Šola v nevarnosti. Z znanim odlokom je prepustil c. kr. dež. šok svet krajnim šo'lskim svetom samoodločbo glede pouka. Priznati ie treba, da se je postavil s tem na popolno pravilno stališoe: šola naj sedaj direktno sodeluje pri produkciji živeža. V koliko naj se to vrši, naj odloča ljudstvo (kraj. šolski svet) p o p o t r eb i samo. Prav! Krasna rešitev. Za pogoj pa mora imeti: pravo razumevanje od strani ljudstva (kraj. šol. sveta). Tu pa postanera pesimist. Nehote se mi vsiljuje misel: ne bo prav. Pomisliti je treba, da so v naših kraj. šolskih svetih še nekateri zastopniki ljudstva, ki ne pOjmijo važnosti in pomena šole ali pa je nečejo pojmiti. KdO' bi jim zameril v teh razmerah, če se tako velikodušno dane pravice poslužijo v polni meri ter kratkim potom realizirajo svoj ideal: šole naj se kar zapro, saj jih ni treba, tudi naši predniki so živeli brez njih. — Strah se me je zato polastil, ko sem čital oni odlok. Pesimizem me ni varal. Po dosedanjih poročilih ie izredno visok odstotek šol po deželi danes — zatvorjen. ,s Preiščimo upravičenost tega dejstva. Kmet potrebuie delavcev — bridka resnica. Vprašanje je, kdaj jih potrebuje in kakšne. Poljsko delo je odvisno predvsem od vremena. Če je lepo, se dela na polju, če je grdo;, se dela samo doma. Ni mi treba razlagati, da se hišno delo samo lahko povsod opravi brez otrok. Otrokovo delo postane pri hiši važno, če so drugi z doma. Kadar ie deževno vreme. imajo torej vsi otroci čas za šo-lo. Drugo vprašanje: Kakšne delavce potrebuje kmet? Vobče lahko trdimo, da 2 močnejša šolarja opravita na njivi delo 1 odraslega. Pomoč šolarjev je lahko torej prav izdatna, seveda le močnejših: v starostii 10 let in več (in še med temi je dokaj manj uporabnih). Trditev, da bi 6, 7, 81etni otroci mogli kaj koristiti na njivi, je nesmisel. Kar naredi takšen »delavec«, je narejeno površno, če je sploh narejeno. Ti so uporabnil kvečjemu pri pobiranju kamenja po njivah in pri podmetanju krompirja, kar traja komaj par dni. Mlajši šolarji lahko tako vedno hodijo v šoto. Iz tega sledi: 1. Krajšanje pouka v nižjih razredih pomeni pač veliko škodo za otroke same (t. j. za ljudstv©) — med šolniki je zadostno znana resnica: kar se zakrivi v prvih šolskih letih, se ne popravi več — ne prinaša pa ljudstvu nobene koristi. 2. Kmet potrebuje starejše šolarje takrat, kadar lahko na polju dela. Po tej resnicii bi se morail uravnati tudi šolski pouk, zakaj naivno je pričakovati, da se bo vreme ravnalo poi šolskih dnevih, le tako vsaj bi se dal utemeljevati gotovo nepremišljen skiep veiko krajnih šolskih svetov, da naj se skrčii pouk s 25. aprilom na dva d o 1 o č e rTa šolska dneva na teden. Kdo nam garantira, da bo ob prostih dneh vedno lepo vreme? Lahko se zgodi, saj poznamo vremenske muhe, da bo ob prostem dnevu deževno, na določeni šolski dan pa najprimernejše vreme. Z mirnini srcem trdim lahko, da bi v tem slučaju sedel učitelj v razredu — sam. Kako naj se torej uredi šolski1 pouk? Živimo v izjemnih časih, ki gotovo sankcionirajo tudi izjemne odredbe, in ta bi bila: za otroke