PRIMORSKI DNEVNIK VODSTVA strank nadaljujejo posvetovanja Demokristjanski senatorji imenovali kandidate za ministre in podtajnike v enobarvni vladi kjava demokristjanske levice in PSIUP - Sklepi CK KPl - Vlada odobrila proračun za leto 1970 «Mariner 6» je poslal na Zemljo vrsto zelo zanimivih slik Prvi rezultati analize Luninih tal nja 31‘ — Vodstva posameznih strank nadaljujejo posvetova-Vodstv^V6j 2 vladno krizo v zvezi s sklepom demokristjanskega ' “a sestavi enobarvno vlado. natorjev. levica objavila i-#vica krščanske demokracije je iziavo, v kateri pravi, da torjev ^adama se ie sestala skupina demokristjanskih sena- novi vlad' ‘p dol°aila svoie kandidate za ministre ali podtajnike v gimi Po sei' se je senator Caron sestal z Rumorjem in z dru- natofi«..an' dem°kristjanske delegacije ter jim je sporočil sklepe šeni vladi spremlja tudi nasprotovanje predčasnim volitvah. Očitno je, da je po morebitnem neuspehu sedanjega poizkusa in še preden se sliši mnenje predsednikov zbornic o morebitni razpustitvi, je treba napraviti nadaljnji poizkus. Fortu-na je dejal, da dokument socialističnega vodstva nakazuje v takem primeru morebitno rešitev z drugimi poizkusi v okviru leve sredine. V torek popoldne se bo sestala socialistična poslanska skupina. Jutri pa se bo sestala poslanska sku-pina socialnih demokratov. Pojutrišnjem se bo sestalo vodstvo republikanske stranke in istega dne tudi vsedržavni svet te stranke. Danes je bil sestanek predstavnikov štirih manjšinskih struj krščanske demokracije. Navzoči so bili Moro in Salvi za morotejce. *0 v t-i. , ' Kaieri pravi Boč« a ,9'h mnenja, da je mo- social- *°Seai Politično razjasnitev s v okvf' ki na' ,ei »franki, čeprav Podpor’1J.,1"’f;ru[1, skleP°V- omogoči stavil v}adl. ki jo bo Rurnor se-kih oknH?kvlry *eve sredine, V talinske ,sc!nah bi sodba demokrist- ne^Ce ne- mogla oiti d™‘ d nego pozitivna. Rimači’ •lcl se 'e danes vrnil v in z' _ ,sestai z De Martinom PSI zl«Hterimi drugimi voditelji s cktt»nF s Craxiiem, z Zagarijem, Pozne n’» , " Fortuno. Ti so se Zvezi 7 ,, 1 na posvetovanje v Poznejp j''. n° v krizo. Fortuna je Poudarili Z!?V1 časnikarjem, da so ta raoiictUi 3 absolutno ne sme- nasProtovln-2bor?ici- Dodal 'e da ovanie vodstva PSI enobarv 1................ C \ ioni za bazo, Donat Cattin za Torze nuove in Sullo za novo levico. Pozneje se je sestanka udeležil tudi Zaccagnini. Danes se je sestalo tudi osrednje vodstvo liberalne stranke skupno s parlamentarnima vodstvoma. Sporočili so, da so liberalci naklonjeni takojšnjemu razpisu volitev. S tem v zvezi je liberalna stranka sklicala vsedržavni svet za 2. in 3. avgusta. Vodstvo PSIUP je ob zaključku svoje seje objavilo izjavo, v kateri pravi, da demokristjanski predlog za enobarvno vlado pomeni usmeritev na desno. Zatem pravi izjava, da demokristjanska levica in socialisti dajejo strateškemu načrtu desnice neprimeren in varljiv odgovor, ker je še vedno vezan na obnovitev leve sredine. V tem okviru je negativni odgovor socialistična stranke na enobarvno vlado nezadosten zaradi utemeljitve, ki odraža notranja protislovja te stranki in zaradi tega ne prispeva k alternativi, ki bi se postavila proti neuspehu leve sredine in proti izbiri demokristjanske in socialdemokratske desnice. Vodstvo PSIUP ugotavlja zatem, ....I,ll"l,l,,l,,,,l"ll"'''»itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiii.......... ...... -J^pZADNJA AZIJSKA ETAPA NIKONOVEGA POTOVANJA Ameriški predsednik v Indiji Razgovor z Indiro Gandi . Atentat v Seulu proti ameriškemu državnemu tajniku . Komentarji o Nixonovem obisku v Sajgonu neuspešna seja pariške konference za Vietnam ena Hleclsednit~XT*“’ 31’ ~ Ameriški v New n, i, ^lxon Je dospel danes Pa nieum hl’ k' ->e Predzadnja eta-alteit, /ovega potovanja po azij-dijske n>g0^h?du- Na letališču Intela vl;S,i5Sto n'ce sta ga toplo spre-di ter nn;i Predsednica Indira Gan-Publiitp .^estnik predsednika resori je Ivlohame Hidayatullah. Ni-Pr°ti ,s spremstvom odšel ?? ga i dsedniški palači, med potjo z>ca z ,-nj.?°,zdravljala velika mno-s^avarni ivrS^lrn‘ 'n ameriškimi zajokaj „'j.3ed množico je bilo tudi Vzklikal; °lln .demonstrantov, ki so V . , Prntiameriška gesla. Prej ^dsedniški palači je bil naj- !'?11>estnii/nevnem redu razgovor z ■ Je tr- 0rrl Predsednika republike, ■e Patn minut. Nixon se lePoznP;es^a z Indiro Gandi. Kot Se Zieeli! P°vedal glasnik Bele hi- v vzdušju razume-na- v°j(ia v »/. so bile teme razgovora VarPosti ’. namu, problemi azijske Prebit’ lndijska bojazen glede PPierišiton a Z0Petnega dobavljanja ®ka gn>-fa orozia Pakistanu, kitaj. indijo i„nj3ter sodelovanje med ?* je ra7hia žeb Indija priti do km ?°ra ni, državo. Do tega Pos^OstrSih' Je dodala “ i)re ff?dova-ni razgovorov In brez >^ia tujih sil, ki in ne tfjbasproti^r st°riti za rešitev na 3li^a3ue,. nekega časnikarja fchl da v,uandi izrazila prepriča- P« *3bUstii0V€tMmci’ če bi jih 4ui.lell no.3mim sebi, nikakor Vp^. Pod vpliv LR Ki-bi*eja ?a«tiaPk°' se 1c21' etnega Shigejia Pila Proti .i z nožem v roki I aik\Vers £kuP'n>. v kateri sta VarnL,'pokii) . ameriski veleposla-slUihIm,n Me>’er- Agent ^ ^ mii °i P^vočasno nu »zbil nož iz rok, štu- cialne službe Laharnar sta sinoči v Časnikarskem krožku prikazala številnim zbranim novinarjem glavne značilnosti letošnje mednarodne prireditve, ki bo v času od 8. do 19. avgusta v Kranju. Na njej bo sodelovalo tudi več podjetij iz tujine, tako iz dežele Furlanije-Julijske krajine in iz notranjosti Severne Italije, iz Avstrije in iz Zahodne Nemčije. Zanimivo je, da je ta sejem, ki je letos šele drugič «mednarodna» razstavna prireditev, pritegnil pozornost številnih podjetij tudi iz drugih evropskih držav, tako iz Švedske, Francije, itd. ter celo lz Združenih ameriških držav. Sejem pa nima na razpolago dovolj razstavnega prostora, da bi lahko ustreglo vsem prosilcem iz tujine, še manj pa vsem domačim podjetjem, ki bi rada sodelovala na njem ter je zato zaenkrat omejilo sodelovanje tujine le na najbližje dežele, ki so, kakor že omenjeno Italija, Avstrija in še del Zarodne Nemčije. O strukturi sejma smo že napisali daljši sestavek v predvčerajšnji številki. Kakor sta naglasila njegova predstavnika na sinočnji konferenci, pa je zanj značilno zlasti še to, da uspešno predsiavlja navzven gospodarski potencial Gorenjske dežele, ki sloni predvsem na tekstilni, lesni, gumarski in železarski industriji ter na obrtništvu in turizmu. 2e pred vojno ie bilo na Gorenjskem več manjših sejmov, ki pa so se po letu 1945 združili v eno večjo enotno manifestacijo; ta pa se ie polagoma razvijala in končno dosegla z lansko nrlredltvijo tudi mednarodno obeležje. Italijanska nodjetja so letos najela okoli 1000 kv. metrov razstavne površine. Pole« podjetij Sire, F,xport-Import In Kmetijske zadru- vedano pa je tudi sodelovanje nekaterih podjetij iz videmske, gori-ške in pordenonske pokrajine, ter nekaterih firm iz notranjosti Italije. Vsega bo na letošnjem Gorenjskem sejmu okoli 20 italijanskih razstavljavcev, približno toliko pa jih bo tudi lz Avstrije, medtem ko bo sodelovanje nemških podjetij številno nekoliko bolj orne-jeno; Tuja podjetja predstavljajo okoli šestino vseh razstavljavcev, to pa že jasno izpričuje uspehe, ki so jih že doslej doživela prizadevanja organizatorjev gorenjske razstave glede valorizacije tuje komponente na sejmu. V zadnjem letu pa je v ustroju sejma nastal še drugi kvalitativen premik, saj se je znatno povečalo število «resnejših« podjetij, tako iz Jugoslavije kakor tudi iz tujine, hkrati s tem pa je upadlo število tujih proizvajalcev, prisotnih na razstavi po svojih zastopnikih, medtem ko se je nasprotno vzporedno jmvečalo število podjetij, ki prikazujejo lastno proizvodnjo. Kar zadeva obiskovalce, pa naj še na koncu navedemo, da jih Go-^epjski sejem letos pričakuje kakih 300.000. Zanje je vse že pripravljeno, predvsem pa se za vse pripravljajo ugodne možnosti nakupa naj-raznovrstnejšega blaga za široko potrošnjo, kateremu je sejem prvenstveno namenjen; za razstavljavce pa je zajamčeno devizno kritje za odkup njihovih eksponatov. Med obiskovalci na nodo tudi letos poscbho dobrodošli turisti ki v tem poletnem času v velikem številu potuieio skozi Gorenjsko, oziroma ki uživajo njene lepote na le-tovaniu v njenem osrčju Nilm so organizatorji sejma še posebej namenih razstavo lenot tn zanimivost' domačih krajev, ki bo nameščena na samem sejmu. da sedanja kriza zahteva nove izbire med tistimi levičarskimi, socialističnimi in katoliškimi silami, ki se nameravajo povezati s potrebami in z borbami delavskih mno-čic. Resnost krize nalaga delavskemu gibanju novo in okrepljeno enotnost. Tudi skupina senatorjev PSIUP se je odločno izrekla proti enobarvni vladi m proti vsaki drugi parlamentarni rešitvi, ki bi skušala o-hraniti pri življenju dosedanjo politično linijo. Skupina senatorjev neodvisne levice. je objavila nocoj noto, v kateri pravi, da skuša krščanska demokracija z enobarvno vlado prekriti svojo nesposobnost jasne politične izbire. Nota pravi zatem, da je zaradi neuspeha organske leve sredine mandat Rumorju potekel, in skupina senatorjev neodvisne levice pričakuje nove drugačne ugotovitve možnosti, da se najde večina, ker je prepričana, da je spričo sedanjega parlamentarnega stanja razpis predčasnih volitev nezakonit. Danes je bila na seji centralnega komiteja komunistične stranke razprava o včerajšnjem poročilu In-graa. Ob zaključku so objavili dve resoluciji. Prva pravi, da centralni komite odobrava poročilo Ingraa in delo vodilnih organov stranke ter parlamentarnih skupin med sedanjo krizo. Centralni komite poziva tovariše in organizacije, naj dajo pobudo za široko množično mobilizarijo, da bi kriza našla demokratičen izhod v skladu s koristmi delavcev in demokracije. Druga resolucija pravi, da je centralni komite spirejel zahtevo No-velle o ostavki iz političnega urada in pozitivno ocenjuje njegovo izbiro. Ta odločitev spada v okvir naporov CGIL, da bi se še dalje utrdila in razvila politika avtonomije im enotnosti italijanskega sindikalnega gibanja. Uradno so tudi sporočili, da je med zasedanjem centralnega ko miteja poslanec Nalta obrazloži] stališče vodstva stranke do revije «11 Manifestoi) in je poročal o vprašanjih, ki so v zvezd s to pobudo naštela v odnosih med stranko in tovariši, ki so začel, revijo izdajati. Ponovil je kritaž no sodbo o pomenu in vsebini r -vije, do katere je vodstvo soglasno prišlo, in ki je bila objavljena v posebni izjavi in v članku Bufa-lindja v reviji «Rinascdta». Natta je predlagal, naj se poveri peti komisiji centralnega komiteja naloga, da temeljito prouči zadevo. I-zdd te proučitve bo predložen prihodnjemu zasedanju centralnega komiteja. Predlog Natte je centralni komite odobril. Kakor je znano, so poslanka Ros. sana Rossanda skupino s poslancem N atolijem in z drugimi komunističnimi voditelji, ki so na kongresu v Bologni zavzeli drugačno stališče kakor vodilna skupina stranke, ustanovili pred časom revijo «11 Manifesta», v kateri objav ljajo svoje politične teze. Senaton Bufalini je po izidu prve številke objavil v reviji «Rinaseita» kriti čen članek. V zadnji številki iste revije pa je objavljeno pismo Ros-sande, ki odgovarja Bufalimiju, te pa dodaja k pismu svoj polemičen komentar, v katerem poudarja, da morajo komunistični aktivisti spoštovati sklepe kongresa. Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom Rumorja. V začetku je Rurnor počastil spomin pokojnega ministra za delo Brodolinija. Rurnor je tudi sporočil, da je dal potrebna navodila, da se spominu umrlega ministra podeli zlata kolajna za zasluge. Zatem je ministrski svet odobril proračun za finančno leto 1970, ki določa 10.957,8 milijarde lir dohodkov in 12.825,5 milijarde lir izdatkov s primanjkljajem 1.867,7 milijarde lir. ti izraelskim položajem izraelska letala kršila sirski zračni prostor, dokler jih ni protiletalsko topništvo odbilo. Dve izraelski letali sta bili po poročilih iz Damaska sestreljeni. Ukinjeno v ČSSR glasilo pisateljev «Uiterarni život» PRAGA, 31. — Glasilo slovaške mladine «Smena» sporoča, da je slovaški urad za tisk in informacije dokončno prepovedal izhajanje tedenskega glasila zveze slovaških pisateljev »Literarni život«. Urad je obtožil uredništvo lista, da je objavilo članke, kd so napadali notranjo in mednarodno politiko republike ter da se ni znalo upreti »težnjam desničarskih skupin«. U-redniiištvo obtožujejo tudi, da «je odkrito napadalo politiko partije na področju informacijskih sredstev«. Salvadorske enote se umikajo iz Hondurasa WASHINGTON, 31. — V vvashing-tonskih diplomatskih krogih poročajo, da so se salvadorske enote začele ^ umikati iz zasedenih homdu-raških ozemelj. Urnik poteka pod nadzorstvom vojaških opazovalcev Organizacije ameriških držav. Risba kaže pot marsovskih sond «Mariner 6» in «Mariner 7», vesoljskih laboratorijev brez posadke na odločilnem delu poleta, dolgega nad 90 milijonov kilometrov. Kamera prve sonde je napravila posnetke v ekvatorialnem delu Marsa, druga sonda pa bo 4. avgusta letela nad tečajem planeta ............................................................................. PAVEL VI. V KAMPAU Veliko ljudsko navdušenje ob papeževem obisku v Ugandi Papežev govor ob zaključku simpozija afriških škofov KAMPALiA, 31. — Papež Pavel VI. je v Ugandi. Ob 14.02 je z letalom prispel na letališče v Enteb-bi, kjer ga je sprejel predsednik Ugande Obote s soprogo. Prisotni so bih tudi štirje afriški državni poglavarji, ki so prišli v Ugan do ob priliki papeževega obiska, In sicer predsednik Zambije Kenneth Kaunda, predsednik Tanzanije Julius Nyerere, predsednik Burundija Michel Miorombero in predsednik Ruande Gregoiire Kayiban-da. Tudi številne druge afriške države so poslale delegacije, med njimi Nigerija in Biafra, ki bd ob priliki utegnili začeti plodne razgovore za rešitev medsebojnega spora. Po pozdravnih besedah predsednika Oboteja je imel papež kratek nagovor, v katerem se je spomnili svojih prejšnjih obiskov v A-friki, ko je bil še milanski nadškof, ter izrazil svoje zadovoljstvo nad tem novim srečanjem z afriškimi ljudstvi, katerim je izrekel svojo ljubezen in svoje oočudo-vamje. Davčni dohodki predstavljajo 94,5 odstotka predvidenih dohodkov, drugi dohodki pa 4,7 odstotka. Tekači izdatki predstavljajo 80,5 odstotka celotnih Izdatkov. Načrt proračuna upošteva tudi bremena, ki so povezana z zakonodajnimi ukrepi, M so ie v teku, ter z novimi pobudami na proizvodnem sektorju in upošteva nova izdatke v zvezi s povečanjem plač državnim uslužbencem. Ministrski svet je odobril tudi obračun za finančno leto 1968. Nocoj je vlada predložila proračun senatu Sirska letala napadla izraelske položaje na gori Hermon DAMASK, 31. — Vojaški glasnik je v Damasku sporočil, da so sir. ska letala obstreljevala danes izraelske položaje na gori Henmon, na meji med Sirijo, Lltbanonom in I-zraelom, za represalijo proti včerajšnjemu izraelskemu letalskemu napadu proti sirskim podožajem. Gre za prvi tovrstni sirski napad po zaključku šestdnevne vojne le. ta 1967. Glasn% 3e povedal, da so sirski bombniki obstreljevali in uničili sovražne položaje na gori Hermon ob 13. uri po krajevnem času In da so se vsa letala vrnila v baze. Istočasno, je dodal, je sirsko topništvo obstreljevalo sovražne položaje v Kuneitri, ki Jih Je uničilo ter prizadejalo sovražniku težke človeške in materialne zgube. Pozneje je sirski glasnik sporo, čil, da so po sirskem napadu pro- Dolg avtomobilski sprevod Je nato krenil proti Kampali, kd je kakih štirideset kilometrov oddaljen od letališča; ob poti je bila zbrana ogromna množica, katere navdušenje so agenti varnostne službe le s težavo zadržali. Po kratkem postanku v rezidenci kampalskega nadškofa je papež Pavel VI. odšel v stolnico v Rubagi, kjer je predsedoval zaključni slavnosti prvega simpozija afriških škofov. Tu je imel papež važen govor, v katerem je med drugim izrazil še enkrat svoje globoko spoštovanje do afriških ljudi, do njihove zemlje in njihove kulture, Papež je spregovoril tudi o potrebi po uskladitvi poslanice Evangelija afriški kulturi. Vera je ena sama, je dejal v bistvu Pavel VI., raznolik pa je lahko jezik in način izražanja te vere. Afriška cerkev — je nadaljeval papež — ima pred sabo izvirno m ogromno nalogo: biti mora «mati in učiteljica« za vse sinove te dežele sonca; njim mora nuditi tradicionalno in istočasno moderno tolmačenje življenja; vzgajati mora ljudstvo k novim oblikam državljan, ske organizacije, istočasno pa mora izčistiti in ohraniti vrednote družine in skupnosti; dati mora pedagoški zagon vašim individualnim in družbenim vrlinam: poštenosti, umirjenosti, iskrenosti; raz valjati mora vse dejavnosti v javno korist, predvsem šolo ter pomoč revnim in bolnim; pomagati mora Afriki — je zaključil — do razvoja, do sloge in do miru. Papeževim besedam je odgovori' afriški kardinal Rugambwa, predsednik simpozija, ki je omenil ve like probleme današnje Afrike. Se pred papeževim prihodom pa je simpozij objavil dokument, v katerem je rečeno, da Afrika potre buje mir, ker jo v tolikih krajih tare nasilje, ki gre od prave vojne do sporadične gverile. Doku ment govori dalje o «krivicah, ki jih ohranja egoizem bogatih držav. Te države, nadaljuje dokument — bi morale po logiki odpraviti te krivice. Simpozij je tud obsodil »lakoto, bolezni, neukost, hude udarce svobodi, tragične posledice rasne diskriminacije, uničenja vojne ter nasilje, kateremu je izpostavljenih toliko človeških bitij tretjega sveta« Po zaključku simpozija je bil papež gost predsednika Oboteja, s katerim je imel razgovor, nato pa je odšel na sedež nunciature, kjer bo preživel noč. no? oddafal "iiMannir Vi.f jSk^zalo druge dragocene informacije, več podrobnosti, kakor so mnogo jih do sedaj videli. Na podtemi teh s% so lahko razlikovali več kraterjev, večjih od tistih, ki so jih do sedaj lahko ugotovili na podlagi slik, ki jih je leta 1965 oddajal »Mariner 4». Poleg tega so lahko videli znamenite temne črte, ki so ustvarile teorijo o «kanalih» na Marsu, nekatere dolge svetle formacije, o katerih si ne vedo razlage, ter verige gora in oblake. Slike, ki so jih dobili, so manj jasne kakor slike, nekaterih zemeljskih teleskopov, vendar so omogočile ugotovitev podrobnosti, ki jih do sedaj niso mogli videti. Številni znanstveniki so mnenja, da veliko število kraterjev dokazuje, da je površina Marsa približno podobna površini Lune. »Mariner 6» je do sedaj oddajal 50 slik. Nove slike, ki jih ie »Mariner 6» posnel, ko je letel komaj 3436 kilometrov od Marsa, so «tako razburljive, čudovite in zanimiv'«, da je laboratorij v Pasadeni sklenil razdeliti jih tisku en dan prej Lj- že nocoj. Te izredne slike je sonda oddajala na Zemljo davi, ko je letela za Marsom. V jutrišnjih prvih jutranjih urah pričakujejo sprejem drugih slik, ki jih bo oddajal «Mariner 6» in ki jih je posnel v razdalji 3200 kilometrov od Marsa. «Mariner 6» je poleg tega analiziral atmosfero Marsa, da ugotovi, ali vsebuje kisik, dušik in vodik in v kakšnem odstotku. Poleg tega je sonda na podlagi »termičnega sondiranja* pripravila «ms. po o temperaturah* na površini Marsa. Sonda mora tudi ugotoviti, ali so v nižji atmosferi sledovi metana ali drugih plinov. Tudi te informacije bodo spremenjene v e-lektromagnetne valove, in sonda jih bo prav tako kakor slike poslala jutri na Zemljo. Čez nekaj dni bo sonda »Mariner 7» ponovila delo prve sonde. Pravzaprav bo poslala na Zemljo več slik, in sicer 117, medtem ko jih je prva poslala 74. Medtem ko je «Mariner. 