Razne stvari. Doma6e. (M i I. k n e z i n š k o f) so v nedeljo blagoslovili kapelico mariborske realke. Pri opravilu so bili navzo6i vsi predstojniki razH6nih mariborskih u6nih in vzgojevalnih zavodov. (Zavedne ob6ine.) Trbovljski ob6inski odbor je v svoji zadnji seji sklenil odposlati na doti6na ministerstva prošnji za ustanovitev vseučiliS6a in nadsodnije v Ljubljani. Doti6ni proSnji sta se že odposlali državnemu poslancu vitezu Berksu. — 0b6ine Luše6ka vas in Stanovsko pri Polj6anah so poslale prošnje za slov. vseu6iliš6e in nadsodišče v Ljubljani, za slov.-neraSke napise na postajah Spodnjega Štajerja in za slov.nemške napise in pe6ate pri polj6anski pošti. (Iz poslanskih krogov) se nam piše, da je najboljše, ako se prošnje za nadsodiš6e in vseu6iIiS6e napravljajo na državni zbor in ne na doti6na ministerstva. V ministerskih uradih se založijo, a v zbornici se pridenejo vsaj v sejne zapisnike. V toliko se todo torej morali podani obrazci za prošnje spremeniti, da se namesto ministerstev imenuje državni zbor. Objednem se nam tudi piše, da je sedaj najugodnejši čas, da gg. kateheti vložijo petecije za spremembo nesre6nega § 3. Iz Českega prihaiajo enake prošnje posl. Ži6karju že v prav obilnem številu. (V S o 16 a v i) se je pokopališče zdatno razširilo ter v nedeljo 16. okt. blagoslovilo po doma6em župniku Mih. Schmidu ob asistenci župnikov Dekortija in Lekšeta. — Poljski pridelki bi razven krompirja še ne bili za naše gorate kraje ietos preslabi, ali kaj ko iih spravljati ne moremo vsled vednega deževanja. Hudourniki rijejo kamenje in zemljo v dolino. Savinja je jako narastla, ter se je bati, da se bo eesta na večih krajih razrušila in ves promet vstavljen. (I z M e r č n e s e 1 e.) Dne 8. oktobra je neki Janez Seme iz Št. Lenarta pri Zabukovju hotel pretepati Antona Zvonarja. Ker mu je pa Zvonar ušel v hišo svojega brata, je pa Serae skozi duri prodrl do njega, da bi ga natepel. Komaj se mu posre6i, da dobi roko skozi malo odprte duri, kar ga vdari Zvonar s sekiro po roki nad komolcem, da se je malopridnež zgrudil na tla. Govori se, da je roka malone celo odsekana. (I z J e 1 o v c a) se nam piše: Letošnja setev in žetev, posebno branje se je prav slabo obneslo, ker je to6a dvakrat prav hudo gospodarila tako, da bodejo ljudje da6o težko plačevali. Prav ugodna je torej novica, da se je zemljiščni davek skoraj za 6etrtino znižal, za kar se utegnemo ne samo predstojniku Hladeju, ampak tudi svojemu poslancu zahvaliti. Da se še precej dobro gospodari, se lahko pri cestah razvidi, kjer se je precej storilo, ker sta tudi okrajni in deželni odbor nekaj pripomogla. — Prihodnji 6etrtek, dne S. novembra ob 2. uri popoldne se bode v JelovSki srenji nov zastop volil in sicer v Wiesthalerjevi gostilni. Ker je ta volitev kaj važna, pri6akujemo zdatne vdeležitve, drugače bi utegnil znani vojskovodja s svojimi kurami zmagati. Tedaj na svidenje v obilnem Stevilu. (Iz Mozirja.) Zadnjo nedeljo zve6er 2a6el je goreti Gori6arjev kozolec v Mozirji in kmalu potem se je užgal tudi sosednji Lukov kozolec, da je bil v veliki nevarnosti stolp požarne brambe. Ve6ji požar zabranile so posebno one brizgalnice naših sosedov iz Re6ice in Nazarija, zakaj naša brizgalnica je le deloma gasila, ena je pa po6ivala. Ta požar je že deveti v okraju eno uro hoda na okoli. Splošno ranenje je, da brez dvojbe zažiga hudobna roka. (Razli6ne stvari.) Cudovit izabelin trs. Šest let star trs, ki