starejših letnikov naj bi se določili kot šolski dnevi delavniki, ko je zemlja toliko namočena, da se ne da delati na. pOlju. Tp je za kmetovalca tako jasna dofočba, da ie vsak dvom izključen. Šolski okoliši so tudi tako majhni:, da ni v enem okolišu velike razlike med vrsto zemlje (ilovica — pesek), kar je važno pri obdelavanju po dežju. Ako upoštevanio še eno možnost, je vprašanje rešeno. Lahko ostane namreč vreme dolgo časa stanovitno lepo. Kaj potem? Rešitev je lahka. Če vreme ne ovira dela, se polje liitro obdelava. Občutno pomanjkanje delavcev nastane le, če se zaradi vremena delo odlaša ter tako kopiči1, da ga potem, če pride nekaj primernih dni, ni mogoče obvladati z razpoložljivimi močmi Ce je dolgo časa lepo vreme, bo vsakdo zato lahko utrpel svojega otroka za en dan ter ga poslal v šok>. Če je, recimo, dva tedna lepo, se lahko brez občutnih težav za kmeta nastavi pouk na prvi delavnik v 3. tednu brez ozira na vreme. Za objavo tega ima šola na razpolago otroke nižjih letnikov, ki naj hodijo itak redno v šolo. Na ta način je zagotovljeno: 1. da ne bodo nikdar učenci dolgo časa brez stika s šolo; 2. da bo pouk res takrat, ko bodo otroci lahko prišli v šolo; 3. da bodo imeli kmetje otroke za poljska dela na razpolago takrait, ko jih res nujno potrebujejo. Naš kmet živi po večini v malih razrnerah. Peča se z vsemi panogami poljedeMstva, delo njegovo je raznovrstno. Predlogi, ki sem jih izvajal, bi bili zato umestni za vso dobo do srede julija. Če stavimo zahtevo, da naj pridejo starejši otroci vsaj dvakrat na teden v šolo, t. j. na mesec 8krat — v: dobi od 1. aprila do 15. julija 28krat, se lahko eventualni primanjkljaj pri šolskih dneh izravna s tem, da se podaljša šolsko leto za toliko, da bo izpolnjeno število zahtevanih šol. dni (28). Deželni šolski svet prosimo, da nujno opozori krajne šofeke svete na to praktično rešitev. Zadovoljnb bp ljudstvo, in Šola bo tudi manj trpela kot sedaj po načinu, ki so si ga izbrali krajni šoski sveti. To je v interesu šole, a tudi v interesu našega ljudstva. Naša sveta dolžnost je, da imamo neprestano oboje pred očmi! u iii! po piiii vonn. Na tisoče ho po vojni otrok, katerih edina podpoi-a dostikrat tudi editio imetje je bil oče in njegovo delo. Vojna ga je vzela1, bodfei da je padel na bojnem polju, hodisi da je umrl zaradi ran in bolezni — otroci pa ostanejo sami s slabo materjo ali pa celo še brez nje. Ena od žalostniih posledic vsake vojne jie pomnoženje števila sirot — in treba bo ne le veliko požrtvovalnosti od strani uradov in javnostii sploh — temveč bodo morali velik del skrbi za te sirpte prevzeti tudi posamezniiiki na svoje rame. Izgubljenega očeta ne nadomesti otroku nihče — a vsaj zasilno odpomoč nudi jerob ali valruh, ki more postaviti sodišče vsaki skiOti. Zaradii tega bo treba po vojni na tilsoče sposobnih oseb, ki bodo prevzele sicer časih težko. a v sedanjih časih toliko bolj častno nalogo varuštva in skrbele, da se zapuščena deca ne iizgubi, temveč odgoji v dobre siinove naroda in krepke, dela zmožne državljane. Možno je in tudi po zakonu