6» slikal ekvator Mar. sa, bo «Mariner 7» slikal predvsem južno poloblo in del južnega pola. Tako bo morda mogoče zvedeti, ali je na tem delu Marsa navaden led lllllllllllllllllllllllll|||||||||IMIII||||lllllllllllllll,l„„ """""""""""......................................................... Trideset mrtvih in 18 ranjenih pri železniški nesreči v Makedoniji Trčili so se motorni vlak in dva cistemska vagona Železniško osebje gostivarske postaje priprto SKOPJE, 31. — Sinoči okoli 20.15 se je na železniški progi med Te-tovim in Gostivarjem v Makedoniji dogodila huda nesreča, v kateri je po nepotrjenih podatkih izgubilo življenje 30 ljudi, medtem ko je 18 potnikov hudo ranjenih. Nesreča se je pripetila v trenutku, ko je motorni vlak štev. 3221 iz Skopja namenjen v Gostivar trčil v dva vagona - cisterna, ki sta sama, popolnoma nenadzorovana drvela iz nasprotne smeri po progi, ki v kotu pada na progo, po kateri je vozil motorni vlak. Do katastrofe .je prišlo med postajama Badovlna in Vranove!, dvanajst kilometrov od Tetova v smeri Gostivara. Prvi vagon motornega vlaka, dolg približno 10 metrov je bil pri trčenju popolnoma uničen. V strašnem trčenju s cisterno se je vagon, v katerem je bilo po nepotrjenih vesteh približno 40 potnikov, tako zmečkal, da je kot harmonika. Očividci io izjavili, da je do trčenja prišlo, Žo sta v motorni vlak treščila dva va- gona-cistemi, polna tekočine, težka približno 40 ton. Ta vagona sta se odklopila med manevriranjem na železniški postaji v Go-stavaru. Po pripovedi očividca sta začela vagona drveti po progi ki v loku pada na progo, po kateri ba moral vsak čas pripeljati motorni vlak. Na postaji je bdi takoj oklican preplah, prav tako tudi v Tetovu, toda radijska zveza med postajama Badovina In žerovlje ni delala, ker ni bilo na postaji Badovina nikogar, ki bi sedel na dežurnem mestu, železniška postaja v Badovdnl ne deluje namreč med 18. uro zvečer in 4. uro zjutraj in od 9.30 do 12.30. Ko se je neki miličnik zavedel, da je nesreča neizbežna, je iz žerovl.jana začel teči po progi proti postaji v Badovand, toda pritekel je nekaj minut pozneje, ko se je nesreča že pripetila. Reševalne skupine neprestano delajo ln ugotavljajo Istovetnost žrtev. Ranjene so odpeljali v bolnišnice v Skopju in Tetovu in niso v smrtni nevarnosti, že- lezniško osebje gostivarske postaje v celoti je bilo priprto. Preiskavo vodi sodnik skopskega o-krožnega sodišča. Promet na tej progi je bal prekinjen od sinoči od20i5 do danes popoldne ob 15. Predsednik republike Josip Broz Tito je naslovil predsedniku makedonskega sobranja Nikoli Min-čevu brzojavko sledeče vsebine: “felo me je pretresla vest o hudi železniški nesreči na progi Te-tovo-Gostivar. Izrekam vam svoje iskreno sožalje ob tem tragičnem dogodku. Prosim vas, da moje čustva sporočite družinam ponesrečencev*. Predsednik zveznega Izvršnega sveta Mitja Ribičič pa je predsedniku makedonske vlade Senteju Bogojevu brzojavil: «Globoko pretresen zaradi številnih človeških žrtev v hudi železniški nesreči med Tetovim in Gostivarjem vam izražam svoje sožalje in vas prosim, da družinam ponesrečenih sporočite izraze mojega iskrenega sočustvovanja.« Nadzorstveni center v Pasadeni je skoraj sedem ur zgubil stik s sondo «Mariner 7». Toda z močnimi impulzi jim je uspelo obnoviti zvezo. Za pregled in analizo vseh podatkov, ki jih sondi pošiljata na Zemljo, bodo znanstveniki verjetno potrebovali več mesecev. HOUSTON, 31. — Danes so v Houstonu objavili poročilo, ki pravi, da rezultati prvih kemijskih analiz vzorcev Luninega prahu kažejo zanimdve razlike med geoke-mijo Lune in Zemlje. Poročilo navaja naslednje podatke v zvezi z dosedanjo analizo: 1. Globalna sestava analizirane Lunine snovi je enaka sestavi, ki jo je analizirala sonda «Surveyor 5», ki je pristala 32 kilometrov od kraja, kjer sta pristala vesoljica z ladjo »Apollo 11», in je avtomatično analizirala Lunina tla. Štirje znanstveniki, ki so izvedli analizo, se niso še izrekli o naravi Luninega prahu. Vendar se ugotavlja, da osnovni elementi, ki so jih ugotovili pri analizi, točno ustrezajo sestavinam zemeljskega bazalta. Lunin prah bi torej utegnil biti neke vrste bazalt, ki se je spremenil zaradi procesov na Luni, kakor so kozmično bombardiranje, delovanje «sončnih vetrov« itd. Na podlagi te ugotovitve izhaja da Lunina snov vsebuje 58 odstotkov kisika, 18 odstotkov silicija in 7 odstotkov aluminija. 2. Poleg teh glavnih elementov kažejo novi podatki zlasti, da je koncentracija osnovnih elementov v Luninih tleh redka in da ta tla niso v znatni meri pomešana s snovjo k< prihaja iz železnih meteoritov 3. odstotek titana je visok v pri. merjavi z odstotkom v zemeljskih skalah in meteoritih. Vzorec Luninega prahu, ki so ga včeraj analizirali, je bil sestavljen iz drobcev grobega stekla, iz drobnih steklenih kroglic in rudninskih drobcev. Tudi Jugoslavija na razorožitveni konferenci ŽENEVA, 31. — Delegata ZDA in SZ, sopredsednika ženevske razoro-žit vene konference, sta danes sporočila, da je bilo šest novih držav povabljenih, naj se udeležijo sedanjega zasedanja konference. Nove države so Jugoslavija, Nizozemska, Madžarska, Marok, Argentina in Pakistan. BRIONI, 31. — Predsednik republike Josip Broz Tito je s soprogo sprejel danes dopoldne na Brionih na poslovilnem obisku dosedanjega izrednega opolnomočenega veleposlanika Češkoslovaške v Jugoslaviji, Ota Klička in njegovo soprogo. Na sprejemu je bil prisoten tudi državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac s soprogo. Zasilen pristanek letata pri Postojni POSTOJNA, 31. — Med vasmi Veliki Otok in Zagon je danes zasilno pristalo športno letalo z mednarodno oznako iz Obersteina ki ga je vadil 23-letni Herko Berg-mann. V letalu je bdi še sopotnik Heinz Deman, star 29 let. Letalo je vzletelo iz Ronk v Italiji in je bilo namenjeno na letališče Brnik. Pilot je izjavil, da ni poznal terena, oziroma da ni vedel za le. tališče, ki je v Postojni. Tako je zasilno pristal dober kilometer od letališča. Predhodno je oddal rdečo raketo, na kar so mu s postojnskega letališča prav tako z raketo odgovorili. Vendar je bilo že prepozno. Ob spustu pri Zagonu sta bila pilot in sopotnik hudo ranje-na. Tudi škoda na letalu je velika. Dodaten seznam bivših deportirancev in umrlih v taboriščih Objavljamo dodatni seznam imen bivših deportirancev v nacističnih taboriščih, katerih prizive glede odškodnine je posebna komisija ugodno rešila. V drugem seznamu so imena in rojstni podatki umrlih v nacističnih taboriščih, po katerih bodo svojci, ki jim je bil odobren priziv, prejeli odškodnino. Tako prvi kot drugi seznam se nanaša na jugoslovansko področje, od Istre do Tolminske. V seznamih so očitne napake in pomanjkljivosti, tako glede imen oseb, kakor krajev. Seznam objavljamo brez popravkov, kakor smo ga prejeli. SEZNAM BIVŠIH DEPORTIRANCEV Jožef Dekleva, Petelinje 31; Cvet - • ko Daljah, Grgar 52; Albin Go- Antonija Mahne, Rozmanova 13 — — Postojna; Adolf Gerzelj, Kolodvorska 11 — Postojna; Andrej Podgornik, čepovan 94; Angela Starčifi, Ul. Oreskorič 81 — Pulj; milšček, Manfredova 18, Kobarid Franc Pangerc, Ubelsko 38 —- Po rranc rangere, \jucl&rsj oo — ---- — ---- stojna; Anton Sepic, Portole pri Vrunčeva 24 — Celje; Anton Lovi-Bujth; Stanko Humar, Vogrsko 1 Sček, Anhovo 196; Ivan Frank, p Volčja Draga; Andrej Sabec, Za- Pregarje 92 Obrov, Marta Bre-eorje 83 - Pivka; Leopold Hvala, zlsar, Deskle 24 - Anhovo; Mari-Kidričeva 3 - Kanal ob Soči; Zo- ja Kodelja, Deskle 146 - Anhovo; ra Konjedic, Deskle 54 - Anho- Andrej Žagar, žaga 15 - Srpeni- Ivanka Vodopivec, Vogrska ca; Jožefa Zavadlal, Kidričeva 34, _ ... .... vo; 20 — Volčja Draga; Ludvik Vilhar, Postojnska 6 — Pivka; Jože Kosmina, Latorinska 12 — Koper; Željko Baračič, Vidoma 2 — Pazin; Tomaž Vuk, Miren 70 — Gorica; Franjo Stranic, M, Laginje 20 — Pazin; Romano Jakus, Tinjan 25 — Pazin; Romano Urbančič Borut — Pazin; Miljenko Uoka, Hralici — Barban (Pulj); Ettore Bazon, Gračišče 40 (Istra); Libe-rat Modrusan, Brajša Rašan 6 — Pazin; Franjo Andcic, Gračišče 24 — Pazin; Ivan Pujas, Stanka Je-kica 20 — Pazin; Franc Furlan, Manče 19 (Vipava); Ljudmila Makuc, Kronberk 103 (N. Gorica); Zvonimir Sturm, Vojkovo nabrežje 14 — Koper; Milan Kovačič, Prešernova 26a — Ilirska Bistrica; Viljem Plesničar, Kidričeva 29 — — Nova Gorica; Oskar Dakskobler, Breg 1 — Tolmin; Jožef Dejan, Idrsko 98 — Kobarid; Srečko Gregorič, Vogrsko 170 — Volčja Draga; Deodato Gallo (Petech), Ul. G. Emo 9 — Pulj; EmiMo Rade, Ul. G. Duella 3 — Reka; Venceslav Golja, Lazeč 18 — Idrija; Roman Jakomin, Bonini 49 — Koper ; Jakob Geržina, Stara vas — Postojna; Viktor Golja, Rabac — Labin; Anton Gorjup, Gradnikov trg 3 — Kanal; Alfonz Gregorič, Sdsenški blok 14 — Ljubljana; Anton Smokovic, Pičan Benazici (Ju-gosl.); Helena Cimprič, Kamno — Kobarid. Viljem Nemec, Rutarjeva 3 — Nova Gorica; Kazimir Nanut,Gregorčičeva 4 — Kanal ob Soči; Karlo Stambulič, Zejane 94, Vel. Mu-ne (Reka); Andrej Širca, Podkraj p. Orešje (Col); Albert Sabec, Ja-vomdška 31 — Pivka; Ivan Bajc, Studenc 56 — Postojna; Ivan Šuligoj, Tomaj 71 — Dutovlje; Ivan Klemenčič, Kap. Mihovca 28 — I-drija; Ignac Kranjc, Ladrah 28-31 — Kobarid; Bogomir Kranjc, Gor-tanov trg 5 — Opatija; Franc Stefančič, ljubljanska 31 — Postojna; Božidar Štucin, 9. Korpusa 80 — Solkan; Jožef Štucin, 9. Korpusa 80 — Solkan; Viktor Benazic, Senari 24-D — Labin; Ivan Jen-ček, Strmca 15 — Postojna; Jože Žerjal, Vojkova 25 — Postojna; I-van Leban, Zatolmin št. 58; Olga Gorkič, Prekomorska 54 — Šempeter (N. Gorica). Mate Zigman, Klana 89 — Reka; Jožef Fabjan, Budanje 15 (Vipava); Veronika Erzetič, Kidričeva 28 — Nova Gorica; Vanda Marija Križaj, Orehek 47 — Hruševje; Marija Ivančič, Podmurvice 20 — Reka; Karlo Lazarič, Sv. Petar u šumi (Istra); Franc Sever, Predjama 16 — Postojna; Mirko Faletič, Volče 69 — Tolmin; Silvio Dumovič, Ul. JNA 3 — Poreč; Josip Šajn, Jurišče 50 — Pivka; Marija Maurič, Poušetova 16 — Ljubljana; Marija Špacapan, Bilje 154 — Renče; Feliče Mikuž, Most na Soča 30; Karlo Grizonič, Lucija 159 — Portorož; Anton Raca, Ca-stelvenere — Buje; Valerija Gregorič, Rožna dolina 186 — N. Gorica; Ivan Pavčič, Rojceva 9 — Ljubljana; Josip Peršič, Stara cesta 10 — Portorož; Rozalija Pintar, Kromberk 133 — N. Gorica; Anastazija Pintar, Kromberk 134 — N. Gorica; Franc Pintar, Ren-ški Podkraj 35 — Renče: Rozalija Premru, Gorenje 27 — Postojna; Jožef Kržišnik, Platiševa 7-1-drija. Danica Košuta, Fabjanova 29, rija Arčon, Kroflinova 26 — Zagreb; Josip Krlžmančič, Moncalvo lt — Pazin; Anton Harič, Deseterice streljanih 15-A — Reka; An II. Bistrica; Mario Hervat, Ul. Al-tura 18 — Pulj; Jože Bencan, — Nova Gorica; Milan Rimanič, Ul. 9. septembra 13 — Žminj; Antonio Perusko, Ul. M. Curbek 1-3 Reka; Ana Radeticchio, Tito-gradska 12 — Pulj; Anton Miletič, St. Richter — Pazin; Raddslavšva-gelj, Komen 34; Rafael Skuflič, Muntic 19 — Maroana Pulj; Izaik Marinac, Fontana Baraka 70 — Buzet; Pavel Bajc, Bezuljak 20 — Begunje pri Cerknici; Viktor Do-vraček, Delja 36 — Tolmin; Matija Rutar, Zatolmin 72; Štefan Gabrijelčič, Deskle 126 — Anhovo; Leopold Berdon, Trg Svobode 7 Kanal; Franc Kenda, Suzid 52 Kobarid; Pavla Lapajne, Sp. Idrija 44; Ivan Peternel, Spodnja Idrija 24; Gašper Ortar, Koritnica 23 — Grahovo. Gašper Sulin, Žaga 2 — Srpenica; Stanislav Leban, Krpanova 3 — Koper; Danjela Ivančič, Ulica Dante 5 — Izola; Ivan Požar, Bukovje 15 — Postojna; Jože Požar, Mala Pristava 21 — Košana; Sonja Lukežič, Vrtojba 324 — Nova Gorica; Jože Brozina, Jelšane 26; Josip Mirovilovic, Ul. 1. maj 2 — Umag; Albert Mateis, Ul. 29. november 27-1 — Pulj; Marija Petrini, Ul. Anka Butovac 40-2 — Pulj; Ljudmila Mrak, Prešernova, blok 3-1 — Izola; Alojz Krajnik, Na otocu; Ivan Furlan, Sibeldj 1 — Komen; Jožef Furlan, Otosce 8 — Podnanos; Gildo Dubicik, J. Rakovac 69 — Pulj; Ivan Vic, Knežak 98; Avgust Tomažič, Ga-žon — Šmarje pri Kopru; Viktor Žerjal, Scalinata 8 — Portorož; Vladimir Pitanič, Volče 14 — Tolmin; Jožef Gaberšček, Poljubdn72 Tolmin; Franc Smrdel, Pot na Orlak 15 — Pivka; Ivan Kolenc, Bukovje 22 — Postojna; Ljudmila Bizjak, Tržaška 54 — Postojna; Milena Mozetič, Bilje 85 — Renče; Radislav Čemak, Kavaliči 143 — Sv. Anton pri Kopru; Pietro Agosto, Fazana 135 — Pulj; Ku-' zrna Krbavac, Katum 56 — Istra. Andrija Petrič, Ul. JNA 74 — Reka; Marcelo Baksa, Lindar 54, p. Pazin; Martin Banko, Kanta-nar 22 — Istra; Jožef Vrabec, Istrska ulica 3 — Koper; Maks Žvab, Pmka Tomažiča 1 — Sežana; Nada Zodar, Volče 24 — p. Tolmin; Anton Zuodar, Volče 24 — p. Tolmin; Jožef Žigon, Orehovlje 72 — Nova Gorica; Franc Zimič, Plave 11 — Anhovo; Jože živec, Ki-lovce 3 pri Kopru; Klement Zuba-lič, Hum Kras 7; Ivan Zorz, Bilje 14 — Nova Gorica; Kristjan Colja, Senožeče 123; Josip Žnidarčič, Šempeter 137; Franjo Mijan-drušič, Bursici 50 — Pazin; Anton Železnik, Javorje 43 — Obro-vo; Matej Siljan, Marzana 256 — Pulj; Danica Vončina, Kal nad Kanalom 123; Sandrina Zaletel, Kidričeva 34 — Nova Gorica; Andrej žagar, žaga 49 — Bovec; Ana Milost, n. Porderca 2-3 Bahač; Matilda Pahor, Volčja Draga — Nova Gorica; Marjeta Pahor, Raccoglia-no 69 — Nova Gorica; Jakob Kie-ten, Predjama 37 — Postojna; Rafael Tinta, Goljevica •*- Anhovo; Ivan Fon, Ladre 14 — Koband; Ivan Seleš, Prem — Koper; Miho Ribarič, Velike Mune 75-45; Ivan Mile voj, Volpin B 13 — Labin; Franc Kes, Knežak 22 — Koper; Ivanka Brezigar, Deskle 105 — Anhovo. Andrej Menic, Berjana 87 — Bre-ginj; Ivana Čibej, Šmarje Sap 44; rAd; Emdilnija Brešan, Deskle — Anhovo; Marija Peršič, Šempeter pri Gorici; Ljudmila Cencič, Neratova 10 — Maribor; Henrik Stepančič, Bilije 182 — Nova Gorica; Franc Stegel, Studenec 10 — Hruševje; Karel Miklavič, Idrsko 2 — Kobarid; Jakob Milavec, Studenc 40 — Postojna; Ivan Šturman, Rovinjsko Deilo Kbr 27 zp. Rovinj; Jožef Modrijan, Strmca 32 — Postojna; Franjo Fabijan, Borut — Pazin; Alojz Sturm, Sarfoca 9 — Kobarid; Ciril Strgar, Avaco 145 — Nova Gorica; Olga Stepenko, Ul. Maršala Tita 73 — Opatija; Danilo Majkus, Majkusi 12 — Poreč; Lucija Selan, Polič Kamova 109 — Re ka; Jele Samsa, Male Mune 35; Anton RdbuMč, Vabriga 121 — Poreč; Franc Černigoj, Tomšičeva 25 — Postojna; Ivanka Cesnik, Palčje 13 — Pivka; Leon Bauman, Studeno 3 — Postojna; Oliver Bec, Erjavčeva 25 — Nova Gorica; Anton Se-stan, Golegorioa 20 — Cekolje; Jože Bubnič, Pregarje 86 — Obrovo; Jožef Leban, Zatolmin 58 — Tolmin; Franc Žagar, Prestanek; Alojz Zadnik, Velike Loco 10 p. Mate- rija; Ivan Voriila, Rusied 32 — Ne-deščtoa, Labin; Milka Bosic, Ragja vas — Lanišče; Alojz Pavčič, Ket 14 — Koper . Postojna; Josip Pe-ruško, Peruški 32 — Pulj; Jožef Tomšič, Knežak 182; Marija Rusih, Ul. Leme 1 — Pulj; Hedvika Mu-žina, Sailla del Bivio 66 — Grmiča, Vladimir Trobec, Škofi 1 — Komen; Jožef Segal, Gregorčičeva 3 — Kanal pri Gorici; Ivan Skrjanic, Kajuhova 9 — Izola; Jožefa Frank Petronjeva 5 — Koper; Alojz Komel, Loche 27 — Nova Gorica; Mirko Brancovic, Delpinova 15 — Nova Gorica; Lidia Rijavic, Scednje 22 — Nova Gorica; Marija Senigoj, Stritarjeva 11 — Dornberk; Stefano Fajdiga, Mali Otok 6 — Postojna: Mafalda Kožuh, Kromberk 1 — Nova Gorica; Jože Butinar, Pre garje 58 — Obrovo; Gregorio Pe-teh, Pergolis 5 — Rovinj; Vjeko-slav šancijanič, Veprinački put. 24 — Opatija; Marija Kuredič, Prešernova 33 — Reka; Josip Jadresko, Jadreski 27 — Pulj; Josip Hrastich, Pionirska 5 — Pulj; Roza Ostovic. Pinezici 1 — Marzana — Pulj; Karlo Blagonič, štangerova 4 — 0-paitija, Vaiosko; Lilijana Radinja, Orehovlje 38 — Nova Gorica; Ivan Vidmar, Jenkova 3 Postojna — Koper; Marija Vodinelich, Liznjan 89 ---- Istra; Miho Pajkovič, Pacconi 6 Samvdncenti — Pulj: Bogoslav Pavčič, Postojna — Tržaška 6 stolpic «A», — Koper; Anton Kleva Premantureka b. b. — Pulj; Jožef Pavlin, Potoki 29 — Kobarid; Ivan Peršič, Jadreski 44 — Pulj; Franc Pipa, Vrano 37 — Kobarid; Anton Barak, Klana 47 — Ivan Sittšnger Parje 21 — Pivka; Rudolf Gabrijelčič, Anhovo 173; Jožef Smrdelj, Pivka Slovenska vas. Mlun; Emilij Paulisic, 20. 3. 1911 t tor Ous, 10. 7. 1910, Cusd-Novaki; Gračišče; Anton Hrvatin, 23. 2 — Brhaji; Matija Mlekuž, 1. o. 1924 — Bovec; Andrej Pavlin, 27. 11. 1897 — Ozeljan; Viktor Raspor, 4. 5. 1908 — Vrhpolje; Franc Klobučar, 10. 10. 1884 — Prapotno; Anton Kodelja, 19. 10. 1882 - Vipava; Jožefa Novak, 16. 5. 1891 — Spodnji Zemun; Matija Jež, 21. 2. 1900 — Nanos; Jožef - Vid Ferfolja, 17. 7. 1902 — Vojščica; Mirko Boštjančič, 18. 5. 1923 — Vrtojba; Alojz Gržina, 18. 7. 1909 - Vrbica; Srečko Batista, 5. 1. 1929 — škrbina; Anton Ogrizek, 17. 4. 1919 — Strmi-ca; Ludvik Ogrizek, 23. 8. 1906 — Hruševje; Franc Gruden, 5. 11. 1895 — Vitovlje; Jakob Komel, 6. 10. 1900 — Kromberk; Jožef Kompare, 4. 5. 1905 — Mahniči; Ivan Radovcic, 5. 10. 1921 — Jakiči; Ivan Pauro, 10. 4. 1913 Muntič; Franc Doljak; 26. 9. 1886 — Grgar; Jožef Baloh, 14. 3. 1911 — Idrija; Filip Jereb, 13. 4. 1909 — Straža; Josip Sugar, 24. 1. 1912 — Gorica; Ivan Leban, 3. 8. 1891 — Poljubin; Marjan Kavčič, 21. 7. 1925 — Tolmin; Martin Frank 26. 10. 1893 — Gaberk; Ivan Lukin, 15. 9. 1897 — Pridvor; Benedikt Bravar, 7. 3. 1908 — Bravar; Ivan Papež, 10. 5. 1896 — Kneža; Valentin Vadnjal, 2. 2. 1915 — Zagorje; Anton Grizon, 4. 11. 1925 — Krkavče; Josip Glavič, 22. 1. 1902 Altura; Anton Dobravec, 7. L 1881 — Selo pri Volčah; Luka Grosar, 13. 9. 1896 — Čepovan: Miho Kaic, 19. 10. 1896 - Altura; Pa-squale Zagric, 17. 9. 1899 — Zagri-ci; Žarko Humar, 22. 2. 1913 — Vrtojba; Franc Cigoj, 13. 2. 1905 — Gojče; Franc Lampe, 3. 7. 1898 — Studeno; Franc Jakin, 21. 4. 1922 — Nova Gorica; Riccardo Ferne-tič, 21. 5. 1925 — Bortoniglia: Vladimir Rijavec, 8. L 1927 — Vitovlje; Anton Ban, 6. 2. 1905 — Rožice; Franc Kirn, 11. 11. 1918 — Celje; Anton Makuc, 17. 1. 1901 — Šebrelje; Mate Mošnja, 11. 6. 1898 — Trosti; Franc Frankarli, 7. L 1893 — Šmarje; Matija Glavina, 27. 4. 1907 - Šmarje; Anton Uljamčič, 31. 8. 1899, Filipini; Jožef Vatovec, 1. 2. 1866, Kozjane; Jožef čotar, 25. 9. 1833, Renče; Ivan Šuligoj, 16. 5.1918, Lo-vehu; Anton Kaic, 21. 2. 1901, Altom; Andrej Janez, 3. 10. 1903, Poljubin; Atilio Bazon, 24. 1. 1927, Skopljak; Viktor Manfreda, 24. 5. 1926, Podmelec; Jožef Manfreda, 17. 3. 1887, Poljubimj, Luka Kačar, 17. 10. 1899, Idrija pri Bači: Vik- iavsko naselje — Ljubljana; Ma- Jernej Dežela, Cerkno 99; Angela Kogej, Sp.. Idrija 79; Ivan Japelj, Studeno 37 — Postojna; Stanislava Brožič, Zarečje 50 — Ilirska Bistrica; Franc Bukovec, Bukovi- ton Zefrin, Vrbica 16 — Ilirska ca — Nova Gorica; čelesta Man-Bistrica; Josip Dobrinja, Lopar24 freda, Deskle 92 — Anhovo; Man-- Marezige; Milan Vojic, Deseto- ja Turkovič, Catun 25 — Pulj; Ro-rice streljanih 7-a — Reka; Ivan zalija Žigante, Divača 27-A; Ivan Grzic, Gradinje 8 — Pazin; Sime Križanič, Kanfanar 156 — Istra; Ivan Makus, Kromberk 138 — N. Gorica; Neža Zalaščak, Ukovo su-periore 46 — Kanal; Stanislav Velikonja, Vipavski Križ 20; Karlo Zovic, Zorici 43 — Pazin; Stanislav Vidrih, Gregorčičeva 5 — Ajdovščina; Anton Vrabec, Podkraj 90 — Orešje, Col; Ratko Žikoric, Maksim Gorki 12 — Reka; Branimir Živec, Gogalova 10 — Ljubljana ; Franc Dobrinja, Pobeska 1 — Koper; Martin Glavaš, Monvl- dal 28 — Pulj; Viktor Beguš, Prestranek 32 — Postojna; Alojz A-bramlč, Rutarjeva 3 — N Gorica; Božidar Fabčič, Goče 62-70; Darko Miklavič, Cesta 14. divizije — Maribor; Bogoljub Rijavec, Goriška 53 — Ajdovščina; Otilija Černe, Bilje 167 — Renče; Mario Stojnic, Ribarski trg 2 — Poreč; Mara Miklavič, Gregorčičeva 16 — Kobarid; Stanislav Gregorčič, Volaričeva 5 — Kobarid; Ivan Peršič, Jadreski 4 — Pulj; Rajko Stojsic, Do breč 48 — Lovran; Rozalija Vičič, Jarska cesta 24 — Ljubljana; Ernest Rojc, Slomšek — Ajdovščina; Mirko Fili, Gregorčičeva 3 — Tolmin. Ivan Poboj, Strmica M. Del 16 Požar, Nova Sušica — Košana; Anton Peršič, Moščenice 34-1-stra; Bernarda Vrh, Dolnji Ze-men — Koper; Ivan Sosič, Sosiči 9 — Rovinj; Eustacchio Leban, Kosovelova 1 — Tolmin; Miho Muškovič, Bazoviška 19 — Pulj; Peter Bajt, Pionirska 7 — Kanal na Soči; Rajmond Karara, Ulica Blažema 29 — Nova Gorica; Franc Ušaj, Ajševica 81 — Nova Gorica; Ivan Kozul, Opatija — Novo naselje, Kosovo 5; Valentin šten-dler, Rut 35 — Grahovo ob Bači; Anton Čemel), Vrtovin 90 — Črnice; Roža Račan, Trščanska ulica 2 — Pulj; Anna Vivoda, O. Kersovanl 33 — Pulj; Mario Tončič, Ul. Nazora 6 — Pazin; Ivan Varesko, Ul. A. Butorac 41-D — Pulj; Viktor Lipužič, Srebmlčeva 18 — Idrija; Edvard Blusic, S. Manna 43 — Labin; Josip Pičinlč, Ul. XX. aprila 100 — Mali Lošinj; Ivan Vrabec, Dutovlje 13; Antun Orbanič, Modrusanl 4 — Kanfanar; Marija Pavletič, Nugla 43 — Roc; Ivan Dobrinja, Ankaran 125. Ettore Vatovac, Brtonigla; Bia-gio Perzan, Krnica pri Raži; Franc Konavec, Srina 24 — Kobarid; Katarina Volarič, Srina 20 — Koba- SEZNAM UMRLIH V TABORIŠČIH Alojz Rupnik, 13. 3. 1901 — Mrzli Log; Franc Mohorčič, 1. 2. 1891 — Goče; Ivan Radola, 23. 9. 1918 ,— Rebici; Andrej Komac, 21. 3. 1921 — Čezsoča; Anton Lipec, 15. 7. 