je rodil predlanskim štirjak, lani polovnjak grozdja in letos 290 Iitra mošta. Razproslira se na desno in levo od 10—12 metrov in naprej do 6 metrov. Raste na dvoriš6u kmeta M. Ž. pri sv. Lovrencu na Dr. p. Zupe6ja vas št. 2. Vsak se lahko prepri6a. (Ljutomer.) V tukajšno šolo realko se bodo vsprejemali u6enci v petek dne 4. novembra t. 1. ob 9. uri predpoldnevom; naglasiti se je v u6ni sobi na glavnem trgu v Ljutomeru. U6enci, kateri vstopijo na novo, naj s seboj prineso zadnje šolsko naznanilo. (V Zre6ah) je nagla voda letos dne 5. julija povzro6ila Skode za okoli tiso6 goldinarjev, ker je v Korotan6ah poškodovala veliko zemljiš6a, v Vauknah si je zadelala staro strugo ter si po cesti izkopala novo pot v Dravinjo, a lesa je sporazplavalo v vrednosti za 600 gld. Dne 19. oktobra pa je Dravinja s seboj vzela celo nekega 6loveka. Zve6er po temi se je 34 let stari gluhomutec Anton Sivnikar napotil k sosedu 6ez reko. Siromak je po nesre6i padel z brvi v reko ali kako druga6e zabredel v vodo in odplaval, našli so ga še le slede6i ponedeljek. (N e v i h t a i n p o ž a r.) 19. t. m. zjutraj je v gornji-savinjski dolini silno deževalo in bliskalo, zagromelo je pa dvakrat tako hudo, da se je zemlja stresla in šipe zazvenele. Treš6ilo je v Slatinšekovo gospodarsko poslopje v Spodnji Rečici. Plamen je nastal hipoma, kakor bi vzel klobuk raz glave. Štiri brizgalnice so prihitele z nenavadno hitrostjo na pomo6, t. j. Turnšekova, dve iz trga in podbrežanska. Doma6a gospodinja je izgubila zavest, tako silno se je prestrašila. Konja sta bila omotena, vendar so ju rešili. Zgoreli so hlevi, ki so bili najbolj slabo zavarovani. Zavarujte torej vse svoje re6i, posebno priporo6amo izvrstno katoliško unijo. (Gospod Jožef Weingerl), veleposestnik v Jarenini, je umrl zadnji pondeljek, 85 let star. Bil je to mož, kakoršnih je gotovo malo na Slovenskem. Kot izredno pobožen in darežljiv kristjan, kot gore6 in navdušen narodnjak je bil steber Jarenine, nje 6ast in ponos. Njegov pogreb, ki je bil v6eraj, je vodil mil. prošt ptujski, Jožef Fleck. Naš list bo prinesel o tem vzglednem možu obSirnejši životopis. N. v m. p.! (0 b 6 i n a Jarenina) je v svoji seji dne 16. oktobra soglasno sklenila, prositi visoko e. kr. vlado za slovensko vseu6iliš6e in nadsodišče v Ljubljani. Isto je sklenil odbor »kat. slov. politi6nega in gospodarskega druStva. Prošnje smo poslali gosp. poslancu Fr. Robiču, da jih ta izro6i doti6nima ministroma. Gast, komur čast! (TrgatavvJarenini) je bila letos še precej dobra, 6eravno je nekaterim toča veliko vzela. Ljudje so zadovoljni; vsak je nabral ve6 nego je pri6akoval. Prodaja se 15—20 kr. liter. (I z C e 1 j a.) Preteklo nedeljo blagoslovila sta se pri Sv. Miklavžu slovesno dva nova zvonova. Kumovala sta gg. Jezernik, po doma6e Grenadir in A. Walland, trgovec v Celji; zvonik je kai okusno v gotskem slogu prenovljen. (Oechs in njegovi »gospodje«) se bližajo6ih volitev v okrajno bolniško blagajno strašno bojijo. Prvi začel je razpošiljati na slovenske ude te blagajne pozive k izstopu. Cesar si 6lovek v obupnosti vsega ne domisli! Tega seveda nobeden storil ne bode, zmaga mora biti naSa. (Nov poslanec.) Kakor smo zadnji6 slutili, se ie zgodilo. Kot naslednik bivšemu državnemu poslancu Rusinu dr. Grobelskemu ie izvoljen Poljak Moysa. Grobelski je bil ud naše zveze. («NaSa straža.») Slovenski državni poslanci so sklenili, da se obhaja ustanovni ob6ni zbor «Naše straže» v torek 15. nov. (sv. Leopold) in sicer »KatoliSkem domu» v Ljubljani. (Slovenski poslanec Pfeifer) je obhajal 251etn. svojega državnega poslanstva. Zbrali so se v ta namen skoraj vsi udje «zveze» dne 25. oktobra k prijateliskemu sestanku. Štirje narodi so zaslužnemu možu po svojih poslancih pri tej priliki čestitali: slovenski, hrvatski, rusinski in 6eski. (Osebne vesti.) G. Alojz Knez, c. k. davk. oficijal v Mariboru je prestavljen v Celje, na njegovo mesto pride iz Celja gosp. Henrik Škrajnar, c. kr. davk. pristav. (Duhovniške spremembe.) Župnijo St. Kungote na Pohorju je dobil provizor Jurij Šelih in Sv. Jedrto nad Lažkim, provizor Robert Vaclavik. Dpuštvene. (Kletarsko društvo) vpisana zadruga z omejeno zavezo, se imenuje novo druStvo, katero ima namen vino in grozdje kupovati in prodavati. Sedež ima v Ormožu. Poleg vinorejskega druStva, že kakih 8 let starega, bila je potreba ustanoviti tudi kletarsko druStvo, da se pridelki naSih vinogradnikov lažje spravijo v denar. V kratkem 6asu svojega obstanka |je društvo nakupilo vina po celem ormoškem okraju in le ormoškem, tako da ima tri pivnice napolnjene z dobro kapljieo. Kdor želi kaj ljutomeržana kupiti, bodi opozorjen na denešnji oglas med inserati. (Slovenke v Rušah in okolici!) Znano Vam je, da nameravamo ustanoviti žensko podružnico društva sv. Cirila in Metoda za Ruše in okolico. Društvena pravila je vlada že potrdila. Da se izvoli druStveno na6elništvo in da bo moglo za6eti društvo delovati, skliče se v nedeljo t. j. 30. t. m. osnovalni shod v gostilni g. J. Muleja zjutraj po prvi sv. maši. Na dnevnem redu je — 1. pozdrav, 2. oglaševanje k pristopu društva in 3. volitev na6elništva. Udi ženske podružnice so tudi lahko možki (§ 3. II. dr. prav.) Zdaj je prilika, da dejansko pokažete, da ste prave Slovenke, da ljubite svoj rod in jezik. Naša podružnica bode nekako merilo, nekaka tehtnica Vašega narodnega prepričanja. Tudi tukaj veljajo besede: Kdor ni z nami, je proti nam! Na svidenje v nedeljo! (P r i p o r o 6 i 1 o.) Slov. katol.-delavsko društvo v Trbovljah omislilo si je majhen oder za gledališke predstave. Prav Ii6no poslikal ga je slikar in pozlatar Miha Gerzina iz Kozjega. Deio samo hvali mojstra. Namen teh vrstic Je, opozoriti slavna društva na omenjenega slikarja, ako imajo kaj dela za njega. Bodite zagotovljeni, da dobite pridnega, spretnega, pa tudi cenega delavca. Narodnjak pa je od pet do glave. Prva predstava na novem odru se vrši najbrž v drugi polovici meseca novembra. (N o v o d r u š t v o.) Kakor smo že poro6ali, vrši se 30. oktobra po ve6ernicah okoli 4. ure osnovalni shod »bralnega društva pri Sv. Marjeti niže Ptuja« v šolskih prostorih in sicer s slede6im vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor g. dr. A. Medveda. 3. Poro6ilo osnovalnega odbora. 4. Razlaganje društvenih pravil. 5. Vsprejemanje udov. 6. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. Med posameznimi to6kami pojejo slavnoznani pevci ptujske čitalnice. Po shodu prosta zabava v prostorih g. T. Mikla. K obilni vdeležbi vabi osnovalni odbor. (Sto vrlih udov) že šteje »kat. slov. politi6no in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini, 6egar II. shod pri sv. Jakobu v Slov. gor. se je zadnjo nedeljo dobro obnesel. Ve6 o shodu prihodnji6. Svoj III. shod priredi druStvo v nedeljo dne 13. novembra pri Št. Ilju, na katerega že sedaj opozarja vse narodu zveste Šentilj6ane. (V