dippustno, da je ena in ista oseba valruh nekolikim otrokom. V zadnfh letih se je tudi uvedla institucija takozvariih pokHcnih varuhov, ki izvršujejo to napol uradno in je mogoče, da je en mož varuh sto in več otrokom. Ni treba, da bii bil taik pokLicni varuh ravno fizilčna oseba; varuštvo lahko izvršujejo tudi korploracije, društva iitd. Ta institucija skupnega, nekako uradnega varuštva je pri nas uvedena od 12. oktobra 1912, in po tem zakonu določi lahko sodnija, ako primanjkuje za varuštvo sposobniih ljudi ali ako zahtevajo to drugi interesi sirote, primerne organe javne uprave ali društva za mladinsko oskrbo. Zadnja leta posveča naša javnost vzgioji sirot in tudi drugače zanemarjenih in zapuščenih otrok veliko več pozornosti, in osobrto vpMvajo sodišča na to, da se v posameznih okrajih ustanavljajo društva za mladinsko oskrbo. Važnost in pomen teh društev cenimo od leta do leta bolj, sedaj pa se jim odpira polje nove delavniosti. Naj bi prevzela skrb za siirote po padliih vojakih; v največ slučajjlih imajo ta društva celo več priliike in sredstev, da potnagajo zapuščenim otPokom, kot posameznikj. Ti ne razpdagajo dostikrat niti z zadostnimii sredstvi. Zakon sicer daje prednost posameznJku za varuštvo, ker pravi, naj se poveri varuštvo društvom in fkorporacijam le tam, »kjer ni pri roki sposobniti posameznikov«; ali bolje je v pretežni večimi slučajev, ponajveč onih, kjer gre za ubožno deco, da se briiga zanjo kaiko društvo ali korporacija. Naj bi zato premišljali o tem vprašanju ne le po mestih, temveč tudi po deželi, kjer se doslej zanjo skoraj niihče ni brigal in kjer je to gfibanje šele v prvih začetkih. Zato goviorimo o tej zadevi tudi v svojem glasilu, ker zahteva blagor našega ljudstva, da mladina na deželi ne ostane slabo vzgojena in zanemarjena. Koder še ni društev za oskrbo otrok, naj se ustanove, ali pa se naj že obstoječa razširijo in naj jiiih po svojih močeh podpirajo tudi naši tovariši in tovarišiiice. Po novem, zgoraj navedenem zakqnu ni treba prevzeti vairuštva menihom, tujim državljanom, osebam, ki jih Je oče pred smrtjo iizrečno iz varuštva dzkljuoil, dalje takim, ki žive v sovraštvu s starši sirote ali s siroto samo, dalje omim, ki se z rodovlirijo varovanca praivdajo. Pač ipa so pripuščane sedaj k varuštvu žene, ki so bile poprej izključene. Žene so lahko sedaj varuhi lastnkn, pa tudi tujim otrokom, dasi se flih k temu tako kakor moške ne miore siliti. Ne rnore se pa siliti k temu aktivnih vojakov, uradnikov v Javnih službah, dalje oseb, ki so stare več ko 60 let a!i imajo oskrbovati več ko 5 lastnrh otrok. Sodišča upoštevajo tudi, če ima kdo že eno težavno varuštvo ali tri maTijša ali pa če stanuje predaleč od sedeža varuškega sodiščat. Po »Zadrugic Kniiievnost. Domača knjižnica. 