1909, Knežak; Albina Brubnjak, 31. 1. 1924 — Muntič; Justin Kogoj, 7. 12. 1899 — Dolenja Tribuša; Aldo Pavlin, 30. 4. 1926 — Bovec; Miha Persich, 13. 9. 1897 — Jadreski; Anton Gec, 8. 3. 1900 — Tomačevica; Ivan Malisa, 24. 9. 1912 — Zovici; Anton Lazaric, 8. 5. 1908 — Medulin; Dušan Kovačič, 7. 1. 1923 — Gračišče; Feliks Podbršček, 22. 2. 1928 — Plave; Angelo Bratina, 7. 9. 1896 — Štomaž; Lovrenc Vodopivec, 3. 8. 1908 - Petelinja. Roko Jadresko, 9. 8. 1912 — Jadre ski; Josip Isic, 8. 3. 1902 — Peru-ski; Mikula Sladonja, 29. 8. 1903 — Altura, Mario Dobrez, 25. 3. 1921 — Lovrana; Jožef Jelerčič, 20. 12. 1890 — Veliko Polje; Franc Špacapan, 26. 2. 1901 — Vojsko; Miho Ikič, 3. 5. 1903 — Valtura; Jakob Čelik, 15. 4. 1900 — Zakriž; Franc Dobravec, 8. 4. 1892 — Temljine; Josip Bursic, 27. 4. 1911 — Bratu-ljici; Rudolf Stojkovič, 19. 10. 1911 — Orlek; Josip Bibulic, 5. 4. 1913 — Vabriga. Karlo Peršič 14. 8. 1919 — Kran-Čiči; Josip Pustijanac, 11. 2. 1919 — Bokordici; Alojz Šinigoj, 13. 6. 1884 — Dornberk; Grgo Prenc, 10. 10. 1908 — Prenci; Franc Škamperle, 10. 10. 1922 — Senožeče; Ma. rija Cetina, 13. L 1921 - Krvavici; Matija Jenček, 25. 2. 1898 - Strmica: Justin Makuc, 12. 4. 1899 — šentviška gora; Viktor Jenček, 10. 3. 1910 — Strmici; Franc Kovačič, 15. 8. 1898 - Ostrožno; Anton Slo-kovič, 5. 4. 1880 - Pazin; Anton Butinar, 22. 8. 1896 - Pregarje: Streško Ujčič, 1886 - Munci; Peter Gripario, 22. 1. 1925 — Sterma zio; Ludvik Oblak, 19. 8. 1909 — Dolenja Trebuša ; Antun Sverko, 28. 1. 1899 — Pazin; Miho Lorenčič, 26. 9. 1888 — Medulin; Anton Fra-tina, 5. 6. 1883 — Kred; Jožef Malič, 16. 3. 1900 - Vrtojba; Alojz Zavadlal, 24. 9. 1923 — Vojščica; Maksimiljan Leban, 26. 9. 1911 — Raci pri Modreju; Alojz Erzetič, 30. 9. 1927 — Deskle; Ivan Tergi-san, 20. 3. 1919 — Planina; Pavla Podberšček, 26. 6. 1927 - Deskle; Josip Oplanic, 2. 3. 1905 — Jako-vici; Sime Obrovac, 8. 1. 1910 — Bomordicina; Peter Obrovac, 30. 5. 1906 — Pocordi; Franjo Stankič, 10. 4. 1909 — Bedu; Jožef Cerovac, 7. L 1906 — Dvori pri Izoli; Jožef Ivančič, 16. 3. 1899 — Drežniške Ravne; Anton Peruško, 13. 7. 1917 — Peruški; Ivan Razhan, 12. 10. 1922 — Popetre; Valentin Toskan, 14. 3. 1906 — Vanganel; Karel Rojc, 6. 8. 1896 -Praproče; Guerrino Barbo, 28. 2 1915 - Buje; Josip Bančič, 12. 3 1910 — Kriničari; Jakob Kofol, 14. 7. 1893 — Dobročnik; Martin Buic, 22. 10. 1921 — Marcana: Alojz Ve skovo, 22. 7. 1913 — Pomjan; Ru dolf Percman, 19. 5. 1908 — Senj; Anton Jakac, 15. 11. 1873 — Veliki Pavel Godjevšček, -12. 7. 1924, De- 1921, Trpcane; Valerija Gregorič. skle; Franc Šajn, 2. 8. 1914, Knežak; France Reven, 27. 12. 1916, Witteniheim; Franc Mrak, 13. 1. 1890, čepovan; Iva« Riighetiti, 8. 11. 1904, Formignano; Liberato Spigic, 4. 1. 1910, Karavan; Ivan Slado-nija, 31. 12. 1915, Grrauri; Bojana Pilato, 21. 2. 1922, Vižinada; Leopold Grohar, 12. 11. 1908, Podbrdo Porezen; Jožef Hvala, 13. 3. 1904, Ponikve; Anton Kenda, 13. 1. 1907, Ponikve; Jožef Rariolovic, 18. 11. 1912, Marcana; Klement Bacic, 21. 4. 1897, Pazo. Ivan Premiri, 9. 10. 1915, Veliko Ubeljsko; Franc Tribuson, 24. 1. 1901, Ozeljan; Marij Bras, 7. 9. 1893, Ajdovščina; Miroslav Kožuh, 25. 2. 1924, Osek; Alojz Magajna, 30. 4. 1898, Studeno; Anton Magajna, 23. 10. 1924, Strmica; Anton Magajna, 30. 8. 1896, Gorenje; Karto Mozetič, 29. 4. 1917, Bukovica; Mihael Stanič, 13. 2. 1899, Plave; Ludvik Šuligoj, 15. 5. 1912, Lokovec; Milan Nemarnik, 21. 2. 1928, Nugla; Franc Tomažič, 7. 1. 1902, Sne Znatonec; Alojz Humar, 25. 4. 1927, Banjšica; Ivan Hrvatin, 16. 8. 1917, Križišče; Marija Brešan, 22. 2. 1880, Zadlaz-čadrg; Ferdinand štrukelj, 24. 4. 1892, Log pod Mangartom; Štefan Jug, 26. 12. 1927, Nova Gorica; Ivan Sov-dat, 13. 5. 1906, Landre; Franjo Smokovic, 20. 9. 1914, Pican; Ivan Remec, 14. 6. 1906, Vitovlje; Ivan Golob, 16. 5. 1892, Nova Gorica; Jožef Domjo, 30. 3. 1911, MarezL ge; Jožef Valentinčič, 16. 3. 1923, Deskle; Elaz Radeslc, 13. 3. 1918, Valtura; Anton Gregorovič. 23. 12. 1888, Pujazi; Peter Pečarič, 17. 6. 1902, Pobegi; Ratko Kiršic. 25. 12. 1916, Nedeščina; Anton Manzin. 7. 6. 1920, Vodnjan, Anton MHano-vič, 14. 6. 1894, Spinovci; Giuseppe Patnic, 16. 3. 1914, Sumberesi; Roman Placich, 1. 6. 1914, Tuijakl; Josip Batelic, 12. 2. 1908, Čare; Alojz Mašile, 22. 9. 1918, Podgrad; Ljubomir Penko, 23. 5. 1915, Koče; Adolf Munih, 6. 2. 1908, Podbrdo; Josip Batelic, 6. 8. 1903, Stan-talezi; Franc Udovič, 29. 1. 1915, Gračišče; Vojko Ukmar, 15. 3. 1913. Avber; Mihael Urbančič, Velika Pristava, 28. 9. 1960; Herman Dra-golin, 21. 5. 1917, Labin; Andrej Bencan, 16. 11. 1906, Strmica; Franc Bencan, 28. 9. 1900, Strmica; Edvard Bencan, 14. 12. 1908, Strmica; Franjo Klarič, 30. 9. 1904. Mirenzi Stanislav, 13. 2. 1899, Dunaj; Bernard Filej, 13. 6. 1927, Okaniija; Romano Corda, 31. 8. 1S07, Milje; Alojz Santelj. 25. 4. 1904, Šmihel; Rudolf Grakalic, 3. 9. 1925, Sikici; Josip Brindula, 21. 2. 1903, Dutovlje; Franc Kuščer, 8. 10. 1901, Potoki; Abram Jedrej-cic, 18. 3. 1913, Ivold; Miho Ovek, 11. 2. 1910, Peruški; Julijana Sluga, 9, 2. 1919, žeje; Ivan Barut, 4. 4. 1895, Gabrorica. Mate Runko, 5. 11. 1905, Runki; Anton Bacac, 28. 1. 1901, Pičen; Anton Benclch, 31. 3. 1901, Hreli-ci; Lucijan Hvala, 25. 10, 1899, Slap ob Idrijci; Ivan Kalebic, 1. 11. 1902, Barani; Jožef Seljak, 11. 10. 1902 Pečnik; Lucijan Kobal, 9. 12. 1904, Ponikve; Mihael Tinta, 5. 5. 1905, Deskle; Maks Berginc, 11. 9 1921, Kamno; Anton Gulič, 30. 6. 1892, Zbandaj; Anton Kodelja. 10. 12. 1922, Deskle; Andrej Kovač, 23. 10. 1886, Postojna; Ivan Piletič, 23. 11. 1904, Sv. Peter šumi; Jožef Stanič, 4. 1. 1904, De. slde; Albin Švab, 28. 8. 1920, Za. zid; Anton Sluga, 9. 5. 1880, Kozjane; Jožef Mihelčič, 11. 9 1911, Studeno; Mate Kraljič, 12. 11. 1909, Sv. Peter u šumi; Anton Licul, 14. 1. 1915, Sumber; Simone Uko-tic, 11. 2. 1900, Paz'n; Mario Ribarič, 12. 9. 1925, Ribariči; Sime Glavič, 2. 2. 1907, Pedena; Martin Zgrafoljič, 26. 1. 1920, Zgrabljlči; Juraj Banko, 16. 4. 1923, Ruhcl; Andjelo Harič, 15. 3. 1900, Smo. Ijanci; Franc Jakopič, 29. 1. 1906, Maridcl Sendsohl; Janez Lapanja, 12. 12. 1929, šebrelje; Jakob Kozljan, 16. 5. 1915, Koz-ljan; Evgen Fabjan, 8. 1. 1927, Dobravlje; Jožef Tuljak, 27. 1. 1928, Tuljaki; Baze Jakus, 1. 12. 1914. Grintovci; Mate Košara, 10. 8. 1910, Sosiči; Peter Bursič, 12. 12. 1877, Zugna; Alojz Kljun, 2. 9. 1919, Vareje; Anton Tankovič, 18. 5. 1912, Tankovici; Vazmoslav Zu-lijan, 9. 2. 1923, Gaiano; Anton Kocjančič, 29. 1. 1902, Hrastovlje; Ivan Primožič, 22. 2. 1892, Gatoro. vica; Štefanija Primožič, 21. 1. 1928. Gabrorica; Ivan Prinčič, 10. 5 1885, Gor. Cerovo; Miroslav Bro-bat, 11. 8. 1918, Dobravlje; Jožef Cigoj, 20. 4. 1913, Kamnje; Štefan Khret, 30. 3. 1902, Boccari; Jože Velikonja, 24. 2. 1916, šebrelje; Franc Gulič, 29. 7. 1915, Skopo; Ivan Kodre, 20 12. 1890, T/ize & EL fl ih C RFRIKR * ST l\» H J UGANDA Tanek ugandski mir Angleži so odšli. Zapustili so nekaj igrišč za tenis in nogomet, četrt milijona biciklov, gospodarstvo, ki je slonelo na milosti in nemilosti svetovnega tržišča do kave in bombaža ter Angliji naklonjeno vlado. Uganda je tako vzorno izvršila tudi prehod v družbo svobodnih narodov, in kdor je takrat poslušal in bral poročila o angleškem poslanstvu v Afriki, je dobil vtis, da je Anglija Ugandi mehko postlala. Resnica je bila nekoliko drugačna; Anglija je le stopila za kulise in od tam držala naprej vajeti v rokah. Svojo budno prisotnost je pokazala septembra 1964, ko se je uprlo vojaštvo v vseh deželah nekdanje angleške vzhodne Afrike in tudi v U-gandi. Velik pretres je doživela U-ganda februarja 1966. Do tedaj je vladalo nekakšno ravnotežje med kabako in Obo-tejevo vlado. UPC je prišla medtem do oblasti, a morala se je zadovoljiti z nenaravnim kabakovim zavezništvom. O-bote je bil za centralizirano državo, kabaka je trdno vztrajal na svojih federacijskih zahtevah in 22. februarja je Milton Obote vzel položaj v svoje roke. Začel je zelo nedolžno. Ob- tožil je tihotapstva nekega 'A sokega oficirja, in to je P" gnalo ves stroj. Dva dni w zneje je ukinil ustavo, jil oblast kabake. 4. marca P je obtožil, da pripravlja z n imenovanimi tujimi silami ) vazijo Ugande, in 15. aPr‘ je izdal novo ustavo, s kat®* je odpravil prejšnjo fede1®" jo in uvedel osrednjo oblast- Buganda se je uprla no ustavi, Obote je poslal vof’ sko v prestolnico, kabaka> 1 pozval ljudstvo, naj se V“J ski upre, a ni prišlo d° “g žavljanske vojne. Mir je ® dosežen s približno tisoč vimi. Kabaka Mutesa II- Je žal, Obote je razdelil Busat do v tri pokrajine in da je to borba proti lizmu. Parlament je kriti®*? njegove odločitve, ker men ni vprašal ljudstva za mnenj < a to ni nič čudnega, ker P*, lamentarci so bili prav tis fevdalci, proti katerim je n* stopil Obote. Dvomi dostojanstveniki ^ posedovali 42 odst. zemlje tako imeli v svoji oblasti odst. prebivalstva. Kabaka zapustil v Bugandi 850 jard lir premoženja, 5 rjL roycov, 2 mercedesa, 1 bm j 2 land rover, 2 bentleyai imperial in 1 armstrong-, j. Kabakove zarote dosle.1 so imele uspeha in Obote dal.iuje po poti afriškega ciabzma. SOMALIJA Breme kolonialne dediščine Ko govorimo o Somaliji, mislimo na vse, kar Somalija predstavlja in sicer ne samo manj razvito državo temveč OCAZION KIRMU )l SVIIUPPO Novo sredstvo za gospodarski zagon, ki je na razpolago z absolutno prednostjo podjetnikom dežele Pod pokroviteljstvom deželne uprave, na pobudo FRIULIA, ob sodelovanju E. S. A., Assicurazioni generali, Assitalia (I.N.A.), hranilnic, drugih bančnih ustanov ter konzorcijev za industrijski razvoj dežele, je bila ustanovljena FRIULIA-LIS Finanziaria Regionale Friuli-Venezia Giulia Locazioni Industriali di Sviluppo Nova ustanova, kateri bo FRIULIA nudila široko delovno oporišče, bo imela svoj sedež v Vidmu, središču svoje deželne dejavnosti; ta dejavnost bo praktično posvečena gradnji industrijskih obratov primerno razvrščenih v skupine ter opremljenih z napravami in stroji, ki se bodo oddajali v najem, z možnostjo odkupa, podjetnikom sektorjev malih industrij in obrtništva s primernimi tehničnimi in osebnimi vrlinami. docela nerazvito državo. Poprečni letni dohodek ^ malskega prebivalstva je b\,, lir na leto. Mednarodne V* fl nove se sramujejo naP'=L kaj takega v svoje statisti zato povedo le, da od sto dolarjev, kar je —w lir. Ta sramežljivost bi se 5 , ro lahko zamenjala z us ^ ljenjem, a vemo, da nan> smiljenje pove le, koliko ja povzročamo z vedehJ^, katerega nam narekuje dolžnost ali naš interes. V tem primeru Je zahoda, da Somalijo izkori® ker je sama prerevna, 'f1 Aj preskrbljena, da bi si sama pomagala. Zato — lV prositi za pomoč vzhod h1.^ hod, čeprav ve, vsaj bJ -voditelji vedo, kam ta r moč privede. Somaliji daje pomoč deset držav; od Kitajske “ ZDA. Sovjetska zveza J11. zgradila pristanišče v Ber“! ri in si tako odprla novo f stojanko zunaj SredozemlJ*'' Poleg nerazvitosti Je d1®?! največja somalska značll^’ zapletenost njenih meja. \ je na zemljevidu so sicef lo ravne, preveč ravne, de bile naravne, ker jih niso L črtali Somalci ampak zi in Italijani po lastni devnosti in koristi. Some1’) je ena redkih držav v f d Afriki, ki si upa oporekL. svoje meje, katere so .i1, v„i lili kolonialisti, a doslei -j ’mela sreče. Sanje o ve“ Somaliji so ostale sanje- Na jugu, na meji s je Anglija, malo pred n“^j. visnostjo obeh držav «is prostih administrativnih Z logov» priključila del neKL, nje italijanske Somalije * ni ji. jM Na konferenci za soljjjj sko ustavo, ki je bila $ 1962 v Londonu, so som8* j predstavniki vztrajali, de ^ to vprašanje razčisti, 1? *l Siija je poslala komisij0’-)«, naj pretrese ljudsko m«®?j Anglija ima veliko izkusi^ podobnimi komisijami; pjf svojim mandatom' nad stino jih je povlekla ,,jj> kar devetnajst. Ta kort® jj) za somalsko-kenljski sp°L»-imela lažje naloge od ne* «1 njih palestinskih. Takoj 80 jjl pokazali pritiski s kenijsK« j« celo etiopske strani, bi Somalija dobila kaj oo-Sp nije, bi z isto pravico 18: I zahtevala popravila Etiopijo. ,, Kljub pritiskom je (D sija ugotovila, da je a odst. prebivalstva spornegjjjd zemlja naklonjeno prikU k Somaliji. Anglija je t0 y*l* la na znanje in nadaij' svojo politiko nemoten0^ starem. Ljudstvo na P0: \p )u je večinoma pastirsk%flf da pripada somalskim P* ff nom in leta 1960 Je taihjjif stala stranka PPPP, n*?*? ljudska stranka severh®.y krajine, in začela delov® priključitev k Somaliji- To delovanje se jo spremenilo v neprof^JT r. vojskovanje. Kenijske <{ vodili angleški oficdriji zdi, da je bil lani, P0 jf letih bojev, dosežen ™ sporazum. (Nadaljevanje 1 SVARILEN OPOMIN Z JAPONSKEGA OTOKA OKINAVE Zločinska neodgo vornost Pentagona: ponovno strupeni plini v bombah 10 je že tretji primer igranja z usodo morda milijonov ljudi - Ali je sploh še kdo, ki nadzoruje dejavnost pentagonskih «sokolov»? YORK, konec julija. Washlte'V+ Lune’ vsai kar ^^Pentag oziroma 1101 ’ NEW na)bolj neposrednih prak-^ koristi, ki jo je omogočila se tiče oziroma, bolje reče-stvo h—“6°na’ predstavlja dej-navdi,S,-Je v trušču vsesplošnega izienv^^ domala ves svet — z stavno’ Cmarcja Japonske — eno-vzed sP|reSttdal ali pa ni hotel teren,na- znanJe incident, do kanj Okinavi nedavnim pdšlo kcIU ua,mr<:^ petindvajset voja-fekhio * 10 življenje zaradi dene , ^X?v'ske kanate, izpolnje-Grg , s6rahotmm bojnim plinom. JW&*S5L*!J"!!S. ““S grš^sa r» “ avih bitij ter jih v hipu u- na Ta^g«lek ni ostal neopažen da i.P°^kem, kjer se zelo boje, Amerikamci potegnili v kjer „ Proti Kitajski, in kake 21 Primer- sleherni obisk ce jedrske podmomi- tesuTjloma zaneti ogromne pro-bemonstraoije. ostal l£^2°® “? -’e v komaj dveh letih Nat™.6- • bne vojne oziroma — bo-sti, javnost in konč-8» in diJPPntUd so skočili na no-va»w svoj glas. Velika ne-^evozn * grozila že od samega ^ ripsJ?0 železnici. Kar se pa “e odvSoa’ da 50 hoteli te bom- ESi * -^a^a nesreča*. ?** ** i. ‘e se niti grizla granate in morja bi se zastrupila do take mere, da bi bilo v njih življenje ogroženo, s tem pa tudi človekov obstoj. Zdaj pa je na Okinavi bila prikazana še tretja dimenzija neodgovornosti Pentagona. Bombe, ki jih ni smeti prevažati po Ameriki, se prevažajo po svetu. Brez odobrenja zainteresiranih tujih vlad, morda celo brez vednosti svoje lastne, si ameriška vojska ustvarja zaloge bojnih plinov po vseh svojih oporiščih v tujini. Okinava je od kanca druge svetovne vojne pod ameriško okupacijo, vendar Japonska že del j časa in vse močneje zahteva, da otok ponovno pride pod njeno suverenost. Incident z granatami pa je ustvaril še en razlog in dal novo pobudo vsem tistim Japon- cem — in teh ni malo — ki nasprotujejo ne samo ameriški okupaciji Okinave, marveč še bolj japonsko - ameriškemu vojaškemu sporazumu. V ameriškem tisku so bile objavljene vesti, da imajo take bombe tudi v Zvezni republiki Nemčiji. Nemci pa o tem za sedaj molčijo. Morda zato, ker o tem ne vedb nič. Morda pa tudi zato, ker tega — gledajoč nepremično v Mesec — niso bili opazili. Medtem pa je londonski «Times» ves zaskrbljen postavil vprašanje, ali ne obstajajo skladišča z ameriškimi strupenimi bombami tudi na britanskih otokih. Naj bo, kakor že hoče, vendar je z incidentom na Okinavi politična ofenziva proti nedotakljivosti Pentagona dobila zdaj v Združenih državah novega zamaha. To je vojaškim krogom in njihovim prijateljem v senatu še zlasti neprijetno, ker bo prav te dni prišlo do odločilnega glasovanja o nekem drugem, dokaj spornem vojaškem načrtu, to se pravi o sistemu protiraketne obrambe, ki ga zagovarja Nixomova vlada. Kot izraz tragične ironije, pa je treba zabeležiti upanje, ki ga je bilo opaziti v nekaterih komentarjih, da bo namreč primer z bojnimi plini v ameriškem vojaškem oporišču na Okinavi primoral ljudi, da se še nekoliko globlje zamislijo: mednarodno konvencijo iz 1. 1925 o prepovedi uporabe bojnih plinov doslej namreč nista ratificirali samo dve deželi — Združene države in Japonska. Z. KRISTL Claudia Cardinale in Catherine Spaak skupaj? Tu že, toda v filmu... niiiiiiiiiaaiiiiaiiaiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiaiiiii«MMi«iiiiiiiaiiiiiiiiiiii«iiiaiivi«tiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiaiiiiiiiiiiiiiiiii«iuujiiiiaiiiiiiaiifliiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiatiiiiiiiiiaiBajmiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiMiiaiiiiiiiii>iiii»iiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiii«iii«ni>n JUGOSLOVANSKI TURIZEM VELIKO OBETA Vzdolž Jadrana je vse zasedeno Na makarski rivieri ni niti enega samega mesta Od vsepovsod poročajo, da je letošnja turistična sezona nad pričakovanje bogata. Po vseh turističnih krajih beležijo letos več turistov kot prejšnja leta, za avgust in september pa je najavljenih še več gostov. Menda pa je v naraščanju turizma tokrat na prvem mestu v Sredozemlju — Jugoslavija. Tako vsaj kažejo nekateri podatki, ki jih zasledimo v jugoslovanskem dnevnem tisku. Sicer je res, da je do konca turistične sezone prav toliko časa, kot ga je za nami. Točneje povedano, je druga polovica leta za gostinsko industrijo pomembnejša kot prva polovica in zato ne moremo že sedaj zagotavljati celoletnih uspehov, kajti tudi za to dejavnost velja stari rek, da ne smemo hvaliti dneva pred večerom. Sicer pa bomo navedli le nekaj konkretnih podatkov, Po teh podatkih je na Jadranu vse od bližnjega Portoroža pa do Ulcinja na skrajnem jugu Sleherno razpoložljivo turistično mesto zasedeno. V mnogih turističnih krajih je letošnji turistični promet v razmerju z lanskim dvakrat večji, so pa tudi primeri,, kot na pr. vzdolž makarske riviere, kjer gostinski krogi o- , , v ocean, je to moglo tostrofaij-? 'Trav neslutendh ka-posledic. S časom bd tn°rsica voda bržčas na- l,,ilMniiiii,(uiiitin,n itiiiiitiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiin ^LTDRA V SVETU Kaj Afričani najraje čitajo anketa se je ča- tiža) J?® Afnique» (Mlada A- ■ VPrašaiv svojlh AitatoJiev m 5*»». kakšto s * 44 od t arnem pot j ‘z dežel 'iur°dgworov Pnspe-k deje. Tl Magreba, 56 odst. pa lak-.1 orne _____ njihovi hatio,tleiCl'r|e Afrike, predvsem iž m <;i~_____,„/»______-u.,_ Slonokoščene obale. ml. °dst. odgovorov so S: 5J &.Pod 20 letom staro-|3 12 med 21 in 30 le- Wst- Pa starejši od 30 Ma kj? I»ostfa?ni€' kako uporabijo st, Possavii8^' so udeleženci an-M ,fi,i odst s njjge na prvo me- «t je°d-St')’ ta ap”rt na prvem mestu fUm gotov° ijL^lednip ''•'jig na leto. Nh' .Kako ^’pra^te »e je gla-vtw titeramiK Peščeni o sodob-,Jdst80 bili- ,, Ugajanjih? odgo-SL- prpJ? ?Nst. - slabo; 06 PeceJ dobro; 17 odst. - O. Ni • da 5akaJ Prišlo rta vrsto vpra- h »u v , O* citate več? Od- v' U da 2b’Skuže tojižnice. do-ker uf?1.113 ostalih tega ne rvftl.