C e 1 j u) priredi prihodnio nedeljo 30. okt. politi6no delavsko društvo »Naprej* zborovanje o pol Stirih v «Narodnem domu». Poro6al bode drž. posl. g. J. Ži6kar o drž. zboru, govoril pa g. Kržišnik o krš6anskem socijalstvu, g. dr. KarlovSek o narodnem gospodarstvu. Obilne udeležbe prosi odbor. (Podporno društvo za slov. visokošolce na Dnnaja) ima dne 12. novembra t. 1. svoj 10. ob6ni zbor v hotelu «zur goldenen Ente» na Dunaju, I. n. Za6etek ob 7. zve6er. K temu se uljudno vabijo vsi na Dunaju bivajo6i 61ani. Iz dx»ugll* lsi>ajeir. (Morilec cesarice Elizabete.) Prve dni meseca novembra se bo v Genevi pred porotniki razpravljalo o umoru naše cesarici. Dosedaj ni smel morilec Lucheni z nikomur govoriti in ob6evati, sedai se pa je dovolilo niegovemu odvetniku, ki ga bo pred porotniki zagovarial, da sme zahajati k Lucheniju. Odvetnika pa si Lucheni ni hotel izbrati sam, ampak so mu ga prisilili, ker po zakonu raora imeti vsak obtoženec pred porotniki svojega zagovornika. Sodnija je določila za ta nehvaležen posel nekega italijanskega odvetnika. Lucheni se Se zmeraj ni6 ne kesa zaradi svojega hudodelstva. Objednem z Luchenijem pridejo pred sodiš6e anarhisti Martinelli, ki je napravil pili držaj. Siva. ki je vedel, kaj Lucheni namerava, Golducci, Romboli in Gino, ki so javno hvalili zlo6in in morilca. (Čudeži v Lourdesu.) Iz zdravniških zapisnikov je razvidno, da je bilo 1. 1896. tam 6udežno ozdravljenih 64, 1. 1897. 67, i. 1898 uže 95. To so pa le oni slu6aji, katere zdravniki izpri6ujejo v Lourdesu samem. — Ve6inoma ozdravijo romarji še le 6ez nekaj časa, ko so uže doma. (Ljudski sovražnik.) Slabe nasledke, katere prouzro6i redno uživanje bobove kave v mnogih družinah, posebno na živce in delavnost sr6nih mišic, je od odličnih zdravnikov in u6iteljev zdravilstva tako natan6no in prepri6evalno dokazano, da dandanes vsak človek sara lahko to sprevidi in presodi. Ker ti slabi nasledki ravno zadnja leta kažejo, da uživanje bobove kave vodi do bolezni na živcih, mrtvoudnosti, se inu po pravici lahko reče, ako še potnislimo, da mnogo milijonov denarja za njega v inozemstvo gre, Ijudski sovražnik. Če toraj katera gospodinja misli, ker je zdaj bobova kava nekaj ceneje, da jo mora kupiti, da kaj boljši zajutrek pripravi, tako se raoti. Bobova kava je pa6 prav dvomljiv užitek, kateri se je iz navade k nam urinil. Ako bi bobovo kavo kateremu prvikrat piti dali, bi mu gotovo dolgo 6asa ne ugajala, kar pri malih otrocih prav dobro opazujemo. NajhujSe je pa nevarnost za zdravje. Ali ni toraj skrajni 6as, da se to na bolje obrne, kar se zdaj lahko, ceno in primerno zgodi? Stotiso6 družin je to uže v blagor svojih izdatkov tudi storilo, ker se poslužuje tudi Kathreiner-Kneipp-ove sladne k a v e, katera kot najboljša primes k bobovi kavi, njene slabe lastnosti odstranja. Kar se je toraj v ranogih družinah z najboljšim uspehom storilo, zakaj bi se to v korist vsake družine povsod ne uvedlo? Žalibog, da pri tej rabi tudi špekulacija izkoriš6a svoj dobi6ek z upeljavo malovrednih ponaredb. Mi smo uže mnogokrat svarili kupovalce in vsled tega vsaka bišna gospodinja dobro pazi, da kupi izvirne zavoje, kateri nosijo ime Kathreiner in podobo župnika Kneippa, kot varstveno znamko. Le ua ta na6in je kupovalcu raožno, da pravo Kathreirrer Kneipp-ovo sladno kavo dubi, katera ima okus in dišavo prave bobove kave in tako vse nade izpolni, katere naj ima zdrava ia okusna sladna kava.