1. in 2. zvezek. — Izdajatelj, založnik im odgovorni urednik; dr.Ljudevit Kioser, Juršjinci pri Ptuju, Štajersko. — L. 1915. — 224 str. — Cena skupnemu zvezku 60 vin. — »Domača knjiižnica« je pri nas tako nujna potreba, da smo se odkrito zveselili, ko nam je došla vest, da se osnuje novo in še celo zasebno slovensko podjetje te smeri. Našemu čitajočemu občinstvu čtiva manjka; spo vseh ljudskih knjižmfcah je ta tožba. In če že ni zrastlo dovolj na domačem polju, »da bi vsaj prevodov imeli«, se pritožujejlo knjižničairji. Kdor je imel kdaj ta posel — i>n kateri učitelj ga še ni opravljal, — tako dobro ve, kako je; knjižnice imajo malo števiio knjiig, število pa se ne poviša, ker spet ni denarja, da se nabavljajo nova dela, in ker ni novih del, rzostajajo obiskovalci knjižnic in z njiimi še oni redki dohodki — tako se suče ta slepi krog. Da torej dobe naše ljudske knližnice novega čtiva, da pride ceno i'n dobro blago ined ljudstvo, to je bila naša želja, ko smo čuli o ustanavljanju »Domače knjižnice«. — Dr. Lj. Koser je obljubljal knjižne dobrote in s prvim dvojniiim zvezkom je obljubo držal. Vsebinsko je mnogovrstna in zato zaniimivejša. Obsega po en del »Walter Bloem: Železnio leto,« »dr. Lj. Koser: Moji spomini na Pariz,« A. Šenoa: »Prosjak Luka,« in »Oton 2upančiič: Dete čeblja«. — »Železno leto« je v tem času prav aktualno; želeti bi bilo le, da bi se pri previodu ne čutile toliko neniške periode; pri franGOzkih stavkih in besedah pa jie prevod za prosto ljudstvo znabiti umestnejši poleg originalnega teksta kakor pod črto, ker to knjige ne tako veščega preprostegal čitatelja moti. — Zanimiiv je začetek spisa »Mojii spomdni na Pariz«, o A. Senoi pa je odveč govoriti že tudi pri nas, da je pa ravno »Prosjak Luka« kakor res nalašč za »domačo« knjižnico, radi priiznamo. — Tako se je Koser dobro uvedel v našo poljudno literaturo. Priporočamo našim razmeram celo ceno knjigo uaiteljstvu, naj }o razširja med Ijudstvom, naj }q uvaja med ljudske knjižnice. Poleg priporočanja pa si1 lahko vsak, kogar mika in jepodjetendovolj, pridobi še stalen postranski zaslužek, ker dajie založraštvo za trud pri razpečavanju 10% popusta. — 2elimo založništvu, da se razcvita prav krepko v dobro našemu narodu ter mu nudi še dosti lepih knjig, pri kateflih naj bi res sodelovali naši najboljši prevaijalci in pisatelji! —1. Zvonček objavlja v 4. letošnji števiilki to vsebino: 1. Fr. Rojec: Brin. Narodna legenda. 2. Cvetinomirski.: Vojna. Povest. 3. Pričakovanje. Podoba. 4, Davorinov: Ej, Galiciija... Pesem. 5. H.: Jožek vn MariJiika. Povest s podobo. 6. Andrej Rape: Utrinkk Pesem. 7. Andrej Rape: Na pioljani. Pesem. 8. Sven Hedln — F. Palnak: Zamor|em. Povest z zemljevidom. 9. Fran Žgur: Bratec je na vojno šel... Peseni. 10. Drago Škok: Vrabčeva usoda. Povest. 11. Stanko si je napravil butaro. Podoba. 12. Fr. Rojec: Sveti Juriij, Pesem. 13.Davorinov: Rdeoi cveti. Pesem. 14. Pouk in zabava: Besedna uganka. — Rešitev rebusov v tretji številki. — Rešilci. — Cirmenje topov in živali. — »Moji materii!« — Otroška dogodbica o vojni. — Otroška pisma na bojišče. — Kotiček g. Qoropoljskega. —• Kotičkoive risbe. Popotnik ima v 2. številki t. 1. to vsebino: 1. F. Kranjc: Donesek k zgodovini delovne vzgoje. 2. Paiv. Flere in Dragiotin ^Humek: Iz moderne metodike. 3. Miro Šijanec, Maribor: Dušni boji. 4. Sirius Mir: Utrinki iz raznih svetov vzgoje. 