-u'ici ,!'Jr/'n.ic v njihovi bliž-, 1 denap; ak Pa ker nimajo ......... ' Ja' da bi si knjige v knjižnicah izposojali. Vprašanje: Kaj najraje čiitate? Prednost gre političnim delom, zatem pridejo dela s področja e-konomije, izobraževanja, filozofije, zgodovine in beletristike. Med knjigami, ki so se največ čitale zadnje mesece, so «Ameriški izziv* Jean-Jacquesa Servan-Schrei-berja, «Čnna Afrika je slabo stopila* Dumonta, «Palestinci» Annie Franco, »Moja vojna z Izraelom* jordanskega kralja Huseina in pa dela klasičnih pisateljev, kot so Dostojevski, Baudelaire oziroma od sodobnih Gide in Jean-Paul Sartre. Pravzaprav bi se bil pretežni del anketirancev zagotovo opredelil povečini za dela afriških pisateljev ali za ona, ki razpravljajo o afriških temah, stvar pa je v tem, da take literature ni v zadostni meri. Samo to je bil razlog, da se je večina anketiranih (57 odst.) opredelila za zahodno literaturo. O tem med drugim priča tudi okoliščina, da se med najpogosteje navedenimi knjigami, poleg že omenjenih, nahajajo tudi naslednje: «Tajme beležke dekolonizacije* Chaffarda, »Kulturna e-notnost črne Afrike* C. A. Diopa in «Afrika v uporu*. Med zelo nava-janimi pisatelji so tudi Kamara Lej Samben, Džomo Kenijata, E-me Sezer, Bernard Dadie, Bubu Hama iti drugi afriški avtorji. Na koncu je treba še omeniti, da je iz odgovorov na vprašanje, ali raje čitajo časopise ali knjige, razvidno, da imajo časopisi prednost. pozarjajo turiste, naj ne prihajajo k njim, ker ni na razpolago niti enega mesta več, razen za tiste, seveda, ki imajo že rezervirana mesta Po splošni oceni se letošnja turistična sezona v Jugoslaviji zelo dobro razvija, hkrati pa beležijo tudi težave, predvsem zaradi pomanjkanja prenočišč in tudi težave z oskrbo pijač, kajti v zadnjih vročih dneh je bila poraba hladilnih pijač večja od proizvodnje. Uradne in strokovne napovedi so računale, da se bo letos turistični promet v Jugoslaviji povečal za kakih 15 odstotkov. V prvih petih mesecih letošnjega leta so ugotovili, da je bilo prometa za 30, v nekaterih krajih 40 ali celo 50 odst. več kot lani. Za prvih 6 mesecev pa so zbrali že nadaljnje konkretne podatke, ki dokazujejo, da so imeli letos za 20 odst. več nočitev kot v prvih šestih mesecih lanskega leta, dotok tuje valute pa se je v istem razdobju povečal za 25 odst. Pri vsem tem velja ponoviti to, kar smo rekli že prej, da je drugo polletje za turistični promet pomembnejše kot prvo in da zato ne smemo hvaliti dneva pred večerom, kajti nagla ohladitev vremena v začetku avgusta bi znala pokvariti vse, kar se je pripravilo in kar se pričakuje v najbolj turističnem mesecu v letu — v avgustu. In vendar drži, da Je bil tudi v juliju turistični promet za o-koli 15 odst. boljši kot lanski, lz česar izhaja, da je bila prognoza gostinskih strokovnjakov točna. Z druge strani pa je skoraj nemogoče pričakovati, da bi bil mogel biti promet v juliju več kot za 15 odst. večji, kajti v juliju In avgustu so vse zmogljivosti najbolj zasedene. Pri tem pa gostinci računajo, da bo z avgustom v vseh jugoslovanskih turističnih področjih nad 2 milijona 200 tisoč turistov In sicer okoli 900.000 domačih in 1 milijon 300.000 tujih turistov. In 2.200.000 gostov ni majhna stvar, Za konec še nekaj podatkov: lansko leto Je dal turizem jugoslovanskemu gospodarstvu 230 milijonov dolarjev. To prav gotovo še ni tisto, kar ima od turizma Italija ali kar dobi Španija. Toda od nekdanjih komaj zaznavnih dohodkov do 230 milijonov dolarjev je vendarle u-speh. Strokovnjaki menijo, da bodo tuji turisti pustili letos v Jugoslaviji 300 milijonov dolarjev. K tem milijonom, ki se menjajo preko menjalnic in uradnih bančnih poslovalnic, pa je treba dodati še približno 100 milijonov dolarjev tako imenovanega »privatnega kil ringa«, ki prav tako predstavlja obogatitev domačega gospodarstva s tujimi plačilnimi sredstvi. Ce teh sto milijonov dolarjev prištejemo h gornjim 300 milijonom, smemo reči, da Je 400 milijonov dolarjev od turizma v letu dni velik, pomemben dohodek, saj toliko ne prinese nobena gospodarska panoga v Jugoslaviji. '""""‘“""'""""»‘n,,,,.................................................................................. ^tiiteV0*1 2l- 3. do 20. 4.) Na- 'Uzb^ Prej od nasprotnikov. do 20. 5.) ne ljubezni nikakor ni . fin, SprJ2d 2l- 4-3 ŽVo£ 10 P°l ne N0®!* se 7ga Pr°blema. Z&vze-a lasne odnose med V9S, v O«. ti0 H, (°d 21. 5. do 21. 6.) trdo preizkušeni —uer“ ezrUštv0. ZaVe*„,,^k'eniIi boste dragoce (od 22 O se bo . 8 do 22. 7.) Po- w »o te?ste na stališče, ki ugled. Dobro *Je v družim. ^°StNvited ® 7 do 23 8.) Po-Q° najvišje mogoče mere svoje delo. Onemogočili boste še pravočasno neko spletko. DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Poiščite si nekaj novih sodelavcev, stari so vam zgolj v napoto. Napeti odnosi z neko sicer dostojno osebo. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10. ) Pustite, da se stvari same od sebe postavijo na svoje mesto. Prejeli boste pameten in pogumen nasvet. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11. ) Ognite se nekega dejanja, ki ga želite storiti, a bi vam samo škodilo. Premalo ste v naravi. STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Na poslovnem področju, kjer trenutno delate, ni za vas kruha. Ne podcenjujte duhovnih sposobnosti drage osebe. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Bodite v svojem delu bolj neodvisni. Napačno sodite nekega prijatelja, nikakor ni takšen, kot se vam zdi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Skušajte spoznati zahteve novega okolja. Dokončno se boste o-tresli svojega pesimizma. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z neldml namišljenimi argumenti sl absolutno ne boste mogli pomagati. V čustvenem življenju več previdnosti. VTEM KO JE VES SVET GLEDAL V LUNO... Piccard s svojim batiskafom že dva tedna v svetu tišine Ladja za morske globine je dolga 15 m in opremljena z najsodobnejšimi napravami, ki jih je poskrbelo podjetje, ki je gradilo LEM Jacques Piccard je zares čist znanstvenik. Rekli bi raje, da je znanstvenik prejšnjega stoletja, ko človek tako rekoč še ni poznal reklame. Čeprav je Jacques Piccard vedel, da se Američani pripravljajo na Luno, je Piccard svoje priprave nadaljeval ne meneč se za ameriški' «pohod na Luno*, ki bo prav gotovo pritegnil nase vso pozornost sveta. V tem je bil Piccard tako dosleden, da je svoj poskus «Mission Gulf Stream* začel 13. julija, torej tri dni preden so Armstrong, Collins in Aldrin odpotovali proti Luni. In za kaj gre? Jaeques Piccard, sin Augusta Piccarda, je največji strokovnjak na svetu za morske globine. Svojo odpravo »Mission Gulf Strean* ladja. Je nekaj svojstvenega, tako da more pluti na površini, da more pluti na vseh višinah med 0 in 600 metrov, da more »sesti* na dno morja, seveda do določene globine, iz njega morejo člani posadke stopiti dokaj enostavno cv morje*, «v vodo», da bd se »sprehodili* po morju ali po morskem dnu, je skratka idealna podvodna konstrukcija, ki je bila zgrajena po zamisli Piccarda izključno v znanstvene namene, tako da more znanstvenik početi, kar hoče v sami ladji ali izven nje v morskih globinah. Batiskaf je opremljen tudi s televizijo in že prej smo rekli, da ima sicer motor, da pa ga nosi zalivski tok in Piccard je prav na to mislil, da bi se prepustil je pripravljal že več lete^v gla^ gtoku zato, da bi motor njegove- kakor laže kot iz podmornice. Vendar si je izstop iz batiskafa na določenih globinah nemogoče zamisliti. Zato bodo iz njega opazovali okolico skozi okna. Ker pa je v morskih globinah temno, bodo okolico razsvetljevali močni žarometi, ki bodo služili tudi pri snemanju za TV. Piccard je s svojina sodelavci pod morskimi gladinami že od 13. julija. Doslej je bilo o tem njegovem poskusu kaj malo povedanega. Edino, kar je doslej vzbudilo nekaj več zanimanja, je bila vest, da so videli svojevrstne velikanske mehkužce, ki bi spadali v vrsto naših polipov, le da merijo tudi do deset metrov v dolžino. ŠE ENKRAT 0 ČUDEŽNEM OTROKU* Pri samih 13 letih predava profesorjem Ko je Elmar Eder imel sedem let, se je igračkal z integrali nem v Ameriki, kjer večkrat spustil z raznimi batiskafi v morske gfiobine.:. Sicer pa je morje sploh njegova domena. Leta 1960 je z globinsko ladjo, ki nosi ime po našem mestu, stopil na »dno* oceanov, spustil se je 11.000 metrov globoko pri Ma-rianskih otokih. Sedaj pa hoče Piccard mlajši proučiti Zalivski ali Golfski tok, namreč tok v Atlantiku, ki se začne ob meniškem zalivu ali celo v Karibskem morju in zato potuje vzdolž ZDA in dalje proti severu in se nato obrne proti vzhodu, da prispe mimo Anglije vse niže v Evropo. Ob Piccaidu se te odprave u-deležujejo še Franklin Bussy, ki je znan ameriški oceanograf, angleški strokovnjak za akustiko Kenneth Haig, nadalje Cbester May, ki predstavlja ameriško NASA, komandant batiskafa je Dooald Kazimir, pilot pa Švicar Emvin Aebersold. Njihova iadja «Ben Franklin* ki se je spustila na pot po Zalivskem toku (o čemer smo že pisali) bo pod vodo okoli en mesec. Batiskaf je zgradilo neko švicarsko podjetje, opremili pa so ga v ZDA, in sicer v podjetju, ki je gradilo LEM. Piocardov batiskaf je dolg 15 m, težak je 130 ton in opremljen z najpapoinej-šimi napravami za prisluškovanje podmorskih šumov, za merjenje globin, za opazovanje dogajanja na raznih globinah in more pinti na raznih globinah od 0 pa do 600 metrov. Edino napako ima, da pluje zelo počasi, baje samo 4 km na uro. Seveda pa je treba k tej braini dodati še brzino zalivskega toka. Nalogo, ki si jo je Piccard zadal, je proučevanje »tople reke* kot tudi imenujejo zalivski tok, ki se začne, kot smo _že rekli, ob mehiškem zalivu, konča pa ob zahodni Evropj. O zalivskem toku je napisanih več knjig, ki pa ne povedo vsega. Postavlja se celo vprašanje, ali gre dejansko za en sam tok ali več tokov, nadalje se ne ve točna braina tega toka, ki tako pozitivno vpliva na področja, koder se pretaka. Nekateri strokovnjaki trdijo celo, da ima zahodna Evropa povoljno klimo prav zaradi zalivskega toka, ki prihaja ob njene zahodne obale in »blaži* prevelike vročine, oziroma prevelik mraz. Toda pojavila se je tudi trditev, da zalivski tok evropska klima škoduje, ker da bi sicer imela boljšo klimo. Ko je Piccard proučil vse, kar so drugi rekli o zalivskem toku, je sklenil, da si ga bo sam temeljiteje »ogledal*. Zamislil si je tudi batiskaf, da bi ne potreboval motorja, ker bd ga nosil sam tok. Toda kako bd bilo, ko bi bil tudi na večjih globinah prepuščen morskim silam, ki še niso povsem proučene, znane? So posamezni pojavi, ki povzročajo dvom o marsičem. Odveč bd bilo spuščati se v razne domneve, kaj bd se moglo pripetiti, če bi Piocardov »Ben Franklin* bil brez motorja. Piccardov batiskaf ima nekatere posebne lastnosti — je batiskaf, za katerega ne moremo reči, da je podmornica, hkrati pa tudi ne, da je navadna globinska batiskafa ne motil globinskih tišin, kajti on išče za svoja proučevanja tudi popolno tišino, saj je svojo ladjo opremil tudi z zelo popolnimi inštrumenti, ki naj prisluškujejo »svetu tišine*. Piccard razpolaga z večjim številom hidrofonov, ki morejo beležiti sleherni tudi najmanjši ropot ali šum, npr. tudi »razgovor* med delfini. Glede tega velja povedati, da znanstveniki že poznajo »pogovor* delfinov, da pa je ta še večno v fazi študija. Vri, tega pa znanstvenik' vedo, da se tudi nekatere druge morske živali »pogovarjajo*, le da so njihovi zvoki takšni, da jih naši slušni organi in tudi naše običajne slušne naprave ne morejo zaznati. In Piccard je pripravil vrsto naprav, da bi proučeval za normalne slušne organe in naprave tudi nezaznavne zvočne valove. Poleg tega bo analiziral vodo v raznih plasteh, meril njeno temperaturo, meril 1» njeno slanost. Rekli smo, da je batiskaf napravljen tako, da more iz njega človek razmeroma lahko, vse- Ce bi se bil kak star profesor iz prejšnjega stoletja znašel te dni v kaki učilnici, kjer so fantje in dekleta polagali zrelostne izpite, bi bdi obnemel, kajti v »naših časih« je bila matura vse kaj drugega, je bila resna zadeva, ne pa ta klepet med profesorji in študentom. Ce bi se ne znašel stari profesor v sedanjih razmerah zrelostnih izpitov, bd se bila kaj slabo znašla tudi sedanji profesor in študent, če bi bila pred nedavnim stopila v eno izmed predavalnic na zavodu «Max Planck« v Garshingu pri Muench-nu v Zahodni Nemčiji, kajti tudi človeku, ki priznava mladini vse pravice, bi ne šlo v glavo, kako to, da sedi v klopeh predavalnice vrsta profesorjev, celo starih strokovnjakov. izza katedra pa jim predava mlad študentek. Celi vrsti matematikov, fizikov, atomi-stov, astrofizikov je komaj 13-let-ni Elmar Mer razlagal Einsteinovo teorijo. In študentek je bil s kredo pred tablo zelo miren, rekli bd celo dostojanstven, profesorji po klopeh pa zelo zbrani poslušalci. Ves čas razlage se El-maru ni zataknilo in tudi v klopeh ni bilo ene same pripombe ki bi pomenila neodobravanje a-H pa vsaj popuščanje pozornosti. Kaj je pri vsej tej stvari? Garslung je znano zahočtnonem-ško znanstveno središče. Tu je tudi zavod, ki nosi ime po nemškem znanstveniku Maxu Plancku. V ofcvim tega zavoda je tudi veliki eksperimentalni atomski reaktor. Med številnimi znanstveniki, ki delujejo pri tem zavodu, je tudi dr. Otmar Eder, ki je po rodu Avstrijec in znan matematik. Sem je prišel pred obilnim desetletjem z Dunaja, kajti tu je našel večje možnosti dela. Ko je prihajal sem z dunajskega vseučilišča, kjer je slovel kot resen znanstvenik, prav gotovo ni računal, da bo v tem znanstvenem centru bolj zaslovel njegov sin kot pa on, njegov sin. ki je pred desetimi leti, ko ie zapuščal Avstrijo, imel komaj 3 leta. In vendar je tedanji 3-letni deček tisti »strokovnjak«, ki ga je poslušala skupina starih profesorjev, kako jim razlaga Einsteinovo teorijo. Ko Je bil Elmar Eder prišel pred obilnimi 10 leti s starši v Garshing na Bavarskem, se je bližal tretjemu letu starosti, ko je bal star 4 leta je znal šteti do 1500, ko je bil star 7 let, so mu Veža najmodernejšega hotela v Beogradu in v Jugoslaviji nasploh. Gre za hotq) »Jugoslavija«, Id so ga odprli včeraj. Hotel je nadvse razkošen M udoben. Razpolaga s 1000 posteljami in je stal nič manj kot 17 milijard dinarjev. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.16 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.36 Slov. narodne; 11.50 Paipeftd in njegov ansambel; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschettd; 17.20 Glasbeni mojstri; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Ansambel Castelllna; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Pesniški nazori; 19.20 Melodije; 19.45 Beri, beri rožmarin zeleni; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo In delo; 20.50 Operetna glasba; 21.50 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Tretje dejanje Straussove operete »Netopir«, KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Plošče; 10.35 Glasbeni program; 10.45 Znani pevci; 11.15 Nove plošče; 11.30 Znane popevke; 11.45 Srečanje s pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Do- mača krondka; 14.10 Prisluhnimo jim skupaj; 15.00 Dva mladinska zbora; 15.20 Orkester Ron; 15.35 Pisana paleta; 17.40 Nove plošče; 18.00 Popoldanski kon- cert; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Orkester Kugler; 23.10 Pisana glasba; 23.45 Nočni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 Ura glasbe; PETEK, 1. AVGUSTA 1969 11.00 Obisk Pavla VI. v Afriki; 12.06 Kontrapunkt; 13.16 Srečanje z Ivo Zamdcchi; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 16.30 Neapeljska pomlad; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 19.30 Luna park; 20.15 Mon-tale o Montaleju; 21.15 Simfonični koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.40, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 9.05 Znanstvena vprašanja; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Zabavna glasba; 14.00 Juke box; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.15 Program z Morandijem; 16.00 Rapsodija; 16.35 Glasbene počitnice; 17.10 Pesmi z neapeljskega festivala; 17.35 Joke box poezije; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Program s Silvano Pampanini; 20.00 A. Lupo tn glasba; 21.00 Radijska črtica; 21.30 Orkestri; 22.10 Giorgio Gaber. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.10 Orglar Janaček; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.20 Mozart, Chopin; 14.30 Portret avtorja: E. Hrenek; 15.10 Božični oratorij; 16.45 N. Rota: Toccata in sarabanda; 17.20 Na sporedu Villa Lobos in Gi-nastera; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Nogomet kot industrij«; 19.15 Koncert; 20.30 Problemi prehrane; 22.30 Ameriški pesniki med obema vojnama. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Baletna glasba; 1020 Glasbeni svet; 11.40 Čelist M. Gendron; 12.15 Operna glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 2020 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. oddaja; 9.08 Operna matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 »Morda vam bo všeč«; 11.15 Pri vas doma; 13.10 H. Sitt: listi iz albuma; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Cez polja in potoke; 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Lahka glasba; 15.35 Naši poslušalci če stltajo; 16.40 Stravinski: «OgnJe ni pitič«; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 človek in zdravje; 18.15 Koncert po željah; 19.15 Zvočni razgledi; 19.50 Na križpotjih; 20.00 Lahko noč otroci! 20.15 Ansambel Avsenik; 21.00 Zbor Slo venske filharmonije; 21.30 Dobi mo se ob isti uri; 21.15 Oddaja o morju; 23.15 Plesna glasba; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Razpoloženjska glasba ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Papeževo potovanje v U gando; 18.15 Program za najmlaj še; 19.45 Športne vesti in ital kronike; 20.30 Dnevniki; 21.00TV tednik; 22.00 Skupno življenje: Piramida brez vrha; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 E. Maur ri: Un’ora per Olorinda; 22.05 Skriti umotvori. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 24.35 Poročila; 19.30 Jane Eyre — mlad. film: 20.00 Po Slo veniji; 20.20 Svetna zaslonu: 21.35 30 stopinj v senci — film; 23.05 Poletni quiz — posnetek oddaje TV Zagreb. bili integrali in diferenciali povsem znani in reševal je probleme, pri katerih sl marsikateri maturant polomi zobe. Dve leti pozneje, ko je bil torej star 9 let, je že dobro obvladal Einsteinovo teorijo in pri tej starosti je imel tudi prvo predavanje na univerzi. Kako je to možno, da še ne 10-letni deček predava na univerzi? Obstajajo celo zakoni, ki določajo starost vpisa na univerzo, kaj šele možnost predavanja. Toda prepustimo besedo že omenjenemu dr. Otmaru Edem, očetu tega čudežnega otroka. «Moja žena je prva opazila izreden otrokov talent. Nekega dne se je igral s kockami in s kockami nekaj gradil, toda na popolnoma svoj način, ki ni imel nikakršne zveze z igranjem poprečnega otroka. Tega večera sem prvič spregovoril z otrokom o tem, kaj počne, kaj misli in podobno. In pri tem razgovore sem odkril izredno otrokovo sposobnost za abstraktno razmišljanje in sklepanje, nadalje sem ugotovil, da zelo naglo dojema in da je še najbolj dostopen za številke. Nekega dne sem mu na snre-hodu preprosto pojasnjeval Einsteinovo teorijo. In ko sva prišla domov, se je takoj lotil dela In računov, kot bi bil Einsteinovo teorijo študiral več let.« Zelo verjetno bi izredno talentirani Elmar Eder ne bil prišel tako «do izraza«, če bi ne bil sin visoko specializiranega strokovnjaka, znanega matematika, ki je ob prvem odkritju otrokovega talenta vedel pravilno usmeriti njegovo zanimanje. Eder oče je na vsako sinovo vprašanje odgovarjal tako, kot bi odgovarjal pred odraslimi ljudmi, svojega otroka ni jemal kot otroka, pač pa kot le nekoliko mlajšega kolega, ki ga je treba napotiti po pravi poti — v znanost. In dr. Eder meni. da je takšen način obravnavanja ali vzgoje edino pravilen, ln to ne glede, ali gre za izredno talentirane otroke, kakr.-.en je njegov sin, ali pa tudi za manj briht. ne, torej poprečne otroke. Seve-da Je tu spet vprašanje vzgoje kot take, vprašanje med drugim tudi, ald naj otroka oropamo določenih pravic do tako imenovanega pravljičnega sveta itd. Toda tu se ne bomo spuščala v razpravljanje o pedagogiki in vzgoji nasploh, pač pa preidimo spet na primer Elmarja Edera Dr. Otmar Eder je prišel v težave, ko je bilo treba datd sina — v šole. Elmar ni mogel preskakovati osnovne in srednje šole, zato ker je njegovo znanje ▼ matematiki tn še v kakem drugem predmetu že znanje človeka s fakultetsko Izobrazbo. Glede tega so strogi zakoni, glede tega je pozitivna zakonodaja, ki velja za vse državljane. In vendar je Elmar marsikateri razred o-pravil bolj na hitro, za vsak razred pa je moral opraviti redne izpite. Dovolili so mu torej preskakovati razrede, niso pa ga o-prostih rednih izpitov. In tako je zadnji dve leti »obiskoval« gimnazijo, da bi opravil zrelostni izpit, hkrati pa je bil Elmar že izredni slušatelj na fakulteti za matematiko na univerzi. Dopoldne je Elmar bil srednješolec .popoldne pa visokošolec. Prof. Luetckert, h kateremu j« Elmar zahajaj na predavanja, je navdušen nad svojim najmlajšiin slušateljem, kajti pri vsakem izpraševanju, pri vsakem preverjanju znanja, je bdi prav gotovo najboljši v predavalnici. Da je prof. Luetckert zelo strog, dokazuje dejstvo, da pri izpitih vrže do 80 odstotkov kandidatov. In ko je v letošnjem izpitnem roku Elmar položil zrelostni izpit, so se mu tudi formalno odprla vrata na univerzo. Univera-tetni profesorji, Ki so imeli z njim opravka do sedaj, pa menijo, da bo deček diplomiral že v enem letu, saj je bil kot izreden slušatelj vpisan na univerzi že 2 leti m je sproti polagal izpite, id so mu avtomatično priznani, brž ko je opravil zrelostni izpit. Samo ob sebi se razume, da bo v letu dni, ko se ne do zamujal s srednjo šolo, opravil ostali univerzitetni študij. In kaj potem? Vse kaže, da bo s 14 letom starosti imel v žepu diplomo. Hkrati bo otrok in- človek z univerzitetno izobrazbo, še več, Elmar ima za seboj že veliko ur, ko je na univerzi predaval. Ce bi ta primer vzeli v poštev kot posamičen primer, bi se porodilo nešteto vprašanj. Zgodovina pa nam pove, da se vsi ti in podobni primeri končajo povsem drugače kot bi si kdo zamišljal. Izredno nadarjeni otroci počasi zgubijo svojo prednost in se »vključijo« med ostale ljudi na njihovi ravni, med ljudi, ki so sicer bolj počasi hodih, vendar pa prispeli do istega cilja, rekli bi, da so jih nekako dohiteli v bolj zrelih letih z enim desetletjem zamude. Sicer pa Elmar Eder trenutno ni edini tovrsten primer V Moskvi imajo podobne težave z 12-letnim Sašom Dvorakom, ki je prav tako odličen matematik in ki bolje razlaga Einsteinovo teorijo kot njegov profesor. Podobne težave imajo v ZDA z dvema otrokoma - znanstvenikoma. 