in ureditev 
koridorjev 380 kV daljnovoda Slovenije, elaborat, 
Ljubljana. 
čampa, L. in sod . 1989. Naravni viri Slovenije 
in varstvo okolja - gozd in gozdni prostor, elabo-
rat Ljubljana. 
tampa, L. , 1991. Vrednotenje naravnega pro-
stora na osnovi različnih dejavnikov, dok1orska 
disertacija, Ljubljana, Zagreb. 
čampa, L., žonta, 1., 1992. Mnenje o ustrezno-
sti variante trase predvidenega 2x11 O kV daljno-
voda Jesenice-Kranjska gora, ekspertiza, Ljublja-
na. 
čampa, L., žonta 1. , Smole, 1. , 1993-1994. 
Polaganje plinovoda skozi gozd 
Presoja vplivov izgradnje avtoceste na gozd in 
gozdni prostor na odsekih: Vransko-Arja vas, 
Malence-šentjakob, Šentjakob-Blagovica, Kranj-
Naklo, Peračica-Radovljica, sežanski odsek, šest 
ekspertiz, Ljubljana. 
*19 .. Posegi v gozd in gozdni prostor, Zbornik 
posvetovanja, Ljubljana. 
*1987. Problematika vnašanja tujkov v gozdni 
prostor, Zbornik posvetovanja, Ljubljana. 
*1992. Zakon o varstvu okolja, Ljubljana. 
*1993. Zakon o gozdovih, Ljubljana. 
Zupančič, M., 1993. Evropska zakonodaja 
glede ekološke ranljivosti in varstvo okolja, poro-
čilo, Ljubljana. 
žonta, 1., Smole, l. in sod., 1978-1986. Načrti 
za sanacije degradiranih površin - kamnolomi, 
peskokopi, 18 ekspertiz, Ljubljana. 
žonta, l. in sod. 1989. Mura, ocena vplivov 
načrtovanih hidroelektrarn na gozd in gozdni 
prostor, elaborat, Ljubljana. 
žonta, l. in sod., 1976. Slovensko plinovodno 
omrežje, krajinsko prostorski načrt, elaborat, Ljub-
ljana. 
Gozd V 52, 1994 421