5. Dr. Iv. Lah: Pater Hipolit in njegov »Orbi« ipictus«. 6. Iz šolskega dela: Še enkrat vsem, ki so dobre violje. — O formalnem uspehu pri samodeialnosti — Matematično zemljepteje v ljudski šoli. — Nižja in srednja stopnja. 7. Slovstvo: Ocena. — Književne novostl — Casopisni vpogled. 8.Razgled: "Kultura. — Šolstvo. — To in ono. Srednieiolske vesti. SREDNJEŠOLSKI UČITEL.JI V VOJNI. Z 29 nemških srednjih šol na Češkem je v vojni 94 profesorjev. Padlo jih je 8. — S 26 moravskih srednjih šol je pod orožjem 105 učiteljev. Doslej ni padel1 nihče. — S 5 šleskih srednjih šol služi v vojni 21 učiteljev. — Z 12 dunajskih srednjih šol je mobiliziranih 58 učnih oseb. — S 6 štajerskih zavodov je v vojni 30 profesorjev. — Vse te šole so nemški zavodi. — KolikO' slbvenskih profesorjev je na bojnem polju, tega ne vemo, ker niTnamo na razpolago nobenih podatkov. Patriotičen nagovor na svoje sošolce, ki odhajajo k vojakom, je sestavil goriški dijak sedmega razreda na državni nemški gimnaziji' v Gorici, Alfonz Pitamic. Pozdravlja jih, ko ©dhajajo z entuzijazmom pod našo sveto zastavo zmagat ali umret. Najvišja ljubezen je ljubezen do domovine, borijo naj se kakor levi in vrnejo odlikovani s hrabrostnimi svetinjami. »V uri nevarnosti pa boste videli kot simbol svoje hrabrosti neizrekljivo podobo angela, zavito v zlat oblak, podobo svoje matere, ki smehljaje vas poljublja in blagoslavlja...« Zrelostni izpiti na slovenskem moškem učiteljišču v Gorici. Izpite so napravili: Berca Alojzij iz Dornbergai, Čehovin Rudolf iz Gorice, Flajs Andrej iz Soče pri Bovcu, Komar Ludovik iz Kobarida, Makovec Josip z Nabrežine, Metlika Anton iz Rodika, Pahor Gvidon iz Renč, Pahor Karl iz Trstai, Pertot Janko iz Barkovelj (z odliko), Rudež Adolf iz Kopra, Sancin Josip iz Škednja pri Trstu, Štolfa Stanko iz Sežane, Uršič Adolf iz Kobarida (z odliko), Žagar Stanko z 2age pri Bovcu. Vsi navedeni odidejo k vojakom. Vojaško vežbanje mladine. Na centralni vladi so se vršile v zadnjem času konference, kako pospešiti vojaško izvežbanje nad 14 let stare rnladine. V kratkem izide naredba naučnega ministrstvia, ki bo reformirala in izpopoJnila vojaške vajev srednjih šplah ter odredila organizacijo srednje šole nepohajajoče mladine v svrha vojaškega vežbanja. Vežbanje prevzamejo1 vojaški strokovnjakiL Pri tej priložnosti se morda uredi tudi vprašanje uniformirania srednješolskih dijakov. Odredba naučnega ministrstva o vojaškem vežbanju mladine izide v najkrajšem času. V pokoj je stopil Ferdinand S e i d 1, profesor na višji reaslki v Gorici. Kakor čujemo, se preseli gospod prpfesor prihodnji mesec v Novo mesto' na Kranjskem, v svoj rojstni kraj. — Odličnemu šolniku in znanstveniku žeMmo mnogo let uživanja zasluženega pokoja! V Mariboru je umrl dne 23. marca Jurij P 6 1 z 1, bivši večletni profesor na mariborski gimnaziji. Dijaki kot poljedelci. Dubrovniška občina je sklenila nasaditi takozvano Gospino polje s krompirjem. Ker primanjkuje delavcev, so učne oblasti odredile, dai naj dijaki višjih razredov dubrovniške gimnazije obdelajo poilje.