15-letni Michael Grost ln 16-letna Eddth Stedn sta prav tako čudežna obroka in tudi ta dva sta se znašla na področju tako imenovanih eksaktnih ved, prvenstvena matematike. Vreme včeraj: NajviSja temperatura 26,3, najnižja 22,3, ob 19. uri 25,2 stop., zračni tlak 1011,9 pada, veter severozahodnik 12 km na uro, vlaga 60 odst., nebo 9 desetin pooblačeno, 0,6 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 1. avgusta (Jj Sonce vzide ob 5.48 in zatun 20.34 — Dolžina dneva 14.46 — ^ na vzide ob 22.21 in zatone od • Jutri, SOBOTA, 2. avgusta BOJAN SINDIKATI POZIVAJO DELAVCE K DISCIPLINI IN PRIPRAVLJENOSTI Podtajnik Toros danes v Trstu po včerajšnji stavki v Tovarni strojev in «Sv. Marku» Delavci Tovarne strojev so spontano zapustili delo ob II. uri, opoldne pa so se jim pridružili tovariši iz ladjedelnice ■ Napetost lahko preraste v ponovno zasedbo tovarn Na prefekturi bo danes sestanek sindikalnih predstavnikov z ministrskim podtajnikom za delo posl. Torosom, ki je najavil, da pride v Trst po posredovanju vsedržavnih sindikalnih organizacij in vladnega komisarja dr. Cappellinija, po večdnevni napetosti med kovinarskimi delavci, ki je včeraj prerasla v spontano stavko v Tovarni strojev — Sv. Andreja in ladjedelnici Sv. Marka. V zvezi s tem sta sindikata kovinarjev FIOM-CGIL in FILM CCdL izdala poziv delavcem, v katerem sporočata, da «se bo poslanec Toros udeležil danes sestanka na prefekturi, kateremu bo predsedoval vladni komisar dr. Lino Cappellini in katerega cilj je rešiti vsa vprašanja v zvezi z obveznostmi in sporom, glede položaja delavcev ladjedelnice Sv. Marka in izravnave mezd za leto 1969, tako delavcem Tovarne strojev, kot ladjedelnice Sv. Marka in osrednjega vodstva CRDA». Resolucija sindikatov se zaključuje s pozivom: «Delavci! Kovinarska sindikata FIOM-CGIL in FILM CCdL vas vabita, da os.anite disciplinirani na delovnih mestih, pripravljeni odgovoriti s katerim koli dejanjem, če srečanje ne bo rodilo zaželenega pozitivnega u-speha. Delavci v Tovarni strojev »Sv. Andreja* so včeraj zjutraj, nekaj ur potem, ko so stekli stroji v obratih, oklicali spontano stavko. Ob 11. uri so zapustili svoja delovna mesta in v gručah odkorakali-pred poslopje, v katerem deluje uprava CRDA. Pred upravo so delavci dalj časa manifestirali in zahtevali, naj sprejme njihove zahteve po izplačilu posebne doklade, ki bi jo morali prejeti vsi delavci obeh podjetij CRDA (Sv. Marko in tovarna Sv. Andreja), ko bodo prešli v sklop novega podjetja «Arze-nal - Sv. Marko*. Vest o spontani stavki vseh delavcev v Tovarni strojev «Sv. Andreja* se je kot blisk raznesla po mestu in predvsem v bližnjih tovarnah. Niti uro pozneje, nekaj pred poldne, so se delavcem iz Tovarne strojev pridružili delavci ladjedelnice «Sv. Marka*, v kateri je napetost na višku zaradi zavlačevanja pri pogajanjih s «Fincantie-ri» o novem «statusu» v podjetju »Arzenal - Sv. Marko*. Delavci so se pomešali in tako počakali do poznega popoldneva, ko je ob 16.15 zatulila sirena in dala signal, da je delovnega dne konec. Medtem so iz vodstva podjetij CR DA navezali stik s sindikalnimi organizacijami kovinarjev in jih zaprosili za takojšen sestanek, do katerega je res prišlo v prvih popoldanskih urah. Sindikalni predstavniki kovinarjev in predstavniki uprav združenih jadranskih ladjedelnic so se sestali na sedežu »Intersinda*. Tu so sindikalisti ponovili svojo zahtevo, naj bi se delavcem izplačala enkratna doklada v višini 40 tisoč lir. Na predlog sindikalistov so predstavniki uprave Združenih ladjedelnic odgovorili s prefinjenim predlogom, ki bi lahko vnesel precejšnjo zmedo in razdelil delavske vrste. U-prava je namreč predlagala, naj sprejmejo sindikati začasen dogovor, po katerem naj bi se vsakemu delavcu v Tovarni strojev »Sv. Andreja* izplačal predujem na enkratno posebno doklado v višini 30 tisoč lir (direkcija je bila svojčas vztrajala, naj bi doklada vsekakor ne smela biti višja od 35 tisoč lir). Kazno je torej, da se uprava odločno brani izplačati posebno doklado vsem delavcem, predvsem pa tistim iz ladjedelnice »Sv. Marka*, glede katerih bi bila pripravljena razpravljati, toda kdaj pozneje. Sindikalni zastopniki so predstavnikom Združenih jadranskih ladjedelnic povedali, da ostro nasprotujejo vnašanju vsakršne oblike diskriminacije med delavci iz različnih tovarn in dali svoj protipred-log, naj se delavcem izplača predujem na doklado v višini 30 tisoč lir, toda ne samo tistim iz Tovarne strojev, temveč vsem delavcem v podjetjih CRDA, torej tudi delavcem iz ladjedelnice «Sv. Marka*. Vodstvo je predlog sindikalnih zastopnikov odločno odbilo in sestanek se je na tem zaključil. Sindikalisti FIOM - CGIL, FILM - CC dL in FIM-CISL so se takoj po sestanku odpravili pred Tovarno strojev, kjer so množici delavcev obeh podjetij poročali o sestanku in izrekli svoje mnenje o tem. Delavci so prav tako kot sindikalisti zavrnili predlog uprave CRDA (delavci iz Tovarne strojev, katerim je bil predujem ponujen so s tem hoteli pokazati solidarnost s tovariši v ladjedelnici) in zahtevali, naj se vprašanje reši takoj še v teku dneva. V ta namen so sdndika.ti posteu sili navezati potrebne stike s svojimi organi v Rimu, ti pa z vodstvom podjetja «Fincantieri». Vsekakor je sklep delavcev po zborovanju ob 16.15 bil ta, da se bo sindikalno gibanje nadaljevalo, če v teku dneva ne bo prišlo do rešitve vprašanja. V nasprotnem primeru se bo stavkovna akcija nadaljevala tudi jutri in se razvila v še ostrejšo borbo. Pri tem je bila večkrat omenjena tudi možnost zasedbe Tovarne strojev in morda drugih obratov, ah celo vseh podjetij CRDA. Ni izključeno, torej, da se bo sdmdikalni položaj v mestu razgrel v teh še vročih dneh. Vprašanje, preraslo danes v stavko, ki je paralizirala dejavnost v dveh ključnih podjetjih skupine CRDA, Tovarni strojev «Sv. Andreja« in ladjedelnici «Sv. Marka«, je nastalo kot posledica dogovora med sindikati in podjetjem aftocantieri« o prehodu 'vseh de- lavcev v podjetjih skupine CRDA v novo podjetje «Arzenal-Sv. Marko«. Pri tem so — seveda — skJe-nfili, da bodo ekonomske in druge pogoje glede tega prehoda določili na ločenih pogajanjih na krajevni ravni. Dogovor o združitvi podjetij je bil namreč sklenjen v Rimu, pri medministrskem odboru za gospodarsko načrtovanje CIPE. Na pogajanjih v Trstu se je kmalu pokazala razmeroma šibka volja predstavnikov delodajalcev, oziroma poldržavnega podjetja «Fincantieri», da bi se resnično rešila osnovna vprašanja pri prehodu. Tako so že zamrznjena pogajanja o staležu delavcev v »pričakovanju dela«, kakor tudi pogajanja s CRDA o dokladi delavcem, M bi se sicer znašli na slabšem. Delodajalci so sindikatom ponudili, naj bi se delavcem poviša- la plača za 2 in pol lire na urno, kar bi znašalo bornih 20 Idr dnevno, oziroma 500 Mir mesečno. Seveda so sindikati odločno zavrnili tak način izigravanja in zahtevali bistveno večje poviške, glede katerih pa nd prišlo do dogovora spričo trmastega zadržanja nasprotne strani. Sindikati so zato sklenili predložiti kompromisen predlog, ki naj bi ne vezal preveč delodajalcev, hkrati pa nudil delavcem vsaj prvo izboljšanje Predlagali so, naj bi se .jim izplačala enkratna doklada na plačo v višini 40 ti-goč lir. Nasprotna stran je ta predlog sicer sprejela, toda tako, da je bala pripravljena izplačati doklado delavcem v Tovarni strojev, ne pa delavcem v ladjedelnici, zaradi česar so sindikati predlog, ki je vnašal v sindikalni dogovor diskriminacijo, odbili. Zahvala zasedbenega odbora Sv. Marka Predsednik «zasedbenega odbora« delavcev iz ladjedelnice «Sv. Marka« Ren Kaiser nam je poslal zahvalo vsej tržaški javnosti za po-paro, ki jo je nudila med enajstdnevno zasedbo, v kateri med drugim ocenjuje tudi trenutni položaj , A in ugotavlja, da »bodlo delavci v ladjedelnici ostali budni in prej ko slej pazili, da se sprejete obveznosti zares uresničijo.« Izjava zasedbenega odbora se glasi: »Zasedbeni odbor delavcev v ladjedelnici »Sv. Marka« se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pokazali solidarnost z borbo za rešitev ladjedelnice. Delavce je ganilo število izrazov solidarnosti, ki so jih bdli deležni, in podpora, ki so jo nudile razne sitroke in plasti tržaškega prebival stva, javne in zasebne ustanove, razne organizacije in politične stranke. Zasedbeni odbor odločno odobrava dejavnost vsega meščanstva, ki je reagiralo s silo in odločno odbilo težnjo, da ba se ladjedelnica zaprla. 1 Zaradi vsega tega se zavedamo, da se nismo borili samo za svoje delovno mesto, aiid proti razpršitvi jedra delavcev iz ladjedetai oe, temveč za vse tržaško gospodarstvo. Ko se ponovno zahvaljujemo, zagotavljamo, da ni bila dana pomoč nekoristen strošek, ker bodo delavci v ladjedelnici ostali budni in bodo prej ko slej pazili, da se bodo sprejete obveznosti zares u-resničdle.« VČERAJ NA VRTU HOTELA «L’APPRODO» V DEVINU NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE V VIDMU Podpisana listina o ustanovitvi nove deželne finančne družbe «Friulia-Lis» Kot so na slovesnem delu ustanovitve poudarili razni govorniki, bo družba dajala v najem obrtnikom in malim industrijčem lope in tehnične naprave za razne dejavnosti ■ Začetna glavnica družbe znaša 500 milijonov lir Na sedežu trgovinske zbornice v Vidmu so včeraj dopoldne podpisali uradno listino o ustanovitvi nove deželne družbe «Friulia-Lis Finanziaria Regionale Frduli Verne zia GiuMa S. p. A.». Pri glavnici nove družbe sodelujejo deželna finančna diružba »FriuMa«, Deželni zavod za razvoj obrtništva, dru/, ba Assicurazioni Generali, Istituto Nazionaie delile Assicurazioni, Trža. ška hranilnica, nekateri drugi denarni zavodi iz naše dežele, nekateri konzorciji iz Furlanije, Kami je in Tolmeča in nekatere druge gospodarske ustanove. Po podpisu listine so se gospodarstveniki, zastopniki članic nove družbe, zbrali v glavni dvorani zbornice, kjer je bil javni del slo vernosti. Po pozdravnem govoru predsednika zbornice dr. Marango-na, je spregovoril videmski župan Cadetto, ki je poudaril pomen no ve pobude v deželnem okviru, nakar je predsednik deželnega od bora dr. Berzantd povzel glavne za konske posege deželne uprave v spodbudo in podporo domačim go spodarskim dejavnostim; v Furfe naji - Julijski krajini je poudaril dr. Berzanti — že uspešno delu jejo nekateri instrumenti, ki so biM postavljeni v podporo gospodarskim dejavnostim, kot Krožni sklad za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem, deželna finančna družba iiFri/ulia« in drugi ročja, kjer še ni na razpolago no belih takšnih olajšav, in prav zato je zdaj po prizadevanju deželnih krogov nastal nov instrument, Ki se bo lahko uspešno pridružil že delujočim instrumentom. Podrobneje o pripravah za ustanovitev «Friulie-Iis» je nato spregovoril predsednik »Friulie« Mali pdero, ki je naglasil, kako se je ideja za uresničitev pobude porodila pri «Friuid» že pred poldrugim letom. OkoM 10 mesecev se je na to skupina strokovnjakov ukvarja la s pripravljalnim delom, ter pri tem podrobno analizirala podobne pobude v — tujini — zlesti v Franciji in VeMki Britaniji. Tuji vzore, za družbo, ki bi postavljala na lastno pest poslovne prostore in tehnične naprave za določene vrsto obrtniške ali industrijske proizvodnje ter jih nato oddajala v najem družbam, podjetjem ali zasebnikom, pa niso bili povsem uporabni za naše razmere. Zato pomeni ustanovitev «Friulie-Lis» nekaj povsem novega ne le za našo deželo temveč tudi za vso Italijo in lahki bi rekli tudi za vso Evropo. V bistvu se bo poslovanje nove družbe razvijalo takole; zdravim si lam, ki operirajo na deželnem tržišču, bo družba dajala na razpolago posebej za to zgrajene lope in tehnično opremo. Obrtnik ali mali m dustrijec, M bo deležen njene pomoči, bo za uporabo lop in tehničnih naprav (strojev) plačeval So pa kljub temu še vedno pod .............................mm....................................................milili DEKRET PREFEKTA CAPPELLINIJA steklenicah po 120 lir Mleko v od danes Mleko v prodaji na liter pa stane 110 lir Prefekt dr. Cappellini, ki je tudi predsednik pokrajinskega odbora za cene, je izdal dekret, s katerim je določil sledeče nove cene pasteriziranega mleka za potrošnjo, ki stopijo v veljavo 1. avgusta letos: mleko v steklenicah po en liter 120 lir, v steklenicah po pol litra 60 Mr, pasterizirano mleko na Mter pa po 110 Ur. V dekretu Je rečeno, da so bile maksimalne cene mleka v prodaji na drobno zadnjič določene 9. Juli. ja 1965. V zadnjem času pa so trgovci z mlekom zahtevali povišanje cene, češ da so se do sedaj povišali razni stroški. Te zahteve je proučil pokrajinski odbor za cene, ki je na seji 28. juMja letos sklenil delno sprejeti zahteve trgovcev, ter določil nove cene. V dekretu prefekta je tudi reče- no da bodo morali prodajalci imeti na vidnem mestu izobešen cenik mleka. Kršitel.H tega predpisa bodo kaznovani po zakonskih določilih. "" Seslanek vodstva PSI Tiskovini urad tržaške PSI spo-roča, da se je sestal pokrajinski vodstveni odbor in proučil položaj v državi po razcepu v stranki, ki ga je povzročila njena skrajna desnica Socialisti menijo, da je možna vlada KD - PSI, ki naj bi nadaljevala politiko reform, začeto z Rumorjevo Vlado. Kar se tiče samega Trsta, bo PSI kot avtonomna sila leve sredine ponovno proučila z drugimi strankami politični program za dejavnost v jeseni. Na sedežu PSI so tudi spoipol-nlli vodstvo od Sv. Sobote, ki je sedaj sestavljeno takole: Marcelo čok, Fulvio Coiombari, Giovanni De Pr ato, Franco Gel, Franco Lo-vero, Viittario Lovero, Bruno Mase, Ulderico Palma, Josip Pečenko, Giongio Perozzi, Matica Sartoretto, Claudlo Sepin in Giuseppe Stam-cich. Za tajnika je bil izvaljen Vlttorio Lovero, za podtajnika pa Josip Pečenko. Sekcija bo imela svoj sedež v Ul. S. Parttaleone št. 7 in se bo imenovala »Giacomo Brodečimi«. Opozoril« ONAIRC Vodstvo ustanove ONAIRC sporoča otroškim vrtnaricam, da Je v uradiu v Ul. Valdirivo 42 od 9. do 11. ure na vpogled prednostna lestvica za letne in začasne su-plence. ■ ■■■ Samomor pri Proseku Na proseški orožniški postaji se je včeraj zjutraj okrog 11. ure zglasil neki\*ioški ter povedal, da je malo prej odkril mrtveca na neki stranski poti v bližini proseš-kega letališča. Orožniška patrulja se je takoj podala na označeni kraj, kjer je v ustavljenem avtomobilu fiat 600 (TS 61343) res ležalo truplo nekega mladeniča. Že na prvi pogled je bilo razvidno, da gre za samomor. Mladenič, katerega so identificirali za 29-letnega Alda Cergoia iz Ulice del Veltro št. 53, je namreč pritrdil na izpušno cev dolgo gumijasto cevko, si jo vtaknil v usta in se zadušil. Tudi sodni zdravnik Nicolini, ki so ga kmalu po najdbi poklicali na kraj, je potrdil, da je smrt nastopila zaradi zadušitve s strupenim avtomobilskim izpušnim plinom. Potem ko je zdravnik izdal zadevno potrdilo, so pokojnikovo trup lo odpeljali v splošno mrtvašnico, družbi letno najemnino. Po preteku nekaj let pa bo lahko vložil prošnjo za odkup vsega, in kolikor mu bo prošnja odobrena, se bo znesek letne najemnine spremenil v obrok odkupnine. Glavnica nove družbe znaša pol miMjarde iir, kar je seveda zelo malo ; v primeri z velikopoteznim načrtom, ki si ga je zastavili1 »Friiulia-Lis«. Prav tako bo glavnica še vedno prešibka, da bi zadostila dejanskim potrebam po teh finančnih sredstvih v deželi, tudi ko jo bo upravni svet — kakor je že bil pooblaščen — dvignil na dvojno višino, to je na milijardo lir. Dejstvo je namreč, da je na ustanovitev «Friulie-Lis» nestrpno čakalo že več deset podjetij iz vse Furlanije - Julijske krajine. To so po eni strani podjetja, ki so iskala pomoč pri «Priulii,» a jim je ta ni mogla dati, bodisi zaradi njihovega gospodarsko-finančnega u-stroja, bodisi zaTadi njihovih posebnih dejavnosti ali iz katerega koli drugega razloga, po drugi stra tli pa najmanj 50 obrtniških podjetij, ki jim je sicer zaprta pot do normalnega kreditiranja. Zna no je namreč, da obrtniška in mala industrijska podjetja imajo po italijanski zakonodaji le malo možnosti za najemanje kreditov, ker ni nobene večje finančne organizacije, ki bi jim bila pripravljena podeljevati kredite, ako niso zmožna nuditi takšna jamstva, da bi že sama zadostovala za sama cijo vseh njihovih problemov. No, zdal se s pomočjo nove deželne družbe odpira možnost, da bo ta potiskala naprej obrtniške in maloindustrijske dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini, sama pa se bo zatekala — na osnovi svojih jamstev — h kreditom Iz Me-diocredita. Tako bodo tudi te dejavnosti, za katere kakor rečeno niso pristojne druge deželne družbe in organizacije — le prišle na zeleno vejo ter se mogle u-godmo razvijati. Čeprav so pobudniki nove družbe že razdelili deželo na 15 področij, na katerih naj bi delovala «Friulia - Lis«, jih ta razdelitev v ničemer ne veže na to, da bi družba Intenzivneje delovala na nekaterih mestih in počasneje na drugih. Je pa zelo verjetno, tudi po že obstoječih prošnjah pri «Fri-ulli« in «ESE» sodeč, da se bo de. lovanje družbe, t. j. oddajanje lop in strojev v najem obrtnikom in malim industrijcem, razvilo največ okoli industrijskih središč (Ital-cantieri v Tržiču, Rex v Pordenonu, Grandi Motori v Trstu, itd.) in pa posamično v tistih krajih, kjer že delujejo dobro vpeljana o-brtniška podjetja, ki komaj čakajo na finančno pomoč od koder koli, da se prelevijo v večje industrijske obrate. Zelo zanimiv Je bil v tej zvezi nastop predsednika «ESE» dr. Di Natala na včerajšnjem zasedanju na videmski zbornici, saj je govornik jasno pre. dočil prisotnim dejanske potrebe deželnega obrtništva. Iz njegovih izvajanj, kakor tudi iz izvajani dr. Malipiera, ki je govoril za «Friulio», pa je razumeti, da bo pritisk na nov instrument s strani deželnih gospodarskih krogov že od vsega začetka zelo močan. Predsednik nove oružbe, gor Iški župan Martina, je na koncu zasedanja naglasil, da bo družba izvrševala svoj «lntegraien promo. clonalen leasing« brez vsakega špekulativnega namena, ter da se bo trudila, da bo izmed prosilcev zbirala res najboljše organizacije, ki bodo dajale največje jamstvo za uspeh, ter da bo skušala stati ob strani vsakomur, ki bo pokazal dobro voljo in primerno iniciativnost, predvsem pa vsestransko resnost. V upravnem svetu nove družbe so poleg dr. Martine še dr. Quaglia, dr. P. Musolla, prof. G. Vignamdo, prof. R. Bertoll, prof. M. Giorg«6. Razdelitev nagrad vinogradnikom 8. občinske razstave vin v Nabrežini Poziv župana Legiše na pristojne oblasti, naj čimprej rešijo vprašanje pomanjkanja vode, sicer ne bo moč misliti na razvoj kmetijstva in turizma - Pozdrava predstavnika Kmetijskega nadsorništva in Kmečke zveze stavkovno gibanje tudi delavci v arzenalu ,ki so zaposleni pri gradnji suhih dokov in v zvezi s katerimi se že nekaj tednov vodijo utrujajoča pogajanja, ki so se tudi včeraj zjutraj, na predvidenem srečanju sindikalnih zastopnikov s predstavniki CRDA, zaključila brez vsakršnega rezultata. Delavcem je bilo tega zavlačevanja dovolj In ob 11. uri so sklenili vstopiti v stavko, ki so jo napovedali do 6. ure danes. Pri tem pa so si pridržali pravico stavkovno gibanje nadaljevati, dokler ne bo uprava sprejela njihove zahteve po izplačilu posebne doklade zaradi večjega napora, kateremu so podvrženi na delu pri dokih. Povratek maturantov slovenskih srednjih šol Skupina 40 maturantov slovenskih višjih srednjih šol s tržaškega področja se je sinoči vrnila po 8-dnevnem obisku v Jugoslaviji domov. Njihov izlet spada v sklop sporazuma o kulturnih izmenjavah med Italijo in Jugoslavijo. Maturantje so bili gostje jugoslovanskih šolskih oblasti ter so si na izletu ogledali značilnosti in zanimivosti Ljubljane, Zagreba. Beograda, Sarajeva, Splita in številnih drugih krajev. Domov so se vrnili po jadranski magistrali in čez Istro. Izlet je zelo dobro uspel. Maturante so spremljali pedagoški svetovalec za slovenske šole v Trstu prof Stane Mihelič, profesorica Glavičeva in prof. Seražin. Seja odbora zadruge «Naš Kras» Sinoči se je na redni seji sestal odbor zadruge «Naš Kras«. Odborniki so najprej počasti H spomin prezgodaj umrlega člana zadruge prof. Rada Rauberja, potem pa so razpravljali o tekočih vprašanjih. Glavna točka dnevnega reda je bila posvečena letošnjemu kraške-mu tednu, ki bo od 8. do 14. septembra in ki se bo zaključil z drugo kraško ohcetjo. Odborniki so odobriM dokončni program, o katerem bo nocoj razpravljal tudi repentabrski občinski odbor. Daljše poročilo o pripravah za to manifestacijo bomo objavili v eni prihodnjih številk našega dnevnika. Med razdeljevanjem nagrad vinogradnikom iz devinsko-nabrežinske občine. Govori župan Drago Legiša Na vrtu hotela «L'Approdo» v Devinu, ki ga upravlja Dušan Ferlu-ga, je bilo v sredo ob mraku razdeljevanje nagrad vinogradnikom iz devinsko-nabrežinske občine, ki so s svojim vinskim pridelkom sodelovali na letošnji 8. občinski raz- si, dr. R. Sestilli, dr. C. Polacco, dr. M. Livi, ing. E. Chiavola in dr. P. Malignani. V nadzornem odboru pa so g. A. Sandrin, dr. S. Alesani, rag. S. Matcovich, dr. G. Russinii (nadomestni član) in dr. R. Mattioni (nadomestni član). Včerajšnje slavnosti na videmski zbornici so se udeležili tudi številni zastopniki tržaških poslovnih krogov, tako odbornik Mocchd za tržaško občino, ravnatelj dr. Steln-baoh za trgovinsko zbornico dir. Padca za težaški Center za gospodarski razvoj in drugi. si, dr. C. Sambri, geom. M. Bur- stavi domačih vin v Nabrežini. Poleg nagrajencev in predstavnikov raznih organizacij ter ustanov so bili prisotni poslanec Albin Škerk, tržaški občinski odbornik Vascotto, podprefekt dr. Pino kot zastopnik prefekta dr. Cappellinija, ravnatelj fitopatološkega inštituta dr. Ambro-si, predsednik turistične ustanove v Sesljanu Lenarduzzi itd. Predsednik odbora za vinsko razstavo odbornik Corberi je pozdravil goste, omenil važnost vinske razstave ob začetku turistične sezone ter izrekel vinogradnikom vse priznanje za njihovo požrtvovalno delo. Pripomnil je, da je bilo za letošnjo razstavo 46 prijav, ocenjevalna komisija pa je izbrala le 28 vzorcev belega in črnega vina od 21 vinogradnikov. Predrodna izbira je zelo koristna in zagotavlja ugled razstave. Odbornik Corberi je tudi sporočil, da sta poslala pozdrave in čestitke deželni odbornik za kmetijstvo Co-melli in deželni svetovalec dr. de Rinaldini. Župan Drago Legiša je v svojem nagovoru pripomnil, da ima letošnje nagrajevanje poseben ton, ker so med nagradami tudi Mazač povzročil številne splave ba. prof. D. Di Natale, rag. B. Ros- umetniška dela slikarja Righija. sli ........ - karja Černeta in kiparja Alzette. Omenil je hudo sušo, ki ogroža letošnji pridelek, poudaril nujnost rešitve probleipa dobave vode na Krasu in apeliral na pristojne oblasti, da se lotijo tega vprašanja, sicer ne bo moč misliti na razvoj kmetijstva in turizma. Dr. Vremec je prinesel pozdrave ravnatelja kmetijskega nadzorništva in izrekel priznanje vinogradnikom iz devinsko - nabrežinske občine, tajnik Kmečke zveze Marij Grbec pa je prinesel pozdrave Kmečke zveze, čestital vinogradnikom in jim zaželel dobro letino. Nato so nagrajencem podelili nagrade. Za belo vino je prejel I nagrado (zlata kolajna deželnega sveta, pokal deželnega odbora, trofejo hotela «L’Apnrodo» — skulptura Alzette) Celestin Pert.ot, drugo nagrado (zlata kolajna občine Repenta-bor, srebrna kolajna pokraiine. u-metniško sliko Černeta) Dušan Radovič, tretjo nagrado (zlata kolajna Tržaške hranilnice, srebrna kolajna ustanove za preDorod kmetij stva in knjiga turistične ustanove iz Sesliana) Angri Legiša. Za črno vino ie prejel I. nagrado (zlata kolajna pokrajine, pokal trgovinske zbornice, umetniško sliko Righija) Angel Legiša. drugo (zlata kolajna kmetijskega nadzorništva, srebrna kolajna pokrajine, pokal zlatarne Sedmak) Danilo Radovič, tretjo nagrado (zlata kolajna pokrajinske turistične ustanove, srebrna kolajna ustanove za preporod kmetijstva in knjigo turistične ustanove iz Sesljana) Mirko Košuta. Med drugimi razstavljavci so izžrebali darila, ki so jih poslala razna podjetja in trgovine. Vsem ie Krpečka zveza poklonila Kmečki priročnik. Ettore Turilli Agenti letečega oddelka težaške kvesture so predvčeraj Sna im aretirali ter prijavili sodnim oblastem 52-lPtaega Ettora Tuiridlija iz Ulice Rossetti, po rodu iz Beneventa, ker je povzročil številne splave raznim ženskam, ki so v to privolile. Protizakioni-ta in škodljiva dej&v nest prijavljenega moškega se je začela že leta 1952. Turilli je takrat živel z neko žensko, ki je zanosila. ženska se je hotela bitja, ki je zaživelo v njej, iznebiti in se je PD tern obrnila za pomoč na TuriUija, za katerega je bilo znano, da se razume na tovrstne posle tn ji je tudi pomagal. ženska, ki je srečno prestala to ■preizkušnjo pa je opznala nekatere prijateljice iz lahkoživega okolja, Iti so tudi zašle v podobne škripce, In spet je bil Turilli najibolj poki ioan, da jih reši ie zagate. Tako je v nekaj letih povzročil še drugih deset nasilnih splavov. Agenti letečega oddelka so iz razumljivega vzroka Izdali le začetnice imen priložnostnih Turlllijevih pacientk. Tudi njegova tehnika pri operacijah se je sčaisoma izpopolnjevala ter postajala vedno bolj nevaana za ženske, ki so se mu predale na. milost in nemilost. V začetku je predpisoval le posebne tablete, ki jih je nabavil v tujini, nato je začel uničevati zarodek na naj. različnejše nevarne načine. Vsi ti sistemi pa so zelo nevarni in je prava sreča, da ni nobena od žensk pri tem plačala s svojim življenjem. Vsa zadeva pa Je prišla na dan šele pred nekaj dnevi, ko je ena od omenjenih žensk med pripovedovanjem nekemu agentu na kve. sturi o svojih hudih družinskih razmerah zaupala tudii zadevo o splavu. S potrpežljivimi raziskavami in zasliševanji so agenti končno prišli na sled celi verigi protizakonitih dejanj, kii jih Je, s privolitvijo inkriminiranih žensk, izvrševal Turilli. Moškega so nato prijeli in je na zasliševanju vse priznal Izrazi sožalja Pretresla me je vest o smrti Rada Rauberja. Vsemu vašemu uredniškemu kolektivu in hudo prizadeti družini izražam ob tej težki izgubi najgloblje sožalje. Miilan Jereb Ob nenadni smrti našega dragega prijatelja upravnika Rada Rauberja naše najgloblje sožalje — Krajnčič Ivan SNG — Maribor. V stavko so vstopili tudi delavci pri dokih Ob isti uri kot delovni tovariši v Tovarni strojev in ladjedelnici «Sv, Marka« so včeraj vstopili v Velik uspeh «Luči in zvokov* S 1. avgustom bodo pričele znamenite predstave «Luči in zvokov'> v parku miramarskega gradu pol ure prej. Prve večerne predstave (ob ponedeljkih in četrtkih v angleškem jeziku; sredah, petkih in nedeljah v nemščini in ob sobotah v italijanščini) se bodo tako po novem urniku začele že ob 21. iri in ne ob 21.30; naslednje predstave, vse v italijanskem jeziku (razen ob torkih) pa se bodo začele ob 22.15 in ne ob 22.45, kol po starem umiku. F ta namen se bo spremenil tu di urnik avtobusov proge «M», ki vozijo k miramarskemu gradu izpred končnega postajališča tramva ja št. 6 v Barkovljah. Odhod u Barkovelj o ob 20.30 in ob 21.45. Letos so organizatorji prijetnih, predstav, ki so prešle že v svojo enajsto sezono, zabeležili res nepričakovan in presenetljiv uspeh To dokazuje, da so «Luči in zvoku, ki prikazujejo tragično usodo ce sarja Maksimiljana in njegove že ne Charlotte, še vedno privlačni Letošnji obisk je bil do sedaj tolikšen, da je čisti inkaso presegel za petdeset odstotkov inkaso lanske sezone. Tudi predstave v italijanskem jeziku so precej obiskane, in to po zaslugi mnogih italijanskih turistov, ki gredo na letovišče v Jugoslavi jo mimo našega mesta. Nezanimanje za odlično predstavo pa vlada, kot po navadi, v našem mestu. Zaradi tega je avtonomna letovi-ščarska ustanova odločila, da bo razdelila 600 brezplačnih vstopnic za vse tiste meščane, ki si pred stave še niso ogledali. UiaMta khiigatota, sporoča cenjenim odjemalcem, da bo od 4. do 17. avgusta zaprta. MIRAMARSKl PARK Predstave «L U Č I IN ZVOKI* Urnik tedenskega sporeda Ponedeljek: ob 21. «M'axkJ1.li'*? of Mexico» v angleščini: 22.15 «MasSimiii;ano e Carlom’ v italijanščini Torek: Tedenski počitek. Sreda: ob 21. «Der'Kaisertrai® von Miramare« v nemščini-22.15 »MassimUiano e Canon' v italijanščini. J Četrtek: ob 21. ((Maximilian » Mexico» v angleščini; ob «• «Massimiliano e Carlotta« ' talijanščint. Petek: ob 21. »Der Kaisertra^ von Miramare« v nemščin1, 22.15 «Massimidiano e Ca®0** v Italijanščini. Sobota: ob 21. in ob 22.15 d predstavi «Mass-'mUiano 0 0 lotta«, obe v Italijanščini. Nedelja: ob 21. «Der Kafs£ traum von Miramare« v n ščirvi; ob 22.15 ((MassimiM«10 Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» s postajališča trt® vaja «6» (Barkovlje) do P** ob 20.30 vn 21.45. Od parka K stajališču tramvaja «6» f®*r*„i, tie) odhodi do obeh predsta* PARK MIRAMARSKEGA »Luči in zvoki«. Ob 21.00 , Kaisertraum von Mirama00« , nemščini; ob 22.15 «M ass.n*"^ e Carlotta« v •Italijanščini-bus #M» vozi iz Barkovelj, ^ jališče tramvaja «6» in oo ^ mara pred predstavo in P° * » * Grad sv. Justa Drevi ob 21. uri zadnja P?n°j ji opere (cMadame Butterfly«, l11- js( ponovitev opere «Rigoletto» 0 .)(i zasedbi. Vstopnice so na ra plja? pri glavni blagajni UTAT v Prot ti št. 2 (tel. 38-547). • • » .«) Predstava v Rimskem Z nocojšnjo predstavo igre »Peer Gynt», ki se "L;. oto 2H.30 uri v Rimskem .6iee«-šcu, se bo gledališka skupin® ■ ne Zareschi, Carla d'Angela'rfij tonia Salinesa in drugih Pfe vili oid Trsta. Tako se končal" ^ letne dramske igre, za kat®"^. dala pobudo Teatro Sts.ibile in jevna letovlžčarska ustanova. Nazionaie zaprto. „ Grattacielo 16.30 «11 gatto-pard^ j Lancaster, C. Cardinale, A. ** P. Stoppa, R. Moreli. Fenice zaprto , Eden 16,30 »Girando intorno spuglio di more«. Prepovedan® dimi pod 18. letom. C Excelsior 16.00 «11 beli'Antoni*”^ CardinaliP M mianni. **...*« Cardinale, M. Mastroianni, seur, R. Morelli, Thomas Ritz 16.30. Tutti cadranno in jj«' - • • - prepoVT pola«. Tech-nicolor. mladini pod 14. letom. . Fitodrammatico 16.30 «JeauX d'an pr Sylvie Coste, Jack Bernard-povedano mladimi pod 18. Alabarda 16.30 (dnghilterra '}i,t Technicolor. Prepovedano ^ pod 18. letom. Aurora 16.30 «Funerale a 5° Michael Caine. Technicolor. rj Cristailo 16.00 «1 magliari«, A-R. Satvatori. Capitol 16,30 «Jan, re detla fflU Steve Fave, Hippy Schaum. Impero zaprto. , ..jt# Vlttorio Veneto 17.00 «Profesf‘ per una rapina«, I. Fu , gt0* Prepovedano mlad ni pod Ideale 16.30 «1 giganti del - ggit raneo«. Burt Lancaster, K>rK las jjjf Abbazia 16.30 «La rivolta del bari«. Uradi Slovenske KUltuII2 gospodarske zveze in Pr0^ ne zveze v Trstu, Ulica L pa 9, bosta v mesecu av? > ! odprta samo v jutranjih do 13.30 SPLIT priredi 15. avgusta H liki šmaren izlet v Kam«15 y(|if. stricu In nato z žičnico ,,a j, *’ plan-no. Vpisovanje samo d° gusta v Ul. Geppa 9-11. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN k Dne 31. julija 1969 se ____________ j* r, / rodilo 15 otrok, umrlo pa je 1 ^ UMRLI SO: 80-letna Ellzabetta rf' por. Mergenthaler, 86-letna ^ ^i(" Grimalda, 89-Ietni GiusepPei fifi, 64-letni Antonio Emili, 61-letIllo| Vecchiet, 90-letna Antonio jjjc 52-letni Guglielmo Premeri), ,■ v:'. Canlo MMetit, 72-letna Maria P to vd. Spadaro, 82-letni sMla, 93-letna Caterina Sch* DNEVNA SLUŽBA LEK® (od 13. do 16. ur°l ( (J Alla Basiiica Ul. S. Giusto 'j p ce Verde, Ul. Settefonian® d'"‘ vasint, Trg Llberta 6. T°sta Ul. Mazzini 43. ^ NOČNA SLUŽBA LEK* (od 19.30 do »3»> tl l". 1 Al Lloyd, Ul. Orologio “ ^iiL, Diaz 2. Alla Salute. Ul “ r|, 1 Picciola, Ul. Oriani 2 ver" Valmaura 11. V O S M I C A # Dušan Milič, Zagradec pen) bo odprl jutri, * ^ r osmico in vabi na obisk bitelje dobrega vina. J Mali oglasi Občinski odbornik in predsednik odbora za vinsko razstavo Corberi, nagrajenca Celestin Pertot (I. nagrada za belo vino) in Angel Legiša (I. nagrada za črno vino) z umetniško sliko in pokali ter upravnik hotela «L’Approdo» DRUŽINA brez otrok Išče ti, I plača In pogoji. Pisatir^aces>' no pomočnico — nudijo d’Ambroslo Lulgt — Vi® 17 — (02949) PADOVA igaR^ TRŽAŠKA KNJI**1' $ Trst - Ul. sv. Franih Telefon 61-792 Novo: j $ CURIE: Madame Curie 1 ' KOZAK: r. J Sodobna trilogija UPOROMA ZA MESEC JUNIJ Plodno delovanje pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso V kemijskem in zdravstveno ■ mikrografskem oddelku so opravili številne preglede in analize vode in živil Poteajdmski laboratorij za higie-, ® Profitokso je tudii v juniju ,-l. ™Jem, zdravstveno - mikrograf-m kemičnem oddelku opravil nar??0 . a 2 raznimi analizami in ^Borstvom nad živili. V juniju skupno 301 analizo, od 281 kemi^n.iiVi iin 'i Pr Stil od 5,40 g do 5,80 g klo- sltrmoT' kemičnih in 3 mikro-rj/PSke. ,pri dnevnem pregledu vo-stdvanskega vodovoda Ug0t»viu od 5.40 v do san o **& v wdi pa ni bilo nitratov, unevna potrošnja vode v juni-»taSala 139.302 kub. m, od SJP* 119-246 iz štivanskega VO-»2!??. 111 20.056 iz nabrežinskega. vn ie tudl nadzoroval no- l’*«I(uvotino napeljavo v ulicah BI™?*1 ?n Ireneo della Croce. Prest«™!1 J® tudi napeljavo v novih "novanjskih hiSah. Prav tako Je ouzoroval vodo v občinskem pla-bazenu. mleka in mleCnih izdel Dirpo-ii!) daIa ugodne rezultate, pri dva”51 kruha so ugotovili samo t>r«dJi>r®mera’ ko nista ustrezala ker je bilo v enem raeru preveC pepela, v drugem ^cL^porabili namesto olja mast. zdrS'tV'i 50 Pojavili pokrajinskim . ^vstvendm oblastem. Pri pregle tinh2°ke in testenin niso ugotovili Ueri^a prekrška. Prav tako niso iS/* Pomanjkljivosti pri pre-bu,Jr tvorcev vina in kisa, brez- ZariiL i1.111 Pljaf in sadnih sokov Zalive rezultate je dal tudi setvir maščob. Pri pregledu kon iranih živil so ugotovili samo čmih oliv, ki so bile Utev*ne 2 ličinkami oljCne mu-w.(' v enem primeru so našli pok-blerlit?0 SPjat in so jo seveda žadu Pr°dajaice pa prijavili ura-Pdkrajinskcga živinozdravnika. *irak *a*lteivo zasebnikov so anai’-ltlb «tWoir?e> kiisa, konserviranih dih’ v*a 11*1. Na zahtevo raz-tsstJv41107 50 nadzorovald vzorce 24 zdravilišče INPS, vina ”a za občinsko podporno u stanovo (ECA), olja za umobolnico itd. Tudi v juniju je carina zaprosila za mnenje laboratorija glede prisotnosti raznih uvoženih živil v odnosu do zdravstvenega zakona še s posebnim poudarkom na ameriške lešnike in njihove proizvo- de. Od številnih vzorcev uvoženih živil so ustavili pošiljko suhih gob, ker so bile shranjene v neprimernih vrečah. Kot se vidd iz poročila, je pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso, skrbno nadzoroval vodo in živila in s tem skrbel za ljudsko zdravje. iimiiMiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiHiiiMHimiil ? ' Goriško-beneški dnevnik V GORIŠKI OBČINI DELUJE 27 VRTCEV V goriških otroških vrtcih v zadnjem šolskem letu 1306 otrok Slovenskih vrtcev je šest, od teh dva v mestu ■ 108 slovenskih otrok obiskuje naše vrtce V otroških vrtcih v goriški občini, ni m industrijskim podjetjem za iz- - 1 Včeraj so se vrnili domov otroci, ki so letovali v počitniški koloniji v Lovranu, ki jo je organizi rala komisi,ja za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi. Na sliki so otroci s spremljevalcem učiteljem Dobrilo in starši, ki so jih pričakali ob povratku z veselih počitnic na morju '"‘""'■'■iiiiiiiiiiii.... SPOR MED KRAMARJI IN OBČINSKO UPRAVO Kramarji, ki so jih preselili k Silosu, se hočejo vsi vrniti na Ponteroš N® novi tržnici pri postaj'i je malo kupcev, na Ponterošu kar mrgolijo klienti z onstran meje - Svojevrstna protestna akcija prizadetih kramarjev je bilo vpisanih v pravkar zaključenem šolskem letu 1306 otrok med katerimi je bilo 656 dečkov in 650 deklic. To število je za trideset enot višje od tistega, ki so ga zabeležili leto prej. Goriška občina vzdržuje petnajst otroških vrtcev, med katerimi tri slovenske, ustanova ONAIRC devet vrtcev, med katerimi so trije slovenski, država upravlja en vrtec, ki spada v delokrog učiteljišča, privatna sta dva vrtca in sicer «Notre Dame» in «Spaum». Občanski otroški vrtca za slovenske otroke so nameščeni v mestu (Ulica Randaccio in Ulica Croce) ter v šentmavru. V pravkar mdnu lem šolskem letu je bilo v vrtcu v Ulica Randaccio trinajst dečkov in devet deklic, v onem v Ulici Croce devetnajst dečkov in šest deklic, v šentmavru pa so bili vpisani štirje dečki in šest deklic. ONAIRC je poldržavna ustanova ki vzdržuje otroške vrtce v obmejnih pokrajinah. Italijanske vrtce ima tudi v štandrežu, Podgori in Ločniku, slovenske pa v Podgori Pevmi in štandrežu. V Podgori je slovenski otroški vrtec v lanskem šolskem letu obiskovalo šest dečkov in sedem deklic, v Pevmi o-sem dečkov in dvanajst deklic (pet med temi je bdlo Italijanov), v štandrežu pa sedem dečkov in e-naijst deklic. Zadnji otroški vrtec, ki so ga v Gorici odprli, je občanski in služi otrokom v novem naselju Sant'An-na. V -kratkem bo prišel pod držav, no oblast, na podlagi nedavnega zakona o državnih otroških vrtcih. Med italijanskimi otroškimi vrtci je najbolj «naseljen» privatni vrtec sester «Spaum» na Trgu Julia, ki ima 157 otrok, med občinskimi pa vrtec v Stražicah, ki je imel lani 108 otrok. gradnjo obratov. Skupščina je nato pooblastila predsednika, da prične z izvajanjem postopka za razl-astitev nekaterih parcel, ker se z njihovimi lastniki niso mogli pogoditi za ceno. Urnik trgovin za veliki šmaren Zveza trgovcev v Gorici javlja umike, ki se jih trgovci lahko po-služijo ob priliki praznikov Fer-ragosta. V četrtek, 14. avgusta bodo trgovine lahko odprte do 20. ure, v popoldanskih urah bodo lahko odprte prodajalne kruha, mlekarne, ki bodo svoje proizvode prodajale tudi za naslednji dan. V petek, 15. avgusta bodo ves dan zaprte vse trgovine. Lahko pa bodo trgovine jestvin odprte zjutraj od 8. do 13. ure. Prav tako bodo v jutranjih urah odprte cvetličarne. V soboto, 16. avgusta bodo zaprte vse trgovine, razen mlekarn in prodajaln kruha, ki bodo odprte samo v jutranjih urah^ z razdeljevanjem kruha in mleka'tudi za naslednji dan. V nedeljo, 17. avgusta pa bodo zaprte vse trgovine, razen mesnic in cvetličarn, ki bodo odprte v jutranjih urah. Sestanek sindikatov o ladjedelnici Na sedežu CISL v Tržiču so se dopoldne sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij in se pogovarjali o stališču, ki ga bodo zagovarjali na sestanku na Intersin-du v Trstu s predstavniki vseh štirih podjetij Italcantderi, posvečenem reševanju nekaterih vprašanj, ki zadevajo delovno pogodbo, kot so na primer akordno delo itd. POLETNO PRAZNOVANJE JUVENT1NE V Jutri bo v Štandrežu nastop kvinteta «Briški grič» Na nogometnem igrišču je ves teden večerna zabava - Praznovanje se zaključi v ponedeljek Poletno praznovanje Juventdne v I deža za članstvo KPI. Na prireditvi Štandrežu dosega iz dneva v dan [ bo igrala doberdobska godba. Go- večji uspeh. Na nogometnem igrišču se gnete ljudi, na plesišču se mladina skoro vsak večer zelo zabava. štandreški športniki pa niso pozabili tudi na kulturno plat svojega praznika. Jutri zvečer bo ves večer igral števerJanški kvintet ((Briški grič«, ki bo izvajal v glavnem slovenske narodne pesmi, polke, valčke in mazurke. Seveda ne bo manjkalo modemih pesmi, kljub temu, da so jutrišnjemu večeru daii naslov «Večer devetnajstega stoletja«. Otvoritev novega sedeža KPI Danes zvečer bodo na Korzu Italija otvorili nov sedež pokrajinske federacije Komunistične partije Italije. Na otvoritev so povabili zastopnike drugih strank in izvoljenih organov ter javnega in kulturnega življenja. Jutri zvečer pa bo otvoritev se- varil bo zastopnik osrednjega vodstva stranke. Poletni urnik slovenskih ustanov Uradi Kmečke zveze, Slovenske kultumo-gospodarske zveze in Slovenske prosvetne zveze v Ulici A-scoli 1 bodo ves mesec avgust odprti samo v dopoldanskih urah, in sicer od 7.30 do 13.30. Povratek otrok z letovanja v Gorjah V ponedeljek, 4. avgusta se vrnejo z letovanja goriški otroci, ki so letovali v koloniji v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Starši naj jih počakajo ob 14.45 na bloku pri Rdeči hiši. Kolonijo je priredila Slovenska kulturno gospodarska zveza. k« . dni opazujejo branjev- Ponf. “aftiem in zelenjavo na Trgu tnirti Prizor, ki bi lahko bdi lj^u^aven, ^ bi ne zadeval živ-ji^ toUkih ljudi in njihovih dmi-de „7 dan, zgodaj zjutraj, • pri-fti&rijL Ponteroš nekaj desetin kira-8 kovčki in blagom in ga bo mestni center pridobil na lepoti, ne da bi utrpela prepotrebna’ trgovina v mestu, kjer- druge gospodarske, veje neizbežno propadajo. .Resnici na ljubo, niso . kramarji računali z več dejavniki, med temi nekaj takih, ki bi spadali prej v skupek nenaravnih predsedkovin pomislekov tipičnega jugoslovanskega, nemškega ali drugih kupcev, kakor tudi z neusmiljenimi zakoni konkurence. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Pač to, da' so kramarji, ki jim je občinska uprava dodelila prostor pri železniški postaji, le del velike družine tržaških kramarjev in drugih prodajalcev blaga na Ponterošu. Drugi del se ni preselil nika- ---- ---- mor, ostal je naprej na Pontero- poga.jajo, kregajo, ju jn njegovi bližini. Kramarje pri ,1»^ «. železniški postaji je to hudo pri- zadelo, ker se val jugoslovanskih In drugih kupcev ni razdelil med Ponterošom in tržnico pred Silo- r«io S?'- 1501 bol-'e vedo 111 mi> žberg 'J®pli vsakega se v kratkem bleje , ftopbia kupcev z onstran v ni* ® ..ie že na odhodni postaji, tHi irOhiji ali v Liki, Vojvodini tla .iarfSm6tu- vedela, da je nekje Trg^anu Trst in sredi Trsta n®ke vSJ!teroš* kier se da kupiti hitro Q®lohene izdelke poceni in kitova,! ■amar->i’ ki se med seboj Akih rto?? .v melodičnih južn.ia-V xnai/2r™h, nagovarjajo kupce hr^aeorani, V£aSjb tudi dobri 'lv&Uki J se Pogajajo, kregajo, scen;, t?v®.1e blago... Ponavlja se Bo vrst n i ° Tržačani pozna jo dol-Ut*h tLj - vsakega dne. ob vseh 8a. Ysa°ifa tokrat je nekaj nove- , iutro pride mednje som kimb močni propagandni ak-ktajnari ažrak in si izpiše imena ' - tik jn,ev’ vsakemu sestavi zapis-fibprei . Povabi, naj poravna ' Rlobo, ker je brez dovo-- »zasedel lavni prostor«. Vij&a na&n se že teden dni od-«1 jih ■ estna akcija kramarjev, hla , Je občina svoj čas presedli k železniški po- 4111 Silos. Tam so Um ure- «t sarw, tržnico, bar, zelenjadno stojnico, košare za od-s‘-csr i? Pstamke embalaže, ki bi t«.., pV^fsPaževala kraške gmaj-S tern so Pač za vse. In Pili jJ™0 tudi pisaii. začetka so °vol.ini in zdelo se je, da kaj dni v meseou, hotela dati stalne prostore, ki naj bi ne ovirali prometa na Ponterošu, kar je v nasprotju s cestnim zakonikom. Odbornik Ro piano je obsodil ((oporečniškofl de.ia,vnost kramarjev in sklenil odposlati vsem o-krožnico, v kateri jih opozarja tudi na dejstvo, da bodo zaradi svoje dejavnosti sodno preganjani in ustrezno kaznovani Zakon predvideva za nedovoljeno «zasedbo javnega prostora« tri mesece zaporne kazni in visoko denarno globo. Skupščina konzorcija za industrijski razvoj Tržiča Včeraj se je sestala skupščina konzorcija za industrijski razvoj Tržiča, KI je med drugim sklenila v kateri jih opozarja tu- j najeti pri tržaški Hranilnici posojalo v znesku 120 milijonov lir za nakup 200 tisoč kvadratnih metrov zemljišča v Maščenici med cesto 1-L ter državno oesto 14, da bi zemljo nato razdelili zainteresira- ......i..........mn............................. Včeraj zjutraj se je sestala občinska skupščina v Novi Gorici Nova Gorica protestira proti zapostavljanju glede avtoceste Delegacija pojde k predsedniku vlade Mitji Ribičiču - Protesti v tovarnah - Skozi Slovenijo gre skoro ves promet iz tujine «Našo javnost je novica osupnila in na našem področju vlada silno ogorčenje«, je dejal republiški poslanec Milo Vižintin na včerajšnji skupni seji občinskega zbora delovnih skupnosti v Novi Gorici, kjer je predsednik občine Rudi Šimac odprl diskusijo o nedavnem sklepu jugoslovanske zvezne vlade, da ne predloži Mednarodni banki za ob-ntfrir in razvoj, prošnje za fmah-siranje dveh odsekov slovenske avtoceste. Seje novogoriške občinske skupščine se je včeraj zjutraj udeležilo, kljub počitniškemu času, zelo veliko število odbornikov. Prisotni razpravah in temeljitem proučevanju zavestno določil prevzeti na svoja ramena težo investicij v ta del infrastrukture. Navedena odločitev, za katero smo se Slovenci javno izrekli na temelju samouprav. Na prvem delu seje so obravna- n‘b načel, jg plod treznega spo-vali zgolj to vprašanje, ki je osup znanja, da tako najbolj racionalno nilo vso slovensko javnost. Ozrač- I ylaSam0 presežno delo ali akumu- so bili tudi zvezni poslanci inž. Viktor Klanjšček, dr. Aleksander Nardin in Štefan Cigoj, republiški poslanci, novi ajdovski župan Martin Greif, zastopniki tolminske občine. je na seji je bjlo zelo burno, poslanci in odborniki, ki so se oglašali, so govorili o zapostavljanju, o nezaupnici zvezni vladi, o negospodarskih razlogiS odločitve zvez ne vlade. Ajdovski župan Greif je dejal, da «je to diskriminatorska politika do vseh predlogov, ki jih Beneški pevci med izseljenci nova o čredna O Q> CO PLOŠČA slovenski oktet Poje 16 ljudskih lN UMETNIH skladb BREZ PRIMERE! Itnii Ulica sv. Fran-20 - Telefon 61-792 čaji preko jugoslovanskega in avstrijskega časopisja, ročnih zemljevidov, listkov in oglasov. Velika večina kupcev se ie usmerila, kot vedno, k preostalim stojnicam na Ponterošu, ne glede na to, da le morala čakati nekaj minut ali pol ure več v vrsti, ker so imeli preostali kramarji (ti so imeli zelo stara dovoljenja) mnogo več dela, medtem ko je kramarjem pri Silosu trda predla. Začela so se pogajanja, na katerih te sodeloval v svojstvu predstavnika tržaške občinske uprave prof. Redento Romano, občinski odbornik za mestno policijo in prehrano, zaključek katerih pa je bil za ((oškodovane« kramarje pri Silosu porazen. Občinska uprava je namreč odredila, da morajo ostati stojnice pri Silosu, izjemoma pa ie dodelila vsem (gre za skoraj 55 stojnic) šest mest v Ui. Bellini, kjer bodo lahko izmenično prodajali. Temu se kramarji izpred Silosa upiralo in «oporekaio» sklep občinske uprave s svoievrst.no nedisciplino, ko prihajajo, kljub prepovedi, na Ponterošo in nadaljujejo prodajo, ki so io morali Preki ndtd pred nekaj meseci Kaj pravzaprav zahtevalo krar marji izpred Silosa ni težko povedati: občina naj se odloči in uredi eno samo veliko tržnico, ali pred Silosom, ali na Ponterošu, vsekakor pa ne sme biti privilegiranih kramarjev in tistih, ki jim je usojeno gladovatl zaradi pomanjkanja kupcev. Pri tem pa gre tudi, kot so nam povedali kramarji sami, za spor med zvezo malih trgovcev na em strani ter kramarji, ki jih podpira sindikat CCdL. Logika kramarjev pri Silosu je tale: «Ce bo občina preselila vse stojnice sem in uredila eno samo veliko tržnico, bi se Jugoslovanski in drugi kupci prej ali slej preusmerili sem, k vsem, kot je bilo prej, ker bi na Ponterošu ostale samo branjevke s sadjem«. Tako menijo kramarji ki vsakega jutra ((oporekajo« sklepe občinske uprave in prihajajo na Ponterošo s svojo kramarijo Iz krogov občinske uprave pa se slišijo glasovi, da bo do konca leta ostalo tako, pozneje pa bi se morala zadeva spet preučiti. Občinski odbornik Romano pa pravi, da leži krivda za gospodarsko nerentabilnost tržnice pri Silosu na kramarldh samih, ki so prv.h petnajst dini razvili široko reklamo, nato pa popustili. Vsekakor, trdi predstavnik občine, lahko pomagamo tem kramarjem tako, da jim izdamo nekaj licenc za prodajo «punčk», avtomobilskih o-krasov in pripomočkov. druge opreme in podobno. Občina Je pred časom sprejela sklep o ureditvi tržnice pri Silosu, ker le tem kramarjem, ki so prej delali le ne- postavljajo Slovenci*. .............J,Milinim Milin......................................................... ^ ozračja prišlo je čisto razumljivo. Slovenija živi na meji z dvema zahodnima državama, Italijo in Avstrijo, kjer gre tempo razvoja zelo hitro naprej. V teh dveh državah gradijo moderne avtoceste, ki bodo v najkrajšem času prišle do jugoslovanske meje. Slovensko gospodarstvo je zdravo in se razvija hitro; za svoj nemoten razvoj potrebuje tudi moderne in hitre prometne zveze. Odločitev zvezne vlade o prednosti avtocestam na jugu države, kjer je promet zelo majhen, je hudo prizadela vse kroge v Sloveniji. V novogoriški občinski skupščini smo včeraj slišali tudi pozive na manifestacije po cestah. V številnih tovarnah na Goriškem so zbori delavcev tako včeraj kot v sredo izglasovali številne protestne resolucije. Slovenska vlada se je včeraj popoldne sestala na izredni seji in slovenski poslanci zahtevajo, da se izredno sestane zvezna skupščina. Slovensko časopisje, radio in televizija skrbno registrirajo to kar se v teh dneh v Sip veniji dogaja. Na včerajšnji seji je zvezni poslanec inž. Viktor Klanjšček povedal, da je skupno s tovariši dr. Nardinom in Cigojem že vložil in terpelaeijo na zvezno vlado o tem vprašanju. Župan Rudi Šimac pa je prebral in dal na glasovanje resolucijo, ki ima podporo ajdovske in tolminske občine. Resolucija pravi: «Jugoslovanski cestni sistem je navezan na sever no in zahodno Evropo preko slovenskega cestnega omrežja in se zaradi tega nujno preko Slovenije odvija vsa jugoslovanska blagovna izmenjava in potniški promet z obmejnih delov Evrope, rirav tako gre preko Slovenije ves tranzitni promet evropskih dežel, ki se morajo zaradi geografske oblikovnosti tal posluževati gorskih prelazov in predorov na mejah SR Sip venije, predvsem pa postojnskih vrat, ki so ključna v slovenskem prometnem vozlišču. Ožje vzeto predstavlja slovensko ozemlje vrata razvite Evrope v Jugoslavijo. O tem govorijo jasno podatki, saj gre skozi Slovenijo 97 odst. vseh vozil, 95 odst. potnikov in 50 od stotkov tovora, ki pride v Jugoslavijo na vseh njenih mejnih prehp dih. Zaradi tega pomenijo sodobne komunikacije v Sloveniji nujnost za razvoj celotnega jugoslp vanskega prostora in njegovega vključevanja v mednarodno delitev dela. Za Slovenijo, ki je izrazito tranzitno območje, je navedeno dejstvo najpomembnejša komparativna prednost in ekonomski imperativ za njen nadaljnji razvoj. Izgradnja so- Kakor smo poročali v včerajšnji številki, so imeli prejšnjo soboto pri Kekcu v Novi Gorici proslavo dobnih komunikacij predstavlja bi-45-letnice ustanovitve »Ljudskega odra« v Buenos Airesu ter piknik izseljencev; obe prireditvi sta se stveni element dolgoročnega kon-vršili pod okriljem Slovenske izseJenske matice. Na njej so nastopili tudi pevke in pevci iz Beneš- cepta ekonomsko političnega razvo-ke Slovenije, ki jih vodi glasbenik Anton Birtič. Na zgornji sliki so pevke in pevci, ki so nastopili ja SR Slovenije. Prav zaradi tega ob spremljavi Birliča in njegove harmonike, na spodnji pa je skupina izseljencev med prijetno zabavo se je slovenski narod po večletnih lacijo. »Avtocesta Šentilj - Nova Gorica*, nadaljuje resolucija, »predstavlja eno osnovnih smeri v slovenskem cestnem križu in je izredno pomembna za jugoslovansko gospodarstvo, saj povezuje avtocesto bratstva in enotnosti in Jadran, sko magistralo s severno in zahodno Evropo. V mednarodnem prometu pa povezuje padsko magistralo s Podonavjem in bližnjim vzho-dom in z evropskim cestnim sistemom nad Alpami. Zaradi tega je pomemben člen v bodočem evropskem omrežju avtocest in nepogreš. ljiv del jugoslovanskega sistema. Velika zamuda, s katero smo se lotili reševanja modernizacije cest, povzroča ravno na tej cesti največjo gospodarsko škodo in zahteva največ človeških žrtev*. V resoluciji je še navedeno, da gre po zastareli cesti po Vipavski dolini 56 odstotkov tovornega prometa na italijansko - jugoslovanski meji. Resolucija se zaključuje z zahtevo, da zvezni izvršni svet ponovno prouči svoj sklep in vnese v predloge tudi odseka Hoče - Levec in Postojna - Razdrto, da bodo enakopravno obravnavani po merilih Mednarodne banke. Župan šimac je zaključil debato rekoč, da če zvezni izvršni svet ne upošteva slovenskih zahtev potem ni vreden zaupanja slovenskih ljudi. Občinska skupščina je izvolila delegacijo v kateri so tudi severno -primorski poslanci, ki naj predoči predsedniku zveznega izvršnega sve. ta Mitiji Ribičiču protest zahodnega dela Slovenije. Zaprti uradi Zveze trgovcev Zveza trgovcev v Gorici javlja, da bodo njeni uradi zaprta zaradi poletnih počitnic od 1. do 14. avgusta. Odprta pa bo v jutranjih urah bolniška blagajna trgovcev, in sicer od 8.30 do 12.30. Ima spah desne noge in bo ozdravela v desetih dneh, njen sinček pa spah desnega kolena. Ozdravel bo v dveh tednih. Hudoben mož Včeraj popoldne so pripeljali ▼ tržiško bolnišnico na zdravljenje 19-letno Edo Barut iz Ul. Serenis-sdma 69 v Tržiču, ker jo je mož udaril po obrazu ter ji razbil čeljust Pridržali so jo na zdravljenju za 15 dni. Obvestilo Kmečke zveze za vinogradnike Slovenska Kmečka zveza v Go-rlai obvešča vinogradnike, da morajo od 1. julija dalje uporabljati za vpise in izbrise vinskih količin nove vpisne liste (schede di pro-duzione). Za vsa nadaljnja pojasnila ln dvig novih tiskovin se lahko vinogradniki obrnejo na Kmečko zvezo v Gorici, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95 Mati In otročiček padla na stopnicah Malo pred polnočjo so v goriško splošno bolnišnico sprejeli 25-letno Majdo Prinčič por. Lepori iz Rima in njenega enoletnega sina Raf-faela. Prinčičeva je poročena v Rimu in Je prišla na poletne počitnice k materi, ki stanuje v Gorici v Uhci Brigata Avellino. Ko Je z otrokom hodila po stopnicah hiše je nerodno padla, Prinčičeva Goriški avtomobilski klub vabi zainteresirane, da takoj plačajo avtomobilsko takso v klubskih uradih in ne čakajo zadnje dni, ko bo pred okenci gneča. Takso je moč plačati do 10. avgusta. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v avgustu dva izleta in secr v nedeljo 7. avgusta na Prisojnik in 23. avgusta na Jalovec. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani pri tajnica Smeto-vd na sedežu prosvetne zveze, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95. CORSO. 17.30: «La stella del sud», G. Segal in U. Andress; kinemai-skopski film v barvah. VERDI. 17.30: «Uno sporco corv tratto«, J. Cobunn in L. Remicih. Kinemaskopski barvni film. MODERNISSIMO. 16.45-22.00: «Fao-cia a faccia«, T. Milian in J. Vo-lonte; italijanski kinemaskopski film v barvah. V1TTORIA. 17.15—21.30: «Una pdl-lola per Eva«, R. Larsen, švedski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Quinto.. nom ammazzare«, S. Tedd in S. Rosa; kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZURRO 18.00: ((L’ira di Dio», M. Ford in F. Fancho, v barvah. EXCELSIOR. 17.30: «Sono un a-gente FBI«, J. Stewart in V. Mi-les, v barvah. PRINCIPE. 18.00: ACID, delirio dei sensa«, J. Tillet in B. Thomson, v barvah. I\uvu Gorica SOČA (Nova Gorica): ((Gusarji iz Monflita«, ameriški barvni lilm — ob 18.30 in 20.30. DESKLE. Prosto. SVOBODA (Šempeter): ((Sedmina«, slovenski barvni film — ob 18.30 ih 20.30. ŠEMPAS:, ((Skrivnost starega mlina«, angleški barvni film — ob 20.30. PRVACINA: Prosto. RENČE: «Z one strani zakona«, a-meriški barvni film — ob 20.30. KANAL: «Chuka», ameriška barvni film — ob 20.30. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel. 29-72. TRŽIČ Danes ves dan m ponoči bo odprta lekarna «A1 Redentore«, dr. Ennen e De Nordis, UL Rosselli Št. 23, tel. 72-340. V STUTTGARTU PO DVEH DNEH DVOBOJA IZREDEN USPEH EVROPSKE ATLETIKE Atleti premagali Američane 113-97 atletinje pa nasprotnice kar 81-54 Poraz Bessonove na 400 m, kjer je Duclosova izenačila svetovni rekord STUTTGART, 31. — Evropa je zmagala. Premagala je namreč po dveh dneh dvoboja v atletiki na Neckarstadiumu tekmece iz zahodne poloble, katerim je treba vseeno priznati olajševalno okolnost, da v njihovih vrstah niso bila imena, ki jih najdemo vedno na prvih mestih svetovnih lestvic. Toda tudi Evropa ni nastopila z najboljšo postavo. Predvsem so manjkali sovjetski atleti in atletinje, ki bi prav gotovo izstopali v marsikateri disciplini. Drugi dan dvoboja Evropa-Ame-rike se je začel s tekmo na 110 m ovire kjer je zmaga pripadla gostom V tej disciplini je popolnoma razočaral Italijan Ottoz ki se je moral za Američanom Colemanom in zahodnim Nemcem Nicke-lom zadovoljiti šele s tretjim mestom. Medtem ko se je začelo tekmovanje v metu kladiva in so se dekleta potegovale za zmago v skoku v daljino, so se na start pojavile atletinje za tek na 1500 m. Tu je imela Italijanka Paola Pigni glavno besedo in samo Nizozemka Gommersova ji je skušala ogrožati zmago. Bolj razburljiv je hil tek moških na 800 m, kjer sta Američana skušala »zapreti« evropska tekmeca. Toda Fromm (NDR) najprej m nato Plahy (CSSR) sta se s silovitim sprintom izognila pasti in se podala proti cilju. Plahy je vztrajal in zmagal, Fromma pa je na ciljni ravnini prehitel vztrajni Pyce (Jamajka), a se mu je vseeno posrečilo ohraniti tretje mesto. Tek na 100 m za ženske se je zaključil s popolnim uspehom A-tneričank, ki so ga ponovile tudi v hitri štafeti, kjer so si Evropejke zaradi zelo slabe druge predaje zapravile možnost za osvojitev, kar bi sicer predstavljalo največje presenečenje, zmage. Do presenečenja je prišlo v teku na 5000 m, kjer se je moral favorit Jurgen May zadovoljiti z drugim mestom. May je sledil kot senca Američanu Lindgrenu, katerega je nepričakovano napadel in prehitel. Ko so gledalci bučno pozdravili to potezo je dal Američan vse sile od sebe in z neverjetnim sprintom pustil ?a seboj močno utrujenega Maya. Zmaga Američanov po zaslugi Carlosa in Vaughana na 200 m dolgi progi m v štafeti 4x400 m, kjer so atleti v belih dresih, med katerimi je bdi tudi Italijan Sergio Bello, močno zaostali. Presenečenje tudi v teku žensk na 400 m, kjer je olimpijska zlata medalja iz Mehike Francozinja Besson doživela že drugi letošnji poraz. Tega ji je zadala, kot tudi prvič, njena rojakinja Duclosova, ki je zmagala s časom izenačenega evropskega in uradnega svetovnega rekorda pred živahno Američanko Hammondovo in zlato kolajno iz Giudad Mexica. Medtem ko so Američani osvojili prvo mesto v skoku v višino, kjer je bil Italijan Azzaro tretji, so morali vsa boljša mesta v ostalih mo-ških in ženskih disciplinah prepustiti gostiteljem. Končni izid atletskega dvoboja v Stuttgartu je naslednji: Moški: EVROPA — AMERIKE 113:97 Zenske EVROPA — AMERIKE 81:54 Skupno EVROPA — AMERIKE 194:151 IZIDI: 110 m ovire 1. Leon Coleman (A) 13"3 2. Guenter Nickel (E . ZRN) 13”5 3. Eddy Ottoz (E - It.) 13”6 4. Gary Power (A) 13”6 1500 m ženske 1. Paola Pigni (E - Dt.) 4’13”2 2. Maria Gomimers (E - Hol.) 4’13”5 3. Francie Larrieu (A) 4’13"8 4. Doris Brown (A) 4T3”9 800 m moški 1. Jožef Plachy (E - CSSR) 1’45”4 2. Byrcn Dyce (A . Jam.) 1’46”4 3. Dieter Fromm (E - NDR) 1’47”0 4. Felix Johnson (A) 1’47”6 Kladivo 1. Reinhard Theimer (E - NDR) 71,18 m 2. Gyula Zsivotzky (E - CSSR) 69,78 3. George Frenn (A) 68,86 4. Lawrence Hart (A) 62,18 100 m ženske 1. Iris Davis (A) 11”3 2. Barbara FerreM (A) 11”3 3. Wilma Van De Bergh (E . Hol) 11”4 4. Sylviane Telllez (E - Fr.) 11”5 Višina moški 1. Otis Burrell (A) 2,16 m 2. Kenneth Lundmark (E -Šved.) 2,13 3. Erminio Azzaro (E - It.) 2,13 4. Reynaldo Brown (A) 2,05 Daljina ženske 1. Heide Rosendahl (E . ZRN) 6.48 2. Shiela Shenvood (E - VB) 6,46 3. Willye White (A) 6,24 4. Martha Watson (A) 6.01 5000 m 1. Gerry Lingren (A) 13’38”4 2. Juergen May (E-ZRN) 13-40”8 3. Steve Prefontaine (A) 13’52”8 4. Werner Girke (E-ZRN) 14’28"6 200 m moški 1. John Carlos (A) 20”4 2. Ben Vaugh (A) 20”6 3. Philippe Clerc (E . Sv.) 20”7 4. Jochen Eigenherr (E - ZRN) 20”8 400 m ženske 1. Nicole Duclos (E - Fr.) 52”00 2. Kathy Hammond (A) 52”3 3. Colette Besson (E - Fr.) 52”7 4. Esbher Stroy (A) 53”7 Krogla ženske 1. Margitta Gummel (E - NDR) 19.23 m 2. Ma.ribta Lange (E - NDR) 18.31 3. Lynn Graham (A) 14,75 4. Marem Seidler (A) 14.10 6". Kopje ženske 1. Daniela Jaworska (E - Pol.) 58.32 m 2. Angela Rany - Nemath (E . CSSR) 54,96 3. Barbara Friedrich (A) 52,18 4. Kathy Schmidt (A) 50,84 3000 m zapreke 1. Mthajl Zelev (E . Bol.) 8’33"2 2. Jean Paul Villain (E - Fr.) 8’39”8 Nallet (Fr.), Maouel Gayoso (Sp.), Sergio Bello (It.), Ingo Roeper (ZRN) Štafeta 4x100 m ženske 1. Amerika 44’3 Stephanie 3erto, Mildrette Netter, Iris Davis, Barbara Ferrel 2. Evropa 44’4 Wilma Van Dem Bergh (Hol.), Miroslava Sar-na (Pol.), Gyoeigyi Balogh (Madž.), Wyiviane Tilliez (Fr.) 3. Barry Brown (A) 8’44”6 4. Bob Priče (A) 9’0e”0 Troskok 1. Joerg Drehmel (E - NDR) 16,25 m 2. Henrik Kalocsai (E - Mad.) 15,91 3. J. Tift (A . Kan.) 15,26 4. Henry Jackson (A) 14,94 Disk moški 1. Ludvik Danek (E - CSSR) 2. Lothar Milde (E . NDR) 62,84 3. John Cole (A) 59,76 4. Tim Vollmer (A) 55,94 Štafeta 4x400 m 1. Amerika 3’01”6 Len Von Hof-wegen, Jay Elbel, Tommie Tur. ner, Lee Evans 2. Evropa 3’05”8 Jean - Claude mmiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnimiiiiiiHmiimiimiiiiininiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiuniiiiiiimmiiiiiiimiii SOHIO, 31. — Danes so se zbrali v zveznem tehničnem centru ju-niorji, ki bodo ostali na rsupoih pripravah do odhoda v Jugoslavijo, kjer bo 13. avgusta dvoboj Jugoslavija — Italija. KOŠARKA PO ZAKLJUČKU SEZONE 1968-69 Priprave Borovih igralcev tudi v poletnih mesecih Med počitnicami bodo borovci nastopili tudi na nekaterih turnirjih Po zaključku pestre sezone 1968-69 je Borova košarkarska sekcija takoj začela z delam. Vodstvo je namreč mnenja, da je poletje primerna doba za osvajanje osebnih tehničnih prvin, ki so osnova košarke. Poleg tega poleti fantje laže asimilirajo košarkarske elemente, kajti lahko preudarno in sko. raj igraje gojijo tudi najtežje tehnične osnove: od navadnega vodenja do postavljanja blokad, od »rolllnga« do napopodnejšega košarkarskega giba, to je meta ie skoka. Nevarnost pretreniranosti Seveda bi samo skopi treningi psihično preobremenili predvsem ODBOJKA V SREČANJU MLADINK V NABREŽINI V precej vetrovnem večeru CUS premagal ŠZ Bor s 3:0 Drevi začetek tumiija za 3. trofejo Sokola - Nastop Romunk ni gotov S predturni.rsko tekmo mladink se je sinoči začela v Nabrežini ena najpomembnejših letošnjih odbojkarskih manifestacij na Tržaškem. Vreme igralkam' sicer ni bilo posebno naklonjeno, saj je igro precej motil veter, ki ni dopušča' točne igre. Sesterke sta Igrali takole: CUS PARMA — BOR 3:0 (15:3, 15:10, 16:14) CUS PARMA: Lamdinii Pezzoni, Pezzani, Bertossi, Belletd, Zacca-relli. BOR: Barej, Rogelja, Pernarčič Sonja, Kalan, Rauber, švagelj, Artač, Hrovatin, Pečar. SODNIKI: Caputto, Callin, De-vescovi. Proti pričakovanju je že to srečanje privabilo ob noto preurejenega nabrežjnskega igrišča skoraj 200 gledalcev, kar daje lepe obete za obisk ostalih tekem tega turnirja. Srečanje je že od prvih potez jasno pokazalo, da sta na 1-grišču ekipi dveh različnih kakovostnih razredov. Paimčanke so razvijale zelo lahkotno ki za oko prijetno Igro, s katero so brez posebnega naprezanja z lahkoto nadzorovale vse akcije svojih nasprotnic. BelletMjeva je odlično režirala igro svoje šesterke ter tudi aiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiMmimiiiiititiiHiitiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiii Novi odbor ŠZ Gaja V vodstvu društva je 28 odbornikov Na prvem sestanku so sl novoizvoljeni odborniki SZ Gaja sinoči na svojem sedežu v Padri-čah razdelili med seboj odbar-niška mesta Novi odbor Gaje je sestavljen takole: predsednik: Karel Grgič podpredsednik: Aleksander Možina 1. tajnik: Rado Andolšek 2. tajnik: Stanislav Kalc blagajnika: Stojan žagar In Marino Babič gospodarja: Alojz žagar ln Mi. Ijo Grgič odbornik za propagando: Peter Grgič obveščevalca: Silvan Grgič ki Zoro Kalc Odgovorni za odseke: nogomet Bruno Rismondo, Josip Grgič, Karlo Kalc, Emil Milkovič in Stanislav Grgič balinanje Karel Guštin, Miroslav žagar, Edi Gojča in Stanislav Kalc moška odbojka Rado Andolšek In Enij Ažman ženska odbojka Rafko Grgič, Lucija Greič in Stojan Gojča revizorji Karel Kalc, Silvan Grgič In Bruno Rismondo. sama odločilno posegla v dogodke za italijansko TV, posnetke pa bo-ob mreži. Pezzonijeva se je naj- j do predvajali v nedeljo v okviru bolje obnesla v napadu, več do- oddaje «Športna nedelja». brih potez pa je pokazala tudi 1 svetlolasa Bertossi jeva. Vse mlade igralke iz Parme so pokazale odličen smisel za' pozicijo, dobro delo nog in sploh v njihovi igri ni bilo večjih lukenj, seveda če u-poštevamo, da so bile to mladinke in da je njih igro oviral veter. Pri borovkah se je tudi tokrat — kot že na turnirju v Bazovici — zelo izkazala Rauberjeva, poleg nje pa sta presenetili s pozitivno igro tudi obe letošnji novinki Pečarjeva in Hrovatinova. Ostale igralke so pokazale običajno raven svoje igre, od reprezentantke Pernarčičeve pa smo pričakovali nekoliko več. Kot smo že dejali so Italijanke predvajale lepo in učinkovito igro, bOrotke pa so zaigrale uspešneje le v zadnjem setu. Tedaj so tudi tik pred koncem niza spravile svoje nasprotnice v težave, toda te so se v zadnjih potezah zbrale in odločile igro v svojo korist s čistim 3 : 0. Danes se bodo začela prva uradna srečanja turnirja za 3. trofejo Sokola. Kaže pa, da turnir ne bo potekel tako, kot so si ga zamislili organizatorji. Romunk najbrže ne bo v Nabrežino. Ker sta bili dve članici njihove ekipe poklicani v državno reprezentanco, romunska odbojkarska zveza okrnjeni ekipi Universitatea ni pustila oditi na gostovanje. Vodstvo Sokola je storilo vse mogoče korake (posredovalo je v Rimu in Bukarešti) toda prejelo ni nobenega odgovora. Če Romunk res ne bo, potem jih bo nadomestila na turnirju šesterka Bora, ki pa bo nastopila okrnjena: Bezeljakova se je namreč poškodovala, Pernarčičeva pa bo morala v soboto odpotovati na skupne priprave državne reprezentance. S svojimi igralkami je imel smolo letos tudi sam organizator: Ga-brovčeva in Batageljeva sta namreč zboleli in izpraznjeni mesti je tehnično vodstvo ekipe izpolnilo z igralkami Brega Pio Hmeljakovo in Divno Slavčevc. Kljub vsem tem zapletljajem pa se turnirju obeta velik uspeh, saj vlada zanj res veliko zanimanje. Jutri bodo del srečanj posneli tudi Spored turnirja: DANES Petek, 1. avgusta 1969 19.00 otvoritev 19.30 Sokol — CUS Parma 21.00 Partizan — Universitatea JUTRI Sobota, 2. avgusta 1969 19.30 Sokol — Universitatea 21.00 Partizan — CUS Parma POJUTRIŠNJEM Nedelja, 3. avgusta 1969 19.00 Sokol — Partizan 20.30 CUS Parma — Universitatea 22.00 nagrajevanje V primeru dežja bodo tekme v soboto in nedeljo v dvorani stadiona «1. maj» v Trstu, z nekoliko spremenjenim programom. Obvestila zali. SŠI Vsa društva, ki se nameravajo udeležiti nogometnega turnirja SŠI s svojo mladinsko ekipo, naj prijavijo moštvo do ponedeljka zjutraj v uradu SŠI v Trstu, UL Gep-pa 9, prijave pa bodo sprejemali tudi na sedežu ŠD Primorec v Trebčah v ponedeljek, 4. t. m., od 20. do 21. ure. Ob 21. uri bo na sedežu Primorca žrebanje nasprotnikov tega turnirja. Vsa društva, ki bodo sodelovala na članskem nogometnem turnirju SŠI so vabljena, da se udeleže sestanka, ki bo v torek, 5. avgusta 1969 v Trstu, Ul. Geppa 9 ob 21. uri. Udeležba je obvezna za vsa sodelujoča društva, ker bo na sestanku ustanovljen odbor članskega nogometnega turnirja Društva, ki ne bodo imela svojega predstavnika v odboru se turnirja ne bodo mogla udeležiti. najmlajše. Marsikdo bi lahko dosegel kočljivo stopnjo pretreniranosti. Da ne bi prišlo do tega se bo Bor tudi v poletni dobi udeležil turnirjev in priredil prijateljska srečanja za vsa svoja moštva. Prvo moštvo že 3. avgusta se bo prva Borova peterka udeležila turnirja, ki ga priredi tržiško društvo Han-nibal. Na tem turnirju bodlo »plavi« Iahiko približno zasnovali moštvo za prihodnje promocijsko prvenstvo. Ne glede na izid, (ki ga bodo naši košarkarji dosegli, bo turnir koristna izkušnja za bodo. če zahtevnejše nastope. Mladinci Trenirajo resno že več tednov. Pred kratkim so odigrali prijateljsko srečanje v Tržiču proti Han-nibalu. Borovci so z lepo in s teh. nično uspešno igro premagali nasprotnike in tako dosegli najlepši uspeh svoje kratke športne kariere. Ta zmaga je dala mladim košarkarjem nov polet za resno treniranje. Kmalu bodo «plavi» odigrali več prijateljskih tekem proti tržaškim moštvom in morda se bodo pomaknili budii v Jugoslavijo. Naraščajniki Pod čermeljevim vodstvom so se tudi naraščajniki oprijeli dela. Nedvomno je zanje poletna doba kot nalašč za osvajanje košarkarskih osnov. Kot je znano, mlad igralec laže osvoji nove tehnične elemente, ker je v dobi telesnega in psihičnega razvoja. Tudi naraščajniki bodo tekmovali. in sicer predvsem z Mivarjem in s Poletom. Rovinj Poleg pristne tekmovalne in tehnične priprave pa si je vodstvo najelo težko nalogo: psihično pripravo. Vsestransko razumevanje, prijateljstvo, športna zabava: to naj bi vezalo košarkarje v eno samo veliko družino. Kaj je Bor — v tem smislu — do sedaj napravil? Priredi! je dva zabavna ve. fera. na katerih so igralci prišli v ožji stik in so se pobliže spoznali. Odihod v Rovinj, ki bo 10. avgusta, pa bo lepa priložnost, da bodo Borovi košarkarji prišli v stik z o-stalimi zamejskimi športniki. Košarkarji se bodo vključili v širšo družino našega športa. B. L. Delovno predsedstvo na občnem zboru Gaje Del članstva Gaje med poslušanjem poročil TENIS VTOHY, 31. — Danes se je začel finalni del teniškega turnirja za pokal De Galea. Po prvem dnevu je stanje naslednje: Španija — Z. Nemčija 1:1 M Orantes (Sp.) — J. H. Helzer (Z. N.) 4:6, 6:3, 6:0 K Meiler (Z. N.) — A Munoz (Sp.) 6:2, 6:0 CSSR — Romunija 2:0 J, Hrebec (CSSR) — D. Dumltro. scu (Rom.) 6:4, 6:2 P. Hutka (CSSR) — V. Marcu (Rom.) 8:6, 2:6, 6:3 * * * WIMBLEDON, 31. — Po prvem dnevu medccmskega polfinala za Davisov pokal je stanje med Anglijo in Brazilijo neodločeno 1:1. V prvem singlu je Anglež Graham Stilwell premagal Brazilca Edsona Mandarina 6:3, 8:6, 8:6, medtem ko je v drugi tekmi Brazilec Thomas Koch odpravil s 4:6, 11:13, 6:3, 8:6, 8:6 Angleža Marka Coxa. Občni zbor Primorca: člani med poslušanjem poročil niiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuimiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiii m.... KOL 'KK*LJLW0 PARIZ, 31. — Letošnja tradicionalna kolesarska dirka Pariz -Luksemburg bo razdeljena na dve etapi. Na sporedu bo 5. In 6. avgusta. Prvega dne bodo tekmovalci vozili do Retmsa. naslednjega dne pa do cilja. Prijavilo se je 14 ekip s skoraj 100 kolesarji. V vsakem moštvu bo namreč 7 tekmovalcev. Večina med njimi bo 10. avgusta nastopila tudi na svetovnem prvenstvu v Zol-derju. Nastopili bodo tekmovalci lz Francije, Italije, Nizozemske, Luksemburga, Velike Britanije, NemčL je, Belgije, češkoslovaške, Portugalske in Švice. Med vidnejšimi imeni so tudi Merokx, Gimomdi, Anquetil, Pingeon, Agostinho, Altig in drugi. US*« MANCHESTER, 31. — Angleška nogometna zveza je kaznovala nogometni klub Manchester United z globo v višini 10 milijonov lir. zaradi nepravilnosti v knjigovodstvu tega društva. Razen tega nogometaši tega kluba ne bodo smeli odigrati nobene prijateljske tekme z inozemskim! ekipami do 30 a-prila 1970. Po pregledu blagajniških knjig tega kluba je namreč angleška nogometna zveza ugotovila, da Je Manchester United, v nasprotju s pravili, skrivaj še dodatno plačeval svoje igralce in jim po zmagi v tekmovanju za pokal evropskh prvakov 1967 poskrbel tudi brezplačne počitnice na španskem otoku Majorci., V TEM KO JE VES SVfl GLEDAL LENO... (Nadaljevanje s 3. sti Ko je govor o batiskafi' . napravah na njem, o raznih štrumentih in podobnem, 5®,.^ gično postavlja vprašanje, e®* Paccardu denar za vse to. vor je zelo enostaven: in volja do raziskovanja j® j 0 gova, njegova je tudi zarcns®1 ^ batiskafu, vse ali skoraj vse stalo pa je last drugih, v P ;[1 nem velikih ameriških ustanov ^ podjetij, seveda tudi vojsk6, ^ potrebuje podatke o vsem, kar ,■ dogaja v morju. Ameriško veSjrt} sko ustanovo NASA npr. za°’.. to, kako se obnaša človek v polni tišini«, kar se da upora° v astronavtiki. Posadka batiskafa je majhna. Zato pa ni niti tek njihovega časa izgucH^L, NAS \ je npr. poskrbela, ;,a ^ vsak član posadke fotografske u snet med delom in to vsakih P minut. S tem nameravajo °Pa\j vati obnašanje ljudi, ki so vaje prišli v nenavadno 0»®% Še in še bi se dalo govoh ^ tem. Pa tudi o morebitnih b, varnostih, ki niso izključene-, Piccard je rekel, da se boji potopljenih iadij, ob katere ^ mogel njegov batiskaf trčiti- ^ cer pa nima smisla sedaj čunati s težavami m morebi**1 .j nesrečami, kajti ladja pluje , jji počasi, med tem pa Picca*® njegovi sodelavci nabirajo ke, ki bodo zalivski tok P°v' pojasnili. -sd« GEORGE SAND Indiana Gospa Delmarejeva je odšla v sobo, da bi prebrala pismo; odgovorila je takoj ln mu skrivaj izročila odgovor s ključem vrtnih vrat, kd ga je še predobro poznal. «Da bi se bala, moj Raymon? Oh ne, zdaj ne. Predobro vem ,kako me ljubiš, vse preveč omamljena tl verujem. Pridi torej, tudi sebe se ne bojim več; če te ne bi tako ljubila, morda ne bi bila tako mirna, toda nemara sam ne veš, kako te ljubim... Odidite zgodaj odtod, da Ralph ne bi posumil. Vrnite se opolnoči; naš park poznate, tu Je ključ do stranskih vrat, zaklenite jih za seboj.« Spričo tega preprostega in velikodušnega zaupanja je Raymon zardel; poskusil ga je izvabita iz nje z namenom, da bi ga zlorabil, zanašal se je na noč, na priložnost, na nevarnost. Ce bi Indiana pokazala, da se boji, bi bila zgubljena, tako pa je mirna, predana njegovi besedi; prisegel si je, da se ne bo pokesala Sicer pa je poglavitno, da prebije noč v njeni sobi, da ne obvelja sam pri sebi za bedaka, da izigra Ralphovo previdnost in se mu lahko sam pri sebi smeje. Tega osebnega zadoščenja je bil potreben. XVI Sir Ralph je bil tisti večer zares neznosen, nikoli ni bil tako težak, tako hladen in tako siten. Nobene pametne ni zinil, višek nerodnosti pa je bil, da se nikakor ni znal odpraviti, da si je bilo že pozno zvečer. Gospe Delmarejevi je začel že presedati; gledala je izmenoma na uro, ki je kazala že enajst, na vrata, ki so škripala v vetru, na neslani obraz bratranca, ki je sedel nasproti nje pod napo kamina, mimo gledal žerjavico in se očitno ni zavedal, kako nadležna je njegova navzočnost. Toda za nepremično krinko, za okamenelostjo sdr Ralpha se je skrivalo globoko in kruto vznemirjenje. Temu človeku nič ni ušlo, ker je vse opazoval hladnokrvno. Ni nasedel navideznemu Raymonovemu odhodu, prav dobro je opazil trenutno tesnobnost gospe Delmarejeve. Trpel je bolj kot ona, neodločen kolebal med željo, da bi jo blago opozoril, in bojaznijo, da bi Jo prepustil čustvom, katere je obsojal; nazadnje je zmagala skrb za sestrično, zbral je vse moči svoje duše in pretrgal molk. ((Spominjam se,» je mahoma spregovoril po zaporedju misli, ki ga je v notranjosti skrbela, «da sva pred letom dni sedela pred tem kaminom kakor zdajle; ura je kazala približno isti čas, vreme je bilo mračno in hladno kakor nocoj... Bili ste bolni in žalostne misli so vas preganjale, zato bi skoraj verjel, da se slutnje uresničijo.« »Kam neki meri?« je pomislila gospa Delmarejeva in pogledala bratranca z mešanico osuplosti in vznemirjenosti. «Se spominjaš, Indiana,« je nadaljeval, «da si se tedaj počutila slabše kot po navadi? Spominjam se tvojih besed, kot da odmevajo še zdaj v mojem ušesu. .Zopet boste rekli, da norim,’ si rekla, ,tod okoli se pripravlja nesreča. Nekomu grozi nevarnost... gotovo meni/ si pristavila; ,vsa presunjena sem, kot da se bliža pomemben preobrat moje usode; bojim se.. / To so tvoje lastne besede, Indiana.« «Nisem več bolna,« je odgovorila Indiana, ki je mahoma prav tako prebledela kot v trenutku, o katerem je govoril Ralph, «ne verjamem več praznim strahovom..» «Jaz pa,» Je povzel; »kajti tisti večer si bila preroška, Indiana, huda nevarnost nam je pretila, zlonosen vpliv je zajel to mimo domovanje ...» «Moj bog, ne razumem vas...!» ((Razumela boš, uboga moja prijateljica. Tisti večer je stopil v to hišo Raymon de Ramifere... Spominjaš se, v kakšnem stanju ...» Ralph je počakal nekaj trenutkov, toda ni si upal pogledati sestrične; ker ni odgovorila, je nadaljeval: ((Naloženo mi je bilo, da ga spravim k življenju, In to sem storil v enaki meri zato, da zadovoljim tebe kot da zadostim dolžnostim človeškosti. V resnici, Indiana, gorje mi, da sem temu človeku ohranil življenje! Vsega tega gorja sem zares jaz kriv.« »Zares ne vem, o katerem gorju ml govorite,« je suho odvrnila Indiana. Pričakovana razlaga jo je globoko ranila. »Govorim o smrti nesrečnice,« je rekel Ralph. «če ne bi bilo njega, bi še živela, če ne bi bilo njegove usodne ljubezni, bi še vedno bila ob vaši strani lepa in poštena deklica, ki vas je tako ljubila ..» Do tega trenutka ga gospa Delmarejeva ni razumela. Bratrančev nenavadni In kruti način, da ji je očital njeno nagnjenje do gospoda de Ramlčra, jo je razburil do dna duše. «Dovolj!» je rekla ln vstala. Toda Ralph se očitno ni zmenil za to. «Vedno sem se čudil, da niste uganili pravega vzroka, zaradi katerega je skakal gospod de Ramičre čez obzidje, da je prišel k nam...« Nagel sum je prešinil Indianino dušo, noge pod njo so se zašibile, da Je morala zopet sesti. Ralph je bil zasadil nož In zarezal strašno rano. Brž ko Je opazil učinek, se je že pokesal, da je začel; pomislil je, kakšno gorje je prizadejal bitju, katero je najbolj ljubil na tem svetu, in srce se mu Je paralo, če bi bil mogel Jokati, bi se bil bridko razjokal, toda nesrečnik ni imel daru solz, ni znal spregovoriti z govorico svoje duše; spričo zunanje hladnokrvnosti, s katero je Izvršil ta kruti poseg, je videla Indiana v njem rablja. «Prvič,» mu je grenko dejala, «čutim, da vas Je mržnja bied^ J* do gospoda de Ramiera zapeljala k postopku, ki vas je vreden; ne vem pa, zakaj se obeša vaša maščevalno5’1-0 spomin osebe, ki mi je bila draga in bi nam morala.\ sveta zaradi njene nesreče. Sir Ralph, ničesar vas vprašala, ne vem, o čem mi govorite. Dovolite, da vaS poslušam dalje.« j, Vstala je, gospod Brown pa je zmeden in strt Zavedal se je, da si bo s tem pojasnilom škodoval gospe Delmarejevi; toda vest mu je narekovala, da ^ spregovoriti, naj se zgodi karkoli, in to je storil z vso vr-cL in z vso nerodnostjo izražanja, katere je bil zmožen, malo si je bil v svesti silovitosti tako poznega zdravila. Obupan je odšel iz Lagnyja in v nekakšnem taval po hosti. Opolnoči je stai Raymon pred vrati v park. Odkle^LiJ toda ko je vstopal, se mu je glava ohladila. Po kaj pa Pr’V na ta sestanek? Njegovi sklepi so bili čednostni; ali W ^ plačan z nedolžnim pomenkom, s sestrinskim poljubo'1’ tfi muke, katere je trpel tisti hip? Ce se spominjate, v okoliščinah je nekdaj hodil po teh drevoredih in Pjjj j* kradoma preskakoval obzidje parka, potem razumete, pO moral imeti precejšnjo mero moralnega poguma, da >e tej poti in s takšnimi spomini prihajal iskat naslade. V okolici Pariza postane podnebje proti koncu oJc piH megleno in vlažno, zlasti zvečer okoli rek. Tista noč Je.jpj» po naključju bela in neprosojna, kot so bile noči Pre [jji« pomladi. Raymon je negotovo stopal med drevesi, ?aV'‘ni;; v hlape; šel je mimo vrat kioska, kjer so pozimi Ppi« lepo zbirko geranij. Bežno Je pogledal vhod, in nehote ^ je začelo srce utripati hitreje ob čudnem občutku, bodo morda odprla vrata in bo stopila ven ženska, og1"^ s kožuhom... Raymon se je nasmehnil tej praznoversk ^ bosti in korakal naprej. Vseeno ga je zazeblo, in £olik° $ mu je postalo v prsih tesno, kolikor bliže je prihajal k P° (Nadaljevanje sie^ UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 34 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV.. FRANČIŠKA it. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno -vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaške«8 I*1 Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur — Mali ogla** beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri »Societš Pubblicitš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst